YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVI., ŠT. 10 Ptuj, 10. marca 1983 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ^^ ' ' HIHL. Perutnina za uspešno proizvodnjo in izvoz (stran 2) O modemizac^i telefonskega omrežja (stran 4) Na obisku v ptujski bolnišnici (stran 5) O vključevanju kmetov v zvezo sindikatov (stran 7) Delo ptujske knjižnne in bodoče nakige (stran 9) Informativni dan za učence Prejšnji četrtek je 750 učencev osnovnih šol iz ptujske in ormoške občine obiskalo Srednješolski center v Ptuju. Na informativnem dnevu so zvedeli, kakSni so vpisni pogoji za posamezne smeri izo- braževanja, za katere poklice se bodo izobraževali in kakšne so možnosti nadaljnjega izobraževanja. Učenci srednješolskega centra so osmošolce se- znanili tudi z interesnimi aktivnostmi, ki jih v tej ustanovi ni malo. Razkazali so jim šolo in Dom učencev, kjer lahko stanujejo med šolanjem. Okrog 40 učencev, z nekaterimi so bili tudi starši. pa se je z avtobusom odpeljalo v Maribor, kjer so se seznanili z možnostmi izobraževanja v programu elektroenergetika, ki ga bodo to jesen uvedli v ptujskem centru. Prevoz je organiziral Srednješolski center Ptuj, po obisku v Mariboru pa so jim predsta- vili še ptujsko vzgojnoizobraževalno ustanovo. Dan kasneje je bil informativni dan za srednješolce. Obiskali so višje in visoke šole v Mariboru in Lju- bljani. Iz ptujskega srednješolskega centra se je informativnega dne udeležilo 120 učencev četrtih le- tnikov. D Z informativnega dne v Srednješolsliein centru Ptuj (foto OM) Odločno opozorilo komunistom v TGA Kidričevo Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj je na seji v ponedeljek, 7. marca obravnavalo politično varnostno oceno stanja v TGA »Boris Kidrič« v Kidričevem, ki Jo je pripravil odbor za SLO in družbeno samozasčito v TGA. V oceni je navedeno, da samovoljno obna- šanje vodilnih v posameznih TOZD, predvsem v TOZD Proizvodma aluminija in ukrepi, kijih podvzemajo, že načenja enotnost kolektiva. Ne spo.?tujejo določil samoupravnih aktov, s se- pJeratisticnim planiranjem rušijo enoten pri- stop k načrtovanju, zato kasnijo postopki pla- niranja za letošnje leto. Neenoten je tudi pri- stop K razpravi o zaključnem računu za feto 1982 saj je TOZD "Proizvodnja aluminija predlagma za razdelitev 46,39 % poprečnega OD, čeprav bi po dogovoru lahko delili le 40 %. Ker TOZD Proizvodnja aluminija ni podpisala samoupravnega sporazuma o svobodni me- njavi dela z delovno skupnostjo skupnih služb, so delavci te skupnosti postavljeni v neenako- pravni položaj. Kljub opozorilom se odnosi med komunisti in vodilnimi delavci niso iz- boljšali. Na podlagi teh ugotovitev, ki smo lih navedli le smiselno in na kratko, je odbor predlagal tudi ustrezne ukrepe. V razpravi so člani predsedstva podrobneje razčlenili stanje in odnose v TGA Kidričevo m enotno ugotovili, da sklepov seje predsedstva OK ZK^Ptuj, ki je bila 9. februaija v TGA Kidričevo, komunisti v TGA ne uresničujejo, zato je nujno podvzeti ustrezne ukrepe. Po razpravi je predsedstvo OK 2KS Ptuj enotno ocenilo, da se politično varnostne razmere v TGA vse bolj zaostrujejo in je ocena stanja odbora za SLO m DS dobra osnova za nadaljnjo politično akcijo, ki mora zagotoviti, da bodo komunisti dosledno uresničevah sklepe vodstev ZK. Med drugimi sklepi je predsedstvo občin- skega komiteja ZKS Ptui tudi zadolžilo vodstva osnovnih organizacij ZKS v TGA Kidričevo, da se akcijsko povežejo, v vsaki organizaciji ocenijo delo in obnašanje komunistov ter kr- šilcem sklepov izrečejo vzgojnopolitične ukrepe. Nalogoje treba opraviti se v ^m tednu in sklicati zbor komunistov v TGA. Ce naloga ne bo izvršena v skladu s sklepi predsedstva OK ZKS, bo moral občinski komite v skladu s statutarnimi določili ukrepati neposredno. Po nekajdnevnem uspešnem zasedanju konference zunanjih ministrov, ki je pripravila stališča za vr- hunsko srečanje, se je v ponedeljek, 6. marca začela v New Delhiju sedma vrhunska konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih dežel. Jugoslavija je v pripravah na sedmi vrh najaktivneje sodelovala skupaj z gosti- teljico Indijo in z vrsto drugih neuvrščenih držav. To je tudi prvi vrh, -ko jugoslovanske delegacije ne vodi predsednik Tito. Toda veličina Tita, enega od ustanoviteljev politike in gibanja neuvrščenosti, je prav v tem, da je njegovo delo preživelo njegovo telesno življenje, da se njegova vizija uresničuje in razvija. Ob spominu na Tita se moramo spomniti tudi dosedanjih konferenc: Beograd 1961, Kairo 1964, Lusaka 1970,Alžir 1973, Colombo 1976 in Havana 1979. Na vseh teh konferencah je bil Tito najvztrajnejši bojevnik za načela in smotre poli- tike neuvrščenosti. Titovebesede, izrečene vHavaniso še danes žive kot njegova oporoka, kot poslednja poslanica neuvrščenemu svetu. Tudi danes je prihodnost človeštva skrajno nego- tova. Grožnja vojne in revščine lebdi nad ljudmi vse zemeljske oble. Edina rešitev iz tega sta mir in bistveno drugačen svet od današnjega. Prav zato vprašanja miru, neodvisnosti in razvoja niso pp naključju na vrhu sedmega srečanja. V sedanjih razmerah in ob sedanjem razmerju sil so samo neuvrščene države zmožne najti rešitve, ki lahko obstoječi svet spremi- njajo. Celo najtrdovratnejši zagovorniki obstoječih odnosov danes priznavajo, da bi bil svet brez politike neuvrščenosti precej drugačen. Gibanje neuvrščenosti je danes, v času splošne blokade mednarodnih odnosov na vseh področjih edino zmožno zbrati na enem mestu več kot sto državnika v z vsega sveta, začeti akcije in jih voditi do njihove polne uveljavitve, do uvedbe nove gospodarske ureditve. Jugoslovansko delegacijo na sedmi konferenci v New Delhiju vodi Pet ar Stambolič, predsednik pred- sedstva SFRJ, ki ga je na letališču sprejel predsednik, republike Indije Zail Singh, potem pa se je sestal s predsednico indijske vlade Indiro Gandhi. Pozneje je Petar Stambolič nadaljeval srečanja z voditelji drugih držav in delegacij. V ponedeljek, natanko ob 10. uri po tamkajšnjem času, se je v »Palači modrosti« v New Delhiju slovesno začela konferenca. Zbrane je pozdravil predsedujoči gibanja od havanskega vrha Fidel Castro. Za tem je spregovorila Indira Gandhi, njen uvodni govor so uvrstili med dokumente vrha. V nadaljevanju slo vesne plenarne seje so še spregovorili voditelji držav v imenu Afrike, Azije, Evrope in Latinske Amerike. Prva re- dna seja pa je bila popoldne, ko je govoril tudi pred- sednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič. Najprej se je zahvalil državi gostiteljici in njeni ministrski predsednici Indiri Gandhi. Izrekel je pri- znanje dosedanjemu predsedujočemu Fidelu Castru. Posebej je pozdravil nove članice gibanja (na prvi konferenci v Beogradu je bilo 25polnopravnih članic, na šesti konferenci v Havani 95, na sedmi v New Delhiju pa sodeluje 99 polnopravnih članicin več deset gostif opazovalk) in se spomnil ustanoviteljev ne- uvrščenosti: Nehruja, Naserja, Nkrumaha, Tita in drugih. V svojem govoru je Petar Stambolič orisal, kako je neuvrščenost ustavila proces nadaljnje blokov- ske 'delitve sveta, da je blokovska politika še vedno poglavitni vir zaostrovanja odnosov med državami. Opozoril je na probleme držav v razvoju, ki so dejansko problemi vsega sveta, prav tako je razorožitev stvar vseh članic mednarodne sfcupnosti. Za tem je pod- robneje razčlenil položaj v posameznih delih sveta in svoj govor končal z besedami: »Stopajoč po Titovi poti bo Jugoslavija tudi v prihodnje vsestransko prispevala h krepitvi vloge in uveljavitvi politike neuvrščenosti.« FF DOBRA UDELE2BA IN 2IVAHNA RAZPRAVA ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ v torek, 1. marca sta se. na ločenih sejah sestala zbora zdru- ženega dela in zbor krajevnih skupnosti. Značilno za obe seji je bila visoka udeležba in živahna razprava. Na seji zbora krajevnih skupnosti, ki jemla dopoldfne sta manjkala delegata le iz dveh kra- jevmh skupnosti, na popoldanski seji zbora Mruženega dela pa dva delegata iz temeljnih organizacij dveh večjih delovnih organizacij. Tako je praktično zbor združe- nega dela celovito predstavljal združeno delo v občini. Zanimiv je šejx)datek, da je med 53 dele- gati ZZD bilo na seji kar 23 dele- gatk. To prav gotovo ni le simbohčni prikaz aktivnosti pred dnevom žensk, temveč bolj odraz žive za- interesiranosti žensk za vpraša- nja ki so bila na dnevnem redu. Delovni čas v trgovskih gostinskih m obrtnih obratih ter sploh ure- j^anje delovnega in obratovahiega časa jeprav gotovo problem, ki ga naj bolj občuti zaposlen a ženska m mati; razvoj gostinstva in turizma pa je področje, kjer se aktivno udejstvuje veliko žensk, zato je prav, da ženske tudi aktivno po- segajo v soodločanje, ko gre za urejanje teh vprašanj. Na sejah obeh zborov je bila živahna in zanimiva razprava glede obratovalnega in delovnega časa, dani so bih tudi številni predlogi, ki bodo dobra osnova za nadaljnje urejanje tega občutlji- vega področja. Oba zbora sta tudi upoštevala predlog družbenopo- litičnega zbora in predloženega osnutka odloka nista sprejela, temveč sta priporočila občinske- mu izvršnemu svetu, da pripravi dopolnitve obstoječega odloka. Enako zavzeta je bila razprava o družbenem dogovoru o urejanju delovnega in ooratovalnega časa v okviru republike. Na seji ZZD je kar 8 delegacij predlagalo ute- meljene dopolnitve, v zboru KS pa je predvsem delegacija iz Ro- goznice imela predloge s tega področja. Vrsto vprašanj delegatov je sprožila razprava o osnutku od- loka o davkih občanov. Razpra- vlialci so tudi menih, da je bese- dilo odloka težko razumljivo. Če- prav je resnici na ljubo treba po- vedati, da je besedilo odloka skoraj enako kot v odloku iz leta 1977, dodane so le dopolnitve in spremembe, ki jih prinaša nov zakon o davkih. Kljub številnim pripombam, je bil osnutek odloka v obeh zborih sprejet z večino glasov. V obeh zborih je bila živahna razprava o osnutku odloka o kmečkem turizmu in o proble- matiki razvoja gostinstva in tu- rizma v ptujski občini. Poudarje- no je bilo, da je tak odlok nujno p6treben in uvaja red na tem področju, čeprav je z gledišča za- sebnega gostinstva nekaj pomi- slekov. Predlagano je bilo, da bi morale biti osebe, ki se bodo ukvaijale s kmečkim turizmom, tudi usposobljene predstaviti go- stom kulturno-zgodovinsko dedi- ščino našeg,a območja. Poudarje- no je tudi bUo (delegat SSC), da "bo tunzem na našem območju toliko bolj povečal družbeni proizvod, kofikor bolj bomo znali turistom »prodajati« našo kulturno dedi- ščino, kohkor bolj bomo znali iz- koristiti toplice in njen zdraviliški del in koliko bomo znali ustrezno vnovčiti to, kar nam nudi naše kmetij.stvo kot celota. V zboru združenega dela se je razvila tudi polemična razprava ob poročilu o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za lansko leto. Največ pnpomb in vprašanj so imeie delegacije iz IGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Zbor je upošteval predlog druž- benega pravobranilca samoupra- vljanja in priporočil, da naj družbeno-politične organizacije in samoupravni organi v TGA Kidričevo pripravijo celovito oceno samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, ki jo naj ve- rificira osrednji delavski svet in s to oceno potem seznani zbor združenega dela. FF ?^'V v ■ ^ V DCH^r' tf f V počastitev Dneva žensk so žene, ki domujejo v Domu upokojencev v Ptuju, pripravile v prostorih doma nadvse zanimivo razstavo svojih ročnih in tudi umetniških del, kijih opravljajo kot ljubitelj- sko dejavnost. Foto: 1. Ciani SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Komisija za odlikovanja in priznanja Na podlagi 7. člena odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76, 12/79 in 9/82) ter 2. člena pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj št. 7/76), Komisija za odlikovaja in priznanja Skupščine občine Ptuj objavlja RAZPIS za podelitev priznanj občine Ptuj I. Za posebne in izredne uspehe na posameznih gospo- darskih in družbenih področjih ter na področju vsesplošne ljudske obrambe, ki so širšega pomena ali posebnega pomena za občino se podeljujejo priznanja občine Ptuj in sicer: 1. imenovanje častnega občana, 2. zlata plaketa občine, 3. plaketa občine, 4. družbeno priznanje v obliki listine. Priznanja se podelijo posameznikom, delovnim sku- pinam posameznikov, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenim organizacijam in društvom. n. Ra^isuje se sedem priznanj in sicer po eno za delo na področjih v naslednjih dejavnostih: — gospodarstva, — zdravstva in socialnega varstva, — ljudske obrambe, družbene samozaščite in varno- sti, — dela v družbenopolitčnih organizacijah ter kraje- vnih skupnostih, — kulture in prosvete, — vzgoje in izobraževanja, — telesne kulture in tehnične vzgoje. Razpis traja do 1. junija 1983. III. Pismene predloge za podelitev priznanj lahko pošljejo komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj v razpisnem roku: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, or- ganizacije združenega dela, družbenopolitične organiza- cije, samoupravne interesne skupnosti ter druge organi- zacije in društva. Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne po- datke kandidata oz. podatke o predlagani organizaciji, skupnosti ali društvu, natančen opis posebnih in izrednih uspehov na posameznem področju dejavnosti iz II. točke in predlog za vrsto priznanja. Predloge je treba vložiti na posebnem obrazcu, ki ga predlagatelji dobijo pri tajniku komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1 /I. IV. Priznanja bodo podeljena na svečani seji občinske skupščine ob praznovanju občinskega praznika. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. marec 1983 - TEDNIK DOBRI POSLOVNI REZULTATI ,,Leto 1982 je bilo leto lastnih slabosti, leto banalnih nasprotij na trži- šču nabave fn prodaje, leto neizprosnega iskanja notranjih rezerv," so zapisali v poročilo o gospodarjenju v ptujski Opekarni. Na uspešnost go- spodarjenja je najbolj vplivalo nesorazmerno dvigovanje cen, če bi bi- lo sorazmerno, bi bil poslovni uspeh Se boljši. Zaradi visokega naraščanja cen osnovnega materiala in goriva, v Opekarni je to železo, cement, pre- voz, mazut in elektrika, so bili prisiljeni spremeniti proizvodni program. Omenjeni materiali in gorivo so v ceni predstavljali že 80 odstotkov, saj so niihove cene naraščale hitreje kot cene končnih izdelkov Opekarne. Proizvodnja v preteklem letu ni stala, kljub izredno neredni dobavi raznih rezervnih delov, goriva in ostalega potrebnega materiala. Ce k te- mu dodamo še izredno neugodne razmere v gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala nasploh, je treba priznati, da so v Opekarni resni- čno optimalno izkoristili notranje rezerve. Največji ekonomski učinek so dosegli s prestukturiranjem v opečni proizvodnji. Iz klasične proizvodnje blok opeke so prešli na proizvodnjo opečnega polizdelka za proizvodnjo nosilcev in preklad. V preteklem letu so ob enakem številu zaposlenih kot leta 1981 proizvedli 18 odstotkov več proizvodnih enot opeke kot leto poprej, materialni stroški pa so bili že v prvem četrtletju kar za 54 odstotkov višji kot v enakem obdobju leta 1981. S prehodom na proizvodnjo polizdelkov, lani so jih izdelali več kot 5 milijonov, so prihranili 12,500.000 dinarjev, saj so prej te polizdelke kupovali. K temu podatku pa velja dodati še prihranek 280 ton mazuta v vrednosti okrog 3.000.000 dinarjev. Ob relativnem padanju osebnih do- hodkov so v Opekarni uspeli povečati pioduktivnost za 4,6 odstotkov, kar je glede na težke delovne pogoje velik uspeh. V Opekarni sedaj ugotavljajo, da ob takšnih pogojih, ki vladajo na tržišču, ne bodo uspešno gospodarili v tem letu, saj je osnova za poslova- nje dokaj slaba. ,,S prodajo naših izdelkov kaže bolj slabo," ugotavlja direktor Opekarne Stanko Brodnjak. ,,Medtem ko smo v letu 1980 okrog 25 odstotkov proizvodnje prodali direktnemu uporabniku, smo to prodajo v letu 1982 uspeli zmanjšati na 7 odstotkov. To pomeni, da več kot 90 odstotkov prodamo prek trgovin in ostalih opekarn. Na drugi strani pa je treba upoštevati, daje naš program namenjen zasebni gradnji, ki po znanih podatkih upada, čeprav je indivi- dualnih kupcev skoraj 90 odstotkov. Vemo, da se moramo nujno povezati v večjo asociacijo, saj lahko le z dohodkovnim povezovanjem delno omilimo težave, ki vplivajo na naš poslovni uspeh. Izkoristili smo tudi notranje rezerve, saj smo prešli na premakljiv de- lovni čas, v opečni proizvodnji pa na 7-urni delovnik, ker se proizvodni ciklus v tem času konča." Kaj pa govore številke? ,,Ce primerjamo celotni prihodek, je ta v primerjavi z lani naraščal z indeksom 108,93. Dohodek je pravzaprav nižji od lanskega. Zaradi vseh objektivnih razlogov, zlasti vpliva cen, znaša 83,21 indeksnih točk. Cisti dohodek je tudi nekoliko nižji od lanskega, sredstva za osebne dohodke pa so v primerjavi z lanskimi večja za 12 odstotkov. Ze rast sredstev za osebne dohodke pove, da smo v Opekarni poskušali sanirati stanje, koli- kor je le bilo mogoče. Prav gotovo je k pozitivnemu poslovanju, ki pa ne dosega planiranega zaradi že navedenih vzrokov, prišlo predvsem zato, ker so bila vanj vpeta prizadevanja vseh zaposlenih." N. Dobljekar Tudi v Opekarni so težki delovni pogoji, saj je med zaposlenimi 10 od- stotkov delovnih invalidov. (Fto OM) RAZVOJNE TEŽAVE TRGOVINE Potrošniki v ptujski občini z oskrbo nismo najbolj zadovoljni, čeprav je v primerjavi z nekaterimi drugi- mi mesti precej dobra. Pri oskrbi pa ne mislimo zgolj na to, kaj je mogoče in kaj ne kupiti v prodajalnah. Mislimo tudi na to, kje je mogoče kaj kupiti in kako je prodaja organizirana. S temi vprašanji pa se seve- da ukvarjajo tudi trgovci, saj želijo željam in potre- bam kupcev kar se da ugoditi. Zato razmišljajo, da bi v tem letu in do konca tega srednjeročnega obdobja uredili specializirane trgovi- ne za prodajo posameznih vrst blaga. Poleg tega nameravajo urediti vprašanja osno\iie oskrbe v Ha- lozah in v Slovenskih goricah ter enakomerno razpo- rejati blago na območju občine, predvsem prehram- bene izdelke. Tudi svoje delo kritično ocenjujejo, za- to so se dogovorili, da bodo izboljšali odnos do kup- V tem srednjeročnem obdobju ni nekih posebnih načrtov o širjenju trgovske mreže. V tem letu bo dokončana le prodajalna v krajevni skupnosti Boris Ziherl, kjer pa ne bodo zaposlili novih delavcev. Dogovorili so se, da bodo to uredili s prerazporeja- njem delavcev, saj bi s tem prispevali k racionalizaciji dela. To seveda pomeni, da se bo število nezaposlenih prodajalcev še povečevalo, saj iz šol prihajajo mladi, ki nimajo možnosti zaposlitve. Poleg tega pa je števi- lo delavcev, ki odhajajo iz trgovskih delovnih orga- nizacij izredno majhno, malo se jih tudi upokoji. Načrti torej niso obetavni, dosti pa bo storjenega, če bodo trgovci uresničili vsaj te naloge, ki so si jih zadali. N. Dobljekar VzdrŽevanje stanovanj v letu 1983 Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj so na* skupščini, ki je bila konec februarja, sprejeli program vzdrževanja stano- vanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v tem letu. Vzdrževalna dela so predvidena v sedemnajstih krajevnih skupnostih. Vzdrževalna dela bodo opra- vljena na 99 stanovanjskih objektih in na 17 objektih za ogrevanje, kar skupno pomeni 116 delovišč. Naj- več delovišč bo v krajevni skupnosti Dušan Kveder, kar 47. Večja dela so predvidena tudi v krajevnih skupnostih MajSperk, Kidričevo, Videm, Tone Zni- darič in Jože Potrč. Sredstva, zbrana s stanarinami, se delijo na investi- cijsko vzdrževanje, amortizacijo, stroške upravljanja in na funkcionalne stroške. V tem letu bo iz sredstev za investicijsko vzdrževanje porabljenih 16.550.000 dinarjev, iz amortizacijskih sredstev 7.130.000 in iz sredstev za prenovo 9.060.000 dinarjev. Delegati so na skupščini predlagali, da bi naj de- nar, s katerim razpolagajo stanovalci — to je del stanarin — bolj gospodarno izkoriščali. V naseljih z novejšimi stanovanji namreč ne porabijo vsega denarja za vzdrževanje, ker ga toliko pač ne potrebu- jejo. Stanovalcem, ki žive v krajevnih skupnostih s starejšim stanovanjskim fondom, pa ga primanjkuje. Zato bi se naj dogovorili za prelivanje teh sredstev v obliki posoji. N. Dobljekar Franc Vraber, član kolektivnega poslovodnega organa predstavlja Perutnino Ptuj. V ospredju od leve: dr. Gebhard, dr. Deruyttere in Vraber. Perutnina za uspešno proizvodnjo in izvoz ,,Pride lati čimveč kvalitetnega perutninskega mesa" je osnovni moto 1400 članskega kolekti- va Perutnine Ptuj. Pomembni proizvodnji re- zultati in še posebej izvozna prizadevanja in uspehi tega kolektiva so več ali manj znani. Manj pa je znano to, da je poleg dobrega dela vseh delavcev in ustrezne organizacije dela nuj- no nenehno dopolnilno izobraževanje kadrov, ki skrbijo za tehnologijo žive proizvodnje. To je še toliko bolj občutljivo področje, če upošteva- mo zahteve tujega tržišča in tehnološko zahte- vne donosne provinience Hubbard, katero goji- jo v Perutnini. V želji, da bi kar najbolje obvladovali zahte- vno provinienco Hubbard, se strokovnii delavci ptujske Perutnine in delavci v pospeševalni službi nenehno dodatno izobražujejo. Ena zadnjih izobraženvalnih akcij pa je vsekakor strokovni seminar za perutninarje, ki je bil v Perutnini Ptuj organiziran v četrtek, 24. fe- bruarja. Na tem seminarju sta predavala dr. Deruytte- re, tehnični direktor tvrdke Hubbard — Evropa in dr. Gebhard strokovni delavec za območje Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Govorila sta predvsem o najnovejših dosežkih na področju tehnologije reje piščancev, o prizadevanjih za izboljšavo kakovosti plemenskega mate- riala in o najnovejših izsledkih zdravstve- nega varstva perutnine. Svoja predavanja sta dopolnila s prikazi, filmov in diaposnetkov, v katerih sta prikazala tudi preglede uspešnosti te sicer zahtevne provinience (pasme). Med preda- vanji, ki jih je prevajal dr. Ledinek iz Perutni- ne, sta nekajkrat povdarila, da je to delovno organiz^acija osvojila zahtevno tehnologijo, za katero menita, da je na visoki strokovni ravni od reje starih staršev do brojlerske proizvodnje. Izrazila sta prepričanje, da bo zato postala Perutnina Ptuj selekcijski center Hubbarda za Jugoslavijo in verjetno še za širše področje. V želji, da bi tudi drugi proizvajalci perutnine spoznali zahtevnost reje te provinience, je Perutnina Ptuj povabila na seminar tudi druge pomembnejše rejce perutnine v Sloveniji in Jugoslaviji. Udeležili so se strokovni delavci iz Zaloga, Murske Sobote, Pivke, Slovenske Bistrice (kmetijska zadruga) in Obdravskega za- voda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, iz jugoslovanskega prostora pa iz Valjeva, Malega Idžoša in Bačke Topole. To prav gotovo zgovorno potrjuje potrebo po usposabljanju te vrste. Dejstvo, da se je seminar ,,zavlekel" do šeste ure zvečer in da iz dvorane ni odšel niti eden od udeležencev, prav gotovo potrjuje kakovost tega strokovnega seminarja. Seveda pa bi strokovno znanje le malo kori- stilo proizvodnji, če bi z njim bilo ,,oboroženih" le nekaj strokovnih delavcev. Zato Perutnina Ptuj organizira še v marcu strokovna predavanja za kooperante, rejce brojlerjev, na katerih bodo pridobljena nova znanja prenesli na rejce v prilagojeni poljudni obliki in verjamejo, da uspeh ne bo izostal. Besedilo in posnetki: Lojze Cajnko LETNO POROČILO O DELU SDK PODRUŽNICE PTUJ ZA LETO 1982 UVOD Služba družbenega knji- govodstva podružnice Ptuj z ekspozituro v Ormožu opravlja posle za vse uporabnike dru- žbenega premoženja z območja občin Ptuj in Ormož v skladu z za- konom o SDK, ustavo in zakonom o združenem delu in to: — opravlja blagajniško službo (izplačila in vplačila gotovine); — opravlja plačilni promet za vse uporabnike: — opravlja opravila kontrole in to predhodne in eksterne pri vseh uporabnikih: — na osnovi prejetih obračunov in podatkov, s katerimi razpolaga, opravlja informativno analitično službo o denarnih tokovih in go- spodarskih gibanjih in o tem redno obvešča tako uporabnike kot DPO in DPS obeh občin: — sodeluje z ostalimi organi za pregon o vprašanju varovanja družbene lastnine in izvajanja za- konskih predpisov. V zvezi s prej naštetimi ^na- logami je podružnica v letu 1982 opravljala posle za 214 upora- bnikov z območja občine Ormož in 683 uporabnikov z območja ob- čine Ptuj ali skupno za 897 upo- rabnikov. Obdelanih in vsebinsko kontroliranih je bilo 847 zaklju- čnih računov za Ptuj in 170 za Or- mož, periodičnih obračunov pa je bilo prejetih in vsebinsko pregle- danih za občino Ormož 158, za ob- čino Ptuj pa 569. Podružnica je v letu 1982 izdelala za uporabnike in druge organe 31 informacij za vsa- ko občino ali skupno 62 informa- cij, kar je za 10 Vo več kot v pre- teklem letu. V informacijah so bili sproti obdelani vsi pojavi, ki jih je ugotavljala podružnica na osnovi prejete dokumentacije in to: — Delitev celotnega dohodka in dohodka in s tem v zvezi tudi izvajanje družbenega dogovora o delitvi dohodka; — gibanje splošne in skupne po- rabe; — gibanje in obseg investicij; — pregled reproduktivne spo- sobnosti gospodarstva; — informacija o izvajanju interventnih zakonov; — informacija o likvidnosti gospodarstva; — informacije o delovnih orga- nizacijah, ki so poslovale z izgubo. Razen kontrole zaključnih in periodičnih obračunov je po- družnica na osnovi teh obračunov in prejetih obračunov sproti vnovče.ala vse obveznosti za kritje splošne in skupne porabe. V pred- hodnem postopku je pregledala skupaj 10.016 tisoč nalogov in to za uporabnike s področja Ormoža 163 tisoč in za področje Ptuja 853 tisoč, od tega je bilo zaradi raznih nepravilnosti in nenamenske po- rabe sredstev zavrnjenih skupno 2.624 nalogov v znesku 134.411 ti- soč din. Iz naslova prispevkov iz osebnih dohodkov je bilo prekontroliranih in vnovčenih sku- paj 92 tisoč nalogov, od tega za področje Ormoža 18 tisoč in področje Ptuja 74 tisoč. V tistem obdobju je prejela podružnica na vnovčenje 9.708 menic v vrednosti 3.035.4^ tisoč din. število menic se je povečalo za 26 % nasproti letu 1981, znesek pa je manjši za 4 '^'o. ' Delavci podružnice so opravili v letu 1982 neposreden pregled pri uporabnikih v 96 primerih na območju Ptuja in 24 primerih na območju občine Ormož. Zaklju- čnih računov je bilo pregledanih skupno 40,3 periodični obračuni, 12 primerov inventur, o vprašanju investicij in upniško dolžniških ra- zmerij je bilo opravljenih 24 pre- gledov in 40 ostalih pregledov. Na zahtevo samih uporabnikov (or- gani delavske kontrole) je bilo opravljenih 7 pregledov in na za- htevo ostalih 9 pregledov. Pri svojem delu je podružnica ugotovila razne nepravilnosti v po- slovanju uporabnikov z družbenimi sredstvi. Tako je bilo pri prevzemu zaključnih računov in periodičnih obračunov ugotovljenih v 612 primernih 746 nepravilnosti, 214 primerov nepravilno obračunanega prispevka iz dohodka v znesku 3.241 tisoč din, v 13 primerih ne- pravilno obračunanega posojila zd nerazvite v znesku 2.346 tisoč in v 60 primerih 602 kršitvi zakona o za- gotavljanju plačil v skupnem zne- sku 87.522 tisoč din. Nadalje so bile ugotovljene pri poslovanju uporabnikov naslednje nepravilnosti: — komisije za letni popis niso dosledno opravile popisa ker niso bile popisane vse materialne vred- nosti; — ugotovljeni dohodek ni bil pravilno izkazan v zaključnih in periodičnih obračunih; — sredstva za investicije niso bila pravočasno zagotovljena; — fakture niso bile pravočasno izstavljene; — blagajniško poslovanje ni bilo vodeno v skladu s sprejetimi odločitvami samoupravnih orga- nov; — knjigovodske listine niso bile pravilno likvidirane; — samoupravni akti (pravilniki in samoupravni sporazumi) niso bi- li vsklajeni z obstoječimi zakonski- mi predpisi. To so glavne pomanjkljivosti ugotovljene pri pregledih in spremljanju tekočega poslovanja uporabnikov, ki pa imajo za po- sledico zakonske ukrepe. Zato je podružnica na osnovi prej navede- nih ugotovitev v letu 1982 vložila 22 ovadb zoper uporabnike družbenih sredstev Temeljnemu javnemu tožilstvu in 11 zahtevkov sodniku za prekrške. Pri svojem delu, posebno zuna- njih pregledih, je podružnica vedno pritegnila k sodelovanju organe samoupravne delavske kontrole, katere je tudi sproti seznanjala za ugotovitvami pregledov, tako da jim je vročala svoje zapisnike in to neposredno, prav tako je neposred- no vročala zapisnike tudi samo- upravnim organom. Vendar p«a ra- zen na lastno zahtevo delavci po- družnice niso bili vabljeni za seje, ko so samoupravni organi obravnavali zapisnike. Za uporabnike so bili tudi or- ganizirani posveti predvsem o vprašanju izvajanja intervetnih za- konov. Sicer pa je stalna praksa da delavci kontrole sproti obveščajo ustrezne službe pri uporabnikih o nastalih spremembah v zakonodaji in jim dajejo potrebna pojasnila, na ta način se preprečujejo kršitve zakonskih predpisov, kar se poseb- no odraža na področju porabe sredstev za investicije, kjer se v prehodnem postopku vskladijo vsi dokumenti in tudi preverijo, tako da ne prihaja do nepravilnosti. Obdelava podatkov v podružnici je v celoti avtqmatizirana in je tako bilo v tem obdobju možno brez zastojev obdelati 2.639 tisoč na- logov, 34 <¥o vseh nalogov je bilo posredovanih prek teleprinterja in 11 % prek telefona, to pa pomeni, da je imel uporabnik sredstva hitre- je na razpolago. Na območju podružnice je bilo realiziranih 61 % vseh plačil. V letu 1982 je bilo povečano so- delovanje z organi za pregon, kjer so delavci podružnice skupaj s temi organi ugotavljali primere odtujeva- nja družbenega premoženja. Obseg opravljenega dela v podružnici se je povečal, vendar se zato število delavcev ni povečalo. Povečani obseg je podružnica zmogla opraviti z večjo delovno disciplino, s sprotnim strokovnim usposabljanjem in to ob delu, tako da samo delo pri tem ni trpelo. V bodoče bo morala podružnica posebno pri pregledih uporabnikov še tesneje sodelovati tudi z drugimi inšpekcijskimi službami v občini in organi za pregon, posebno pa še s samoupravno delavsko kontrolo, ki bo tudi v bodoče, tako kot doslej nudila vso strokovno pomoč. Ivo Granda Priprave na gostinsko turistični teden Ptujski gostinci in turistični delavci bodo letos prvič organizirali gostinsko-turistični ples, z Ajim pa zaključili aktivnosti v okviru letošnjega gostinsko- turističnega tedna, ki bo od 21. do 26. marca. Go- stinsko turistični ples bo v prostoru Rdeče vrtnice; tam pa se bodo odvijale tudi aktivnosti v okviru gostinsko-turističnega tedna. Za program plesa se gostinci še dogovarjajo, prav tako pa tudi za deleže v gostinsko-turističnem tednu. Osnovni namen je, da se celovito in organizirano predstavi dejavnost gostincev in turističnih delav- cev. K. sodelovanju pa so povabili tudi zasebno gostinstvo. V okviru tedna gostinske in turistične dejavnosti bo tudi okrogla miza o problematiki gostinstva in turizma v občini Ptuj. V Rdeči vrtnici bodo v teh dneh tudi stalne razstave kulinanke, ki jih bodo pripravljali posamezni obrati, drugi program, kot so nastopi raznih skupin, tudi' folklornih, pa se bo iz dneva v dan menjal. MG TEDNIK ^^^^ ^^^ DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ob osemdesetletnici dr. Jožeta Potrča Od leta 1%5 nosi naSabolnišnica ime po dr. Jožetu PotrCu, sprejeta pa je pobuda delavcev zdravstvene- ga centra, da od 1. 4. 1983 poimenujejo delovno organizacijo Zdravstveni center Ptuj-Ormož po našem rojaku, človeku, ki je pome- nil v obdobju med vojnama na ptujskem območju glasnika komunizma, ki je opravljal po osvoboditvi mnoge politične funkcije socialistične Jugoslavije, in ne nazadnje — ki so ga odlikova- le mnoge človeške vrline — huma- nost, skromnost, požrtvovalnost, skrb za male ljudi. Za preproste ljudi naših krajev je bil to njihov prijatelj, njihov legendarni zdrav- nik — bilje „naš Južek". Letos se spominjamo tega velike- ga moža še s posebno pozornostjo, saj mineva osemdeset let od nje- govega rojstva. Bolj ko človek za- sleduje njegovo življenje,' njegov življenjski opus, tem bolj je prepri- čan o njegovi veličini, ki nam lahko pomeni v današnjem času kažipot, kako je potrebno delati, kako se je IX)trebno žrtvovati. O velikih ljudeh je vedno težko pisati. Težko zato, ker nikoli ne moreš dovolj učinkovito in objektivno ps-ikazati dela velike osebnosti. Sicer v tem kratkem sestavku to tudi ni mogoče in tudi ni moj namen. Želim le opozoriti na nekatera dejstva iz Potrčevega življenja in dela, pri čemer pa se za- vedam, da marsikaj ne bo napisanega. Jože Potrč se je rodil 3. aprila 1903 v Vintarovcih pri Ptuju, imirl pa je 4. oktobra 1963 v Ljubljani. "Giirinazijo je končal v Ptuju, medicino pa je študiral v Zagrebu, k zadnji rigoroz je opravil v Grad- cai kjer je promoviral julija 1928. Njegova gimnazijska in študijska leta so bila leta njegovega druž- benega zorenja. PrvO vojno je začutil kot nesmisel, nehumanost in takoj po končanem svetovnem požaru je ob gibanju poljskih de- lavcev, ob odmevih oktobrske socialistične revolucije v naših kra- jih začutil krivice časa in odobraval boj malih ljudi za obljubljeno agrarno reformo. Te krivice je mo- gel Potrč spoznavati neposredno v svoji domači okolici, v krajih ptujskega območja, ki so veljali za zaostale. Za komunizem ga je pri- dobil Franjo Zgeč, ki je zanesel v naše kraje ideje velikega Oktobra. V zagrebškem študentskem Klubu marksistov se je oplajal z marksistično filozofijo, ki je ob njegovih življenjskih spoznanjih postajala zanj zgodovinska nuj- nost. In 1924. leta je postal Potrč komunist; v Zagrebu je bil sprejet v KP. Tako :.t predstavljal potem enega od stebrov komunističnega gibanja v naših krajih, kjer se je začenjal odkrito spopadati s social- demokratskimi stališči in s pridobivanjem posameznikov se je loteval razrednega osveščanja sicer skromno razvitega delavstva. V ta namen je začel širiti Delavsko- kmečki Ust in se aktivno vključil v delavsko izobraževalno društvo ..Svoboda" v Ptuju. Njegovi načel- ni nastopi niso ostali skriti obla- stem, kot denimo na predvolilnem shodu v gostilni ,,Beli križ" leta 1927, tako da so se pričenjali zanj sodobni pregoni. Svoje somišljenike je našel Potrč v dvajsetih letih pri nekaterih de- lavcih v ptujskih železniških delavnicah, predvsem pa v Ivanu Spolenjaku ter v enem od redkih intelektualcev — privržeiKev komunistični ideji — knjigovodii Ferdinandu Zechnerju v Ptuju. Cas je že dopuščal, da je Potrč po svoji promociji leta 1928 skupaj s kovačem mariborskih železniških delavnic Ivanom Spolenjakom ustanovil prvo partijsko celico v Železniških delavnicah v Ptuju. Potem, ko je stažiral v,maribor- ski bolnišnici in na Higienskem za- vodu v Ljubljani, je novembra 1929 nastopil mesto sekundarija — volonterja v ptujski bolnišnici. Ze ob novem letu pa so ga odpustili za- radi suma komunizma in naslednje leto je začel doma v Janežovcih (tja so se namreč Potrčevi preselili) opravljati privatno zdravniško prakso. Od tu ga je poslej vodila pot med njegove ljudi, od tu je odhajal k svojim partijskim tovari- šem v bližnjo Novo vas pri Ptuju, od tod je neštetokrat prihajal v Ptuj na mnoge ilegalne sestanke ter predavat v ptujsko „Svobodo" ali y dvorano „Mladike". Med ljudmi se je širil glas o čudežnem zdravni- ku. o dobrem človeku, o komuni- stu. Nastajajoča mlada revolucio- narna generacija na ptujski »mnadji, ki se je kalila v težkih ča- sih politične in gospodarske krize v prvih tridesetih letih in med katero sodi tudi Dušan Kveder, je zaznala v Potrču plemenitega človeka in svojega voditelja. In res so ob njem zrasli mnogi komunisti iz Ptuja in okolk:e. Eden izmed nekdanjih ptujskih dijakov iz omenjene generacije je v jubilejnem 63. Izvestju ptujske gimnazije zapisal, da je bil dr. Potrč ..vsestransko razgledan, skromen in preprost, de- lavski stvari pa tako vdan in zanjo tako požrtvovalen, da v doslednosti in strogosti do sebe nikdar ni popastil." Zato je „imel neusahlji- vo moč, moč zgleda, ko je pridobi- val sodelavce za vdano opravljanje najtežjih nalog". In čeprav je tedaj režim razglašal komuniste za ljudi brez moralnih vrednot in čeprav so pobožni ljudje nasedali taki propagandi, pa so ..sodili o Južeku vsi brez rzizločka, da je dober člo- vek. Cenili so ga kot zdravnika, ki vstane sredi noči in gre v vsakem vremenu tudi čez" daljne griče k bolniku in računa le malo. neredko revežem celo nič." Reči je potreb- no. da je s.Južek" zavestno hodil k svojim ljudem, tudi pozneje, ko je opravljal mnoge ^uge odgovorne naloge. Naj mi bo dovoljeno citirati akademika prof. dr. Janeza Milčin- skega, ki je v razpravi ,,0 zdravni- ški etiki in skrbi za zdravo življe- nje" (v knjigi ,,O socialistični etiki in morali") zapisal o dr. Potrču, da ..moramo občudovati njegovo mnogostranost, posebno zavzetost, s katero seje loteval raznih proble- mov — pa naj je šlo za gibanje zoper alkoholizem, za naloge Rde- čega križa, za vprašanja zdravniške etike, splava ali spolne vzgoje." — Iz življenjskih spoznanj zaostalosti in tragedij v svojih domačih krajih ga je gnala želja in nuja, da se beda in krivice tedanje družbe odstrani- jo, da se ustvari življenje, vredno slehernega človeka. V ideji komu- nizma je edino našel realno pot bodočnosti. Trideseta leta — čas porajajočega se fašizma in vzdigovanja ptujskega nemčurstva, čas narodnoobrambnih bojev, ki jih je vodila KP, so potrjevala revolucionarno razgibanost in širi- no partijskega dela. Ogromen prispevek k tej širini je prispeval prav dr. Potrč in zato dodajmo še nekaj dogodkov z njegove življenj- ske poti. V času najhujšega pregona komunistov v obdobju kraljeve diktature je bil Potrč določen za sekretarja nadomestnega pokrajin- skega vodstva KP za Slovenijo, toda te dolžnosti ni opravljal dol- go. Po ,,provali", ki je hudo pri- zadela komunistično gibanje na šir- šem slovenskem prostoru, je leta 1930 padel v zapor tudi Potrč in obsojen je bil na dve leti robije. Po prihodu iz kaznilnice v Požarevcu in po razgovoru z Bori- som Kidričem se je takoj lotil po- litičnega dela. Verjetno je postal po ustanovitvi gimnazijske partijske celice leta 1933 okrajni sekretar, bil je ,,blesteč govornik in diskutant" v ptujski,,Svobodi", posvečal seje skrbi za mlade kadre, širil ilegalni tisk, F>oi"agal pri organizaciji ljutomerskega shoda združene opozicije, skrival ilegalce in še bi mogli naštevati. V času, ko se je z vsem ognjem predal pripravam na revolucijo, je našel dragocenega to- variša in prijatelja v kmetu Jožetu Lacku. Njuno sodelovanje je bilo tako pristno, da bi lahko zapisali, kako v bistvu njuna imena simbolizirata boj zatiranih ljudskih množic na ptujskem območju, boj kmečko-detavskega gibanja. Potrča ' Ji nnvo ^aUretiranje zagrebške policije, ko se je leta 1936 ponovno znašel v zaporu, ni zlomilo. Brez dokazov in brez priznanj so ga morali izpustiti. Kot pravi revolucionar je dr. Potrč na- daljeval s svojim revolucionarnim delom. Leta 1939 je bil izvoljen za sekretarja ptujskega okrožja KP, istega leta sta se z Lackom pridruži- la podpisnikom razglasa ZDLS „Kaj hočemo" in na 3. partijski konferenci v Vinjem nad Dolskim, junija 1940 sta bila oba izvoljena v CK KPS. Od srede januarja do 27. marca 1941 je dr. Potrč kot mobiliziranec, skupaj z nekaterimi znanimi komunisti, preživel v voja- škem delovnem taborišču Medjure- čje pri Ivanjici. Taboriščniki — komunisti so dosegli ustanovitev ambulante, v kateri je ordiniral dr. Potrč. Zdravil je tudi okoliške kmete in s svojim delom pri njih razbijal namerno vrženo sodbo, da so taboriščniki sovražniki Ju- goslavije. Po vrnitvi domov se je ob izbru- hu vojne v skladu s partijsko direktivo javil v vojsko in kot vojak doživel njeno klavrno razsulo. Ko potem v Ljubljani ni dobil partijske zveze, je odpotoval domov, toda v Celju so Nemci zajeli vračajoče se jugoslovanske vojake. Dr. Potrča so odpeljali v ujetništvo v Muhlberg ob Labi, kjer je ob zdravljenju vojnih ujetnikov ponovno prišla na dan njegova človečnost. Pomembno je bilo tu^ njegovo tamkajšnje politično delo, saj je bilo potrebno pri večini ju- goslovanskih ujetnikov razbijati mit o kralju in o Draži Mihajloviču ter razjasnjevati pomen narodno- osvobodilnega gibanja v Jugoslavi- ji. V taborišču je dr. Potrč hudo zbolel in ko je okreval, se je v taborišču f>onovno vključil v delo kot zdravnik. Bilo je to že ob koncu vojne. Takoj po osvoboditvi je de- lal v več repatriacijskih bazah. In tedaj je bil pobudnik pisma tovari- šu Titu, ko je 3.000 vojnih ujetni- kov in internirancev prosilo za čimprejšnjo vrnitev domov, da bi sodelovali pri graditvi nove Jugoslavije. Po vrnitvi domov je dr. Potrč opustil zdravniško prakso. Pričenjalo se je njegovo široko po- litično delo, ico je opravljal vrsto dolžnosti doma, ko je predstavljal državo na mednarodnem prizori- šču, med drugim na zasedanju Mednarodne konference dela v Ženevi. Kot pobudnik sodelovanja med narodi in družbenimi sistemi je uspešno vodil Društvo SRS za Združene narode in rad pdtnagal vodstvu Mladinskih klubov OZN. Njegovih številnih funkcij doma ni moč našteti. Naj navedem le ne- katere: minister za prosveto, pred- sednik Sveta za zdravstvo in social- no politiko, član Izvršnega sveta LRS, zvezni poslanec, član IK CK ZKS, člkn CK ZKJ itd. Ob vsem tem ne gre prezreti njegovega širokega teoretičnega dela, njego- vih razmišljanj, polemik, prispev- kov v raznih časnikih, časopisih in zbornikih. Potrč predvsem obravnava temeljne značilnosti socialistične etike in morale, zdravniško etiko, vzroke socialnih bolezni, alkoholi- zem in splav, odnose med ljudmi, zlasti med spoloma, vprašanja sodobne družine, socialistično vzgojo otrok in mladine, odnose med narodi, odnos politike do eti- ke. Obsežni zbornik Potrčevih spi- sov in tudi razprav o njem pod na- slovom ,,0 socialistični etiki in morali" zgovorno potrjuje obsež- nost dela in veličino duha tega čudovitega človeka. Njegovo življenje je ugasnilo pred manj kot dvema desetletjema. Življenja res ni več, ostal pa je ogromen opus, ki ga bo potrebno še proučevati, iz katerega se bo moč še marsičesa naučiti. Prepričan sem, da bo tudi razgovor za „okroglo mizo", ki ga pripravlja- mo v bolnišnici s pomočjo Zgodovinskega društva in Komisije za proučevanje zgodovine ZK pri OK ZKS Ptuj v mesecu aprilu, to je ob Potrčevi 80-letnici, prinesel dragocene podatke o njegovem doprinosu k razvijanju humanih odnosov med ljudmi. Želimo si, da bi postale Potrčeve zamisli življenj- ska realnost sodobnega sveta. dr. Lojze ArKo Dr. Jože Potrč je v letih po osvoboditvi kot minister in poslanec pogosto obiskoval ptujsko in ormoško območje. Na posnetku dr. Potrč ( v sredini) v razgovoru s Petrom Bergincem, Milanom §onajo, Mihom Kojcem in Francem Arkom ob obisku v Ormožu leta 1948. Obrambna vzgoja in kadrovska krepitev Na seji pokrajinskega odbora vzhodnoštajerske pokrajine so razpra- vljali o predlogu programov dela pokrajinskega odbora, izvršnega sveta pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za leto 1983. Pokrajinski odbor bo letos nadaljeval prizadevanja za podružblja- nje in krepitev obrambnih priprav v pokrajini in sodeloval pri urejevanju vprašanj v zvezi z organizacijo in delovanjem SLO in DS v novoustano- vljenih občinah in na območju mestne sku^čine Maribor, zlasti glede od- nosov med F>okrajino, posebno družbenopolitično skupnostjo Maribor in novimi občinami. Usmerjali bodo tudi obrambno in samozjiščitno vzgojo na ravni pokrajine. Izvršni svet vzhodnoštajerske pokrajine bo organiziral in operativno izvajal obrambno vzgojo na ravni pokrajine ter bo sodeloval z občinami in mestom Mariborom pri organiziranju in izvajanju številnih oblik obrambne vzgoje v občinah in mestu Maribor. Izvajal bo tudi naloge, ki izhajajo iz navodil in predpisov o obrambnih pripravah ter družbenega dogovora občin o skupnih obrambnih nalogah na območju pokrajine. Sprejeli so tudi programsko usmeritev pokrajinskega štaba za terito- rialno obrambo, ki med drugim predvkleva organizacijsko in kadrovsko krepitev enot, opremljanje enot, štabov in poveljstev, krepitev varnosti in družbene samozaščite, urjenje enot, dograjevanje sistema zvez, idejno- politično usposabljanje in številne druge naloge. Razpravljali so tudi o osnutkih noveliranih aktov za delovanje pokra- jinskih organov v skladu z novim zakonom o SLO in DS in se seznanili z nekaterimi kadrovskimi spremembami v nekaterih pokrajinskih organih. Na seji pokrajinskega odbora so imenovali tudi nov izvršni svet vzho- dnoštajerske pokrajine. Govoreč o financiranju obrambnih dejavnosti so poudarili, da bo tre- ba tudi na tem področju uveljaviti smotrno uporabo razpoložljivega de- narja in se povsod vključevati v stabilizacijska prizadevanja. Karel Marx - življenje in delo 14. marca letos bo poteklo 100 let od smrti Karla Marxa, utemeljitelja znanstvenega socializma in moderne misli sploh. Ob tej priložnosti je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pri- pravila razstavo »Kari Marx — življenje in delo«. Razstava je odprta v prostorih študijskega oddelka od 10. do 31. marca, vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. V 14 vitrinah so razstavljena Marxova dela, seveda v kolikor jih Študijska knjižnica ima, ter izbor bogate literature o njem. Vstop na razstavo je prost. J. E. Marksistični center Univerze v Mariboru, MC Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in MC pri CK ZKS organizirata seminar RECEPCIJA MARKSIZMA NA SLOVENSKEM, ki bo v ponedeljek. 14. marca od 9. do 18. ure v domu DPO, Prešernova 17 Maribor. Uvodni govor bo imel akademik dr. Boris Majer, nato pa bo delo v sekcijah. ^ Razstava Nakit skozi arheološka obdobja Ptujski pokrajinski muzej je največja in najstarejša kulturna organizacija na ptujsko-ormoškem področju. Starosta kulturnih or- ganizacij letos praznuje 90. oblet- nico svojega delovanja. V počasti- tev tega častitljivega jubileja so de- lavci muzeja pripravili tudi dve razstavi, in to: ,,Ptuj na starih ve- dutah" in „Nakit skozi arheološka obdobja", kateri spremljata tudi kataloga. Na otvoritvi razstave Nakit skozi arheološka obdobja, ki je bila včeraj v obedovalnici nekdanjega dominikanskega sa- mostana, je bil slavnostni govor- nik predsednik SO Ormož, Tone Luskovič, ki je razstavo tudi odprl. Na otvoritvi je zapel tudi moški pevski žbor iz Kidričevega in je bil prebran odlomek iz rimske kronike „Gospa se oblači". Na razstavi je pnkazan izbor nakita iz stalnih muzejskih zbirk in depojev od 10. stol. pred n. št. do 11. stol. našega štetja, odkrit na področju ptujske in ormoške obči- ne v 90 letih. Danes imenujemo nakit predme- te umetne oorti namenjene za o- kras ljudi in njihovih oblačil. Po- leg okrasnega in apotropejskega namena, ki mu ga pripisujejo je nakit lahko sestavni del oblačil, kjer ima določeno funkcijo ali pa je povezan z načinom nošenja ob- lek in je sredstvo za izkazovanje položaja lastnika.nakita v družini, stanu, v vojaški ali cerkveni or- ganizaciji in podobno. Vsaka epo- ha ga oblikuje različno in to ne le z določitvijo stilnih elementov, am- pak tudi z izbiro materiala in z na- činom obdelave in tehnike. Ta je v vseh svojih oblikah, obdelovalnih in okraševalnih tehnikah na dolo- čenem prostoru in času ,,signum temporis" naroda in njegove kulture, ki je v stiku z idejami, vrednotami in tehnikami drugih kultur in narodov ohranil svojo kontinuiteto. Nagnjenost k okra- ševanju je bila na samem začetku močnejša od potrebe po oblačenju. Na to je vplivala magija in obred, ki sta bistveni prvini v prazgodo- vinski umetnosti. Na umetniško oblikovanje nakita naletimo na našem področju prvič v bronastem obdobju Vrednost tako oblikova- nemu nakitu je vseskozi dajala in daje tehpika oblikovanja in okra- ševanja ter vzorci in motivi okrasa. Nakit so oblikovali tako, da so ga vlivali in kalupili, rezali, gladili, kovali, uvijali, pletli in drugače. Po funkciji pa nakit razdelimo na: nakit glave, vratu, oblačil in udov —- rok in nor Okraševali pa so ga z graviranjem, žigosanjem, luknjanjem, emaj- liranjem, z vrezi, vbodi, vdol- binami, s plastičnimi okrasi, granulacijo, filigramom in drugim. , Tako je na razstavi prikazan na- kit iz mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč od 10. — 8. stol. pred n. št., in sicer: velika brona- sta fibula očalarka z železnimi 'zapestnicami, okrasne igle, ovra- tnice-torkvesi, bronaste zapestnice, obročki, pašna spona in nanožini- ci. Iz starejše železne dobe so prikazane fibule, verižice in obe- sek, iz 7. in 6. srol. pred n. št. Iz latenskega obdobja od 3. stol. pred n. št. do našega štetja lahko vidimo: bronast sklepanec — oas z vloženim emajlom, bronaste in železne zapestnice, fibule, brona- sto pašno spono in prstana iz mo- drega stekla. Iz rimskega obdobja od 1. — 4. stol., so prikazane bronaste, pozlačene in emajlirane fibule različnih oblik; bronaste, srebrne in koščene igle-lasnice z lepo iz- delanimi glavicami; pašne spone, reliefni jantarjevi prstani z upodo- bljenimi ženskimi glaviAmi, Psihe in Amorja, Amorja z glasbilom v roki. Razen teh so še prstani iz -likala' ter bronasti in srebrni prsta- ni, z upodobljenimi kačjimi glavi- cami, razni platni prstani, prstani v obliki ključa, vložki za prstane — geme z raznimi upodobitvami, kot: Bakha, Viktorije z vencem, pastirske scene. Kot vložke za pr- stane ali za obeske so uporabljali tudi kameje. Na teh je reliefno pri- kazana Roma ali Atena, žensko doprsje ali glavica. Zanimiva je tu- di zakladna najdba srebrnih in steklenega prstana, gem in kameje. Prikazane so tudi zapestnice, izdelane iz brona, steklene mase, kosti; ogrlice iz raznobarvnih in različno oblikovanih jagod; različno oblikovani obeski iz stekla in steklene mase ter izdelki iz zlata: verižica iz drobnih členkov, prsta- ni, uhani ter različno oblikovani obeski. Iz časa preseljevanja, 5. in 6. stol, so prikazane bronaste fibule, ovratnica — torkves z obeski in zlat uhan. Iz slovanskega obdobja od 7. — II. stol. F« so prikazane najdbe iz Turnišča in bogatega grobišča iz ptujskega gradu, kjer so zastopane vse kulturne skupine, odkrite v Sloveniji. Iz tega časa so prikaza- ni: bronasti, srebrni, zlati in izdel- ki iz stekla, kot: obsenčni obročki, uhani raznih oblik, nekateri so okrašeni z raznobarvnim emajlom, ovratnice-torkvesi, ogrlice z različno oblikovanimi priveski ter nr.stani. Razstava bo odprta do 3. 4. vsaK dan od 8. — 11. in 15—17. ure, ob sobotah in nede- ljah pa od 10—12. ure Za najavljene skupine bo po razstavi strokovno vodstvo. ' \ Tomani?-Jevrem ke.občine in jo nadomestili / aMumatsko. O tem je direktor I O/D /a P I 1 promet Alojz Ču- ček. pi)\edal: •iSkladnt) s planskimi predvi- devanji \ srednjeročnem obdobju zaključujemo dela pri ureditvi popolne avtomatizacije telefo iskega prometa na območju občm • Ormož. V soboto. 19. fe- bruar a smo namreč izključili iz prom ta /adnjo ročno — induk- torskc telefonsko centralo pri pošti vog. s tem. da smo pri pošli \likku7 pri Ormožu, razširili av- tomat-ko telefonsko centralo iz dosed injih 20 na 100 telefonskih priklj ičkov. Z zgraditvijo pri- marni ga dela krajevnega tele- fonskega omreija na relaciji Mi- kla\/-f-Kog. pa so podani tudi nadaljnji pogoji za vključevanje novih telefonskih naročnikov za potrebe krajanov KS Kog in Mi- klavž. Da Miio lahko realizirali načr- tovano tehnično izbolj.šavo tele- fonskega prometa tega območja, pa gre pra\gotovo zasluga KS Kog in Miklavž, s katerimi smo se Uspešno dogovarjali o združeva- nju potrebnih finančnih sredstev m zagotovitev ustreznih PH prostorov. Do sedaj vložena fi- nančna sredstva v višini 11.630.000 dm. predstavljajo samo primarni del izgradnje te- letonskih kapacitet. V nadaljeva- nju izgradnji sekundarnega tele- fonskega omrežja pa bo treba združiti še predvidoma okoli 6 milijonov.« Telefon je v nekakšni ekspan- ziji. bi lahko dejali, čeprav so drugod še pred nami. V ptujski občim pa je kljub temu še nekaj induktorskih central. Kdaj pa bodo te zamenjane z avtomatski- mi? »P r r ali bolje rečeno, telefon- sko omrežje urejamo načelno skladno z interesi in potrebami PI T uporabnikov, ekonomsko sposobnostjo p r r organizacije in seveda z možnostmi proizvajalcev m dobaviteljev opreme teleko- munikacij. ter nenazadnje tudi z gospodarnostjo investicijskih na- ložb. Splošne ugotovitve o razvoju manj razvitih območij v bližnji preteklosti dokazujejo, da za- ostankov v razvoju ni mogoče i)dpraviti v kratkem časovnem obdobju m da je pospeševanje skladnejšega razvoja dolgotraj- nejši proces, ki zahteva ustrezno dolgoročno politiko družbenega razvoja, le znane splošne ugoto- vitve veljajo pravgotovo tudi za P1 1 organizacijo, zlasti pa še za stanje Pi l znn)gljivosti na ob- močju občin Ormož in Ptuj. Družbena odločitev o skla- dnejšem regionalnem razvoju je tudi naš trajnejši družbeni cilj in temeljna vrednota naše družbe, ki pogojuje uresničevanje enako- mernejših pogojev za življenje in delo naših občanov. V sedanjih razvojnih možnosti ugotavljamo, da nam to le delno uspeva, kar dokazujemo z uspehi na področju samoupravnega dogovarjanja in združevanja potrebnih finančnih sredstev za razvoj in moderniza- cijo PI T objektov prek območne samoupravne interesne skupno- sti. KS in ostalih interesnih sku- pnosti. To pa v srednjeročnem planu predstavlja okoli 30 od- stotkov vseh vloženih sredstev. l udi v leti/snjem letu načrtuje- mo v tozd za prr promet Ptuj p<.>trebna sredstva za investicije v višini 124 milijonov, od katerih naj bi vložili v razvoj telefonije 96 odstotkov sredstev, telegrafije 1 odst(.>tek. ostale 3 odstotke pa za potrebe razvoja poštne službe. Na območju, ki ga pokriva naša DO za IM T promet Maribor smo uspeli zgraditi delitvena merila st>lidarnosii za manj razvita in obmejna območja, kar pravgoto- vo prispeva izdaten delež v sred- stvih za razvoj P IT. Kljub temu še vedno ugota- vljamo močan zaostanek v raz- voju PIT prometa nasproti po- trebam in v primerjavi z ostalim slovenskim Pi l prostorom. Za prjinerjavo naj povem, da bomo letos na območju občine Ptuj do- segli 4.5 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, v občini Or- mož pa le 3.6. V ostalih krajih Slovenije pa ,so ti do.sežki znatno v išji. V poprečju dosegamo v SRS 10.5 telefonov na 100 prebivalcev, na območju P l 1 Maribor — torej podravske in koroške regije, pa dosegamo 8.5 telefonov. Pred nami je stalno prvenstve- na naloga, da bi dosegli popolno avtomatizacijo telefonskega omrežja. V letošnjem letu načr- tujemo to še pri pošti Stoperce in Polenšak. za leto 1984 pa nam ostaja še modernizacija kraje- vnega telefonskega omrežja in centrale pri pošti Zgornji Lesko- vec in Žetale. Sočasno pa bomo morali graditi zadostne zmoglji- vosti za razvoj mednarodnih te- lefonskih zvez. razširiti priklju- čitvene kapacitete obstoječih zmogljivosti central ter dosledno razvijati in graditi krajevno tele- fonsko omrežje. Za tako obsežne naloge pa bo pravgotovo potreb- no še veliko skupnih samoupra- vnih dogovorov, organiziranih akcij in seveda tudi pomoči vseh dejavnikov, ki jim je razviti in posodobljeni PTT promet nujno potreben.« M. Ozmec MoJ/ Cucek, direktor TOZD za IT I (romet Ptuj. Pnenstvena naloga je popolna avtomatizacija vseh telefonskih central. Kako plačujemo stanarine? Se vedno precej neredno, bi bil splošen odgo- vor. Če pa se poglobimo v poročilo o plačeva- nju stanarin, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in kurjave, je odgovor nekoliko dru- gačen. Potem, ko je samoupravna stanovanjska skupnost uvedla obračunavanje teh plačil z računalnikom, je število dolžnikov stanarin padlo z 20 na 6,8 odstotka. Odstotek sicer ni velik, dolg pa je precejšen, saj znaša kar 2,512.649 dinarjev. Prispevka za uporabo mest- nega zemljišča dolgujejo občani 65.505 dinar- jev. Največ je dolžnikov za kurjavo — 8,1 od- stotka je dolgov. To pomeni, da občani dolgu- jejo 684.272 dinarjev. ,,Pričakovali smo, da se bo z zvišanjem stanarine pojavilo več imetnikov stanovanjske pravice, ki bodo upravičeni do družbene pomo- či, tako imenovane subvencije," je povedal Jo- že Ceh, predsednik odbora za gospodarjenje pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. ,,Ugotavljamo pa, da je družbeno pomoč v preteklem letu izkoristilo le 70 družin, ki so prejele 436.294 dinarjev denarne pomoči za stanarine. V ta namen pa smo lani namenili milijon dinarjev." Med dolžniki omenjenih plačil je večina ta- kih, ki niso socialno ogroženi in bi stanarine lahko redno plačevali, prav tako prispevek za uporabo zemljišča in kurjavo. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti menijo, da je pri večini dolžnikov vzrok malomaren odnos do obvezno- sd, ki bi jih morali redno poravnavati. Dogovo- rili so se, da bodo vse tiste, ki za preteklo leto dolgujejo več kot 5.000 dinarjev prijavili sod- niku in po pravni poti izterjali dolg. Med dolžniki je pet takih, ki dolgujejo po 30.000 dinarjev. Znano je, da so sredstva, zbrana s stanarina- mi, namenjena za vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš. Izpad planiranega dohodka seveda pomeni, da je bilo toliko manj sredstev za redno vzdrževanje stanovanjskega fonda v ptujski občini. Znano pa je tudi, da je večina stanovanj starih — nekatere stavbe stoje že več sto let — in da je za njihovo vzdrževanje potre- bnega precej denarja. Nerednih plačnikov stanarin je torej Se vedno kar precej — 102 sta na seznamu samoupravne stanovanjske skupnosti. Res pa je tudi, da je seznam precej krajši od tistega, ki je bil leta 1981 objavljen v Tedniku. Torej je sklep dele- gatov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti o objavi imen dolžnikov v Tedniku le dosegel namen. Upajmo, da takega s sklepa ne bo potrebno ponovno sprejeti. N. Dobljekar VARSTVO VODA IN OKOLJA NI LE NALOGA RIBIČEV To je bila ena od pomembnejših ugo- tovitev delegatov pododborov ribiške družine Ptuj, ki so se v četrtek, 3. marca sestali na redni letni skupščini v sejni sobi ptujskega magistrata. Ko so poslušali poročilo predsednika komisije za varstvo voda in okolja, so bili ogorčeni nad re- zultati analiz vode iz reke Drave. Ta je takorekoč nasičena s strupenimi snovmi, najhuje pa je v spodnjem toku od jezu naprej. Dokaz za to je kar pet večjih po- ginov rib na tem območju, do katerih je prišlo v lanskem letu. Daje najbolj one- snažena prav Drava v spodnjem delu, je glavni vzrok neobratovanje ptujske či- stilne naprave. Vse odplake, tako indu- strijske kot fekalije, se namreč iztekajo nazaj v staro strugo Drave, ki pa ima predvsem v poletnih mesecih nizek vo- dostaj. Prav zaradi tega je prišlo do na- jhujših poginov rib v vročih poletnih dneh. Ribiči so zahtevali, da se za rešitev tega problema zavzame širša družbena skupnost, saj je zdrava in čista Drava želja slehernega občana, ne le ribičev. Da so bili zaradi poginov rib močno oškodova- ni, tega ni treba posebej poudarjati, dej- stvo pa je, da v spodnji del Drave ni več gospodarno vlagati kakršnikoli vrsto rib, vsaj ne, dokler ne bo delovala čistilna naprava. Krivce za nedelovanje naprave je ti^ba javno opozoriti, saj se očitno še ne zavedajo posledic njihovega nalomarne- ga odnosa do družbenega premoženja. Delegati RD Ptuj so med drugim sprejeli zaključni račun družine za minulo leto in se dogovorili, da bodo v letošnjem letu dali največ poudarka gradnji enega od gojitvenih ribnikov ah drugih gospo- darskih objektov, ki bodo pripomogli k še večji prireji konzumnih rib. Precej po- zornosti bodo namenili seveda vlaganju rib lastne vzreje v odprte vode na našem območju. Sicei pa je to njihova glavna in stalna naloga brez katere si ni mogoče zamisliti uspešnega ribiškega gospoda- rjenja. M. Ozmec LETOS ŠE V BIOGRADU Ce smo pred nedavnim pisali, da še vedno ne vemo — kako bo z letošnjim letovanjem naših otrok v Biogradu na morju, sedaj lahko že dodamo, da je občinski izvršni svet storil vse, kar je v tem trenutku mogoče, da bo biograjski počitniški dom občine Ptuj delal tudi v letošnji poletni sezoni. 3. marca so se v prostorih skup- ščnie občjne Biograd sestali podpredsednik IS skupščine občine Ptuj Franc Krajnc, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj Janez BeLšak ter predstav- niki biograjske občinske skupščine in hotelsko rekreacijskega centra Ilirija. Tako je bilo dogovorjeno, da bo omenjeni center še dovolil uporabo teh objektov, čeprav bodo v neposredni bližini gradili marino — pristanišče za čolne in jahte. Počitniški dom bodo ustrezno ogradili in bo do 1. septembra letos lahko v njem tekla dejavnost. Po koncu sezone bo kuhinja z jedilnico predana občini Biograd, posebna komisija pa bo tudi ocenila nepremičnino v celoti, da bi lahko v Ptuju usmerili akcijo v rešitev počitniške kolonije v Biogradu in sicer na najboljši možni način. Vse pa kaže, da bo potrebno upoštevati sedanje projekte razvoja tega predela in počitniški dom locirati na območju, ki je namenjeno za te namene. V Ptuju se bomo morali o vseh podrobnostih še dogovoriti in sprejeti sklep za najboljšo možno rešitev, biograjska občinska skupščina pa bo naš izvršni svet tudi sproti seznanjala z vsemi akcijami, ki tečejo v zvezi s ptujskim počitniškim domom v Biogradu na morju. mš PROGRAM odvoza odpadkov po krajevnih skupnostih v občini Ptuj! Ponedeljek 1. v KS » Boris Ziherl« Ptuj — za vso območje krajevne skupnosti 2. v KS »Jože Potrč« Pjtuj — za vso območje krajevne skupnosti 3. v KS »Franc Osojnik« Ptuj — za vso območje krajevne skupnosti 4. v KS »Heroja Lacka« Rogoznica — na vsem območju kra- jevne skupnosti, razen dela Nove vasi s hišnimi številkami: 8,10,12, 13,14,15,16,17, 19,21,22, 23,24,25,32,33,34,36,45,68,70,72,73, 74,75,76 in 89 do 124 razen naselij Kicar, Nova vas pri Ptuju, Pacinje, Podvinci, Rogoznica, Sp. Velovlak in Žabjak. 5. v KS »Budina-Brstje« Ptuj — na vsem območju krajevne skupnosti razen hišnih številk: 1, la, 2,3,4,8,9,10,11,12,12a, 13,14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 24a, 24b, 25, 26, 27, 27b, 28 in v naselju Brstje razen hišnih številk: 24, 29, 30, 35, 48, 49, 61 do vključno 71 v naselju Budina. Torek 1. v KS Majšperk — v naselju Breg pri Majšperku v celoti, v naselju Majšperk v celoti razen hišnih številk: 21, 22, 85 in od 106 do 115. — v naselju Lešje hišne številke: 7, 16a, 17, 46 in nova hiša 2. v KS Kidričevo — v naseljih Kidričevo 1 in Kidričevo II 3. v KS Hajdina — na vsem območju krajevne skupnosti, razen v naseljih Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Slovenja vas, Sp. Hajdina in Zg. Hajdina. 4. v KS Ivan Spolenjak Ptuj — za vso območje krajevne sku- pnosti Sreda 1. v KS »Dušan Kveder« Ptuj — za vso območje krajevne skupnosti 2. v KS »Bratje Reš« Ptuj — za vso območje krajevne skupnosti, razen v naselju Štuki in Krčevina pri Ptuju 3. v KS »Tone Žnidarič« Ptuj — na vsem območju krajevne skupnosti, razen v Stojkovi uhci, Špindleijevi ulici in Domavski cesti Četrtek 1. v KS »Olga Meglič« Ptuj — za vso območje krajevne sku- pnosti 2. Po 9. členu odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti vsem hišnim svetom in poslovnim prostorom 2. 1. v KS »Boris Ziherl« Ptuj 2. 2. v KS »Jože Potrč« Ptuj 2. 3. KS »Franc Osojnik« Ptuj Petek 1. v KS Tumišče Ptuj — za vso območje krajevne skupnosti 2. v KS Kidričevo — v naselju Kidričevo I in v naselju Njiverce (ulični del) Razpored je usklajen z odredbo o določitvi območij kjer je obvezen odvoz smeti v občini Ptuj IS Skupščine občine Ptuj številka 352-5/79 z dne 29. 10. 1980. Z odvozom odpadkov po tem programu bomo pričeli v pone- deljek. 4. aprila 1983. V nadaljevanju navedenih ulicah je vsak lastnik ali stanovalec hiše dolžan jx)staviti posodo za odpadke na dan odvoza do 6. ure zjutraj pred hišo na dostopno mesto. Te ulice so: Domavska ulica. Prečna pot, Vošnjakova ulica, Macunova ulica, Kerenčičeva ulica, Keleminova ulica. Rjavčeva ulica, Vodova ulica, Aškerčeva ulica, Groharjeva pot in Ulica Lackove čete. TOZD Komunalni servisi DE Javna snaga TEDNIK ^^^^^ ^^^^ SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Velik napredek bolnišničnega zdravljenja NA OBISKU V PTUJSKI BOLNIŠNICI Hospitum je biinska beseda za hišo m ustanovo za goste in iz nje izvirata naša izraza hospital in hotel. St Johna bolnišnica pa sc je razvila po sto letih prizadevanjih znanstvene medicine, ki je spoznala vzroke mnogih bolezni in razvila tudi mnogo uspešnih metod, kako se z njimi spoprijemati. Napredek bolnišničnega zdravlje- nja je v zadnjih sto letih, čeprav ima v večini zastarele naprave, več kot osu- pljiv. Osebje v bolnišnici dela kot uglašena skupina, katere namen je celovito zdravstvo. Jugoslavija je med redkimi deželami na svetu, ki ima popolno socialno- zdravstveno službo, ki daje sleherne- mu celovito zdravljenje ne glede na plačilne zmožnosti posameznika. Ptujska bolnišnica ima naslednje oddelke: kirurški, interni, ginekolo- ško-porodni, otroški, oddelek za re- animacijo in rentgenski oddelek, od- delek za laboratorijsko službo, odde- lek za transfuzijo krvi, oddelek za le- karniško službo in sprecialistične am- bulante ter fizioterapijo. V bolnišnici je organizirana tudi ekonomsko-teh- nična služba. Zaposluje 475 ljudi, od tega je večina zdravstvenega kadra, nekaj je tudi paramedicinskega kadra. Med obiskom v ptujski bolnišnici smo se pogovarjali z dr. Lojzetom Ar- kom, vodjem TOZD Bolnišnica dr. Jožeta Potrča. Po predstavitvi bolni- šnice, je. dr. Arko odgovoril na več vprašanj. Kako poteka delo specialističnih ambulant? »V specialističnih ambulantah po- teka delo v posameznih oddell-ih Po- leg tega imamo še nevrološko speci- alistično ambulanto, psihiatrično-spe- cialistično ambulanto, okulistično, ambulanto za otolaringologijo. V teh ambulantah delajo v glavnem kadri od drugod. Zdravniki so iz Maribora, Varaždina in Ormoža. Te ambulante delajo v glavnem v popoldanskem času. Je pa potreba, glede na priliv pacientov, da bi ordinacijski čas po- daljšali. Skušamo se kar najbolj prila- goditi potrebam združenega dela.« VELIKO RAZVOJNIH PROBLE- MOV Problemov na razvojnem področju ima ptujska bolnišnica vehko, katerim dajete prednost? »Res je, naše želje so vehke, pa mi- slim, da te želje niso samo naše, temveč tudi potrebe uporabnikov. Potrebno jih bo uresničiti, če želimo dvighiti nivo zdravstvenega varstva v bolni- šnici. V zadnjem času si prizadevamo, da bi zgradili nove prostore za dializo, ki jo nujno potrebujemo, da bi lahko .zadostili vsem potrebam. Trenutno imamo na dializi 13 kroničnih paci- entov, ki so odvisni od umetne ledvice. Z novimi prostori bomo lahko izbolj- šali delo v korist pacienta in izboljšali delovne pogoje zdravstvenega o.sebja. Veliko delamo na tem, da bi obno- vili rentgenski oddelek, ker je stara oprema dotrajala. Dosedaj smo nare- dili naslednje: naročili smo rentgensko aparaturo. Sedaj moramo preurediti prostor. Sredstva za aparaturo smo zagotovili iz združenih sredstev. Že sedaj pa vemo, da je ureditev rent- genskega oddelka za nas prevelik za- logaj in ga bomo morali reševati v okviru širše družbene skupnosti. Cim prej moramo preiti h gradnji kotlovnice. Sedanja je dotrajala in vprašanje je, koliko časa še bo vzdr- žala. Posebno vprašanje je gorivo — z mazutom imamo iz leta v leto večje težave. Priporočila so, da čimprej preidemo na trda goriva. Prehod pa je povezan z gradnjo nove kotlovnice. GJNEKOmŠKO-PORODNI OD- DELEK »VPIJE« PO POMOCi Daleč največji problem naše bolni- šnice je ginekološko-porodni oddelek. Stanje je takšno, da zahteva čimprejš- nje ukrepanje. Investicije so ustavlje- ne. Dovoljenja za to, da bi oddelek obnovili ne dobimo, poleg tega pa je to tudi za nas prevelik finančni zalogaj. Prepričan sem, da problem ginekolo- ško-porodnega oddelka ni samo naša stvar, daje to stvar vseh delovnih ljudi in občanov, da nam po svojih močeh pomagajo in da čimprej pristopimo k obnovi. Razmišljamo o prizidku ali novogradnji. Ginekološko-porodni oddelek je bil pred leti obnovljen. To je bilo le ce- ljenje starih ran, funkcionalno pa je Izdelek ostal na ravni izpred 20 let. Kako bomo rešili ta problem? Uvrstih smo ga sicer v 5-letni srednjeročni plan, tudi ta problem bi naj rešili s skupnimi družbenimi močmi.« Kako zagotavljate sredstva za razvoj? » Sredstva pridobivamo v glavnem iz lastnega žepa. To kar sedaj delamo, spada v investicijsko vzdrževanje, to so samo naša sredstva, sredstva delavcev bolnišnice, delno sredstva centra, ki so bila združena. V tem smislu gre po- hvala delavcem bolnišnice, da si z lastnimi močmi izboljšajo delovne pogoje. V prvi vrsti pa boljše prostore za delavce in paciente. V centru se že pogovarjamo, da bi sredstva za razvoj zagotovili tudi s pomočjo samoprispevka, ki bi ga raz- pisali v občinskem merilu v letu 1985. Ce bomo to uspeli, bo lahko zdravstvo Kziroma del njegove dejavnosti na novo zadihalo. V bolnišnici znate ludi varčevati. Kako ste zadovoljni z uresničevanjem stabilizacijskih ukrepov? RESEN STABILIZACIJSKI PRI- STOP »V temeljni organizaciji bolnišnica smo se resno lotili stabiUzacijskih ukrepov in varčevali na vseh področ- jih. Začeli smo pri materialnih stro- ških, končali pa pri osebnih dohodkih. To nam tudi dokazujejo letna poročila. Vsako leto smo privarčevali precej sredstev. Pri osebnih dohodkih prak- tično več ne izkazujemo podaljšanega dela. Ostalo nam je le nekaj dežurstev, ki jih ne bomo rešili, dokler ne bomo pridobili ustreznega kadra, da bi lahko šli v tumusno delo«. Med stabilizacijska prizadevanja spada tudi uresničevanje samoupra- vnega sporazuma o delitvi dela in s tem tudi prenosa malih kirurških storitev iz oddelka kirurgije v TOZD Osnovno zdravstveno varstvo. Kako daleč pa ste na tem področju? »Pogovarjali smo se, da bi naj male kirurške storitve prevzel TOZD I., to- rej splošne ambulante, ki bi opravljale vse male kirurške posege. M nenj a sem, da se bomo morali o tem še pogova- rjati. V Ptuju, če pogledamo lokacij- sko. je TOZD Osnovno zdravstveno varstvo oddaljena le 50 metrov od ki- rurgije in po vsem ne bi kazalo odpirati v tej temeljni organizaciji nove deja- vnosti. Pač pa je to vmesno vprašanje pri naših oddaljenih ambulantah. Gotovo bi precej privarčevali, če bi manjše kirurške posege delali na pri- mer v Ormožu, Majšperku. na splošno v vseh ambulantah, kjer se izkazujejo precej višji stroški pri prevozu paci- entov v Ptuj in pa tudi velika zamuda časa. Glede Ptuja pa je res vseeno, kje se opravljajo te storitve. Pomembno je le, da so pacienti pravilno in pravočasno oskrbljeni.« NAVAL NA SPECIALISTIČNE AMBULANTE Nekateri podatki govore, da se iz leta v leto povečuje število pacientov v specialističnih ambulantah, čeprav drugi trdijo, da bi v splošnih ambu- lantah morali pacienta obdelati v 70- tih odstotkih? • Mnogi obiski pacientov v speciali- stičnih ambulantah niso potrebni in smo mnenja, da bi jih lahko »obdelali« lečeči zdravniki. Morda bi pri tem lahko upoštevali tudi kadrovsko za- sedbo v temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno varstvo. Gre predvsem za mlajše zdravnike, ki še čutijo določeno negotovost in želijo imeti mnenje sta- rejšega kolega oziroma specialista. Zaradi tega je tudi precejšenj odliv. Da bi vse te probleme rešili, smo se v centru dogovonli za skupen sestanek vseh zdravnikov, na katerem se bomo natančno dogovorili, kaj pričakujemo od splošnih ambulant oziroma kaj zdravniki v splošnih ambulantah pri- čakujejo od specialista, od speciali- stične ambulante. S tem odkritim po- govorom bomo gotovo tudi zmanjšali prevelik priliv v specialistične ambu- lante. Privarčevali pa bomo tudi nekaj sredstev.« Kakšna je preventivna vloga bolni- šnice, v čem se i)draža? »Preventivna vloga bolnišnice je podobna vlogi ostalih zdravstvenih organizacij na tem področju. To je predvsem zdravstvena vzgoja. Sama bolnišnica je glede zdravstvene vzgoje odgovorna za svoje pjze Arko. Dr. MILAN MOZETICH - SEDEMDESETLETNIK Zal nam biografski podatki slavljenca niso bih na razpolago, zato nam ni bilo mogoče podrobneje opi- sati njegovega življenja. Slavljenec je delal le nekaj let v okviru našega Zdravstvenega centra. Bil je predstojnik neuropsihiatričnega oddelka v Ormožu, nato pa zdravnik specialist psihiater do svoje upo- kojitve. Čestitamo mu ob 70-letnici ter mu želimo še naprej zdravja, zadovoljstva in osebne sreče še vrsto let. ZDRAVNIKI HOCEMO BITI PRI- JAZNI Velikokrat rečemo, da zdravniki pri svojem delu ne upoštevajo zdravniške etike. Kaj bi odgovorili? »Ne bi mogel reči, da je ne spoštu- jejo. Vsak zdravnik mora spoštovati zdravniško etiko. To je tudi zaprisegel ob končanem študiju na medicinski fakulteti. Je pa mogoče razlika v tem, kako se posamezen zdravnik obnaša. Mnenja sem, da bi vsak zdravnik v prvi vrsti naj bil dober človek in človek, ki bi znal tudi nekaj medicine. In ker vsi ljudje nismo enaki, tudi vsi zdravniki niso enaki. Prizadevamo si. da bi bili čim- bt^lj prijazni do pacientov in da bi s tem tudi dvignili naš sloves, da bi sloveli kot dobra lx5lnišnica. Moram pa reči, da smo v zadnjih letih zelo napredovah,« je zaključil dr. Lojze Arko. MG Zdravniki so zborovali v petek, 25. februarja so zborovali člani zdravniškega društva Ptuj- Ormož. Ob tej priložnosti so ocenili delo v zadnjem obdobju in sprejeli akcijske usmeritve za v bodoče. Spomnili pa so se tudi nekaterih zdravni- kov, ki so praznovali življenjske jubileje in katerim zdravstvo veliko dol- guje. MG Dr. Emil Vengust - šestdesetletnik Slavljenec se je rodil, 28. 10. 1922 v Mariboru, kjer je končal osnovno šolo in klasično gimnazijo leta 1941. Med okupacijo je prekinil študij in 3. 12. 1944 stopil v partizane, kjer pa je že 22. 12. 1944 bil ujet in odpeljan v Dachau od koder se je srečno vrnil, 12. 6. 1945. Medicino je študiral v Ljubljani in promoviral 25. 5. 1955. Po končanem stažu se je naj- prej specializiral za pljučne bolezni in bil celo nekaj ča.sa v. d. direkto- rja bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo v Ormožu. Po ukinitvi bolnišnice za tuberkulozo je bil šef dispanzerja za pljučne bolezni v Ormožu. Ormoško bolnišnico so kasneje preusmerili v psihiatrični oddelek in postala je oddelek bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Takoj po ustanovitvi je slavljenec nastopil specializacijo iz psihiatrije in 2. 6. 1%9 položil specialistični i.^pit iz nei-opsihiatrije. Sedaj dela kot psihiater na istem oddelku in je vodja ženskega oddelka in namestnik predstojni- ka. Čestitamo Vam ob 60-letnici in mu želimo še veliko zdravih in uspešnih let. Dr. Aljoša Planin.^?k pozdravlja jubilante in druge udeležence zbora folo: OM Dr. Emil Vengust Dr. FRAN BRUMEN - OSEMDESETLETNIK Letos 21/1-1983 je slavil 80-letnico svojega uspešnega življenja vsake- mu starejšemu Ptujčanu poznani in spoštovani zdravnik, dr. FRAN BRUMEN. Rodil seje na slikovitem griču — Kogu pri Središču. Gimnazijo je obi- skoval v Ptuju, medicino pa na univerzi v Gradcu, kjer je promoviral 6/2- 1932. Služboval je kot zdravnik v bolnišnici v Mariboru in Ptuju, dokler ni nastopil službo mestnega fizika v Ptuju in istočasno opravljal tudi privatno prakso. 2e leta 1940 je vodil šolsko poliklinično službo do svoje upokojit- ve, l/3-l%7, razen s presledkom med drugo svetovno vojno 1941—1945. Takoj po okupaciji so ga Nemci kot vse zavedne slovenske intelektualce zaprli in izgnali. Med vojno je bil slavljenec zdravnik v partizanski vojni bolnišnici v Ribnici in Bukovici na Dolenjskem. Po osvoboditvi se je dr. Brumen vrnil v Ptuj, nadaljeval delo na šol- skem dispanzerju, saj mu je bila posebno pri srcu šolska mladina. Organi- ziral je kurativno in preventivno delo kot pionir na področju šolskega zdravstva. Kot široko razgledan zdravnik se je vključil tudi kot sočasni vodja antiveneričnega dispanzerja v zatiranju luesa v Halozah, ki ga je dobro načrtovana akcija izkoreninila. Samo na kratko opisano življenj- sko delo ne more prikazati vseh strokovnih in organizacijskih priza- devanj zagnanosti pri delu, ki so odHkovale dr. Brumna. Skratka, to je zdravnik z dušo in telesom, odlo- čen zagovornik strokovnih rešitev in borec za pravo mesto zdravnika v službi. Po odhodu v pokoj je dr. Bru- men ostal stalno povezan prek de- lovanja zdravniškega društva z zdravstvom. Ni bilo skoraj sestan- ka, na katerem bi ga lahko pogreša- li. Kljub težavam, ki jih prinašajo leta, je duševno čil. Za to njegovo zvestobo zdravniškemu stanu in društvu, je na občnem zboru slo- venskega zdravniškega društva, ki je bil leta 1979 v Ptuju, postal čast- ni član Slovenskega zdravniškega društva. Zavedajoč se koristnosti zdravstveno prosvetnega dela, je napisal okrog 300 poljudno medicinskih člankov iz raznih področij medicine injih objavljal v Tedniku. Dr. Fran Brumen pa je deloval tudi na literarnem področju. Večje le- poslovno delo je napisal: ,,Spomini Ptujčana: Vojna in zločini" objavljeni v 106 podlistkih v Tedniku in sedaj izhaja v literarni prilogi Tednika bio- grafski roman ,,Zamujena življenja". Napisal je nadalje okoli 45 leposlov- nih črtic, nekatere za Zdravstveni vestnik, druge za Tednik. Kot navdušen lovec je v reviji Lovec objavil s tega področja 6 člankov. To izredno in veliko zdravstveno prosvetno, vzgojno in leposlovno de- lo, je izredno sporočilo slavljenca širši slovenski javnosti, posebno pa Ptuj- čanom, saj so to dela, ki povečini opisujejo ptujsko življenje, in so jih so- doživljali s piscem. Opisovati življenje človeka popolno z vsemi veselimi, uspdnimi in tra- gičnimi trenutki je težko, da pri tem ne bi izpustili morda kaj pomembne- ga. Življenje našega 80-letnika je bilo vsestransko bogato. ZeUmo mu, da bi še dolgo živel in ostal duševno in telesno čil in aktiven. Njegovo pero naj še napiše modrosti in izkušnje ter vesele in žalostne usode, ki jih je napisalo življenje. Ze vnaprej pa se veselimo Vaše prisotnosti na sestankih Zdravniškega društva. Vaš odnos do Zdravniškega društva, katerega član ste — naj bo spodbuda mladim zdravnikom. Se na mnoga leta! doc. dr. Jože Neudauer Doktorju Franju Brumnu ob njegovem visokem življenjskem jubileju pri- srčne čestitke v imenu vseh bralcev! Uredništvo Ob 60-letnici dr. Ljube Neudauer v času od lanskega občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva Ptuj-Ormož je dopolnila 60. leto svojega življenja dr. Ljuba Neudauerjeva — dolgoletna predstojnica otroškega dispanzerja v Ptuju. Dr. Neudauerjeva je bila rojena 3.8. 1922 v Celju. Gimnazijo je kon- čala v Mariboru leta 1940. Po izbruhu druge svetovne vojne je bila s starši izseljena v Srbijo, najprej v Zlatibor in nato februarja 1942 včuprijo, kjer je doživljala vse grozote okupatorjevega nasilja. Od septembra 1944 do osvoboditve domovine je sodelovala v partizanski saniteti. Po končani voj- ni vihri je nadaljevala študij na medicinski fakulteti v Zagrebu in tam diplomirala 1952. Po opravljenem stažu se je zaposlila v Spi. bolnišnici Ptuj, nato pa se je leta 1954 vključila v delo osnovne zdravstvene službe. Leta 1958 je dr. Neudauerjeva opravila specialistični izpit iz pe- diatrije v Zagrebu, ter nato prevze- la vodstvo službe za varstvo pred- šolskih otrok pri Zdravstvenem do- mu Ptuj za občini Ptuj in Ormož. Z njej lastno požrtvovalnostjo in pre- danostjo svojemu poklicu je zaora- la ledino na področju preventivne dejavnosti v zgodnjem otroškem obdobju ter ustanovila prve otro- ške posvetovalnice, ki so redno de- lovale tudi v oddaljenih krajih Ha- loz in Slovenskih goric. Vso pozor- nost je posvetila zlasti zgodnjemu odkrivanju izpaha kolkov in pre- prečevanju rahitisa. Zelo uspdno pa je delovala tudi na področju ku- rative. Strokovnost dela otroškega dispanzerja se je pod vodstvom dr. Neudauerjeve povzpela na zelo vi- soko raven. Dokaz teh uspehov je zlasti naglo upadanje umrljivosti dojenčkov in predšolskih otrok na našem področju. Ob zdravljenju bolnega otroka seje dr. Neudauerjeva vedno zanimala tudi za bolnikovo okolje, zavedajoč se, da tudi to bistveno vpliva na ozdra- vitev in razvoj otroka. Če je ugotovila, da so socialne razmere doma slabe, se je vedno potrudila in storila vse, da bi se le-te izboljšale in uredile. Otro- ke iz takih, za normalen razvoj neugodnih okolij, je Se posebho skrbno spremljala in nadzorovala. Dr. Neudauerjeva je dolga leta vodila tudi konziliamo pediatrično službo v Domu za invalidne otroke v Dornavi. Od leta 1963 je predsednica komisije za razvrščanje otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju v ptujski občini. Leta 1977 je dr. Neudauerjeva morala iz zdravstvenih razlogov pred- časno oditi v pokoj. S težavo se je ločila od svojih malih bolnikov, saj je delo zanje izpolnilo pretežni del njenega vsakdana. Za velike zasluge na področju zdravstva je dr. Neudauerjeva bila odli- kovana z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, z Zlata plaketo zveze zdravniških društev Jugoslavije, z Zlato plaketo združenja pediatrov Jugo- slavije ter z Bronasto značko OF Ptuj. Ob njenem pomembnem življenjskem jubileju dr. Neudauerjevi i ,kre- m česthamo in ji želimo še mnogo čimbolj zdravih in zadovoljnih let. P. Dr. Ljuba Neudauer 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 10. marec 1983 - TEDNIK Kulturni večer ob prazniku žena v Kicarju je bilo v soboto, 5. marca nad vse slovesno. Dvorano gasilskega doma so krajani napolnili do poslednjega kotička, tako, da niso mogli sprejeti vseh, ki so želeli sodelovati na proslavi ob mednarodnem prazniku žensk. V dvorani je vladalo praznično razpoloženje, saj so vsi nestrpno priča- kovali kulturni program, ki ga je pripravila osnovna organizacija ZSMS ,,Jože Lacko" Kicar, pod vodstvom aktivne in požrtvovalne predsednice Marice TlLl. Kulturni večer so pričele krajanke — pevke iz Kicarja, ki so lepo zapele domače ljudske pesmi. Učenci, ki obiskujejo osnovno šolo Franca Osojnika v Ptuju, so obogatili program s številnimi recita- cijami in odlomki, prikazali pa so tudi dan pri pouku v šoli. Člani osnovne organizacije ZSMS ,,Jože Lac- ko" pa so z nastopom ritmične in folklorne skupine pripeljali skrbno pripravljen in pester kulturni večer k prijetnemu zaključku. Sledil je tovariški večer v orga- nizaciji gasilskega društva Kicar, ki so ga obogatili z zvoki domače glasbe člani ansambla Metuljček in domača godca. Ob tako prijetno doživetem kulturnem večeru, v katerem so nastopali od najmlajših do najstarejših krajanov Kicarja, je prav, da se pohvalno izrazimo o mladini v Kicarju, ki se aktivno vključuje tako v delo vaške organizacije SZDL kot gasilskega društva. "Vsi udeležcnci proslave smo bili s kulturnim večerom zelo zadovoljni, doseženi uspeh pa dokazuje, kaj zmore mladina, če ima dobro zastavljen delovni pro- gram, ki ga pod dobrim vodstvom zavzeto uresničuje. Mladi v Kicarju se bodo v tem letu prav gotovo radi odzivali tudi nalogam na področju prostovoljnega dela. Med prvimi je ureditev okolja okrog spomin- skega obeležja Slovenskogoriške čete, nadaljevale se bodo akcije pri izgradnji vodovoda, urejanju cest ipd. Skratka, na mlade v Kicarju lahko računamo tudi v prihodnje. I'D Malčki svojim mamicam Kot vsako leto so tudi letos v vseh enotah ptujskega Vzgojno var- stvenega zavoda pripravili ob mednarodnem prazniku žensk prisrčne slovesnosti." Skupaj s tovarišicami so i/delali čestitke in skromna darila, najbolj pa so jih razveselili z nastopi. V večini skupin je nastop pomenil tudi prikaz pridobljenega znanja na posameznih področjih. N. D. Med didaktično igro, s katero utrjujejo poznavanje barv (foto M. Ozmec) NADALJEVANJE OKROGLE MIZE VROGOZNICI Komisija za preučevanje zgodo- vine ZK pri občinskem komiteju ZKS Ptuj in krajevna konferenca SZDL Heroja Lacka Rogoznica sta pripravila nadaljevanje razpra- ve o narodnem heroju Jožetu La- cku. Gre za nadaljevanje razgovo- ra ob okrogli mizi, ki je bil orga- niziran že lansko jesen, o pričetkih narodnoosvobodilnega gibanja na ptujskem območju, o posebnostih tega boja v naših krajih in o dogodkih, ki so povezani s Sloven- skogoriško-Lackovo četo. Začetek razgovora ob ,,okrogli mizi" bo jutri, 11. marca ob 9. uri v domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici. Še veliko družin brez vodovoda Enako kot v drugih krajevnih skupnostih, so tudi na seji skupščine krajevne skupnosti Boris Ziherl prejšnjičetrtek, 24. februarjaocenili delo v letu 1982 in sprejeli program za letošnje leto. Do nedavnega je po govoricah med občani veljala ta krajevna skupnost za eno »najboga- tejših« v Ptuju, toda v praksi pa se ubada že s težkimi finančnimi problemi, kako iz samoprispevka uresničiti vse s programom sprejete naloge in zagotoviti udeležbo v .sofinanciranju gradnje drugih objektov na območju krajevne skupnosti. Glavni izdatek iz samoprispevka v lanskem letuje bil za zgraditev 920 m pločnika ob Peršonovi. ulici, ureditev Hercegove ulice in razna dodatna dela. kar je veljalo skupaj 3.636.725 din ali skoraj milijon dinarjev več kot znaša letni priliv sredstev iz samoprispevka. Program za letošnje leto obsega dva dela: organizacijski in mate- rialni. Prvi bo zahteval veliko angažiranost vseh subjektivnih sil v krajevni skupnosti, drugi pa nad 5.3 milijone din samo iz naslova samoprispevka, če hočejo načrtovane naloge v celoti uresničiti, čeprav bo to še vedno globoko pod stvarnimi potrebami in željami. V prvem delu programa so dali poudarka krepitvi samoupravljanja krajanov, utrjevanju in razvoju delegatskega sistema ter uresničevanju pt)[iiike gospodarske ustalitve na vseh področjih dela in življenja. V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu bodo preoblikovali hišno samoupravo s tem. da bodo oblikovali skupnosti stanovalcev v Stanovanjskih hišah, kjer sedaj deluje nad 60 hišnih svetov in ustanovili svet stanovalcev krajevne skupnosti, ki bo zajemal stanovalce v druž- benih in zasebnih stanovanjih. Materialni program obsega financiranje gradnje prostorov za delo krajevne samouprave in DPO. ki bo pod streho oskrbovalnega centra, ki ga na Ziherlovi ploščadi že gradi MIP in realno računajo, da bo inve- sticija končana do letošnjega občinskega praznika. Podprli so tudi akcijo /a začetek gradnje prizidka k domu upokojencev v Ptuju in bodo k temu primaknili svoj delež iz samoprispevka v znesku 1.620.000 din. Sofi- nancirali bodo tudi obnovo vodnjakov in ureditev nekaterih ulic in poti. Na seji so tudi kritično obravnavali neizvajanje dogovorjenih nalog v okviru komunalne skupnosti Ptuj. Predvsem dejstvo, daje letos že tretjič izpadla iz programa ureditev Volkmerjeve ceste do Srednješol- skega centra, kar je neposredno povezano z ureditvijo križišča C \lI)_l>oirčcva—Volkmerjcva. Po tej poti dnevno hodi več kot 2 tisoč učencev sred. usmer. izobraževanja in je ureditev nujna tudi s širšega družbenega interesa. Delegati v skupščini KS /. območja Rabelčje vasi so na seji zelo kritično nastopili tudi proti temu. dajc komunalna skupnost občine Ptuj 1/. programa za letošnje leto črtala gradnjo sekundarnega voda za vo- dovod v dolžini 2 km v delu Peršonove ulice in Rabelčje vasi. ker pač letos ni denarja in bo najprej treba zgradili vodohram za drugo tlačno cono. ki bo napajal omenjeno vodovodno omrežje. Na tem območju je namreč nad 160 družin (zasebnih hiš), ki so še vedno brez vodovoda in nanj vse ncstrpncje čakajo že dobro desetletje. Kritično razpoloženje prebival- stva jc predvsem zaradi tega. ker je večina vasi na območju ptujske občine že oskrbljena z /dravo pitno vodo. del novega mestnega območja Rabelčja vas pa je šs vedno brez vodovoda. Vzrok za to so slabosti v načrtovanju v preteklosti, kar pa je danes spričo težkega gospodarskega stanja toliko težje reševati. Poleg tega so na območju KS še tri ulice brez asfaltne prevleke. FF Odločitev o nadaljnjem urejanju in izboljšanju razmer Pred petimi leti so se v krajevni skupnosti Zavrč krajani na referendumu odločili, da s svojimi sredstvi pomagajo pri komunal- nem urejanju svojega območja. V teh petih letih so s samoprispe- vkom zbrali 3,700.000 din. Zato so bili pri porabi zelo skrbni, saj so potrebe veliko večje od možnosti. Tako so modernizirali cesto Gori- čak — Turški vrh—Brezovec (povezavo s KS Cirkulane), začeli z gradnjo mrliške veže, gramozirali krajevne ceste (teh je še zelo veli- ko), uredili osnovno telefonsko omrežje, ki je ta del vzhodnih Haloz povezalo s drugimi kraji. Seveda pa je bilo s prostovoljnim delom in prispevki krajanov opra- vljenega še več, predvsem pri izbpljšanju električnega omrežja. Referendumsko obdobje se jim bo ob koncu tega meseca izteklo. Zato so že lani pričeli s pripravami na nadaljevanje samoprispevka, saj bi radi še veliko storili pri izboljšanju razmer — še vedno na komunalnem področju. V razpra- vah v okviru krajevne samoupra- ve, zborov krajanov in vaških od- borov SZDL so skrbno dogovorili program novega referendumskega obdobja, ki bi ga uvedli za nasle- dnjih pet let. Tudi tokrat vseh že- lja in potreb niso mogli zajeti, saj se ob malem številu zaposlenih krajanov zbere premalo sredstev, zato so izvedbe nalog močno odvi- sne tudi od pomoči širše družbene skupnosti. V naslednjem obdobju želijo modernizirati cesto Gori- čak—Drenovec, ki je zaradi pomanjkanja sredstev že predolgo čakala na asfaltno prevleko, dokončati gradnjo mrliške veže, nadaljevati z izboljšanjem električnega omrežja, dokončati telefonske povezave, nadaljevati z gramoziranjem krajevnih cest, za- četi z izboljšanjem preskrbe s pitno vodo, regulacijo nekaterih poto- kov za pridobitev kvalitetnejših kmetijskih površin in nadaljevati z opremljanjem in usposablianjem na področju SLO in družbene samozaščite, civilne zaščite in požarnega varstva. Za te potrebe bi s samopripevkom zbrali 6 mih- jonov dinarjev, ostalo pa bi dodali s prostovoljnim delom, prispevki in pomočjo širše družbene skupno- sti. Krajani se bodo za predlagani program za naslednje petletno ob- dobje odločali na referendumu, ki ga bodo na že običajen način izve- dli v nedeljo, 13. marca. tekst in foto 1. kotar Cesta Goričak — Drenovec (pred kratkim še pod snegom) je na vrsti za modernizacijo Na kmetiji bo vedno dovolj kruba MED MLADIMI NA Osnovni organizaciji ZSMS Polenšak so poleg domačinov združeni tudi mladi iz okoliških vasi. predvsem iz Bratislave. Po- lenc, Lasigovc. Prerada in Hla- ponc. V njihovo delo se vključu- jejo včasih tudi mladi iz Kukove v KS Juršinci. ter mladi iz Save pri Tomažu. V osnovno organizacijo je včlanjenih prek 200 mladincev, pravi sedanji predsednik Maks Kekec. vendar je po njegovi oceni aktivnih le slabe četrtina mladih. Kljub temu je njihovo delo zelo razgibano in pohvale vredno. Predvsem v zadnjem času. ko so dobili novo vodstvo OO ZSMS. Sicer pa je Maks Kekec njihovo aktivnost takole ocenil: »Čeprav smo mladi med seboj precej oddaljeni, smo v zadnjem času le do.segli napredek pri so- delovanju med posameznimi va- smi. Tudi sedaj ne prihajajo vsi na sestanke, vendar jih je precej več kot recimo pred letom dni. Mladi so se začeli zanimati za delo v OO. za reševanje vseh problemov, ki nas tarejo. Žal imamo morda nekaj težav pri s(.)delovanju s krajevno sku- pnostjo. Morda ni pravega razu- mevanja za nas in naše probleme. V KS še zmeraj menijo, da nismo sposobni opravljati vseh nalog. Morda je to zapuščina prejšnje- ga mandata, • oziroma voidstva mladih. Na mlade se pač pri nas ne zanesejo, menijo, da lahko v KS delajo le starejši. Morda imajo do neke mere prav. ker dosedanji rezultati niso spodbudni. V KS so .si izbrali delegate, ki pa niso ni- česar naredili, zato so pri minulih volitvah vključili v krajevno sa- moupravo precej manj mladin- cev. Morda smo tudi premalo in- formirani. Ne vem kako naj se vključimo v delo KS. če sploh ne vemo kje in za kaj naj izvolimo svojega delegata, ki bi zastopal intere.se mladih. Menim, da bi mladi morali imeti dovolj svojih delegatov v vseh strukturah. Po- tem lahko šele pričakujemo boljši odnos mladih do dela v KS in do \seh ostalih aktivnosti v našem kraju.« Sonja Horvat je podpredse- dnica OO ZSMS Polenšak, od nje pa smo želeli zvedeti kako je s prostorom za mlade? »Svojega prostora nimamo, vedno pa nam jena voljo dvorana gasilskega doma. kjer se občasno sestajamo. Zadnje čase so naše seje pogoste, saj je še veliko ne- re.šenih nalog in dolžnosti. Veliko Jasa smo namenili programu dela za letošnje leto in nasploh za v bodoče. Zapisali smo si precej akcij in drugih aktivnosti, ki naj bi nas nekako zbližale z ostalimi krajani in predvsem z družbeno fK>litičnimi organizacijami v okviru KS. Med drugim bomo sodelovali tudi na prireditvi na- šega turističnega društva Praznik kruha ih pogač, opravili pa bomo tudi nekaj prostovoljnih delovnih akcij za čiščenje okolja, dovažanje gramoza na naše ceste, ter pri urejanju odra v dvorani. l>)bro sodelujemo z gasilskim društvom, kjer je tudi nekaj mla- dincev. sodelujemo pa tudi na raznih proslavah in prireditvah v kraju. Prepričana pa sem. da bomo pri delu in aktivnosti mla- dih do.segli napredek, saj imamo sedaj novo vodstvo, kije dosti bolj učinkovito in tudi sposobno. Vsi pa vemo, daje še tako dobro vod- stvo brez večjega števila mladih, ki bi podpirali njihove akcije, ne- učinkovito. Zato vabimo k sode- lovanju pri delu v OO ZSMS čim več naših članov.« In kako je s kulturnim, zaba- vnim in športnim področjem de- lovanja mladih na Polenšaku? O tem je skretarka OO ZSMS. Ma- rjctka Kokol. povedal: »l udi za aktivnosti na teh področjih je" z novim vodstvom zavejal nov veter. Ciljev, ki smo si jih nekateri želeli, nismo dosegali. Sicer pa vemo. daje za nas mlade še zmeraj največ koristi v prireja- nju raznih javnih zabav oziroma veselic. Redno prirejamo tudi proslave pomembnejših prazni- kov. s kulturnim programom pa sodelujemo takorekoč na vseh prireditvah na Polenšaku. Žal je za to še zmeraj premalo mladin- cev. po navadi nas pri pripravi kulturnega sporeda sodeluje le pet ali največ deset. Radi poma- gamo tudi pri gasilskih veselicah, vsako soboto pa imamo tudi disco ples. Ta naš disco je tudi tukaj v prostorih gasilskega doma. Dobro pa sodelujemo ludi s pionirji OŠ ter mentorjem mladinske organi- zacije na šoli. I udi v športni dejavnosti smo precej. aktivni. Imamo svoje športno društvo, ki je prejelo že precej priznanj in ludi pohval. Čeprav nimamo pokritih prosto- rov za razvijanje športnih deja- vnosti v slabem vremenu in pozi- mi. so naši športniki precej uspe- šni. Znajdejo se pa naj bo karkoli. Za igrišče nam služi bližnji tra- vnik. Sicer pa bomo v kratkem kupili tudi nekaj zabavnih igric, od šaha naprej, tako, da bomo lahko ludi sedaj v zimskem času preživljali prosti čas skupaj.« Med mladimi na Polenšaku je, tako kol drugod na vasi, vse manj listih, ki so ostali doma na kmetiji. Med tistimi, ki pa so se kljub pri- vlačnosti mestnega življenja od- ločili za »grunt«, pa je tudi Maks Kmelec. Kako neki mu uspeva.da ic aktiven v mladinski organizaciji in povrhu tega še doma na kme- tiji'.' » l o je precej težko vprašanje, čeprav imam zelo kratek odgovor. Dobra volja je največ, je vse tisto-, kar meje pritegnilo tako k delu v ZSMS. kot doma na kmetiji. Ce bi se posvetil samo mladini ali pa samo kmetiji bi bilo seveda za eno in drugy bolje. Tako pa čutim, da sem potreben kmetiji, pa tudi naši osnovni organizaciji. Sicer pa ni- sem edini, kije ostal na kmetiji. Še nekaj nas je tukaj na Polenšaku, vendar med nami ni prave pove- zave. Lahko bi recimo ustanovili aktiv mladih zadružnikov ali kaj podobnega, da bi bila povezava s kmetijsko zadrugo boljša. Lahko bi imeli več ugodnosti, deležni bi bili boljšega strokovnega znanja. Vsak mlad kmel. ki ima določeno vnanje o delu na kmetiji ima več I možnosti za uspeh, seveda pa je delo prvc). Zemljo je treba obde- lovali. od strokovnega znanja pa je v veliki meri odvisen pridelek. Večkrat sem od dela utrujen do skrajnosti, vendar kljub temu se /večer sprostim pri delu v mla- dinski organizaciji. To je za mene kot nek hobi, ki ga pa jemljem nadvse resno. Rad sfc tudi zaba- vam in tako se povsem prelevim. Tako je vse skupaj lažje prenašati, v.sekakor pa je boljše da delam tako. kot pa da bi recimo posedal in popival v gostilni. Od tega ni haska. Ob koncu bi rad povedal, da bi se za kmetijo pravgotovo odločilo precej več mladih, če bi se znali organizirati in če bi jim kdo nudil več pomoči, oziroma, da bi jih seznanjal z dobrimi lastnostmi in jih spodbujal. Tako pa jih precej okleva in nazadnje klonijo. Treba jc vedeti, da je na kmetiji bodoč- nost. Ni .se treba bati da bi ostal brez kruha. Dela je vedno dovolj, le najti si gaje treba. Za lenuhe pa seveda ni bodočnosti, tudi v mes- tni službi ne.« M. Ozmec Maks Kekec, predsednik OO ZSMS Sonja Honat, podpredsednica Marjetka Kokol, sekretarka OO ZSMS TEDNIK ^^^^ NASE KMETIJSTVO - 7 Z obiska na Pajnkiheiievi kmetiji Tako je naneslo, da je tistega de- cemberskega dne, ko sem se klatil po Rodnem vrhu, prav grdo deže- valo in še snežilo vmes. Zoprno, da je kaj! Tiste dve, tri ceste, ki pove- zujejo posamezne predele Rodnega vrha, so v suhem še kar znosno pre- vozne. Toda sedaj so se, še zjasti na klancih, spremenile v nevarne blat- ne drsnice na katerih se avto mimo- grede ,,povprek postavi". Ce pa zaide še v globoke, z vodo napol- njene traktorske kolesnice ... no, potem se vseh šestdeset ponosnih avtomobilskih konjskih sil neslavno ustavi. Z blata jih zmore rešili le čisto navaden volovski par. A kje vole tukaj še najti? Nisem tvegal, pustil sem avto pri šoli in jo po vrheh mahnil kar peš. Toda je že tako, da ima vsaka slaba, tudi svo- jo dobro stran, kajti med pešače- njem je bilo več časa za opazova- nje, razmišljanje in urejanje sprot- nih vtisov. V vožnji z avtom, ko bi se s pogledom in mislijo osredotočil le na ozko, slabo vzdrževano pot, bi najbrže ne opazil toliko praznih domačij kot sedaj.' Haloze so v suhem in soncu, za oko ena sama lepota, za dušo zdra^ vilo. Za prišleka čudovito cvetoči gaj, za domačina svet s prstjo, kije s svojimi sokovi bolj naklonjena goricam in sadju kot poljščinam. A pravijo, da se gorica splača le tedaj, če je velika in sortna. Sadje pa tako in tako ne gre kaj prida v denar. Zato so mnogi izbrali lažjo pot, pot navzdol, v grabo in se za vedno na- selili v mestih. Njihove haloške do- mačije so ostale prazne — zapušče- ne. §e danes, kljub temu, da pogoji zaposlovanja niso več taki kot so bili, mlade še vedno vleče v dolino, ki je zanje — tako se vsaj zdi — po- jem blagostanja, pojem lahkega ži- vljenja. Vendar, zmotno! Domači- ni pravijo, da danes že veliko domačij tudi manjka. Po odselitvi lastnikov so se začele sesedati kot od žalosti, ker so jih ljudje po toli- kih desetletjih zvestobe kratkomalu zapustili. In ker niso več komu imele dajati zavetje pred dežjem in toplote pred zimo, so kot nekorist- na stvar, kar nekam izginile tja v zemljo iz katere so — cimprane — bile tudi narejene; njihov prostor pa je prerasla trava, ali grmičevje in v kratkem času dveh, treh let, je bi- la zabrisana sled, mogoče tudi za nekaj stoletij trajajočim življe- njem. Sredi razmišljanja in Čustvovanja z razpadajočimi domačijami, ob katerih se mi vedno enako stori, se je moja pot kar nenadoma odcepila od glavne vaške ceste in se strmo pognala navzdol — tja proti Dole- ni. Približno 150 do 200 metrov navzdol, si je ob strmo pobočje pri- slonjena, našla svoj prostor doma- čija — Rodni vrh št. 13. Majhna ravnina je dajala prostor stano- vanjski hiši ter dvema manjšima gospodarskima stavbama tako, da je še za dvorišče ostalo nekaj male- ga. Tak, to je torej Pajnkiherjeva kmetija, kamor sem se bil napotil. Sem me ni zaneslo čisto po naključ- ju, temveč namenoma, kajti pove- dali so mi, da je Dušan Pajnkiher eden redkih mladih, če že ne edini na Rodnem vrhu, ki se je odločil ostati doma in kmelovati. Ni bil edini sin. Bili sta še sestri in brat, toda vsi trije so nekega dne pustili brege za seboj in odrinili v ,,beli svet". O, tudi njega je mikalo, pa še kako; z eno nogo je bil že ves čas v dolini. Po drugi strani pa ga je mamila zemlja, kmetija, vinograd in pred očmi so se mu — za vraga kot nalašč prav tedaj, nenehno ustvarjale podobe razpadajoče, za- puščene kmetije. Najprej se začne pogrezati en vogal, nato drugi . . . cela hiša se nagne v en kraj da za- čne ,,rušt" pokati in strešniki od- padati, omet se lušči kar v celih za- platah, ob dežju zamaka na vseh koncih in krajih da vsa notranjost zaudarja po trohnobi. In vino- grad ... da vinograd, ta ljubica vsakega pravega Haložana. Nobena ženska ne terja toliko lju- bezni, toliko predanosti, toliko nežnosti kot prav vinograd. Na ti- soče korakov postoriš po njegovi strmini, da vsak trs posebej pobo- žaš zdaj zato, da mu z motiko zrah- ljaš prst, ga obrežeš, da bo na jesen rodnejši, zdaj zato, da ga pred ve- trom na rahlo privežeš h kolu in po- tem zato, da ga vse do brat ve še z večkratnim škropljenjem varuješ vseh bolezni. Koliko muk, koliko prelitega znoja! Toda na jesen, ko se vsak trs zase oteži s sladkim grozdjem, ko v sodih zaklokota in zabrbota kot bi se medseboj pogo- varjali, ko na Martinovo v kleti ob pokušini ,,ta novega" zadoni pe- sem: . . . ko pride Martin svet, Slovenec pogleda v svojo klet. Juhe, juhe j, žlahtno blago zdaj boš mi žulje celilo. . . . ej, dragi moji, takrat se ti duša napolni z radostjo da prekipe- vaš od sreče. Ta majhna kupica v trdih zgaranih rokah, ta kupica v kateri se zlato rumeno pretaka nje- govo celoletno delo, njegova ljube- zen in predanost, strah pred mra- zom, pred točo . . ., ta majhna ku- pica vina, v kateri je zajeto vse nje- govo haloško bistvo, je ta trenutek tudi njegov ponos gospodarja. Te- ga zadovoljstva ne ponuja nobena graba — nobena dolina! Nak, on že ne pojde; doma ostane in postane hribovski kmet, čeprav ve, da to pomeni garanje, te?ko garanje od jutra do večera. Odsihmal je čisto drugače poprijel za delo in ko sta mu starša še kmetijo pripisala, je zagrabil še trdneje. Devet hektarjev posestva ni kar tako! Res je, obde- lovalne zemlje je z vinogradom vred le tri hektarje, ostalo je gozd in nekaj pašnikov. Pa vendar so trije hektarji v hribih, čeravno na ravni zaplati, težava zase. Delati je treba več kot na ravnem, pridelek pa je kljub temu manjši. Največ se- veda, daje vinograd. Kar osem ton grozdja je Dušan lansko jesen pro- dal zadrugi. Ne, z odkupno ceno pa ni zadovoljen. Premalo je, še zlasti, ker mora v gorici zaradi strmine de- lati vse ,,na roke". Njive, kolikor ji jih je, rodijo vse kar potrebujejo doma. Tržnih viškov, kot pravimo, ni. Z živinorejo v večjem obsegu, se Dušan ne more ukvarjati, ker ima premalo pašnikov. Le tri krave lahko z njimi preredi. Toda svinje, teh bi lahko gojil več kot doslej. Da bi zgradil svinjsko farmo, tone! Za njo namreč ni prostora, kvečjemu če breg premakne. Toda za kakih deset repov pa bi se že našel še kak kot, ni vrag! Volje Dušanu ne manjka, sicer bi ne govoril o pre- usmeritvi. Na njivah bi sadili le ko- ruzo za ,,pujčeke" in nič več ,,vse- ga pomalem" kot doslej. K izku- pičku od vinograda, ki vsako leto ne rodi enako bogato, bi potlej lah- ko primaknil še tistega od prodanih svinj. In kaže, da bo Dušan svojo namero tudi uresničil, kajti če hoče tukaj gori k meto vati in od kmeto- vanja živeti, mora misliti na- prej . . . mora napredovati. Dušan je mlad in mladi ljudje se radi družijo s sovrstniki — s sebi enakimi. A teh tukaj gori ni več, ker jih je že zdavnaj pobrala graba. Zato se nemalokdaj počuti osam- ljenega, kljub temu, da ima še kar številno družino okoli sebe. Le sem in tja, če je čas, zavije s Fičkom na zabavo v Doleno ali Podlehnik. Se najraje seveda v Doleno, ker je tam več zabave," več prireditev. Sicer pa jo z očetom večkrat mahneta ,,na jago", na srnjaka. Se najraje na ku- ne, kjer je zlasti oče pravi speci- alist. Tudi divji svinji se ne odreče- ta, če slučajno zavije v njun revir. Toda le, če je čas! Besedilo in foto: I. C. Dušan Pajnkiher je že priče! z rezjo O vključevanju kmetov v zvezo sindikatov Ptujski sindikati znova oživljajo aktivnosti za vključevanje kmetov v zvezo sindikatov. Prve aktivnosti so vodili že v okviru priprav na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije, vendar takrat uspehov ni bilo. Ponovna akcija pa daje upanje, da bo sedaj uspehov več. Pred dnevi se je sestal iniciativni odbor za vključevanje kmetov v zvezo sindikatov in sprejel določene usmeritve ter rokovnik organizacijskih, vsebinskih in tehničnih priprav. Sklenjeno je bilo, da se do 21. marca pripravi seznam združenih kmetov, ki imajo glede na 19. člen statuta Zveze sindikatov Slovenije pogoje za vključevanje. Po tem členu lahko postane član zveze sindikatov združeni kmet, ki pridobiva pretežni del svojega dohodka v temeljni zadružni organizaciji oziroma v temeljni organizaciji kooperantov. Poleg tega je pomemben tudi 41. člen, ki se opredeljuje do povezave združenega kmeta, člana sindikatov v osnovno organizacijo. Združeni kmet se vključi v osnovno organizacijo v kmetijski ali drugi zadrugi oziroma organizaciji združenega dela skupaj z delavci, s katerimi združuje delo in sredstva. Pogoje za članstvo v zvezi sindikatov imajo le tisti kmetje, ki imajo status združenega kmeta na podlagi združevanja imetja in svojega dela v pogodbenih odnosih s kmetijskimi organizacija- mi. Zveza sindikatov je kot enotna družbeno-politična organizacija delav- cev zainteresirana, da se združeni kmetje vključujejo v osnovne organiza- cije zveze sindikatov, ki že obstajajo znotraj temeljnih zadružnih ali dru- gih organizacij združenega dela. Združeni kmetje bodo z včlanjevanjem v zvezi sindikatov pridobili širše možnosti za vključevanje v družbcno-politično življenje in tako prispevali k uspešnejšemu in hitrejšemu razreševanju svojih in širših družbeno- ekonomskih problemov in potreb na vseh ravneh samoupravne in družbe- no-politične organiziranosti. S član.stvom v sindikalni organizaciji bodo kmetje pridobili možnosti, da se tudi kot člani družbeno-političnih orga- nizacij vključijo v politične aktivnosti, ki jih vodi osnovna organizacija zveze sindikatov v KZ, TOK v zvezi z v.semi samoupravnimi odločitvami v tej temeljni samoupravni organizaciji, ^v kateri združujejo svoje delo, zemljo in sredstva. Pri knietu-članu sindikata objektivno ne gre"za enak status, kot ga imajo delavci v združenem delu, pač pa gre za pravice združenih kmetov iz združevanja dela in sredstev, ki so podobne pravicam, ki jih imajo delavci v delovnem razmerju. Iniciativni odbor je tudi dogovoril, da je potrebno vse materiale, ki so potrebni ob vključevanju kmetov v zvezo sindikatov, pripraviti do konca meseca marca. Predsedstvo sindikata in iniciativni odbor pa bosta o vseh vprašanjih, ki bi se pojavljala o vključevanju kmetov v zvezo sin- dikatov, ponovno razpravljala na seji med 22. in 25. marcom. V tem me- secu bodo zainteresirane kmete, ki se želijo vključiti v zvezo sindikatov, obiskali tudi pospeševalci. Sprejemi združenih kmetov v zvezo sindikatov so predvideni v mesecu aprilu. Osnovna organizacijaje temelj in izhodišče organiziranosti in delo- vanja zveze sindikatov Slovenije. V niei združeni kmetje — člani TZO izražajo, soočajo in usklajujejo svoje interese in težnje v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Osnovna organizacija se glede na glavno de- javnost TZO povezuje v sindikat delavcev kmetijstva in kmetijsko- predelovalne industrije. Osnovna organizacija zlasti razpravlja oziroma vodi javno razpravo in akcije o vseh vprašanjih, ki so pomembna za člane TZO, skrbi za raz- voj samoupravljanja, daje pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma in podbono. Več pa je zapisano v pravilih o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov. Pripravila: MG O kmetijstvu v Ormožu Občinska konferenca SZDL. Ormož pripravlja problemsko konferenco o kmetijstvu, ki bo predvidoma v drugi polovici marca. O tem je na zadnji seji razpravljalo predsedstvo OK SZDL in zadolžilo svet za družbenoekonomske '»dnose v kmetijstvu ir^a vasi, ki deluje pri predsedstvu, da pripravi gradivo. Gre namreč za pereč problem uresničitve plana spomladanske setve, zlasti še sladkome pese. saj so plan uresničili le nekaj nad 40^dslotno. Za uresničitev te naloge bo treba angažirati vse subjektivne sile, zlasti pa še kmetijske delovne organizacije in njihove kmetijske pospeševalce. OBISK V TOZD VINOGRADNIŠTVO HALOZE Težave in uspehi »starega" kolektiva v temeljni organizaciji združenega dela Vinogradništvo Haloze v Podlehniku so zabeležili v poslovnem letu 1981 precejšnjo izgubo, ki je bila v prvi vrsti posledica katastrofalne pozebe, ki je na določenih ob- močjih uničila kar 80 odstotkov vinogradov. Lani jih je narava nagradila in kar za 28 odstotkov večji pridelek od načrtovanega in prizadevanje celotnega kolektiva jim je pomagalo, da so ,,splavaH". Leta 1982 so poslovah sicer s številnini težavami, vendar uspjeSno. V temeljni organizaciji je zaposlenih 180 delavcev, ki delajo na dveh bivših kmetijskih posestvih — v Zavrču in Podlehniku. Glavna dejavnost je vinogradništvo, vzporedne in prav tako pomembne dejavnosti pa so živinoreja in poljedelstvo, v Zavrču tudi hmelj. Mladih ljudi je v kmetij- stvu še vedno malo, tudi za ta delovni kolektiv velja enako. Povprečna starost zaposlenih je okoli 50 let, v zadnjem času so sicer zaposlili nekaj mladih in z veseljem ugotavljajo, da se odnos do kmetijstva popravlja. Po katastrofalni zimski pozebi leta 1981 so v temeljni organizaciji izdelali program obnove vinogradov, program bomo realizirali postopoma, v štirih letih. Pri tem jim je priskočila na pomoč tudi družbe- na skupnost s finančno pomočjo v višini 2 starih milijard. Za uspešno po- slovanje v letu 1982 je bilo potrebno dosledno izpolniti dobro pripravljen sanacijski program, seveda pa ni šlo brez samoodrekanja, tudi na račun osebnih dohodkov delavcev. Tudi letošnje leto zanje ne bo lahko, že sedaj je namreč jasno, da na rekordno letino in obilen pridelek tokrat ne morejo računati. Delo vinogradniškega delavca je težko, izpostavljen je vremenu, njegovo zdravlje načenjajo številni strupi, ki jih uporabljajo za zaščito vinske trte. Tudi sami življenje je težko, zato ni čudno, če se le malo mla- dih ljudi odloči za delo in življenje v Halozah. Vinogradniško dejavnost dopolnjujejo v tej temeljni organizaciji z živinorejo in poljedelstvom. Živinoreja je pomembna zaradi gnoja, ki ga potrebujejo za gnojenje vinogradov in polj, poleg tega pa predstavlja temeljni organizaciji pomemben dodaten vir dohodka. Imajo okoli 100 molznih krav, ki so mdale v lanskem letu povprečno po 5400 litrov mleka, imajo pa tudi precej mlade živine. Najbolj pomembno je, to smo spoznali ob našem obisku v temeljni organizaciji Vinogradništvo Haloze, da številne težave, ki spremljajo njihovo vsakodnevno delo ne vplivajo na njihove odločitve, ki so neomajne in pomenijo zanesljivo pot v boljšo gospodarsko stanje. Nadaljnji razvoj temeljne organizacije pa pomeni tudi razvojno možnost tega območja Haloz. JB Vinogradniki, he kupujte in ne sadite trsnih cepEjenk dvomljivega izvora Letos se ponovno pojavlja ponudba trsnih cepljenk po raznih preprodajalcih, ki so dvomljive kakovosti in izvora. Kupca pri tem zavede ugodna ponudba glede na ceno, pa tudi po izgledu so te cepljenke na prvi pogled močnejše zrasti. Preprodajalci običajno cepljenke pridobijo kot odpad ali drugorazred- no blago, ki se zavrže pri sortiranju, zato niso ustrezno dodelane in pripravljene za promet. Med prodajalci se često najdejo tudi neregi- strirani pridelovalci, ki ne vedo za izvor podlag in cepičev ali pa jih deklarirajo kot izmišljene. Vinogradniku, ki se zaveda kakšno nepopravljivo škodo, bi si trajno za svoj vi- nograd povzročil, če bi sadil takšno trsje ne bo odveč če ponovno opišemo kakšna mora biti cepljenka in kje jo nabavi za obnovo ali podsajanja vinograda. Po zakonu o semenu in sadikah se smejo v prometu ukvarjati le organizacije združenega dela, ki imajo po tem zakonu pravico semena in sadike pridelovati in dodelati. Sadike, ki se dajejo v promet, morajo biti predpisano pakirane, etiketirane in plombirane s plombo pridelovalca ter spremljane z ustrezno deklara- cijo in zdravstvenim spričevalom, kar daje jam- stvo o izvoru, kakovosti in zdravstvenem stanju sadike. Po kakovostnih normah sadilnega materiala, objavljenih v Uradnem listu št. 45/75 je CEPLJENKA rastlina z enoletnim ciklusom ve- getativnega razvoja, pri kateri mora biti spojitveno mesto med podlago in cepičem popolnoma zraščeno tako, da je pod pritiskom palca v kotu 45 stopinj nelomljiva. Imeti mora dobro razvite in pravilno razporejene korenine, dolge najmanj 20 cm ter dobro razvitim, dovolj zrelim, najmanj 30 cm dolgim poganjkom z najmanj 5 očesi. Sadika mora biti zdrava brez mehanskih poškodb toče in škodljivcev. Vinogradniki! Kupujte samo kakovostne cepljenke od priznanih in zato proizvodnjo re- gistriranih pridelovalcev. Uspeh pri sajenju vin- ske trte je poteg dobro priprave zemlje izključno odvisen od kakovostne cepljenke. Pomnite, da obnavljate ali podsajate trajni nasad, to je vinograd za dolgo dobo, kjer se napak ne da popravljati. Kakovostne trsne cepljenke vam nudijo kontrolirane trsnice Kmetijskega kombinata Ptuj, Kmetijskega kombinata Slovin Ormož ter Skupnost trsničarjev in drevesničarjev v Juršincih po cenah določenih v Poslovni skupnosti za vinogradništvo Slovenije. Preganjamo prekupčevalce in prodajalce z dvomljivimi .sadikamj, s^ s tem veliko koristi- mo kakovosti vinogradov in preprečujemo ne- upravičeno zaslužkarstvo. Promet nedodelanih sadik po zakonu ni dovoljen, prav tako je kaznivo sajenje takšnih sadik. Kdor daje v promet sadike, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, je zagrožena kazen 20.000 do 100.000 din, tisti pa, ki jih uporablja za kmetijsko proizvodnjo se kaznuje z 10.000 do 50.000 din globe. Kmetijska inšpekcija občin Ormož in Ptuj Občni zbor vinogradnikov in sadjarjev Juršinci V nedeljo, 27. leoruai^aje bil v Juršincih občni zbor članov društva vinogradnikov in sadjarjev, ki mu predseduje Simon Toplak. Zboru so prisostvovali ludi tisti vinogradniki in sadjarji, ki so na občnem zboru bili sprejeti za člane društva. Predsednik Simon Toplak je v svojem poročilu obširno prikazal delo društva, vse od ustanovnega občnega zbora. 24. 1. 1971 dalje, s posebnim poudarkom na skupno skrb za obnovo vinogradov s sku- pnostjo drevesničarjev in trsničarjev Juršinci. Po izčrpni razpravi in sprejemu programa dela. so izvolili člane novega upravnega in nad- zornega odbora. Občni zbor je soglasno sprejel plan dela za leto 1983 in spremembe pravil društva, ki je v tem, da se delokrog društva razširi tudi na vinorodne Haloze, to je na desni breg Drave, kjer bi naj v posameznih krajevnih centrijj ustanovili pododbore društva vinogradnikov in sa- djarjev. Franček Holc Juršinci — nad 600 let središče tega območja Slovenskih goric (nekoč Sv. Lovrenc v Slov. goricah), je tudi zibelka trsničarstva. drevesničarstva in sadjarstva. 3 - IZ NASIH KRAJEV 10. marec 1983 - Dober den. lepo pozdrovljeni! Ste vidli, pa smo se le drgoč Pri prenosu tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju dosledno govorijo o vmesnem rezultatu ali izidu. Sam menim, da bi morali reči vmesni čas, kajti rezultat ali izid je lahko samo nekaj dokončnega, nekaj, po čemer se ne bo zgodilo nič več." V konkretnem primeru se z njim ne moremo strinjati, saj ;slišimo vse tri izraze, ki so enakovredni, čeprav je vmesni izid najmanj primeren; uveljavil se bo tisti, ki je najlažje izgovorljiv in najbolj gospodaren. — Dopisnikova pripomba pa je primerno izhodišče, da spregovorimo nekaj več o govoru športnih novinarjev. Jezik je delovno orodje novinarjev, vendar ga premalo poznajo in slabo uporabljajo. Tako se novinarji radi navzamejo govornih obrazcev in kliSejev, razbohotita se gostobesenost in frazerstvo in naenkrat ni več jasne in natančne misli, kakršno terja poslušalec in gledalec. Novinarji se jezikovno in govorno premalo izpopolnjujejo, trdovratno se oklepajo zlasti napak, ki so jih podedovali, zvečine pa se tudi gluhi za vse pripombe in nasvete o boljšem govoru. Dober novinarski jezik se pridobi z izkušnjami, šolanjem in pravilnim odnosom do jezika; ni čudno, da najbolje govore prav najstarejši rtv-novinarji (Urek, Rožman). Napake so različne. Nekatere najbolj ,,zabavne" so opazili že njihovi kolegi pri časopisih (dobila je kol med noge, sodnik je podelil tri rumene kartone in enega rdečega kartona). Nekaterim novinarjem manjka elementarno znanje jezika: ne poznajo npr. ne sklonov ne spola samo- stalnikov (z vraticami nam. z vratci, zadela je ob vratico nam. ob vratca). Posebno poglavje v jezikovni malomarnosti športnih novinarjev so tuja imena, recimo francoska, ruska ali poljska, kjer veliko grešijo pri izgovarjavi, naglaševanju in tudi drugače (z Andrejevim nam. z Andreje- vom). Reporterje košarkarskih tekem v studiu zapeljuje drug jezični komentator, tako da osebna imena sklanjajo npr. kar po hrvaško (Andro Knego: koš Andre Knege nam. Andra Knega). Pogosto si tudi izberejo za pomoč jezikovno neustrezne sogovornike strokovnjake, ki (npr. pri alpskem smučanju) delajo prav neverjetne jezikovne spake. — Za materinščino moramo sami ves čas skrbeti, posebno če naš delovna orga- nizacija ne spodbuja k primernemu govornemu izobraževanju. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 5. 37 pravilnih odgovorov v osmi številki Tednika smo vam postavili nagradno vprašanje, kje oziroma v katerem turističnem kraju ptujske občine stoji steber z objavljene fotoerafiie. Vsi orisneli odgovori so bili pravilni: NA PTUJSKI GORI. 2reb je izbral tri reševalce, ki bodo prejeli nagra- de kolektiva motela v Podlehniku, ki je v sestavi Petrola CK) Gostin- stvo. To so: MARJAN VRABL, Zgornja Hajdina 36, BERNARDKA KOLAR, Doklece 3 in MARIJA FAKIN, Kajuhova 3, Ptuj. Nagrajencem iskrene čestitke, vsem reševalcem pa hvala za sode- lovanje in nasvidenje ob naslednjem nagradnem vprašanju! Pokrajinski muzej Ptuj prireja v refekioriju bivšega dominikan- skega samostana, Muzejski trg 1, razstavo: NAKIT SKOZI ARHEOLOŠKA OBDOBJA Razstava, posvečena 90-letnici muzeja in dnevu žena, je bila odprta 9. marca ob 17. uri in bo odprta do 3. aprila 1983, ob delavnikih od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure, ob sobo- tah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. Vabljeni! SANJE G GOVOREČI ČEŠNJI člani srednješolske gledališke skupine Stopinja so za ptujski radio posneli radijsko igro Sanje o govoreči češnji. Avtor Milan Dekleva, ki spada v mlajšo generacijo naših pisateljev, jo je podnaslovil ,,Lutkovna igra za fantazijo in otroke". V vseh Deklevovih delih za otroke prevladujejo: poezija, duhovite be- sedne igre in fantazija. Prav to je našo skupino navdušilo, da smo se odločili pripraviti to igrico za ra- dio. Deček Tijan je eden od mnogih otrok prezaposlenih staršev. Naj- večkrat je sam doma, zato živi v svojem sanjskem svetu ali pa se dolgočasi. Neko noč se mu v sanjah poja\i govoreča češnja in ga pope- lje na pot . . . tu se igrica začne. Kaj vse Tijan doživi na svojem pofK»tovanju pa boste zvedeli v radijski igri, ki bo na sporedu Radia Ptuj v nedeljo, 13. marca ob 12.10. V kratkem intervjuju po telefonu je .Milan Dekleva povedal, da piše za odrasle in za otroke, vendar ne loči pisanje za otroke in odrasle. Ko piše za otroke ima samo malo več možnosti, saj v gledališču za otroke ni ,,prepovedana" poetič- nost, fantazija in pravljičnost. Največ možnosti za to pa nudi lutkovno gledališče, saj se v njem dajo združiti elementi filma, literature in gledališča. IX)slej je Milan Dekleva izdal šti- ri pesniške zbirke, ena je za otroke (Pesmi za lačne sanjavce). otro- ke je napisal lutkovno igrico Zgod- ba o bikcu Ferdinandu in mladin- sko igro Magnetni deček. Za odrasle je napisal glasbeno komedijo Sla boeme; pripravlja novo pesniško zbirko z delovnim naslovom Gladina slučaja in dramatizacijo (glasbeno komedijo) po Tavčarjevem romanu Izza kongresa. Trenutno je Milan Dekleva novi- nar pri Ljubljanskem dnevniku. V radijski igri so nastopili: Mari- ja Drevenšek, Sabina Cernila, Samo Strelec, Darja Potočnik, Andrej Silak, Aleksandra Meško, Maja Stres, Viktorija Suligoj, So- nja Mlakar, Zlatko Kosi, Darja Artenjak, Jožica Premužič Režija Branka Bezeljak Glazer, glasba Tone Horvat, ton in monta- ža Ivo Ciani. Branka Bezeljak-Glazer Nastopajoči v radijski igri za Rad k) Ptaj Folo: I. Ciaiii AKTIVNIH ŽE DEVET PIONIRSKIH KUD Ena izmed pomembnejših nalog občinskega sveta Zveze kulturnih organizacij je bila tudi ustanavljanje šolskih — pionirskih kulturno umet- niških društev ali kot jih popularno imenujeno — pikudov. Predvsem z namenom, da bi si že tako pridobili kader ^.a poznejše delovanje pevskih, gledaliških, glasbenih, folklornih in drugih skupin pri prosvetnih društvih. Pa tudi zato, da bi mladi v šolah organizirano delovali na kulturnem področju pod skrbnim mentorskim vodstvom in da bi prek občinskega ZKO dobili ustrezno strokovno in finančno pomoč. Akcija se počasi, vendar vztrajno nadaljuje in nekaj rezultatov je že vidnih. Tako trenutno v ptujski občini deluje 9 pionirskih kulturno- umetniških društev, in sicer v šolah Videm pri Ptuju, Cirkovce, Olga Meglič, Tone 2nidarič, Destrnik, Majšperk, Kidričevo, Juršinci in Cirkulane. V delo pikudov je vključenih okrog 900 pionirjev, ki se s svojo dejavnostjo redno predstavljajo na različnih šolskih proslavah in prireditvah v krajevnih skupnostih. Tako smo lahko v letu 1982 videli več gledaliških in recitacijskih nastopov, uspešne pa so bile tudi pevske in glasbene skupine. mš Tamburaši najuspešnejši člani upravnega odbora prosvetnega društva Cirkovce so ob pregledu dela v preteklem letu ocenili, da je bila najbolj uspešna tam- buraška sekcija. Ta bo letos sodelovala na zveznem srečanju tamburašev v Osijeku. Uspešno pa so delale tudi ostale sekcije tega društva. Tako so člani folklorne skupine Vinko Kože nastopili več kot dvajsetkrat, gledali- ška skupina je iz\'edla pet predstav, ob koncu leta pa so oživeli tudi moški pevski zbor. Lani so uspeli delno urediti prostore za knjižnico, ki jih delijo z osnovno šolo. Ko jih bodo dokončno uredili, bodo organizirali literarni večer, na katerem se bosta predstavila dva domačina in najbrž tudi pesnik in novinar France Forstnerič. V tem letu bi društvo potrebovalo okrog 330 tisoč dinarjev za redno dejavnost. Največ bodo potrebovali tamburaši, blizu 130.000. Za delo folklorne skupine bodo namenili 90, za pevski zbor 50, za knjižnico 30 in za gledališko skupino 20 tisoč dinarjev. • Nekaj sredstev bodo dobili od zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, nekaj pa od zabavne prireditve in od gledališke vstopnine. Menijo, da bo delček primaknila tudi republiška zveza kulturnih organizacij, da bi sofinancirala sodelovanje tamburašev na zveznem srečanju. N. Dobljekar VZGOJITELJICE SO RAZSTAVLJALE Ptujski klub mladih je štiri dni gostil v svojih prostorih vzgojite- ljice 16 enot ptujskega vzgojnovar- stvenega zavoda. Občinstvu so na lepo pripravljeni razstavi prikazali lastne izdelke — igrače, didaktične pripomočke in pripomočke za izvajanje pouka telesne vzgoje. Razstava je bila namenjena vzgoji- teljicam, staršem in seveda tudi otrokom, pokazala pa je, kako lahko s primernimi pripomočki razvijamo intelektualne in telesne sposobnosti otrok. Vsi razstavljeni izdelki so bili narejeni iz raznih še uporabnih cKlpanih materialov — volne, krpic, plute, papirja, lesa in tako dalje. Z malo domišljije in spret- nosti jih je moč izdelati doma in obogatiti zbirke tovarniško iz- delanih otrmkih igrač. Kot so povedale vzgojiteljice, imajo otroci doma izdelane igrače zelo radi, posebej še zato, ker lahko sami sodelujejo pri njihovem izdelova- nju. Vzgojnovarstveni zavod vsako leto prireja razstave, na katerih predstavijo izdelke vzgojiteljic ali pa izdelke otrok vseh starostnih skupin. Zal si jih ponavadi ogledajo le otroci in njihovi starši, saj so običajno v prostorih posameznih enot. Prav je, da so tokrat navado spremenili in svoje delo predstavili šii^i javnosti. Morda bi lahko razmislili tudi o prirejanju občasnih razstav v raz- nih organizacijah združenega dela, kjer imajo tudi za takšne razprave primerne pogoje. N. Dobljekar Z razstave v klubu mladih Ptuj, ki jo je pripravil VVZ (folo: OM) TLAKA VČERAJ IN DANES ALI SANACIJSKA DELA NA GRADU BORL . . . Grad Bori je spomenik NOB. Zgrajen je bil v 13. stoletju, obno- vljen in dozidan v 17. stoletju. Vsa vojna leta jc imel gestapo v njem zapore oziroma zbirno taborišče, odkoder so pošiljali zavedne in napredne Slovence v i7.scljeništvo in koncentracijska taboriša. Danes je grad Bori zaprt in ob- jekt za katerega sanacijo je sloven- ska družba namenila v tem srcdje- ročneni obdobju največ sredstev. Nosilec sanacije je Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ki se lahko ,,pohvali", daje edini zavod te vrste na Slovenskem, ki ima v sNojcm upravljanju graščino. Ven- dar pa imeli grad v upravljanju, pomeni danes vse kaj drugega kot zavest o posestvovanju in moči ter romantični spomini na obdobje, ki ga ne bo več. To je še kako ob- čutil že prejšnji upravljalec Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Haloški biser, ki je vložil v sanaci- jo objekta mnogo denarja. Zal pa jc bila večina del opravljena nestrokovno in nekvalitetno. Priprave na sanacijo so se priče- le že leta 1979, ko so bili izdelani posnetki obstoječega stanja. V letih 1980 in 1981 jc Splošni projektivni liiro Ljubljana pripra- vil še sanacijske projekte. Sanacij- ska dela "io stekla v decembru 1981. Izvajalec del jc GIP Gradiš Ljubljana TOZD Gradnje Ptuj, ki sc jc že doslej pri podobnih pose- gih i/kazal kot uspešen in kvalite- ten izvajalec. Del objekta v katerem je grajska kapela je bil najbolj prizadet. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da zgradba temelji na nenosilnem terenu. Tako je bilo potrebno naj- prej sanirati temelje v delu stavbe pod kapelo. ?>e prej pa zgradbo utrditi, saj jc bila že precej načeta in razpokana, kar so naredili z initiranjem mešanice cementa, elektrofiltcrskega pepela, vode in ikatona. San.neija temeljev je zah- tevala veliko zemeljskih del. Razširjen je bil vbod v klet, da jc bilo mogoče groba zemeljska dela opraviti strojno. Zatem je nastopi- lo izredno zahtevno in težavno ročno kopanje vse do zdrave skale. Med deli je prišlo dQ ponovnih dcformacij sten kapele, kar so preprečili z namestitvijo jeklenih ve/i. Težko je z besedami opi.sati navedena dela, ki ,so zahtevala vi- soko strokovnost in nenehno iska- nje najcenejših in najracionalnej- ših rešitev. Konec minulega leta so bila izvedena sanacijska dela na koru v kapeli. Z^ leto 1983 pa se predvideva sanacija stropne kon- strukcije nad viteško dvorano. Pogled na grad Bori in njegovo notranjost v tem trenutku ni nič kaj spodbuden, kljub velikemu de- lu, ki je bilo in še bo opravljeno in vloženim sredstvom. Za zdaj, sanacijo gradu financirata le repu- bliška in občinska kulturna skup- nost. V planskih dokumentih tega srednjeročnega obdobja obeh skupnosti se prav za grad Bori namenja največji možni obseg sredstev. A vedno bolj sili v ospredje vprašanje, kaj bo z objektom po sanaciji? Kdo bo no- vi upravljalec? V kakšne namene bomo koristili objekt? Zakaj, breme sanacije ne more biti več dolgo le naloga obeh kulturnih skupnosti, saj bi dela v zvezi z iz- rabo in namembnostjo prostorov gradu morala potekati sočasno s sanacijo. Tako si grad ogleduje svoje podobo v Dravi, se spogleduje s haloškimi griči na eni in Ptujskim poljem na drugi strani, hrabro prenaša posege v svojo notranjost vse do temeljev z mislijo, da bo vloženo delo obrodilo sadove, ki bodo prinesli v prostrane sobane, hodnike, stopnišča in kleti spet ži- vljenje. A s ponovnim rojstvom gradu nc kaže več odlašati. Ze vloženo delo in zgodovina terjata od družbenopolitične skupnosti ta- kojšen odgovor. Nataša BELSAK Grad Bori .sameva na obronku Haloz in se nemo ogleduje v reki Dravi Foto: 1. Ciani TEDNIK ~ marec 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Ob izdaji monograf|e Poetovijske nekropole Nedavno je izšla v seriji Katalogi in monografije Narodnega muzeja v Ljubljani zaniiuiva knjiga, ki se nanaša na dd arheoloških izkopa- vanj, opravljenih na Ptuju v letih 1977 in 1978. Avtorica arheotogi- nja Zilka Kujundžič, kustos zimaljskega muzeja v Sarajevu, obravnava pod naslovom Poetovijske riekropole raziskano področje in nr^jdbe v Rabdjčji vasi v Ptuju. V teku izkopavanj so bile spremljane nekaj stoletij nastaja- joče rimske nekropole, ohranjene v sk)jih ob nekdanji, le med obe- ma vojnama znani rimski cesti, ki je peljala na vzhod in povezovala Poetovio s Savario. Izkopavanje je pod ekipnim vodstvom Kujundži- čeve in mentorstvom arheologa in diplomata Martina GabriCeviča opravila tako imenovana beograj- ska skupina, ki se je vključila leta 1977 v delo na odrejenem sektorju, akcijo pa zaključila takoj nasled- nje leto (1978). Ptujčanom je še gotovo v spomi- nu velika arlieološka akdja, ki je dobila na Ptuju leta 1977 zaradi časovne stiske tudi pomen s<4idar- nostne akcije. Zaradi gradnje sred- nješcrfskega centra in solidarnostnh stanovanj na področju Rabdčje vasi, je bilo potrebno ažurirati raziskave arheološkega terena, z izkopavanji pa čimprej omogočiti sprostitev spomeniške zaščitenih zazidalnih površin. Načrtovana gradnja je morala pričeti pravoča- sno, kajti drugih ovir ni bilo, kot zakonsko zaščiteno zemljišče, ki je lahko šele po raziskavi dobilo uradno sprostitev. Široka arheološka akdja je pri- tegnila tedaj sodelavce iz celotnega jugoslovanskega prostora, pri če- mer sta se izkazali zlasti ljubljan- ska in beograjska univerza, ki sta poslali prek svojih arheoloških od- delkov na ptujski teren vse svoje razpoložljive moči. Prav tako so Arheološki institut pri SAZU in mnogi slovenski muzeji poslali svoje sodelavce, ki so prihajal tudi iz. vseh naših republik in pokrajin. Zato ni čudno, če je delovalo leta 1977 na Ptuju prek sto strokovnih moči, predvsem arheologov, štu- dentov arheologije, konzervator- jev, preparatorjev, risarjev in dru- gih. Razdeljeni na različne sektor- je, so med izkopavanjem obravna- vali tudi različno gradivo, ki se je nahajalo v zemlji, vendar v glav- nem iz rimskega časa. Sicer je bil celoten problem izko- pavanj v Rabelčji vasi vezan v glavnem na obrtniško središče te- danjega predmestnega Poetovija. Toda vedeti je treba, da opozarja- jo izsledki tudi na dosti starejše ostaline, ki poudarjajo kontinuite- to in pojasnjujejo nasdjenost tega kompleksa že v prazgodovinskem obdobju. Del arheološkega gradiva iz omenjene akcije, ki je pričela si- stematično leta 1973, je pokazala tudi arheološka razstava, prirejena v Ptuju novembra in decembra 1977. Številni, bogati in raznovr- stni eksponati so v izboru najdb iz zadnjih let izkopavanj (1973—1976) poudarili, kako po- trebna je bila zaščita tega zemljŠča in opravičili sredstva, uporabljena za izkopavanje. Predvsem pa so opozorili na nova odkritja, ki jih treba šele znanstveno obddati. V omenjeni knjigi, sicer drugi to- vrstni študiji, ki prf^ Poetovio I Ive Curkove (1976) širše obravna- va gradivo sicer novejših izkopa- vanj na Ptuju, je preučenih 414 grobov tako imenovane Vzhodne poetovijske nekropole, ki se veže za rimsko obrtniška &trt. V uvo- du in posameznih poglavjih sledijo splošm razlage, ki pojasnjujejo potrebo in način izikopavanja nekropole, oblike in vsebino gro- bov, nanašajo pa se tudi na po- grebni ritual. Avtorica posebej obravnava grobne prkiatke, kjer posveča daljši sestavek najštevil- nejše zastopani keramiki, posebno poglavje je namenjeno dokaj šte- vilno ohranjenemu steklu, obrav- nava pa tudi kovinaste najdbe in nakit. V kataloškem dela se nana- ša snov na pet ločenih arheoloških poslov, toda vsak grob je dobil svoj opis, v katerem so do podrob- nosti obdelani vsi podatki. Opisni del spremlja tudi tabdaren pregled (36 tabel), v katerega pa niso zaje- te tiste najdbe, ki niso vsebovale vsled slabe ohranjenosti dovolj uporabnih elementov za znanstve- no analizo nekrc^sole. Položaj nekropole je pojasnjen med tek- stom tudi grafično, priložen, pa seveda še ^tuacijski plan z ostalimi grafičnimi dodatki. Obravnavana nekorpola se je raztezala v smeri sever-jug. V času njenega nastajanja je v glavnem prevladovalo kremiranje, pokop je bil posamezen in najpogosteje v jamah ovalne, krožne ali pravo- kotne oblike. Kremirani ostanki so bili v večjem številu iM-ekriti v teh jamah s humusom. V več primerih smo imeli pokrov iz opeke, včasih cdo dvokapno opešno streho in so se nahajali v bližini grobov zahtev- nejše arhitekturne oblike, kamor so po socialnem poreklu spadali obrtniki in člani njihovih družin. Za njih so značilne tri inačice, kjer pri prvi konstrukdja iz opeke in opečnega pokrova zamenjuje žaro. Drugi tip je večjega obsega, čeprav predstavlja zamenjavo za žaro in je prav tako namenjen individual- nemu pokopu. Grajen je iz zida- kov, vsebino groba pa je zapiral pokrov iz strešnih tegul. Ta oblika grobov je verjetno pripadala imo- vinsko močnejšemu sk)ju prebival- cev, ker jc bila v vseh primerih izropana. Tretja inačica groba je edinstvena, saj nima primere v do- sedanjih raziskavah rimskih nekropol na ptujskem področju in v Gornji Panoniji. Grajena je iz opeke,toda v obliki sarkoraga na parceli, ki je bila namenjena poko- pu vseh družinskih članov. Več inačic so imeli tudi pravo- kotni grobovi s pokrovi, pri čemer je dobila prioriteto oblika kon- strukcije, ne pa oblika grobne ja- me. V več variantah so se javljali tipi žganih grobov, kjer je imela konstrukcija obliko skribnje, izde- lane iz opeke ali strešnikov razli- čnih velikosti. Poseben tip groba so predstavljale žare v obliki lon- ca, ki so spadale na tej nekropoli med najboljše ohranjene grobove. Največkrat so bile prosto, toda globoko vkopane v jamo krožne oblike, kar je bil glavni vzrok nji- hovi ohranitvi. Včasih so imele po- krov od opeke, včasih so bile brez njega. Sežgani ostanki so bili po navadi spravljeni v žaro, pridatki pa zloženi okrog nje. Jugozahodno od osrednjega dela nekropole je bilo koncentriranih tudi največ skeletnih grobov. V smeru vzhod- zahod so položili pokojnika s pro- stim vkopom direktno v zemljo v iztegnjenem položaju. Tukaj so bi- li pridatki redkejši, v moških gro- bovih se nanašajo na steklen koza- rec in kovance, v ženskih grobovih so bili najdeni biseri,zapestnice iz stekla ter drugi nakit iz navadne in plemenite kovine. Skrb svojcev za zagrobno življe- nje pokojnikov se je odražala na podlagi socialnega in premoženj- skega stanja, kar je razvidno iz ve- likosti in oblike grobov, števila ter vsebine pridatkov. Najdeni so bili tudi taki grobovi, ki so ostali brez posmrtnih darov. Najpogostejše je spremljala umrle na drugi svet na- mizna' posoda s hrano in pijačo, kar -se je nanašalo na atribute pre- tekle življenjske eksistence. Z vi- nom je bil grob posvečen, pivo pa je veljalo tudi v antičnem Poetovi- ju kot popularna pijača, zato je spremljalo tudi umrle. Od posodja je najpogosteje zastopana kerami- ka, zlasti posode oz. k>iKi kot Ža- re, keramične posode za pijačo, amfore, kozarci, sklede in drugo. V I. stoletju se je posoda že uvaža- la, pozneje pa prevladujejo v glav- nem don\ači izdelki, ki so obdržali latenske izvore. Proizvajalci so sc namreč prilagojcvali zastardemu okusu takratnih uporabnikov, ki so izhajali predvsem iz srednjih in nižjih družbenih slojev. Posnemali so tudi uvožene preddmete, zlasti krožnike, majhne trebušaste vrče, kadilnice in oljenke. Pokojnikom, ki jih je bilo mogoče razlikovati po spolu v glavnem po pridatkih, ni smelo manjkati v njihovem novem položaju vsaj najnujnejše, pred- vsem denar, ki je stalno spremljal umrle. V tej nekropoli je indentifi- ciran v glavnem časa Augusta, Vespazijana, Domidjana, Nerva, Trajana, Hadrijana, Antoniusa Piusa, Faustine L in Marka Avre- lija. Med pridatki predstavljajo steklene posode posebno dragoce- nost. Med njimi je za tisto obdobje več tipičnih oblik steklenic in ko- zarcev, stekleni vrč in steklene žare te številni balzamariji. Nakit so polagali v žgane in skeletne grobo- ve, spadal pa je med najpogostejše pridatke pokojnicam za posmrtno življenje. Izdelan je bil iz brona, ogrlice iz raznovrstnih biserov, zapestnice iz črne steklovine. Zelo zanimiv je pogrebni prstan, ki ima žensko glavo iz jantarja, zlati uha- ni pa so bili del panonske noriške noše. Do objave Poetovijskih nekropol je prišlo zaradi izrednega razume- vanja za vedno zanimivo ptujsko arheol(^ko gradivo. Zlasti preuče- vanje najdb iz izkojMvanj zadnjih let, bo nekega dne odkrilo gotovo še več novih elementov, zanimivih za znanost, obenem pa dvignilo pomen davne preteklosti Ptuja. Del t^a je v pričujoči monografiji opravila Kujundžičeva, kar je dra- gocen prispevek ne samo arheolo- ški literaturi, ampak bo v pomoč strokovnjakom, ki se ukvarjajo s problematiko ptujske arheologije. Z njeno publikadjo je zaključno tudi požrtvovalno sodelovanje beograjske arheološke ekipe (1977, 1978), kar je brez dvoma pripomo- glo, da mod drugim danes na tem terenu deluje Srednješolski center, moderna solidarnostna stanovanja (Rabelčja vas I) pa že od leta 1980 uživa kar 840 koristnikov. Dr. Štefka Cobelj IZ MUZEJSKE FOTOTEKE 19. stoletje je pomenilo za ve- dutno slikarstvo dobo ponovnega razcveta. Potovania, za katera se je razširilo zanimanje že v 17. stolet- ju, so poslala dostopna kar najšir- šemu krog« ljudi. S povečanim za- nimanjem za tuje dežele in lepe kra- je se je povečalo tudi zanimanje za njih u{x>dobitve. Uveljavile so se priljubljene grafične serije z upo- dobitvami nasdij in naravnih znamenitosti. Serije ^rlfiinih listov, tiskane v enakem formatu in v enaki tehniki, imenujemo Silite in jih podrobneje označujemo z imenom založnika. Ptuj je našel mesto skoraj v vseh suitah, ki predstavljajo Štajersko. Stčcklova suita je izšla na Dunaju med leti 1795 iyQ 1801. Sestavljajo jo ko- lorirani bakrorezi, katerih avtorji so: slovenski rc^ak Lovro Janša, Ferdi- nand Runk in Johann Ziegler. V Pokrajinskem muzeju braaimo dve verziji Runk-Zieglerjeve upodobitve Ptuja. Stara Kaiserjev« suita je izšla v Grad- cu okrog leta 1825 do 1832 in šteje kar 317 listov. Nekaj avtorjev je znanih, upodobitev Ptuja, ki jo hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, pa ni signi- rana. Lamplova suita je izšla v Gradcu med leti 1841 in 1850 in šteje 111 li- stov. Avtor barvnih litografij je Jožef Kuwasseg. Za Burgerjevo suito, ki je izšla v Gradcu leta 1856, je izdelal osnutke za jekloreze Carl Reichert. Pri založbi A. Leykam in nasledniki v Gradcu so okrog leta 1860 izdali serijo lesorezov, ki je dobila ime Tagespost suita. Rdchertova suita z naslovom „Einst und jetzt", ki jo hrani tudi Studijska knjižnica v Ptuju, pa je izšla v Gradcu med leti 1863 in 1866 in šteje 222 litografij s tonskim tiskom. Vedute iz tega časa štejemo za predhodnice krajinarstva, kakršno se je razvilo v 19. stoletju. Način predstavljanja mest se je spremenil. V ospredju nahajamo širši pas, ki ga izpobijujejo žanrski prizori: kmetje pri svojih opravilih, neddjski sprehajalci in"podobno. Mesto se običajno kaže v ozad- ju, le kot del večjega krajinskega izreza. Se vedno je vedutiste zanimala do- kumentarnost mestne podobe, vendar ta ne sili več v ospredje. Vse pogoste- je se podreja pogledom iz novih zornih kotov. Maijeta Ciglenčki Neznani avtor Ptiy, 1832, iz 1.1. Stare Kalserjeve suite. Hrani Štajerski de- želni arhiv v Gradcu. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka. Foto Stanko Kosi, 1982 Delovanje ptujske knjižnice in njene bodoče naloge Tudi v letu 1982 je bila ena iz- med glavnih nalog Ljudske in študijske knjižnice Ptuj razvijati in popularizirati knjižničarsko dejavnost, povečati število upo- rabnikov v matični knjižnici ka- kor tudi v p<.)deželskih splošno- izobraževalnih knjižnicah in v iz- posojevališčih v delovnih organi- zacijah. približati knjigo delavcu, načrtno nabavljati novo literatu- ro, zlasti marksistično, strokovno in domoznansko, organizirati kuhume akcije, to je knjižne raz- stave in literarne večere ter se ukvarjati z domoznanstvom. Lahko rečemo, daje omenjene naloge, kljub različnim težavam, osrednja ptujska knjižnica kar uspešno opravila. Danes znaša njen knjižni fond že 108.000 knjižnih enot. V letu 1982 gaje uspela povečati za 4.981 knjig in tako zadovoljiti njene številne bralce z novo in aktualno litera- turo. Matična knjižnica je izposodila v preteklem letu v svojih oddelkih 91443 knjižnih enot ali povpreč- no 309 na dan. zabeležila 43.110 obiskov bralcev, kar pomeni, da se je mudilo v ptujski knjižnici vsak dan povprečno 144 uporabnikov, med njimi največ učencev osno- vnih in srednjih šol ter študentov. Ta podatek le razveseljiv, posebej še zato, ker iz leta v leto narašča tudi število odraslih bralcev, med katerimi najdemo že precej de- lavcev iz neposredne proizvodnje. Knjižnica se je ukvarjala tudi z informativno in svetovalsko služ- bo ter z domoznanstveno deja- vnostjo Zasledovala, kupovala, zbirala in obdelovala je v.so raz- položljivo literaturo o ptujskem in ormoškem območju za domo- znansko zbirko. Razen tega je zbirala m urejevala bibliografsko gradivo o NOB v ptujskem oko- lišu. Organizirala je 2 uspešna lite- rarna večera in priredila v letu 1982 10 knjižnih razstav, ki so bile zelo dobro obiskane. Tako seje pri .svoji razstavni dejavnosti spo- mnila med drugim ustanovitve Slovensko-goriške l.ackove čete pred 40 leti. 90-letnice rojstva to- variša Tita. lOO-letnice rojstva pesnika Alojza Gradnika, st^iv- kovnega gibanja na Slovenskem, predvojnega naprednega mla- dinskega gibanja pri nas itn. Matična služba pri osrednji ptujski knjižnici sije prizadevala posredovati dobro knjigo bralcem na pixležclju in delavcem v OZD. Nudila je strokovno pK)moč 14 delujočim splošnoizobraževal- nim knjižnicam, ki delujejo v okviru prosvetnih društev na ob- močju ptujske občine. Prav tako je pomagala pri urejanju nekaterih strokovnih in šol.skih knjižnic. V preteklem letuje ustanovila dvoje novih izposojevališč knjig v delo- vnih organizacijah in pripravila potujoče razstave. Iz potujoče knjižnice, katere fond znaša 8.652 knjig, je dala v izposojo pc^ežel- skim knjižnicam 4.725 knjig. Žal ^aje treba ob tem povedati, daje referent za matično službo v Ljud.ski in študijski knjižnici Ptuj pri zamenjavi kolekcij knjig za zunanje knjižnice še vedno vezan na redne avtobuse, neredko pa celo na lastno prevozno sredstvo, ki prcd.stavlja v tem primeru kolo. In ker so za leto 1982 že zbrani p(Kiatki o delovanju splošno- izobraževalnih knjižnic pri pro- .svetnih dru.štvih na območju ptujske občine, poglejmo še nekaj le teh. Kot že rečeno, je uspešno de- lovalo 14 ptnieželskih knjižnic, katerih temeljna knjižaa zaloga znaša .skupaj 25.195 knjig in 56 revij. Te knjižnice so razpolagale v preteklem letu s sila skromnimi finančnimi sredstvi, saj so usp>ele kupiti skupaj le 40 knjig. Ta po- datek je, lahko rečemo, porazen in zaskrbljujoč. Situacijo je v pre- teklih letih delno reševala Kul- turna skupnost Slovenije z odku- pom določenih knjig od založb za knjižnice na manj razvitih ob- močjih. Tako so najbolj aktivne knjižnice do neke mere le uspe- vale obnavljali svoj lastni knjižni fond. S prenehanjem odkupa pa grozi, da bodo imele ob takšni nabavni politiki vse te podeželske knjižnice v bližnji prihodnosti na svojih policah docela zastarel knjižni fond. po katerem ne bo skoraj nihče več povpraševal. Pri izposoji pa so zabeležile te knjižnice v pretelem letu 2.145 bralcev (412 odraslih in 1.733 mladih), ki so se mudili v njih 9.()87-krat in si izposodili skupaj 18.375 knjig. V letu 1982'je uspelo ptujski knjižnici s finančno pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije, občinske Kulturne skupnosti in Samoupravne stanovanjske sku- pnosti Ptuj urediti stare prido- bljene knjižnične prostore v stavbi minoritskega samostana, v katere .seje preselil del knjižnice, kije ta- ko vsaj začasno rešila svoj pereč prostorski problem. S preselitvijo so se znatno izboljšali pogoji dela samih knjižničnih delavcev in tudi usluge, kijih nudi knjižnica upo- rabnikom. sp pt)stale v določenem smislu kvalitetnejše. Prej sicer simpatično, vendar neustrezno študijskočitalnico. kije bila hkrati i/poMijevalnica in še prehodni prostor v upravo in delovno sobo knjižničarjev v p<.)štni stavbi, iz katere se je morala knjižnica iz- seliti. so sedaj zamenjali časopisna čitalnica in izposojevalnica ter dve kKcni študijski st)bi. Iz Krempljeve ulice seje preselil v zadnjem ča.su vedno tesnejši mladinski oddelek, ki lahko v novih pogojih normalneje deluje. Nova pridobitev knjižnice je tudi centralno ogrevanje v vseh njenih prostorih. In kakšni .so bodoči načrti?. V letu 1983 naj bi opravljala ptujska Ljudska m študijska knji- žnica svoje naloge v enakem ob- segu kot doslej, vendar oa se zna zatakniti že pri samem prirastu novega knjižničnega gradiva, ki bo iKlslej i)dvisen v glavnem le od lastnega nrittuna m obvpTnega iz- v<.xla. kajti z letom 1982 je^ukin- jena st)lidarnost, kr.se je izražala v i>dkupu knjig Kulturne skupnosti Slovenije in v dodatnih finančnih sredstvih, ki jih je ta doslej na- menjala za akcije, to je za nakup knj ig za k nj iž:; ice n a m anj razviti h območjih. Seveda pa bi knjižnica ludi v tem letu le uspela doseči pri nakupu nove literature knjižnični normativ, če bi ji izpadla finančna sredstva poskušala zagotoviti ob- činska Kulturna skupnost. Po drugi strani pa je pričako- vati. da se bodo število bralccil.^ obisk knjižnice in izposoja fx>- večali. saj je ta porast opazen že nekaj let nazaj. Načrtovanih je skupaj 10 knjižnih razstav in 2 literarna večera, o katerih knjiž- nica sproti obvešča občane v ča- sopisu in po radiu. Naj povemo samo. da se btisia v mesecu aprilu zvrstli kar dve pomembni razsta- vi, najprej o rojaku dr. Jožetu Potrču, nato pa o Mateju Boru, književniku, ki naj bi bil tudi gost na literarnem večeru v Ptuju v drugi polovici me.seca aprila. Naloga matične službe bo še lx)lj kot doslej utrjevati mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic na našem podeželju, tesneje so- delovati z občinsko ZKO in skr- beli. da se obudijo k življenju ne- katere knjižnice, že delujoče pa da postanejo še bolj aktivne. Ptujska Ljudska in študijska knjižnica hrani nekaj redkih in dragiK-enih tiskov iz konca 15. in iz 16. stoletja, ki bi jih morala dati nujno restavrirati, ker že propa- dajo. Njena dosedanja prizade- vanja. da bi uspela s to svojo akcijo, niso rodila sadov. Naloga knjižnice ostaja torej naprej, da te kulturne spomenike ohrani, na- loga celotne naše družbene sku- pnosti pa je poskrbeti za finančna sredstva, da ne ho zaradi zoba časa pv)vzročena na njih nepre- cenljiva škoda. Danes nudijo knjižnice upo- rabnikom različne usluge, med drugimi tudi razmnoževanje štu- dijskega m dokumentarnega gra- diva. Te usluge vse pogosteje iščejo bralci tudi v ptujski študijski knjižnici. Njena naloga v bližnji prihodnosti je torej priti do foto- kopirnega aparata, ki ga ima da- nes že vsaka večja knjižnica v Sloveniji. Seveda pa je razumlji- vo, da si knjižnica takega aparata iz sredstev, ki jih dobiva kot po- vračilo za svojo redno dejavnost, ne more omisliti. Že letos ali pa vsaj v prihod- njem letu bo potrebno začeti re- ševali v ptujski knjižnici tudi ne- zadostno kadrovsko zasedbo. Število strokovnih knjižničnih delavcev v takem sestavu, kot ga ima knjižnica danes, je potrdila SO Ptuj že pred letom 1975, re- publiška matična služba pri Na- rodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je že za tista leta ugotovila, da manjkajo ptujski knjižnici glede na njen obs-eg dela kar štirje strokovni delavci. Obseg nalog knjižnice seje od takrat do danes skorajda podvojil. Studijski oddelek tako potre- buje v prvi vrsti še 1 knjižničar- skega manipulanta, ki bi delal skupaj s knjižničarjem v izposoji, kajti ob vsakodnevnem tako šte- vilnem obisku bralcev ta več ne najde časa za svetovalsko in in- formativno službo, temveč se v glavnem ukvarja le še s tehničnimi opravili. l udi stanje v mladinskem od- delku knjižniceje zaradi močno povečanega obiska- mladih bral- cev že kritično, hn sam knjižničar vsega dela v tem oddeku več ne zmore. Vsi vemo, daje ena izmed osnovnih nalo^. kiijižnice orav vzgoja mladih bralcev. Te pa ob taki obremenitvi knjižničarkfe se- veda ni moč izvajati. Če pa^i za- čela knjižnica razmišljati še o ce- l(xlnevni izf)osoji v vseh oddelkili (ta je sedaj le v študijskem), bi se začela odpirati .Se nova, dodatna kadrovska vprašanja. D. S. C italnica v knjižnici je zlasti vsak popoldan polna. Foto: I. Ciani 10 - NAŠI DOPISNIKI 10. marec 1983 - TEDNIK Probleme reševati v okviru sindikata Letni delovni konferenci osnov- ne organizacije sindikata KBM Poslovne enote Ptuj, ki je bila 25. februarja, je prisostvoval tudi Edi Kupčič, predsednik OS ZSS Ptuj. Predsednica OOS Marija Gabron je v svojem poročilu podrobneje orisala celotno dejavnost osnovne organizacije sindikata, njenega izvršnega odbora in komisij v enoletnem obdobju. V obširni razpravi so obrav- navali probleme višanja cen življenskib potrebščin povezano z ukinitvijo prehrambenih bonov in urejanje toplih malic na drugačni način. Delavci morajo to sprejeti kot dejstvo in se s tem sprijazniti. Razprava je zajela tudi vsa druga področja aktivnosti od rekreacije do reševanja stanovanjskih proble- mov in kreditiranja individualne stanovanjske gradnje. Tov. Edi Kupčič pa je v svoji razpravi o.svetlil nekatere probleme s širšega vidika, opozoril na pravoča.sen pretok informacij, na boljše delo delegacij, na delovni čas in na dru- ge probleme, s katerimi se srečuje- jo in spopadajo sindikati. Razpravo je sklenila predsednica OOS Marija Gabron z naslednjimi besedami: ,,Upamo, da se bomo v bodoče pri izvajanju programskih nalog bolj usmerili na delovno skupnost in probleme reševali sproti oz. jih odpravljali. Pri tem je potrebna večja samoupravna za- vest vsakega posameznika, da bo z lastnim vzgledom pokazal boljše delo in odnos do dela, odgovor- nost do družbenih sredstev, za delo v delegatskem sistemu in v samoupravnih organih, za delo v sindikatu in njegovih komisijah. Potrebna bo tudi večja in boljša informiranost, sprotno ocenjeva- nje varnostnopolitičnih razmer v PE Ptuj in podobno" je končala predsednica 10 osnovne organizacije sindikata. V izvršni odbor pa so na novo izvolili Silvo Belovič Za konec še samo ugotovhev, da je letna delovna konferenca osnov- ne organizacije sindikata v PE Ptuj — tako po razpravi kot po udeležbi uspela, saj je bilo prisot- nih 115 članov in le malo članov kolektiva je bilo odsotnih in še to večinoma upravičeno. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Predsedstvo delovne konference, levo Marija Gabron med branjem poročila o delu OO sindikata. Razmišljanja ob 8. marcu v naši družbi so si dolga desetletja napredni možje, ob podpori žen prizadevali, da bi končno tudi ženske postale enakopravne, tako v družbi kot v zakonu. Enakopravnost po črki ustave in zakona so ženske sicer dosegle, v praksi pa je marsikaj drugače, marsikje seje to izpridilo ali kako drugače obrnilo. Naj to opišem na konkretnih primerih. Cesto potujem in prestopam številne hišne prage, do katerih na- vadno vodi pot čez dvorišča. Prav tu navadno človek sreča prijazen ženski obraz, ki gosta sprejme vljudno in neizumetničeno. Take ženske popolnoma zaslužijo enakopravni položaj v družini, često opravljajo sVojo vlogo celo boljše kot moški. Toda večkrat, tudi nedavno, me je ob taki poti čez dvorišče proti hišnemu pragu zbodlo v uho in zastal mi je korak. Slišal sem vpitje razjarjene žene, kije zmerjala moža. daje prav takšen »prekleti ded« kot je bil njen oče ... že sem odprl usta, da bi zaigral vlogo posrednika, pa mi je be.seda obtičala v grlu ob misli, daje že preteklo poldrugo desetletje, ko je oče od tiste žene že umrl, dobro sem ga poznal, ni bil tako slab človek, zlasti ne do nje — do svoje hčerke, zakaj potem še toliko let po smrti vpletati njegovo ime v prepir z možem .. . Vse priznanje razgledanim ženam in dekletom, ki si s svojo spo- .sobnostjo in delom znajo ustvariti enakopraven položaj ob moškem oziroma z moškimi. Toda take žene, kot sem primero menil prej, kvarijo ugled vsem ženam. Sicer pa velja za vsakega človeka pravilo, da o svojih pokojnikih ne govori slabo, da jih po srnrti ne zmerja. Vendar taki primeri so med ljudmi, in se bodo verjetno ponavljah iz roda v rod. Najbrž bo še tudi naprej držal ljudski rek: Kakor ti staršem, tako otroci tebi! No, kljub temu smo letošnji 8. marec praznovali tako kot prejšnja leta, večinoma bolj moški kot ženske. Fr. Holc Če bi bila moja mama Ce bi bila jaz moja mama, bi bilo vse drugače. Zjutraj ne bi vstala že navsezgodaj, tako kot mama in šla v službo. Jaz ne bi hodila v službo. Vsak teden pa bi dobila podporo od občine. Z možem bi si zgradila lepo vilo. Kupila bi si najhitrejši avto — Moserati. Kupila bi si tudi pomivalni stroj, da bi ohranila nohte. Za kosilo bi skoraj vedno jedli svinjske zrezke v omaki in pire krompir. Za posladek bi dobil vsak pol bananine tprte. Po- poldne bi šli igrat tenis. Ko bi se utrudili bi spili še hladno in osvežilno co- ca-colo in se vrnili domov. Za večerjo bi pili bananino mleko. Potem bi pozno v noč gledali televizijo ali pa bi povabili prijatelje na ples. Meni bi bilo gotovo boljše kot moji mami, če bi bila jaz ona. Irena Bračič, 8. razred Leskovec Idejnopolitično izobraževanje mladih na MDA Pr\c priprave na brigadirsko poletje so se že pričele. Tiste, ki želijo sodelovati na kakšni izmed mladinskih delovnih akcij, že čakajo prija- \nice na Občinski konferenci mladih v Ptuju. Tudi letos bo v ptujski t)bčini brigadirsko naselje v Dornavi. s tem pa bo veliko dela tudi za komisije in ccntrc pri občinski konferenci mladih, da bodo pomagali pri tirganiziranju raznih prostovoljnih aktivnosti brigadirjev, ki se bodo ponovno zbrali iz vse Jugoslavije. Prav z namenom, kako bodo delali mladi na področju idejnopoli- tičncga izobraževanja, so se pretekli teden sestali mladi iz idejnopolitične ki)mi.sijc. ki delujejo pri občinski koalerenci ZSMS v Ptuju. Sestavili so program tem. ki naj bi ga predlagali bridirjem. In sicer bi v mesecu dni po dve uri na leden izvedli naslednja predavanja: študentsko gibanje, nacionalno vprašanje — predavatelj naj bi bil iz medobčinskega štu- dijskega ccntra, pomen marksistične literature med mladimi, mladi in re\t)lucija, religija, mladinsko preslopništvo, ZSMS v boju sociliaslič- nega samoupravljanja, kako organizirati mladinske delovne akcije (sodelovanje s krajevno skupnostjo, problemi samoupravljanja na mladinskih delovnih akcijah in sodelovanje z občinsko konferenco, v kateri akcija poteka. Za takšno idejnopolitično izobraževanje bo potrebno nabaviti li- teraturo. k.i'dstrešje, se je razgubil duh iz lepo ureje- nega hleva m zadišalo je prav prijetno po senu. N a južni strani je bilo podstrešje odprto. Od tam se je zaslišalo frfotanje peruti. Ljubki gla.sovi gruuu, aruuu so me pozdravili in mi povedali, da sem v golobnjaku. fam pod streho je sedel golob. Bilje tako lep, da sem pri priči .stekel mamo prosit, da naredi pogačo za mojega prijate- lja. Privolila je, čeprav nerada. Mislil sem. daje morda tudi on mene vzljubil. Šele po dolgem čakanju je bila pogača za goloba gotova. Stekel sem preko dvorišča do hleva. Splezal sem po lestvi in videl, da me je golob počakal. Komaj mi je uspelo postaviti po- gačo pod streho. Ko sem stopil vstran, je golob sfrfotal izpod strehe in vzletel visoko pod nebo. Šele sedaj .sem videl, da mu po- gača ni všeč. Žalostno sem gledal za njim. Čez nekaj dni se mi je sanjalo, da je golob Arno, kot sem ga poimenoval, ves premražen po- ginil od gladu. Viher Tomo, 5/a NAKRMIL SEM LAČNE PTICE Ko zapade sneg in pobeli polja, se začne za ptice in gozdne živali hudo življenje. Lovci krmijo gozdne živali, otroci pa ptičke. Bilo je nekega hudega zim- skega dne. Zunaj je bil močan mraz. Ven se mi ni dalo, zato sem gledal iz tople sobe skozi okno. Prejšnji dan sem nastavil nekaj zdroba v ptičjo krmilnico, toda druiii dan >em n;i to čisto pozabil. Ko sem tako gledal skozi okno. sem videi premražene ptičke na \eji Takoj sem se spomnil, da tisti dan še nisem nasipal zdroba v knnilnito. Hitro sem se oblekel, si nasipal v peščico nekaj zdroba in odhitel ven. Ptički se niso nič bali. Hitro sem v krmilnico natresel zdrob in odšel v hišo. Ko sem poten zopet gledal skozi okno, .sem videl ptičke, kako so začeli živahno zx)bati zdrob. Bil sem srečen, da sem pomagal ptičkam. Pozimi ptičkam ne smemo dati svežega kruha. Želodčki bi jim zmrznili in bi poginili. Ptički nas spomladi, poleti in jeseni nagra- dijo z lepim žvrgolenjem. Boštjan Kolar, 5/a PREPIR »Moja je<(! »Ne moja je,«, sta kričala Miha in Tone ter si pulila žogo z rok. »Daj jo meni!« »Ne. ne dam tije, zdaj je moja!« »No. pa grem domov po očka, da ti jih naloži, pa boš potlej po- vedal. čigava je ta žoga!« je ves zabuhel tulil Tone. A tudi Miha se ni dal kar tako: »Jaz te bom pa kar sdm nabunkal, ker je oče naža- lost v službi!« »Kaj misliš, da se jaz ne bi upal sstabospoprijeti?Kaj?Lepridi,da tl pokažem karate, hu ha hu, pa boš takoj na pol mrtev obležal v jarku. Kaj? Kaj pa na to porečeš?« je kričal Miha. kajti tudi on ni hotel ostati preplašen ptiček, ki bi se bal povabila Tončka. Prepir bi se nadaljeval, ne vem kako dolgo, če se ne bi pripeljal mimo pri- zorišča poštar. Ione je ravno takrat hotel podreti Miha, pa seje zaletel v prihajajočega poštarja. Možak je fantiča mrko pogledal, nato pa rekel: »Kaj misliš ti mule. da imam še vedno tako mlade kosti in da se lahko po mili volji mečem in telovadim kot klovn, hm?« K.0 se je pobiral, je poštar mrmrat nekaj sam zase, nato pa je vprašal: - »Mar nisi ti Kocjanov poba?« »Da____sem,« je preplašeno pritrdil Tone. »No, torej. Potem boš nesel očetu pismo, ki ti ga bom sedaj izročil.« Tone je prejel pismo, poštar pa je jel svoje stare kosti spravljati na kolo. Ko je že sedel na svojem prevoznem sredstvu, je kapo po- tisnil nizko na oči in vprašal: »O. oprosti, z Mihom sva se sprla, pa sem ga hotel nabiti.« je rekel Tone. A poštar gaje prekinil: »Nak. poba! Tako mladi, pa bi seže pretepali! V rokesi.sežita! Pa bosta?« Fantiča sta se približala drug k drugemu, se izpod čela mrko. a vendar prijazno pogledala, in v naslednjem trenutku sta že bila prijatelja, ki sta z roko v roki prešerno skakljala po cesti. Poštar seje poslovil: »No. pa srečno vsem skupaj!« »Nasvidenje,« so zaklicali še otroci v pozdrav. No. Dogodek je pri kraju. To je bil le majhen prepirček. ki se je srečno končal. Zagotovo pa seje v tem trenutku vršilo še na stotine* prepirov in se ni.so zaključili tako srečno kot ta. Tatjana Leben, 8/a OŠ Gorišnica JULA IN IVA.NKA Sonce je /e vstalo iza gora. toda meni se ni dalo vstati »Samo m/lo bt)in še poležala,« sem dejala mami. ko je stopila v sobo. Trava jc bila posula z biseri. Petelini so /e zdavnaj odpeli. Ptice so letale z veje na vejo. Tulipani na gredah so zacveteli. V deželo bo kmalu prišel inesec maj. Končno sem le vstala. Stekla sem v kopalnico, da .se osvežim, ko naenkrat zaslišim prepir. Jula: »Kam že spet greš, Ivan- ka".'« Ivanka; »Domov grem, da po- vem. kako grdo ravnate z menoj«. Jula: >)Le pojdi! Prekleta Baži- ka!« Ivanka: »Kako si upate kaj ta- kega reči o meni? Jaz nisem Ba- žika. da veste.« Jula: »Tiho sem rekla. Samo poglej .se. Bažika. Vsak dan hodiš na polje, a nič koristnega ne na- rediš. Vse vein o tebi. kako ra"' nas z otroki in / drugimi stvarmi, kot npn z denarjem. Ivanka; »Tiho. čc sem vam re- kla!« Jula; » Ti le bodi. jaz pa ne bom; do svoje smrti.« Ivanka; ».l eta. tiho bodite, saj vesie. kaj govorijo naokoli. Go- vorijo, da nimamo denarja, da bi •vam kupili spodnje hlače. Potem pa še. da hodite k sosedovim na stranišče in to kar na travo. Da vas ni sram. potem pa še govorile, kakšna .sem do vas. da nisem no- bena žena. nobena mati.. . Jula; »Ti /e pokažem, Bažika! l akoj se poberi iz te hiše! Ivanka; »Jaz se ne bom, vi se x)berite iz le hiše. Jaz se že ne ■)oin. Jula; »Bom ti že dala. Poberite sc. Pa/i. da le ne ubijem zaradi govoric. Na tebi lahko sterem metlo, da boš mrtva. Tvoj možek pa sc bo jokal.« Ivanka; »Vam že pokažem! l am se napijeie vina. potem pa je doma direndaj. Vem. da hodite od hiše do hiše in iščete, kje bi dobili pijačo.« Jula; »Ivanka, ti pa le liho bodi. da ne bom povedala, kakšno tvojo norost in pijanost. Še enkrat ti v oči. v tvoje lastne oči povem, da si se čisto pohujšala.« Ivanka. »Ne bom se več prepi- rala. Gretn k domačim in jim vse povem.« Jula; »Pojdi že! Saj te ne morem več poslušali.« Ivanka je odšla k domačim in jim povedala, kakšnaje Jula. koje pijana. Ve.sna Kujec. 8/a OŠ Franc Belšak Gorišnica ČE SI V MESTU Moj bratranec živi v Ljubljani. L.eios sem preživela pri njem teden dni. Življenje v mestu se nikakor ne more primerjali z ži- vljenjem na vasi. V mestu le nihče nc po/na in ti pr;u tako nikogar. Na vasi pa ima;š številne sosede, prijalelje. Ne upam trditi, da ni- maš prijateljev , mestu. V mestu tekaš po ulicah, mimo ljudi, kijih -sploh ne poznaš. Na deželi pa te vsak usravi. da z njim pokramljaš. šele plu/bc ima ši: dom.i veliko dela. V slu/hijc pridna i.i dcK-vna. Delo z otroki jc zcio vd^ovorno in na- porno. čeprav nc i.'.gleda lako. Vcdnt.? bi morala biti dobre volje m nasmejana, kar pa je ob velikih skrbeh težko Pravijo, da nam vsak dan ne sije sonce in da ima vsak svt)je težave. Dosti skrbi pa ji delava tudi midva s s sestrico. Zjutraj, preden se odpravi v služ- bo.jposkrbi za naju. Mislim, da včakih mora mislili na vse nas. Sedaj obiskuje ludi sestrica malo šolo in lo je za mamo še nova skrb. Doma je dosti dela; pomivanje, pranje in še druga gospodinjska dela. ki jih je treba narediti. Nekaj ji pomagam ludi jaz in sestrica, ali to je le majhen del vsega njenega dela. Tudi babica veliko pomaga mami. čeprav je že zelo stara. 1 oda moje mnenje je. da največ pri hiši dela mama. Mamin delo- vni dan je zelo naporen. Zvečer, ko nas odpravi spal. še ona vedno kaj postori, lako da pride zadnja v posteljo in vstane vedno pred nami. Ob vsem tem pa je moja mamica našla čas za izreden študij ob delu. In dobro jo včasih razu- mem. če jc slabe volje, saj je njen delovnik res težek, dajo občudu- jem. kakt) v.se zmore. Najbrž zato, kcrjc to naša mama in ker nas ima rada bolj kol vse drugo na .svetu. Zelo hudo jc. če mama zboli ali seji /godi še kaj hujšega. Na kaj takega ne želim niti pomislili, kaki: hudo bi bilo. če bi mamico izgubili. Zato bi bilo res lepo, da bi ^ v.si otroci ob 8. marcu spomnili na naše druge mamice in babice, ki se vedno toliko žrtvujejo za nas in. da jim vsaj ta dan posvetimo več pozornosti. Vsem ženam pri- srčno čestitam. ' Malo Vargič, 6/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj BILO NAM JE LEPO 14. februarja smo se zbrali na železniški postaji. Vsi smo bili že zelo nestrpni. Vlak je končno' pripeljal. Z vlakom smo .se peljali do Celja, iz Celja pa z avtobusom do Marnega. Do gor pa smo pešačili. Po cnourni hoji smo prispeli do koče. Bili smo malo utrujeni. Kmalu smo dobili kosilo. Po ko- silu smo šli smučat. Tukaj je zelo lepo. Imanlo štiri velike sobe. V naši .sobi nas je deset deklic. Imamo ludi majhen balkon. Včeraj, na pustni torek, smo se lahko maskirali. V našo sobo sta prišli tovanšici. Lepo smo ju na- mazali. Tovarišem pa smo na lice narisale srčke. Po večerji je bil kratek program. Po programu pa sino imeli ples. Bilo je zelo lepo. Zvečer, ko smo bili že zaspani, nas je v trenutku zmanjkalo. To noč nas ni bilo treba miriti. Prvo noč smo bili zelo nemirni in smo pozno zaspali. Vsak dan se smučamo. Zjutraj ob 7. urj vstanemo, se umijemo, oblečemo in pospravimo sobe. Nato imamo zajtrk. Po zajtrku imamo dve do tri ure pouka. Po- tem se smučamo. Ob 12. uri ima- mo kosilo. Po kosilu se smučamo do 17. ure. Potem imamo prosto in pišemo naloge. Lahko se igramo družabne igre, pišemo pismo, ve- čerja je ob 19. uri. Po večerji .se umijemo in gremo spat. Tovariša za smučanje sla Marjan in Samo. Dnevi nam hitro minevajo. Zelo sem vesela, da imamo lepo ure- jena smučišča in dobre lovarišice, ki nas razumejo. Romana Tovornik 5. r. Doma imamo vsak svoje delo. Z bratom se učiva. Včasih brat zakuri, jaz pa pospravljam. Kadar ima očka čas, nama pomaga. Mamica kuha, pere, lika in plete. Naš muc Miki pa samo spi. Darko Hercog, 2/a Naša družina šteje Sest članov in vsi smo vvedno zaposleni. Največ dela ima mamica, ki mora skrbeti za številno družino, da smo vedno lepo in čisto urejeni, siti in da otroci delamo naloge in se učimo. Poleg tega ima precej dela v hlevu in v stanovanju. Želim, da bi si vedno drug dru- gemu pomagali. Nadja Drevenšek, 2/a V naši družini vsi delamo. Največ dela ima mamica. Mamici poma- gam tako, da sama pospravim svojo sobo. Bratec prinese potrebne reči iz trgovine in posesa prah. Tudi očka rad pomaga. On kuri in čisti peči, popravi garažo, včasih tudi pomije posodo. Srečni smo, ker smo skupaj. Renata Hameršak, 2/a Ker nimam mamice, ima največ dela naš očka. Pere, kuha, hka in mi pomaga pri učenju. Bratec hodi v malo šolo, sestrica pa mi nagaja pri pisanju nalog, ker bi tudi rada pisala. Rrobi Dolinška, 2/a vsi pionirji OS Ivan Spolenjak NJIGA? KI MI JE UGAJALA Prečitala sem že mnogo knjig, saj zame ni boljšega razvedrila kot so pravljice ali pripovedke. Nedelja je bila. Kot vsako nedeljo sem tudi tokrat ob knjigi preživela svoj prosti čas. Odšla sem v svojo sobo in se popolnoma posvetila knjigi „Ovčar Runo". Zelo sem bila navdušena nad njo in kot bi trenil, sem bila na zadnji strani. Žalost, da je zgodbe konec, so pregnali glasovi na hod- niku. Takoj sem tekla tja, da bi videla, kdo je prišel. Obiskala sta nas teta in stric iz Domžal. Z bratom sva dobila vsak svoje darilo. Medtem ko je brat dobil sladkarije, je teta meni poklonila dve knjigi, saj ve, da mi knjiga pomeni več kot vsi bonboni in čolokade. Knjigi sta se imenovali ,,Deseti brat" in ,,Očka ali me danes ne boš tepel?" Ob prvi priložnosti sem se ,,spravila" na novi knjigi. Knjiga ,,Očka ali me danes ne boš tepel?" mi je še posebej ugajala, saj me je vedno znova pripravila do smeha. Pripoveduje o nesrečnem Tomažu, ki je bil vsak dan tepen. Očka ga ni maral in moral je vsak dan delati od zore do mraka, za trud pa je običajno namesto večerje dobil par udarcev po zad- nji plati. To seveda ni smešno, prej žalostno, sm^no pa se mi je zdelo, ko je Tomaž vzel nekega dne klobaso iz predala. Oče in mati sta to zvečer takoj opazila, pa tudi Tomaž ni upal vprašati, kaj bo dobil za večerjo, ampak je kar vprašal: „Bom danes zopet tepen?" To se tokrat ni zgodilo, pač pa je bil Tomaž ob bonbone, ki sta mu jih starša prinesla in prav nič ni pomagal'izgovor, da je klobaso pojedla muca. Knjige, ki se mi je zdela na začetku bolj žalostna, kasneje nisem mogla več čitati, ker me je od smeha kar bolel želodec. Zelo mi je bila všeč, zato bi jo še kdaj prečitala, če mi je nekega dne triletna sestrična ne bi raztrgala na drobne koščke. Kljub temu vem, da mi bo za vedno ostala v spominu, čeprav je Tomaž zdaj verjetno že odrasel in ni več tepen. Lidija Zmavc, 7. r NAŠA DRUŽINA PRI DELU Pionirji in pionirke OS Ivan Spolenjak Ptuj: Največ dela ima mamica. Pomiva posodo, pere, kuha, postilja ... V prostem času rada šiva. Očka ima dosti dela spomladi. Kosi travo in ureja avto. Sestrica se najraje igra in pomaga mamici. Jaz pa se najraje učim in igram z žogo. Včasih pomagam mamici. Katja Zupanič, 2/a Moj očka najraje bere knjige in strokovne revije o avtomobilih. Mami- ca pospravlja in pere. Sestrica najraje kuha, pometa in vozi traktor, sama pa pomivam posodo in nosim drva. Zdenka Stebih, 2/a Imamo trisobno stanovanje in v njem imam svojo sobo. Tu preživim največ časa ob knjigah in zvezkih. Ko napišem naloge, pospravim sobo. Pobrišem pisalno mizo in poberem smeti. Mamica in očka si delo razdelita. Prva pride iz službe mamica, zato pripravi kosilo. Pri kuhanju ji pomaga tudi očka, po kosilu pomije poso- do. Nato vsi pospravimo. Naše stanovanje je čisto in urejeno, za to pa skr- bimo vsi člani družine. Karmen Hebar, 2/a V naši družini si razdelimo delo. Mamica pospravlja po stanovanju, pere, lika in pomiva. Vsak dan skuha zajtrk, kosilo in večerjo. Atek po- spravlja garažo, kadar je potrebno opere avto. Opravlja električarska dela. Sestrica se igra s punčkami, včasih tudi ujezi mamico. Moja prva skrb pa je, da se učim. Ko opravim naloge, se lahko igram, večkrat pa pomagam tudi mamici pri delu. Klavdija Grahl, 2/a Smo velika družina. Vsak ima svoje delo. Marjana in jaz hodiva v šo- lo, mamica, očka in stari oče pa v službo. Doma kuhata babica in sestrica. Ko pridemo domov, nas čaka kosilo. Kadar imamo mnogo dela, poprime- mo vsi in ga tudi hitro opravimo. Boštjan Pignar, 2/a Vsi skrbimo, daje naše stanovanje čisto. Mamica čisti stanovanje vsak dan, očka ji pomaga le ob sobotah. Za svojo sobo skrbim sama. Večkrat pomagam mamici pri njenih opravilih. Mateja Zupanič, 2/a Družino sestavljamo mamica, očka, bratec in jaz, od vseh članov dru- žine pa ima največ dela mamica. Najbolj obremenjena je, ko se skoraj vsi hkrati vrnemo domov. Preobleče se in že kuha. Po kosilu pa spet posprav- lja, pere, lika, vedno ima precej dela. Teh del pa očka ne opravlja. Najraje prečita časopis. Jadranka Stopajnik, 2/a Dobili smo premog. Mamica, stric in jaz smo ga znosili v klet. Pri nas delamo vsi, da ni mamica preveč obremenjena. Vsak mora za sabo pospra- viti. Sabina Klaneček, !2/a Pri nas vsi skrbimo, da je stanovanje čisto in pospravljeno. Največ de- la ima mamica, ki kuha, pere, lika in pospravlja. Očka pospravi garažo in klet. S sestro skrbiva za urejenost svojih sob. Naše stanovanje bo vedno či- sto. Mojca Leber, 2/a TEDNIK ~ 10- marec 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 PTUJ-ZLATOROG 93:71 (41:29) KOŠARKA Dvorana Mladika, gledalcev 100. sodnika Galun SI. Bistrica in Safanč iz Felanic. PTUJ: Erbus 2 Damiš 8. Vollmajer 15, Reš. Be- ranič 10, Bedrač" 2, Marčič 10, Cobelj 8, M. Kotnik 6, R. Kotnik 21. Dobriievič 10, Vučinič 1. ZLATOROG: Grešak 4, Zdolšek 8, Požin 7, Bartok, Ožek, Leskaj 4, Vesenjak 10, Zupan 6, Rezec 2, Lučič. Damiš 9, Zor 23. V sobotnem srečanju so bili Ptujčani za razred boljši in nad^ ieiali nasprotnika. Gostje, polni ambicij, so po prepričljivem vod- stvu domačih delovali kot razbita vojsl^a, na trenutke ustvarjali na^ peto ozračje in tako je tudi zaradi nešp;ortnega izpada moral zapu- stiti igrišče Zupan. Prva žoga je pripadala doma- činom, ki so povedli in tako so Dotekale prve minute izenačene igre. Sele v 8 minuti domačini uspejo pridobiti 6 točk prednosti. V tem delu naloga Kotnika, da čuva prodornega gosta Vesenja- ka. ni bila niyuspSnejša. Gostje so p<.) 2 team autu uspeli do 16 minute rezultat približati na koš razlike. Gibljiva obramba doma- čih je popustila, toda nervozni gostje tega niso znali izkoristiti. Sele v zadnjih dveh minutah so domačini s hitrimi protinapadi ponovno vodstvo^zvi.šali. V nadaljevanju so domačini že v 4 minuli povedli z 20 koši (53:33) razlike in lako nasprotnika po- polnoma deklasirali. V tem delu si je trener gostov Zorko prislužil zaradi prigovarjanja tennično, minuto zatem je oil izključen Zupan, trener domačih Kravina pa je ob visokem vodstvu pričel vključevati preostale igralce — mlajše perspektivne, ki so prika- zali dopadljivo igro in pridobljeno prednost obdržali. Zrasli je bil uspešen Robert Kotnik, ki je v .svojih metih bil nezgrešljiv. S lo zmago so si Ptujčani še bolj utrdili vodstvo in upfeimo, da bodo lo v naslednjih 5 kolih do za- ključka prvenstva obdržali. Gos- tje so ob koncu krivili za poraz sodnika, tako so ludi zapisali med opombe zapisnika, docim je de- legat bil nasprotnega mišljenja, ki je sojenje ocenil kot dobro in ko- rektno m da zmagi domačinov ni oporekati. -anc JUDO I Šumenjak tretji v republiki v soboto je bilo v Murski Sob( ti republiško prvenstvo za mladine ki se ga je udeležil tudi član ju( o sekcije iz Gorišnice Stanko Sun- s- njak. Dosegel je odlično tretje m sto, potem ko je bil na izbirne n tekmovanju v kategoriji do 68 k i, bilo je v Mariboru, drugi. N. I>. STRELSTVO Pionirji SO tekmovali: v nedeljo je bilo v Ptuju tek- movanje ekip šolskih športnh društev v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 61 pi> nirk in pionirjev iz devetih osnok'- nih šol ptujske občine. Med pionirji je bila najbolj >a prva ekipa OS Markovci 433 kr > gov, druga je bila ekipa OS 01 sa Meglič — 399 krogov in tretja el i- pa 0§ Kidričevo s 395 krogi. M d posamezniki so bili najboljši Mj t- jaž Ploščinjak, Markovci 153 kr )- gov, Boris Perger, Olga Meglič 1 2 krogov in Ludvik Pšajd, Kidriče' o 149 krogov. Med pionirkami je bila prav 11- ko najboljša prva ekipa ( S Markovci s 427 krogi, druga eki »a 0§ Tone Žnidarič s 301 krogom n tretja druga ekipa OS Markovci z 251 krogi. Med posameznicami je zasedla prvo mesto Darja Klin:, Markovci 148 krogov, druga je 1 i- la Ida Lajh, Markovci 142 krogoi^, tretja pa Marjana Cafuta, Iv; .n Spolenjak 142 krogov. Zmagovalni ekipi se bosta udje- ležili republiškega prvenstva šdl- skih športnih društev, ki bo 19. in 20. marca v Murski Soboti. Nedeljsko tekmovanje v Ptuju s