Osnovne smernice
gospodarskega razvoja v občini
Ljubljana Moste-Polje za leto 1973
Pri opredeljevanju gospodarske politike in izhodišč za zbiranje in porabo sredstev za kriterije splošnih družbenih potreb v občini je potrebno izhajati iz ocen sedanjega gospodarskega stanja in predvi-devanj ekonomske politike, ki sta jih za leto 1973 sprejeli zvezna in republiška skupščina.
Iz resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slove-nije povzemamo, da kljub prizadevanjem še niso v celoti odprav-ljena nekatera negativna gibanja in je vprašanje deficitnega financi-ranja potreb še vedno navzoče. Inflacijska gibanja še niso obvla-dana in se stabilizacija še vedno uresničuje vse prepočasi.
Iz republiških izhodišč izhaja, da so temeljni cilji razvdja v letu 1973 naslednji:
-  krepitev socialističnih samoupravnih odnosov in materialne osnove samoupravljanja;
-  odločna usmeritev k politiki stabilizacije, k bistvenemu iz-boljšanju ponudbe na tržišču in k obvladovanju povpraševanja ter vsestranskemu varčevanju in učinkovitosti na vseh področjih;
-   s  krepitvijo  akumulacijske  sposobnosti bistveno izboljšati likvidnost organizacij združenega dela in uresničevati politiko inve-sticij, predvideno s srednjeročnim načrtom;
-  uresničevanje socialne politike;
-  izpolniti razvoj izobraževanja ter ga prilagajati potrebam go-spodarskega razvoja.
Za usklajevanje notranje potrošnje z materialnimi možnostmi pa je treba v delitvi družbenega proizvoda uveljaviti naslednja načela:
-  celotna poraba mora biti manjša od ustvarjenega družbenega proizvoda;
-   nominalni osebni dohodki morajo rasti počasneje od predvi-denega nominalnega dohodka, realni osebni dohodki pa počasneje kot delovna storilnost;
-  skupni nominalni porast sredstev za osebno, splošno in skup-no porabo mora biti manjši od nominalne rasti družbenega proiz-voda;
-  prednost ima poravnava dospelih obveznosti, kritje morebit-nih podražitev investicij in sanacija drugih vzrokov nestabilnosti.
Na podlagi sprejetih ukrepov morajo vsi družbeni dejavniki, še zlasti organizacije združenega dela v svojem poslovanju zagotoviti: stalno vzdrževanje, polne lastne likvidnosti; realno vrednotenje za-log in terjatev; realnejšo amortizacijo poslovnih sredstev;dopolnje-
vanje trajnih virov obratnih sredstev, najmanj v obsegu poprečnih letnih zalog vseh vrst; sanacijo izgub in drugih vzrokov nelikvid-nosti ter zagotavljanje dejanskega kritja investicijskih obveznosti.
I
Osnovne smeri razvojne politike za leto 1973 so za republiko in občino podane z naslednjimi okvirnimi stopnjami rastf:
Občina           republika družbeni proizvod
-  realno                                           4-5                  6,5
-  nominalno                                      15                   18 razpoložljivi dohodek                              16                  21 skladOD-neto                                     10                  14   • amortizacija in poslovni sklad                  28                  36 zaposlenost                                                 4                    2 izvoz                                                      14                  13
Iz pregleda je razvidno, da so stopnje rasti občinskega gospodar-stva nižje od predvidenih stopenj republike. Občinska predvide-vanja temeljijo na programih delovnih organizacij; zato realno odra-žajo stanje, ki ga je moč pričakovati v pogojih stabiliziranja gospo-darstva.
Nižja stopnja rasti gospodarstva v občini v primerjavi z republi-škim je pogojena predvsem z dejstvom, da je nosilec gospodarske dejavnosti v občini predelovalna industrija, kjer so se z raznimi ekonomskimi ukrepi znatno zaostrili pogoji gospodaijenja. Poleg tega pa v letu 1973 tudi na območju občine ni predvideno večje aktiviranje investicijskih naložb, kar bi lahko prispevalo k višji stop-nji rasti družbenega proizvoda.
Iz razvojnih programov delovnih organizacij je mogoče povzeti naslednje splošne značilnosti in smeri gospodarskega razvoja v ob-činizaleto 1973:
-  družbeni bruto proizvod se bo predvidoma povečal za 18 % in bo dosežen v višini 2,6 milijarde dinarjev. Predvidena povečanja v okviru posameznih dejavnosti so zelo različna in se gibljejo med 5 % (promet, gostinstvo) in 30 % (obrt). Industrija, ki sama ustvar-ja  85 % družbenega bruto proizvoda občinskega gospodarstva, predvideva 19 % povečanje v odnosu na preteklo leto.
¦- Ocene kažejo, da bo stopnja rasti nominalnega družbenega proizvoda (DBP, zmanjšan za materialne stroške poslovanja) nižja od rasti družbenega bmto proizvoda, kar izhaja iz relativno večjega porasta materialnih stroškov poslovanja. Ob 19-odstotnem pove-čanju materialnih stroškov naj bi se nominalni družbeni proizvod povečaJ leza 15% in bo dosežen v višini okoli 900 milijonov dinarjev.
Glede na to, da vključuje družbeni groizvod tudi amortizacijo, se bo le-ta v primerjavi s preteklim letom povečala le za 4 %. Nizka stopnja porasta amortizacije je utemeljena s tekn, da je bila v letu
1972  opravljena revaiorizacija osnovnih sredstev, zato podjetja v letu 1973 amortizacije ne nanieravajo povečati.
Ob republiških predvidevaiijih, dk se bo splošna raven cen v letu
1973  povečala za okpli 11 % glede na poprečje preteklega leta, lahko ocenjujemo, da se bo realni družbeni proizvod povečal le za okoli4-5'%.   *
-  Razpoložljivi dohodek gospodarskih organizacij se bo predvi-doma povečal za 16%, kar je znatno pod republiškimi predvide-vanji (+21 %). V svojih programih so podjetja že upoštevala zniže-vanje dohodka, kar je posledica ukrepov za realnejše vrednotenje zalog in terjatev v poslovnem uspehu organizacij združenega dela. Po podatkih gospodarskih organizacij bo znašalo znižanje dohodka za področje gospodarstva v občini okoli 11 milijonov dinarjev.
-  Družbenoekonomska produktivnost, merjena z razpoložljivim dohodkom na zaposlenega, naj bi se ob 16 odstotnem povečanju dohodka in 41 odstotnem povečanju zaposlenih povečala nominal-no za okoli 11%.
-  Iz programov delovnih organizacij je mogoče sklepati, da bo delitev dohodka v večji meri usmerjena na zagotavljanje lastnih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Tako' naj bi se del dohodka, izločen v poslovne sklade, povečal kar za 55 %, del dohodka, izlo-čen za osebne dohodke, pa le za 10 %. Tolikšno izločitev sredstev v poslovne sklade podjetij narekujejo ukrepi o kritju primanjkljaja trajnih obratnih sredstev do višine poprečne letne vrednosti zalog. Po podatkih gospodarskih organizacij v občini znaša ta primanjkljaj okoli 62 milijonov dinarjev.
-  Sklad nominalnili osebnih dohodkov se bo predvidoma po-večal za 10 %. Ob upoštevanju povečanja števila zaposlenih za 4 % naj bi se osebni dohodki na delavca povečali !e za 5—6 %.
Na podlagi teh predvidevanj ni mogoče pričakovati porasta real-nih osebnih dohodkov.
-  Delovne organizacije s področja gospodarstva bodo v letu 1973, predvidoma razpolagale z okoli 330 milijoni sredstev zaeno-stavno in razširjeno reprpdukcijo, kar predstavlja 36 % ustvarjenega družbenega proizvoda ali 28 % več kot vpreteklem letu (predvide-vanja SRS okoli + 36 %). Ob upoštevanju odplačila anuitet in poso-jila za manj razvite republike bi prosta sredstva za enostavno tn razširjeno reprodukcijo znašala okoli 240 milijonov dinarjev, kar predstavlja okoli 26 % ustvarjenega družbenega proizvoda. Pri tem pa je treba upoštevati, da bodo. morala podjetja precejšen del teh sredstev  (okoli  26%). usmeriti v pokritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev, kar znaša okoli 62 milijonov dinarjev.
-  Potrebna obratna sredstva bodo delovne organizacije v letu 1973 zagotavljala pretežno iz lastnih sredstev. Od približno 700 milijonov potrebnih obratnih sredstev bo defež lastnih virov znašal okoli 63 %, medtem ko je v preteklem letu znašal okoli 60 %.
-  Število zaposlenih se bo predvidoma povečalo za 4 % ali za 550 delavcev in je nad republiškimi predvidevanji. Tako bi bUo v gospodarstvu v letu 1973 zaposlenih okoli 11.000 delavcev. Pre-težni del povečanja odpade na industrijsko dejavnost.
-  Izvoz naj bi se po predvidevanjih povečal za 14 7o in bi znašal 5.8 milijonov USA dolarja. Celoten izvoz ustvarja industrijska de-javnost.
-   Po dosedanjih ocenah bo v gospodarstvu občine v letu 1973 investiranih okoli 200 milijonov dinarjW ali 46 % več kot v pre-teklem letu. Od skupnih investicij odpade na industrijo 71 %, na promet in gradbeništvo 25 % ter le 4 % na ostale dejavnosti.
Po tehnični strukturi odpade okoli 60 % skupnih investicij na opremo. 38 % na gradnje in 2 % na ostalo.
70% skupnih investicij bo predvidoma financiranih iz lastnih sredstev. Vprašljivo pa je, če bodo ukrepi kreditne politike omo-gočili realizacijo predvidenih investicijskih naložb.
[I
Značilnosti razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti v občini sonaslednje:
INDUSTRIJA prestavlja okoli 80 % gospodarskega potenciala v občini. Zato so tudi vse splošne smeri razvoja za leto 1973 značilne prav za to dejavnost.
Industrijska dejavnost vključuje 16 podjetij, ki bodo skupno ustvarila okoli 2,2 milijardi letne realizacije ter 566 milijonov do-hodka. Po predvidevanjih bodo industrijska podjetja v letu 1973 razpolagala z 255 milijoni sredstev za enostavno in razširjeno repro-dukcijo. Ob upoštevanju odplačila anuitet terposojila za manj raz-vite republike bodo prosta sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo znašala okoli 190 milijonov dinarjev ali 55 % več kot v preteklem letu. Glede na uveljavitev zakona o zagotavljanju traj-nih obratnih sredstev v višini poprečne vrednosti zalog, bodo mo- ¦ rala podjetja del razpoložljivih sredstev usmeriti v pokritje pri-1 manjkljaja trajnih obratrjih sredstev, ki znaša za industrijska pod-jetja skupno okoli 60 milijonov dinarjev.
Največjo udeležbo v industrijski dejavnosti imajo podjetja Žito, Saturnus in Kolinska tovarna hranil - vsako s prek 300 milijoni letne realizacije - ter Papirnica Vevče z okoli 260 milijoni realiza-, cije. Ta podjetja ustvarjajo okoli 70% celotnega dohodka indu-1 strijske dejavnosti ter zaposlujejo 5600 delavcev (ali 67 % vseh za-l podenih v industriji). Ta podjetja razpolagajo tudi z okoli 60 7<A vseh sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zato je za oceno indu-strijske dejavnosti kot celote pomembno predvsem., kakšne so pro-gramske usmeritve teh največjih  industrijskih podjetij. Za leto 1973 predvidevajo ta podjetja povečanje obsega poslovanja, izraže-j nega s celotnini dohodkom od 18—24 %. Ostala podjetja predvide-1 vajo povečanje celotnega dohodka v poprečju za okoli 11%.          I
Od predvidenega povečanja števila zaposlenih za 5 % (ali 430 zaposlenih) v industriji odpade 80 % na povečanje zaposlenih v teh štirih podjetjih.
Iz programov industrijskih podjetij je razvidno, da bo stopnja rasti materialnih stroškov poslovanja za 2 % večja od rasti celot-nega dohodka. Ob tem, da se amortizacija bistveno ne bo povečala, bo stopnja rasti doseženega dohodka nižja od celotnega dohodka (18 %) in bo znašala okoli 16 %.
Izvoz se bo predvidoma povečal za 14 % in bo znašal 5,8 mili-. jona ameriških dolarjev. Kljub absolutnemu povečanju pa se delež izvoza v celotni vrednosti industrijske proizvodnje ne bo povečal in bo znašal še vedno le okoli 4 %, kar je glede na pogoje gospodar-jenja znatno premaJo. Industrija v občini je pretežno--predelovaJ-nega značaja ter ima skoraj 40 % reprodukcijskega materiala, veza-nega na uvoz. Na Papirnico Vevče odpade približno 50 % celotnega izvoza, uspešno pa se vključujeta v mednarodno menjavo tudi Ko-linska tovarna hranil s 25 % ter Satumus z 18 % celotnega izvoza. Znatno povečanje izvoza pričakujeta Indos (indeks 746) in Žima (indeks364).
Industrijska podjetja predvidevajo v letu 1973 razmeroma velike investicijske naložbe. Skupna vrednost investicij v osnovna sredstva naj bi znašala 147 milijonov dinarjev; od tega 64 % v opremo, 33 % v gradnje ter 3 % v ostalo. V primerjavi s preteklim letom se bodo investicijske naložbe povečale nominalno za 46 %. Od predvidenih investicij bo 60 % financiranih iz lastnih sredstev.
Glavni nosilci investicij so: Žito s 27 milijoni za gradnjo tovarne bonbonov Šumi ter modernizacijo obstoječih obratov; Papirnica Vevče z 22 milijoni za gradnjo obrata za proizvodnjo tapet ter za gradnjo industrijske toplarne; Kolinska tovarna s 15 milijoni za gradnjo skladišča in rekonstrukcijo obrata v Slovenj Gradcu in Mi-neral s 7 milijoni za rekonstrukcijo obrata.                                      ,
Ostala investicijska sredstva so predvidena predvsem za modemi-zacijo obstoječih objektov.
PROMET IN GRADBENIŠTVO vključujeta le 3 gospodarske organizacije, ki predstavljajo okoli 10 % gospodarskega potenciala v občini. Razvojni programi teh podjetij kažejo nižjo stopnjo rasti od celotnega gospodarstva v občini. Družbeni proizvod bi se v tej dejavnosti povečal le za 5 %, kar izhaja predvsem iz znižanja po-spešene amortizacije pri Javnih skladiščih. Kljub znižanju pa pred-stavlja pospešena amortizacija pri tem podjetju še vedno skoraj polovico celotne amortizacije. Dohodek bi se povečal za 14 %, število zaposlenih pa za 2 %. Ob tem, da bi se del dohodka za osebne dohodke povečal le za 2 %, bi se sredstva za sklade pove-čala kai za 74 %. Investicije v višini 50 milijonov dinaijev predvi-devata le SAP v višini 28 milijonov za obnovo voznega parka in gradnjo avtobusnih postajališč ter Javna skladišča - 22 milijonov dinarjev — za gradnjo skladišča ter dozidavo upravne stavbe.
OBRT — Družbena obrt vključuje 10 podjetij pretežno proiz-vodnega značaja ter predstavlja le okoli 4 % gospodarskega poten-ciala v občini. Predvidena stopnja rasti družbenega proizvoda za leto 1973 znaša 34 % in je mnogo višja od poprečne stopnje rasti gospodarstva v občini (15 %). Sredstva za osebne dohodke naj bi se povečala za 11%, del dohodka za sklade pa kar za 75 %. Pri tem bi se število zapodenih povečalo za 7 %.
Na visoko stopnjo rasti v družbeni obrti vpliva predvsem aktivi-ranje investicijske naložbe v podjetju Protektor, ki je v letu 1972 moderniziralo celoten obrat ter vanj investiralo prek 6 milijonov dinarjev, delno iz lastnih sredstev, delno pa iz sredstev skupnih rezerv in bnačnih sredstev. Ekonomska upravičenost te investicije se odraža že v programu za leto 1973, saj se bo po predvidevanjih celotni dohodek in dohodek povečal za več kot dvakratno vred-nost, del dohodka, izločen v sklade podjetja, pa za štirikratno vred-nost. Ob tem se bo število zaposlenih povečalo le za 11 %.
Predvidevanja ostalih podjetij družbene obrti so v okviru sploš-nih predvidevanj v občini.
V  letu 1973 bo celotna družbena obrt razpolagala z okoli 11 milijoni prostih sredstev za enostavno m razširjeno reprodukcijo, vendar pa bo odpadel pretežni del teh sredstev na podjetji Protek-tor (65 %) ter Olmo (24 %), tako da bodo vsa ostala obrtna pod-jetja razpolagala le z 11 % ali z 1 milijonom prostih sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo.
V  nadaljnjem razvoju obrti bo še naprej dana prioriteta storit-venim dejavnostim. ki so na območju občine močno deficitarne. Možnosti so dane v bodočem poslovnem centru v Mostah, pred-vsem z organizacijo servisnih služb prodajnih organizacij.
Razvoj zasebne storitvene obrti zavira zgolj pomanjkanje poslov-nih lokalov, ker je interes po odpiranju takih obrtnih ddavnic so-razmerno velik. Zato naj bi stanovanjsko podjetje FOND pomagalo pri reševanju te problematike z zagotavljanjem najemnih prostorov za to vrsto obrti.
Poslovne površine proizvodne obrtne dejavnosti, predvsem za-sebne, se bodo povečale z zazidavo prostih površin v obrtni coni na Studencu. Tu je podjetje SOSESKA dejansko že razprodalo proste površine in je v izdelavi dokumentacija, potrebna za pričetek po-sameznih gradenj. Potrebe, pa tudi možnosti za uslužnostno obrt, se kažejo tudi v bodočem Štepanjskem naselju.
TRGOVINA — Dosedanje ugotovitve o pomanjkanju specializi-ranih trgovin v preteklih letih veljajo tudi za leto 1972. V letu 1973 pa je mogoče pričakovati vidne premike z dograditvijo poslovnega centra v Mostah. V petih lokalih so gradbena dela že V zaključni fazi, tako da bo mgd letom odprtih nekaj specializiranih trgovin (manufaktura, galanterija, kemična). Osnovna preskrba ob-čanov je bolje zagotovljena, saj je na območju občine 56 prehram-benih trgovin, od tega 9 samopostrežnih. Zaradi stalnega dotoka novih prebivalcev pa postajajo tudi te kapacitete premajhne. Kljub naporom za razširitev trgovske mreže so možnosti novih investicij minimalne; predvidene so le manjše adaptacije obstoječih trgovin z živilskimi artikli. Dokaz za težave v razvoju trgovske mreže je še
vedno odprto vprašanje investicij trgovskega podjetja MERCATOR v novo samopostrežno trgovino v Zadobrovi in klasično trgovino z mešanim blagom v Senožetih, čeprav so te investicije programirane že nekaj let.
Posebno skrb bo potrebno posvetiti preskrbi potrošnikov v no-vem Štepanjskem naselju. Tu je za trgovsko dejavnost rezerviranih okoli 5000 kv. m povišin, na katerih naj bi bila tudi veleblagovnica, samopostrežna trgovina in še nekatere trgovine s tehničnimi mate-riali.
GOSTINSTVO - Na območju občine imata sedež le dve gostin-ski podjetji z 8 obrati, ki sta v zadnjem letu uspešno poslovali in težita k nadaljnji razširitvi svojih kapacitet. To težnjo bo treba podpreti tako pri gostinskem podjetju Moste kot pri gostinskem podjetju Figovec.
Na področju gostinstva bo v letu 1973 med drugim potrebno skrbeti za ureditev gostinsko-rekreacijskega centra na Kodeljevem — predvsem gradu. Grad Kodeljevo je dosedanji lastnik že izpiaznil. Po programu naj bi ta objekt adaptirali v gostinsko-turistični objekt, s katerim bi pridobili tudi prve prenočitvene kapacitete.
Zasebno gostinstvo, ki vključuje 32 gostiščje spomočjo sklada za pospeševanje gostinstva in obrti že doseglo napredek. V letu 1972 so bili obnovljeni zopet trije zasebni gostinski lokali, v gradnji pa je en nov gostinski objekt, kar je v skladu s programom razvoja te dejavosti.
V  zadnjem času se pojavljajo tudi interesenti za nove gostinske lokale v vzhodnem predelu občine, ki je turistično vedno zanimi-vejši (Trebeljevo, Na Pečarju). Ker so te iniciative v skladu s spre-jetimi smernicami občinske skupščine, bi kazalo te pobude pod-preti, saj bi njihova realizacija prispevala k razvoju gostinsko-turi-stične dejavnosti v tem hribovitem predelu občine.
KMETIJSTVO - Tudi v letu 1973 se bo nadaljeval proces pre-usmerjanja zasebne kmetijske proizvodnje, ki naj bi zagotovil hi-trejši in skladnejši razvoj te panoge. Zato bo še nadalje dan po-udarek organiziranju usmerjenih kmetij in povečanju blagovne pro-izvodnje za tržišče. V skladu s tem je predvideno, da se bo odkup mleka od zasebnih proizvajalcev povečal od sedanjih 620.000 litrov na 800.000 litrovletno.
Pospeševalna služba si bo prizadevala za intenzifikacijo rastlinske proizvodnje, ki naj zagotovi dovolj osnovne krme primerne kvali-tete s povečano porabo mineralnih gnojil. V teku je širša akcija za gradnjo silosov in sušilnih naprav ter večji sestav silažne koruze, predvsem v ravninskih predelih občine. Tako bi tudi z ustreznimi tehnološkimi postopki omogočili večjo kmetijsko proizvodnjo.
V  pridelovanju jagod bo še nadalje potekala akcija uvajanja so-dobnejše tehnologije in večje organiziranosti proizvodnje in proiz-vajalcev v okviru društva pridelovalcev jagod. Skupno z društvom bo tudi letos organizirana razstava jagod.
Sklad za pospeševanjekmetijske proizvodnje bo še nadalje skrbel za izobražfevanje zasebnih kmetov, kmečkili žena in deklet s pre-davanji, seminarji in strokovnimi ekskurzijami.
Organizator kmetijske proizvodnje na območju občine je novo organizirana TOZD - kooperacija Ljubljanskih mlekarn. V tej TOZD že uspešno deluje hranilno-kreditna služba, ki zbira in zago-tavlja sredstva za kreditiranje kmetov. Za leto 1973 je že vloženih za 1,200.000 dinarjev zahtevkov za posojila, ki bi jih uporabili za modernizacijo zasebne kmetijske proizvodnje na območju občine.
V  letošnjem letu uvajamo kontrolo molznosti (A-kontrola) za-radi izboljšanja in povečanja goveje črede. Predvidena je tudi raz-širitev kooperacijske proizvodnje na področju živinoreje.
Komisija za kmetijstvo bo tudi v letošnjem letu sodelovala s krajevnimi skupnostmi oziroma z njihovimi komisijami za kme-tijstvo ter jih usposabljala za samostojnejše delovanje. V sodelo-vanju z drugimi ustreznimi službami si bo prizadevala za izboljšanje življenjskih razmer v hribovitem območju občine.