gosp
dar
rtnišk
m
aro
Vi
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 29. junija 1864.
Gospodarske stvari.
Povsod ti raste sadilo drevo
vsadi !
Ie prav 2a
o
Veliko je ljudi, kteri pravijo, da pri nas ne raste
, da ni nobenega svetá v naših
Jez
pa pravim
se vé da razun same skale ali mlake
lahko
da
se
sadje. krajih
bi sadje ne rastlo. Naj je svet še tako slab dá poboljšati in popraviti; saj še v slabém svetu zelje
sadje
res ne more rasti, naredi tako-le : Skopaj drevesu (pei-carju) jamo seženj ali klaftro široko, poldrugi čevelj
glave naredi. Ce tedaj imaš tako slab svet, da
globoko; spod deni za 2 palca (cola) lesnega gnoja (ivérja od lesa), na ta gnoj pa za palec (col) na debelo
prsti; potem še le pelcar (drevó) vsadi; na to nasuj ne-
koliko dobre prsti okoli korenin tako, da drevesce stoji tako globoko v zemlji, kakor je bil poprej zgorej korenin.
da Jez
Tako stori, pa bodeš pelcar vidil kmali tako rasti ne bodeš več rekel, da pri nas sadje ne raste, svoje pelcarje redim v sami ilovici, kakoršna je za cegel, pa jih posebno veliko imam; eno leto so mi izrastli od
3 do 6 čevljev visoki. Ako pa kdo
reče
imam
„nimam ilovice peščeno zemljo", temu odgovorim : naj je
deni
mora drevó rasti. Pa me morebiti
zemlja kakoršna si bodi, vzemi slabo prst proč dobre H HH ■■ I ÉÉH	■
zraven, pa
zavrne
kakor dolgo bo v dobri zemlji
bo
ze
kdo
rastlo, potem pa bo usahnilo." Al tudi to ni res kadar korenine v slabo zemljo pridejo, so korenine in
z a k a j
drevo že tako močne , da se tudi trde in slabe zemlje nič ne ustrašijo. Ivérja ali tnálovine se dobi posebno
pri žagah; izgnojeno je še najbolje.
Imeli smo enkrat pogovor pod lipo ; rekel sem jez, da mora pelcar tudi na vrhu strehe rasti. Vpraša nek star mož: „kaj bi pa ti storil, da bi ti na vrhu strehe
kot to
da
rastel?" Nič druzega — mu odgovorim postavim gnojin koš na vrh strehe; v koš pa polno dobre prsti nanosim, pa mi mora rasti. Hvala Bogu, da na Kranjskem nam še ni treba po strehah drevja saditi, ker imamo še na sto in tavžente praznih svetov, kteri želijo obsajeni biti, in nam roditi
ako
WVllJV KJkD C*J Vjlil Will y	1-LCiAXJL X VU1U y Cl au J11X1	^ V 111 Cii~
gat i hoćemo. Ce imaš res tako slab svet, tedaj tišti koš slabe prsti izkopaj pa prec pelji, in pa koš dobre
poma-
pripeip
i, kakor sem povedal, pa mora ti rasti.
Gospodarske skušnje.
Kakošne peške kumarne, d i n j i n e in bučne naj se jemljejo za seme. Sploh znana rec
je večidel vrtnarjem , da se 5 do 10 let stare peške
kumar (tikev), dinj in buč v rasti bolj ponašajo in čvrsteje zelišče obrodě, kakor enoletne peške. Vzrok te posebne prikazni razlagajo skušeni vrtnarji tako in tako; vsak je druzih misel.
To
se
peške
pa je gotova resnica
y
da
naj
y
ki niso še popolnoma tri leta stare
y
za seme ne
jemljó
y
ker od mlađega semena nikdar ni
vrlega pridelka pričakovati. Zakaj pa morajo peške tolikošno starost imeti, da so za seme dobre, menda v tem tiči, da peške po eno ali dve leti stare imajo še preveo vlage (mokrotě) v sebi, in ravno ta vlaga napravi po obilih skušnjah, da perja obilo izraste, pa za-duši cvetje in sad. Po tem takem se zná pri bucah.
kumarah in dinjah ravno to po tem doseći, menske peške dajo sušiti. Iz skušinj se vé,
da
da
kumare itd. ravno tako obne
s
y
v
ce
seje
se se-so se
enoletno seme
čez zimo v kakošni topli hiši hranilo in po takem nekoliko osušilo. Iz teh skušinj se je izvedilo,
da
ni
ravno starost peská, ki jih delà rodovitne, ampak da so dovelj suhe. Ravno taka je menda tudi s prosom, ktero mnogi kmetovavci, predno ga sejejo , čez kak
razgret pleh ali Čez ogenj pretocijo. Kdor hoče tedaj dobre peške za seme kumar, dinj ali buč imeti, pa nima za seme večletnih pěšák, naj enoletne vzame, pa
jih koj, ko so se za seme odbrale, več dni zaporedoma na solncu presuši, potem naj jih prinese v hišo in dene blizo peči, ali če tega več storiti ne more, naj jih položí na peč, pa ne prevroco, toliko

da
se osušé.
*
Pepél zoper grozdjino bolezen. Nek iran-
cosk vinorejec je pepél skusil pri
trtah
y
na kterih je
prejšnje leto grozdje plesnilo. Okoli 4 trt je skopal
graben 8 palcev globok, vsul je pepéla va-nj in potem
ga s prstjo pokril; eno trto pa je pustil kakor je bila. In lejte ! zdravo je bilo drugo leto vse grozdje na unih trtah
y
na tej peti pa je bilo grozdje zopet plesnjivo.
Journal „Sciene pour tout.
a
*
Zoper govejo kugo. Baron Bek priporoča v Landw. allg. Ztg.", naj se celi život goveda z oljem riba. Pravi, da so goveda obvarovane bile kuge, kjer so tako ravnali.
yy
To se dá sicer brez velicih stroškov
ostavim končno
v
se
to
y
da imam nove sorte poskusiti, kjer je goveja živina v nevarnosti
y
mi
ropno seme, ki sem ga dobil iz Tirolov.
Na ravno ne zaupamo temu čuvalu, ker kužnína (Ansteckungs-
tistem prostoru , kot domaća
de lam ■■■■■^H
dobi
j
po
funtov ena
repa
y
repa vaga.
je trikrat več pn-
Kdor je želi, je
stoff) ne stopa v živino samo po koži, temvec po so-pilih (pljučah), ktere poti
pri meni.
Andrej Net, kmet na Kokrici.
drugač kužno stvari.
pa
ne. moremo zapreti
y
,	rj* r.	-----—~ ----
kakor da živina ne pride v nobeno dotiko s
zivmo
ali
s kužníno, ktera se drži
?
drugih
208
občinskih prikladah.
kr. državno ministerstvo je z odpisom od 31
Ravno tako nosijo v nordiški mitologii Asi velik
bokal ali kotel k mořskému bogu Aegiru
7
kteri
maja rei^iu, ua. yocícíj m puvoyuj ^J^1-
seskám přiklade o b či n s k e (s r e n j s k e)
reklo
da
elej
in
povsod
se
kladaj
jim
so-
7
se mora
davek b
jsk
v tem bokalu ali kotlů pijačo pripravlja. V Asih spo-znava Schwenk *) solnčne božanstva.*)
Je li tudi v severno-slovanski mitologii nahajamo
přiklade za podlago obein- bokale kot atribute soin čni h božanstev? Da! kako?
skih přiklad jemati, ker tako se ravná tudi pri davšči nah za zemljiščino odvezo in za potrebšcine deželne.
Sakso Grammat. -) piše, da je v tempeljnu Sveto-
ín
da
Je
celó
Slovensko slovstvo.
* Rastlinstvo. Prirodopis za niže gimnazije in re-
Spisal A. Pokorný. Poslovenil Ivan Tušek,
vito vem bilo dosti posvećenih darov danski kralj Sveno Svetovitu daroval: bokal ,.exqui-siti cultus po cul o veneratus est.
Da je Svetovit (fortis Deus) bil solnčni bog,
alke. učitelj
Natisnil in prodaja J. in F. Leon.
na
1	• v •
kr. visi
realki v Zagrebu.
Celovcu 1864.
Kakor je obljubljeno bilo, prišlo je za „Zivalstvom"
kmali na svitlo „Rastlinstvo"' (botanika). Dobro došla nam knjiga! Manjka nam zdaj le še „Rudninstva" in vès prirodopis v slovenskem jeziku je gotov, namenjen
so spoznali vsi kritični mitologi. V listini od leta 1200 v kteri je zapisana poslednja volja višjega Škota Absa-lona, se omenja dvojih kupic, ktere on svoji rojakinji Margareti sporočuje. Te kupici ste bili iz tempeljna rujanskih Slovanov: „Dominae Margaretae duos c iff o s (scyphos) Rojanorum Idolorum. 3)
Helmold 4) piše, da so Slovani imeli sledeči posebni
posebno nižim gimnazijam in realkam. hvalo „Živalstva" rekli,
Kar
smo v
po-
običaj :
77
Pri gostijah podavajo iz roke v roko skledice
veljá tudi o „Rastlinstvu."
Lepa knjiga je, ki je pisatelju mnogo truda prizadjala,
da je nabral 297 rastlinam imena in ustanovil tehniške botanične izraze. Hvala vrlima našima rojakoma v Zagrebu gosp. Erj aveu in Tuše ku, da sta tako lepo obogatila slovstvo naše. Pa v Zagrebu mora nekak drugačen zrak biti, kteri člověka oživlja in budi k delav-
(pateras), na ktere v imenu bogov, dobrega in hudega., kletve izrekajo, mislé, da vsa sreča izhaja od dobrega. vsa nesreča pa od hudega boga, kterega v svojem jeziku imenujejo : C r n e b o g.
((
Štětinu so viseli zlati in sreberni kotiiči
7
iz
nosti bolj kakor v Ljubljani
;
kjer se, razun g
kterih so duhovni o praznikih prerokovali: ..crateres aurei et argentei, in quibus augurari solebant, si quando lux festa venisset." 5
profesorja
Kotel se v Vedah veli: čaru**) in učeni Sonne
Marna na jezikoslovnem polji, še nobeden naših gim- piše:6) „Wir durfen auch hier, wie beim	des
nažij skih učiteljev ni upal nad slovstveno delo na ka- Helios, das yovesov dínag, die (Txacprj als Sinnbild der
košaem drugem polji.
Zdaj
smo
radovedni
se bote vpeljali te knjigi v naše šole
7
ker
7
kdaj
• v mm
w JL JL v/ kj y v\ v yj j/ t/ v vy r v-^ v / i/ i^v^j j v^ m. v-/ v #t ^ •	» vj iw a. jljl vr ^ v« v% ^ ^
Sonne fassen, welche der Urzeit neben andern Bil-
čas bilo naj več izgovora o tem, da nimamo knjig? Na- Becher
je prejsnji dern einem schwimmenden goldenen, ehernen Kessel
7
djamo se, da častiti Šolski svetovavec gosp. dr. Jarec
JLl Kj X « Napfe gleich erschien."
Ker je dobri bog bil b e 1 i, světli, to je solnčni
bode ministerstvu naznanil, da so knjige zdaj gotove. Kakor „Živalstvo"
Je
tudi
- -j-o- —j o---- — bog Radogost, Svetovit itd., — uaui ť«
Rastlinstvo" prav sposobna podzemeljski. ponočno-zimsko solnce
hudi pa črni,
77
knjiga za domače berílo vsakemu radovednemu in ne- so bokali kotlići in
« iti	• t	i	T	♦ ? i	« • • «	y
}
tedaj
koliko omikanemu Slovencu. Imeniki v prav pripravni
čaše
jezicih
so
bili bel emu in čr nemu bogu posvećeni, in so se rabili pri preroko-vanji in vedežvanji: saj so te lastnosti ne samo Slovani, temuc vsi stari narodi s o Inč nim božanstvom
Slovenske starine.
Be i inu
9
bogu starih slovenskih harno v in Norencev
in njegovih simbolih: bokalu,
v •
casi, kotili
?
kostkali
nom
in kavalkili.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Dalje.)
Ako se od Italov in Grkov podamo k Egipča-
, tudi pri njih najdemo bokal za simbol živ-
ljenja dušnega in telesnega, kakor tudi stvarjenja.
Iz bokalov so prerokovali Egipčanje v nje metavši
srečo in nesrećo, blagoslov in kletvo, in vredno je poslušati besede učenega Kreuzerja: 2) „Aus dem Wasser
blagoslov in kletvo
in vredno je
připisovali.
Med retranskimi maliki imajo napis
Radogost z labodom na glavi
Bel
d a 1 j e
Bel-
pru-
bog	^	_
sko-litevski v Retri češčeni Zvaigzdiks-Zvezdič, najdeš napis: „Belbog" na darivni skledi Rado-
"V.JVAV«	. „*-r ~ * v ~ J-,	— —--- - ---- -----
gostovi zraven solnčnega simbola kebra. r)
Belbog.
Slovani so toraj častili božanstvo
Bel
7
Beli n
7
Na Cigulni blizo Ce love a so našli spominek s
sledečim napisom :
BELINO AVG. SAC.
Gr
MARIVS SEVERVS D. D.
Tako so brali napis: Eichhorn ((Beitrâge
56.)
An-
gehen aile irdischen Dinge hervor, in der untern Sphàre kershofen in pa jaz. Na desni strani kamna je obražen ist die wa lien de Feuchtigkeit und die treibende bokal, na levi pet kostk (Wurfel) in pet ka val kov
Erdkraft zusammen
gebanden, wovon der Krug,
der
die gute Gabe fasst, das natiirliche Bild ist. Darum wird der gute Gott (egiptisehe Can o bus) als Erd- und Wasserpotenz zum Kruggott.
(prerokovavnih šibic).
i
str. 39.
r?
Bokalu podobne vezila imajo tudi as irske solnčne
božanstva, kakor tudi v perzijski mitologii so bokali
bili simboli Džemšidovi, kteri je bil prvotno solnčen Bog. '
Zeitsch. fiir deutsch. Alter-
Skeafu«
3
Volimer „Myth. Lex. 436. 437. 7) Kreuzer 1. c. IV, 55. 3) Preller 1. c. I. 299.
Schwenk „Sinnbilderu *) Primeri ae, kar Miïllenhof
thum." VII, 418 itd.) o nemakem solnčnem Bogu „ piše, kteri se v ladji peljá čez morje od iztoka do zahoda. *) Saxo Gramm. str. 321. 3X Časopis česk. Mus. 1849, II. 114.
4)	Helmold, cap. 52. .
5)	Histor. episc. Cam. script, rer. germ. ed. Ludewig str. 510. **) Primeri : slov. Č o 1 n, nemaki : Kiel, lat. carina, tudi nemaki :
stran 78.
Hammer „Steiermark.
Zeitsch. 1821"
Zile ladjica ali tuđi koráb?
6)	V Kuhnovi „Zeitsch." 1861. str. 161.
7)	Masch: „Die gottesdienstl. Alfcerth. der Obotriten."
Pis.
209
Bokal v častji slovanskih solnčnih božanstev je pripoveduje
kako
se
ijju v cu,ujc ,	o\j spe pogovarja se ovetum^i, ici
da je izvoljen, da osvobodi bolgarski narod. Svet hrupi
svetniki
ter
pa tudi kost
ízprican, je
Helmold 1) in Šakso Grammatik pišeta
in kavalk i?
Da
>
da so duhovni pod njegovo zastavo ter koj zmlati
Mongole, ki so
S veto vit
metali v krilo leséne k o s č e k
so na eni strani bili be li, na eni črni.
Ako
>
kteri je pri
při-
vřeli eez Dunaj , in ubivši bolgarskega cara Konstantina (sina srbskega kralja Vladislava), dá se leta 1278
metan ji padla bela stran, bilo je to znamenje s reče, s krono ovenčati v Trnovu. Se enkrat odpodí Mongole
leta 1280 ga premaga in ubije Terteres po očetu
ako
pa crna, nesreće.
Tudi Thietmar piše
>>
ministri Slavorum
tib
emissis rerum dubiarum certitudinem perquirunt
u
vidi
Je
Preroko
š na sv.
o Inčn i
ka valk e (Loosstàbe)
martinské
lahko
Pahorjij spomeniku
tudi
tovit ima za atribut)
bog obražen z lôkom (kterega tudi Sve
Kumanjskega, po materi bolgarskega naroda.
Tako se vse menjajo vladarji; vendar se Bolgaska zmiraj bolj naslanja na sorodne Srbe; in ko je bizantinski car Kantakuzen Turke našuntal proti bolgarskemu in srbskému narodu, silni Dušan, srbski car in Janez
Uli, in S ÍUiiUlU V lUltt pciuiiiua. J xi ± e r*. o c* Il u. ^ x , uuigalOfti v lauai , uimcta icm X*JUKJ , II
opet na darivni skledi med retran- za mladoletnih, nedoraslih naslednikov Turki Bolgare
t___:----p«,!^«««*	*\	Info 1371 «».Ko 1 QQQ	rin -	_
perotima
Aleksander, bolgarski vladar
umreta leta 135G
in
Sokol
jdeš
skimi spomeniki z napisom: Radegast t
lUiUUUJlUDUlU,	V J. HU11U UHU1UUU J.J.WT	til	\J i Ci l ^ ,
leta 1371., Srbe 1389. zmagajo , tako da je vlada na
Karnsko norenski B e 1
slov.
Zvaigz dik
Belu, Belbog
>
Radegost
toraj enak severno- balkanskem polotoku prešla na Turke.

itd
Svetovit
(Dal. prih.)
y
cej
Zemljo- In národopisné 8t\arí.
Bolgarska in Bolgari.
Preteklost Bolgarije in Bolgarov.
(Dalje.) *
II. a) Grki so iz početka z Bolgari ravnali še pre-
človeški, al že za Mihajla Paflagonskega (1034
D.
41)
začeli so njih grozno pritiskati, ter je Bolgarska zmiraj bila mesto puntarjev in nezadovoljnikov ; tako se iz Sicilije priklati Maniak 1043; tako je srbski kralj
Mihajl bolj are v Prizren pozval na pogovor
7
kjer
so
njegovega sina Petra Vođina vzeli za kneza; al Grki ga zmagajo. V ravno ta čas se na svojo prošnjo po bolgarskih krajih posebno okoli Sofije in Niša smejo naseliti Pečenci (Pečenezi) tatarskega plemena; s Ko-mani vred pogostoma se popuntajo ter jih bizantinski
car Janez (1118—43) razkropljene naseli po bizantinskih deželah.
Ko car Izak Angelos (1185—95) strašno visoko
dačo stavi
na čelo stopita dva Rumuna Peter in Ašen in Bol-garom izkrešeta svobodo; in ko 1196 někdo umori oba brata, tretji brat Jan ali Kalij an še bolj Bolgarsko okrepi in lukavo (zvito) od papeža izposluje bolgar-
na bolgarske ovce, vès se narod popunta ;
skega nadškofa v Trnovu.
Od vladarjev rumunskega
plemena posebno je modro ravnal Janez x\šenovic (to
je, sin Ašenov), v zvezo stopivši z Andrejem II., madžarskim kraljem in z bizantinskim carom, ter si člo-
veški postopaje se zmaganci grškimi ljubezen pridobi grškega naroda. Bolgarska država bila je tako razšir-jena, kakor za Simeona in slovenski se duh, přišedši iz Srbije prebudil do novega lepega cveta ter rumunské vladarje kakor nekdaj bolgarskotatarske premenii. v Sla-
Nadškofa trnovskega postavi za samostalnega pa-
vene.
leta 1241.; ker
bol-
trijarha ter na veliko nesrećo umrje
garski narod tako je malo imel živahnosti in žilavosti, da je koj odpadlo Zagorje in Macedonija ter so se tujci z domačimi trgali za bolgarsko prestolje. NajČudneja pri-kazen je Kordokubas, rumunski kravar, kteri oble-
kakor puščavnik obletuje po Bolgarskem ter povsod
cen
Helmold
Slaw. 24.
53. Saxo Gramm. pri Schwenku Myth
der
2
M uch
c. Taťel VII. % XIV. 2. 3
*) Sokola ima tudi retransko božanstvo Ni mi s ali Nim
• v
Nam pise:
imenuje
Weidengott, Apollon vófAiog. Nim
ima
se na
Rab
Rhb
Rab
Lab
kakor se solnce velikokrat v Yedah candidus, Elbe der lichte primeri
imena slov. recic Rab
dalje napis: Ark keltski: erehra.
sansk
Labnic ka solnce
5
irski: ear cam, solnce
der lichte Fiuss »v. jarko, staro-
Pis.
III. Turki niso koj s početka cele težke roke po-
ložili na nesrečne Bolgare in Srbe

ampak
pocasi
Najhujši bič za Slavene turške vidimo v spahijah; ko se je kak junak pokazal hrabrim in junaškim
dali
«V, JV	JUUUU J^.vc^n	juuaoumi, ^au o^
mu Turki kakšen kraj pod njegovo oblast, kakor v zahodnji Evropi vitezom in knezom; in to je še danes
po Bolgarskem in po Bosni strašen bič za narod, zadeve narodnosti in vere niso se Turki mešali iz svojega nagona Fanariotov. to

ampak
Je
un i li
na šuntanje Grkov
7
posebno
, kteri stanuj ej o na veči panogi blizo Carigrada, ker Grki so se zmiraj prilizovali Tur-
kom
?

ces, da le oni so Turkom zvesti, Bolgari pa ne-
zvesti. Zmiraj tako nagovarjaje so Selima II. (1566 do 1574) spravili do tega, da se je Bolgarom vzelo patri-jarštvo v Trnovu, ter se je pri ti priložnosti postopalo strašno grdo; vse važneje možé so pobili, škofom srlave
----jv	,
, cerkve nektere razdirali, nektere
— in vse to na za-
sekali, kneze povešali v mešte (turške cerkve) spremenili htevanje grškega patrijarha v Carigradu.
Leta 1767 pade poslednji zaslon bolgarskega duha
to je, ohridski nadškof Arseni III., solznih očes in třepetaje podpiše sam, da se na korist carigradskega
mesta
cerkve bolgarske napolnijo se z Grki, kteri namesto sta-
?
patrijarha odrekuje svoji oblasti
vse
bolje
7
rega svetega jezika vpeljajo grški, v redke šole postaviio
se
grški
7
77
didaskali" (učitelji), kteri nesrečnemu narodu
pripovedujejo, da za njega ni napredka, omike in
7
sreće, kot le v grškem jeziku.
takem
Prvi pokusi novejega časa, da se osvobodé
prav naravno v z vezi stojé z grškimi punti.
, po
tudi
napenjajo, da se osvobodé na vseh krajih, vidijo Bolgari svobodoljubnega duha.
na Srbih, ki se že od leta 1804
Al narod se je še pred nekaj budil v hajduštvu. Od groznega zatiranja močnejši fantje in možje iz doma
begajo v šumo, to je, na
Balkan, ter od tod se mascu-
jejo nad Turkom, in posebno v najnovejih časih živé od
toiovajstva; al to hajduštvo bilo je prvi začetek bolgarskega preporodjenja.
Paz van Oglu, sin bosanskega hajduka Omera (ki so ga kot zastavnika vidinskega posekali Turki) Jeta 1792 okoli svojega dvora Krdža na balkanskih gorah
njim
7
so se
zbere mnogo posebno bolgarskih hajdukov, pridružili tudi mnogi janičari nezadovoljni z reformami
■■■MI^H HMBH^I	iHH ter
turškimi. Ti volkovi gladni so se zvali Krdžali
7
so razsajali in na koncu osvojili Vidin in
Srbijo;
romantično pripovest Cajkovskega: Kirdschali, na nemški
so si , ter
po Diezlu prevedeno, Stutgart 1843) ; v ti zemlji
janjičari izbrali četiri dahije ali poglavarje se odrekli Pazvanu; ta med tem od oslabljenih Turkov postavljen za paša v Vidinu ni hotel kaj vediti za bolgarski narod, kterega je turška vlada v sili šuntaia
proti Krdžalom; in ker so Bolgari na to v zvezo stopili
"ter
s hajduki bolgarskimi, bili so Pazvanu trn v peti
7
210
re tako narod brez zavesti narodne politike in brez na-rodnega vodja pal še na hujo lego, kot je popřed bil
tako
j
Bogdan Radonič ! Ti
si že
že tam pred obodskimi skalami"
prej vedil to, da bode
oglasil
se
lUUUV^« »UUI« J/Mi OV AXC* UUJW , «Vt JV j/v^/1 v» V**	----7-----------------uumimiui. vgtuuii	J e
v nji. Bolgarski hajduki potem prestopijo v šume srbské	Lazo Jurašković, kteri je	bil še ostal z nekoliko	voje-
ter si tukaj za glavarja izberejo Crn ega Jurja va-	vodami in glavarji radžordža), ki je dahije gonil iz Srbije.
vedil
vuuaiui lu ^laraiji - jj vguu SI , U.O» UUUC LčttV JLLI
ki je prej komaj čakal tiste prilike in povelja.
It i ni ta	Ari	1	„ J ____1 'i.__:
da bode tak marsikdo
(Dalje prihodnjič.)
To
>
res
kimal je
Je
ker
Neđolžne pesmice
cesta, zatorej ni čuda na nji; tem radostnejše pa je to s tacimi
„od obljube do spolnitve je dolga
marsikdo že onemogel
Je
měnili in odločili za kaj.
Ha
7
ki
so se na-
Spisal France Z a k r a j a e k
Nekteri »anteni.
V
Ze marsikdo je rekel: Poboljaal bom se pač, Nemarnost bodem slekei
se
zmaga je zdaj še gotovejša.
světli vladika, razvedri
((

Zakaj i
ivu
I ^VmPHIVPmPI	»kako
vas eno pest samo doseglo to, kar se vsemu narodu
poprašal je vladika nujno
nemogoce
zdi?
((
In bodem ves drugac. Pa večidel od tega Srce prav nič ne vél Le — voleja je prisega, Namen brez djanja je!
„Ali nas je malo ali veliko, vendar poskusiti mo-
„vidili bodemo,
— j ~ -—- — * —y t
oglasil se je gubernator
ramo"
kaj Bog dá, in sreča junaška
ceravno ne vem
a«j	)	oi v^v^co j uuaoaa, i;clftvuu lie vclll, zakaj
bi nam bila zmaga gotovejša zdaj, nego. da vstane ves
narod?"
„Zato,
uprl je
oči na
Juraškoviča.
ker
se zve
7
Lipež.
Lipeža vsako dekle odpodí, zato pa se dere
da ni obveljal nasvèt svetlega
Zenskam verjeti nikar
lesice so vse?"
vladika" — odgovoril je ta tem večo nevarnost. Dosti nas bode potem, nemo Turka, in ko hitro bode prvi napad srečen
,Turek pride potlej v
da
uze-ver-
No, dekleta ! ni zrel, da kosmati ga medved pozoblj Psuje ko trto lesjak, kteri ni mogel do nje!
jemi gubernator
7
vsi
)
Najeti kritikovavec.
Vedite, da kritikuj
V stran! če ne, primaruha
f
Strašna njegova je pest; Krtek
mahne
zastonj
kalo
stvo
Veš
viti
7
7
i "	uauau ox	, y tii "
ki jih je zdaj tako hitro izmanj-
kajti
bodo potlej prvi bojevali se zoper bisurman-
sram jih bode zarad današnje boječnosti.
7
ali jaz jih poznam; kaj sem že malo imel opra-
z
njimi
i? ha
;
sv. Ivan!"
77
Hej
7
UC
Kratkočasiio berilo.
77
rokami kdo vjame!"
ti stari junak ! kako vendar dobro
plosknil je Radonič z
9 V
ves
7
kje
m
kako
se
Harač.
Zgodovinsko - romanticen obraz.
Češki spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil Podgoričan.
(Dalje.)
Živio vladika Danilo Petrović !" -
„Tako pojde to tako,
svetli vladika !"
77
Sej bode tudi moralo iti"
potrdil je Djuro
Martinovič — „to prisezam Bogu in tebi, sveti oče prisege pa, bogme, da ne izkalim. Samo to povedi -kdaj zažari se dan za naše maščevanje?"
>
„Res,
tako se mora izgoditi
a
djal je vladika
77
mladež
77
V V
vsec
J™ je
bil ta nasvet; „živila sv.
zavrisnila je na pol glasno sam sebi; „ni še zapustil Bog svojih
vera
;
otrok
živila slava junaška!" Starejši glavarji pa so
mol-
kteri verujejo in upajo va-nj in v njegovega sina Jezusa Kristusa!" zaklical je z vzvišenim glasom.
nikakor jim ni moglo v glavo, kako bi se naen- ,,Po danes čez tri dni bode pravoslavna cerkev obha-
^IHH|ÍÉ|||HlkÉ|flgovoril
krat dalo to, kar toliko let ni bilo mogoče vsej edi- jala spomin na Kristusovo rojstvo, junaci
nosti, vsej hrabrosti ne : kako bi pregnali Turka iz varnega, trdnega zavetja: iz Rieke i Oboda?
Ako
jo, «x.	xxi va ^
zažari tudi Crni gori
ali tresel^ se mu je glas;
pa
„rad bi,
da ta dan sreča
še izpodleti ? tem veča nesreća potlej za Crnogoro

potlej
se
se do dobrega vgnjezdi nadloga, ktere bi
• f • vici
se radi iznebili: vgnjezdi nevera, vgnjezdi sužnost. Ker
Sej bode, gospod!" enoglasno.
zagotovili so ga Martino-
Kristus se je rodil svetu, prostost se sveti vladika uneraa za tak nevařen čin, kaj zato? via- rodi naši domovini!" — oglasil se je gubernator dika je svet mož, ki pa ne vé niti kaj je puška niti popoinoma zagotovljen, stari Lazo in drugi so pa pri-
kaj je handžar se junakom izpreminja osoda. je
bode
kaj je junaška bitka, kako
Ne
7
to
, se menj pa,
ne; to ni tako, predrzno, vsaj za zdaj; morebiti poznejše, pa to se
vidilo še, kako bode, kaj dá Bog!"
kimali, da se mora to tako izgoditi.
„Ali, junaci

že
ki
so
mol-
nadaljuje vladika — „maščevanje, to ni tako potrebno, ampak da s handžari v rokah branite in varujete s v. pravoslavno vero ;
kdor
sprej me
cali.
mu je razlila po obličj i. Umolknil je, ucz« íicí^ujliivu u as Čt	„rvmcu ; — ioívij. ov cnu^iaouu ua^voiou , jw jvs
pa zopet vzdignil glavo. Proroška srčnost se mu je žarila končal vladika — in prisklonjeni so se s čelom dotek-
sveti krst, ter vrne se pravoslavni cerkvi v naročje,
Vladika je pazil na večino glavarjev Dobro je vedil, zakaj molčé. Grloboka žalost se ta naj živi, ta bode potlej naš brat!"
čez
nekoliko časa
Amen!"
rekli so enoglasno naposled
ko je
v
očéh.
77
izpregovoril je mirno
Vi ste že navajeni take mrtvaške tihote"
nili zemlje, potlej pa mirni in srčni vstali in ginjeni
vas že zdaj slepi prihodnji si segali v roke, ko so se postavljali. „Cez tri dni!"'
ť &	J AliAllAVJ - ^ Y Ci O MJlSj U\XCL J OlV^JL	pi ou^uii v a vav/j i^v uv k
solnčni žar. Idite tedaj mirno z mojim blagoslovom ; pravili so drug druzemu.
.kar tiče mene, jaz pa ali kdaj pozdravim žar jas-
„Jaz nad Rieko,
nega solnea, ali pa umrjem prej, noč me pa ne zajme, Obod!" — djal je gubernator.
vojevoda Lazo Jurašković pa nad
ne, ne!"
Te besede so prešinile starce: začelo se jim je dušić.
„Ne tako, „Helena,
ne ne, gubernator

uprl
se je
Man-
in oj a bivša nevesta, njeni bratje in jaz
srce nekoliko tajati, ali zakaj vladika zahteva tako moramo še prej obiskati Ahmed-ago v Obodu
V • i	\s	t C\	•	• I	v	•	•	i	II	1 f I	t	1	1	I	1	Ivi	il	n •	V	1	f
7
potlej
očito
pa le, Turku?"
nemogočostV Oni, izkušeni vojaci, dobro vedó, kaj se dá storiti v boji ; zakaj gredó stran, potrti sicer in s pobešenimi glavami, ali vendar gredo ; morebiti zato,	,
da bi prepričali svojega vladika, da je nemogoč ta na- nator
kadar bodeš hotel. Sej veš, ne, kaj sem obljubil
„Vém, vém -
dobro!" — potrdil je
ročno
guber-
svèt
7
; nemara zato, da. ga privedó zopet na pravo cesto,
Lazo
7 ((
„no,
to moraš pa vendar pustiti Mandušiču, brat obrnil se je k Juraškovicu — „moraš, čeravno
na pravo pot.
si vojevod, star junak že
Meni je to vse eno
a
odgovoril je Jurašković
„uxv^i-il i vvj v ov> v^xiv^	uu^vvuhl ju " ^
zame je zadosti opravka tudi kje drugej !"
kov k skupnem obědu, kar jih iz nenada razveseli iz-vrstni pevski zbor iz slovenske Bistrice, kteri je do
JC7 j	ZiaUUOtI	C* V	tUUl	UIUèVyJ •	^/V »	^AV-^ T	y	J V
Tako so se razgovarjali in porazgovorili, zato da poznega večera poslušavce razveseljeval z milim sloven-
bi potlej vsak vedel
7
kaj
in
kako
?
kadar dobode zna- skim petjem. Brž ko
ne, se je v
menje in povelje nad Turka.
(Dal. prih.)
dvorani starodavnega
Ptuja včera prvokrat slišala slovenska pesem v tako iz-
Iz Zagreba
Dopisi.
25. junija. 0
brani družbi.
Čitavnica že ima čez 160 udov
i
to je
sve-hr-
zupan je prepovedal pevskemu društvu „ Kolu čanost mesca avgusta. Ker se že mnogi pevci ne vaških društev, ampak tudi slovenskih čitavnic in če-
skihJU HH I ^M
treba zdi
gotov dokaz, da bo pomogla resnični potrebi ; zatega del se družijo v nji že zdaj skor vsi tišti našega mesta Zagrebški mestni in okolice, kteri se po vednosti in socialni veljavnosti
odlikujejo.
do zdaj društvu
Predplačila za vse društvenike , kteri so
pristopili, se racunijo
od
junija t.
polkov pripravljajo za omenjeno svečanost, se mi že vpr
Drvanja na Štaj. 18. junija. Nekteri prijatli so
o Ci
šali
razjasniti „Novicam*
Tukajšnemu moškemu zboru glasbenega zavoda
rt n	a I A rr a! 1 /\	/I n i	Q |q C C H H f7 A O I O I A V\ A TT C
to nekako čudno stvar
neki
)
kaj neki molčim tako dolgo v naši odležni
dolini, ali sem oplašen po kakem dogođjaju?
Zato
vas
je za malo zdelo
j
da je
??
poslalo povabila
c-ili «v^jlll \J	£JKJ ix Cl j^. Kj 1jj. uu^wujaj u • áLJCl\j\J v CmO y
Novice" prosim, nesite zopet srčen pozdrav in
7
m
proglasu v „Narodnih Novinah" 22. t. m. Tam pravi gospod Frigan: „društvo
to je povod dalogori omenjenemu
ljube
sledeče vrstice vsem ljubiteljem našega naroda, bezen pravega domorodca je neugasljiva, njegova
Lju-
skrb
Kolo
«
odpratilo je poziv na njemu «iva« -da je potražilo dozvolu ovoga poglavarstva
slična društva, bez
postupalo
neovlašteno i svojevolj
svoj
Je
takovo na svečanostih za gospodarsk
, i to tim više, šte ono kao
in volja neomahljiva, naj živi v kakih koder okoljno-stih; res je tudi malo razveseljivnih glasov prišlo k nam iz državnih in deželnih zborov itd. in težko je pre-pričavno odgovarjati na sto in sto milih vprašanj menj
ruku nije imalo priredjivati nikakovih podučenim prostim Slovencem, na priliko: kako stojé
Društvo „Kolo" povabljeno od o d b
nase reči
in
brtnij sk
ložb
)
ali veljá slovenščina
?
kaj je
zavolj
šol
poslalo povabila, bez da (sic!) je g. župana prosilo
, je res in pisarnic, čemu se kri preliva tam gori v Slesvik-Hol-
dozvoljenja sebno
utemelj
?
pa „Kolo" trdi, da ni ravno treba se
kar
štaj nu
>
kdo plačuje itd., vendar je bilo preteklo leto
po
za nas slovenske goričane
v telesnih, kakor tudi
v
du-
župana prositi za to, Kar ima
jih štatutih ševnih in narodnih zadevah med bolj srečne šteto. Poleg Le policija bi mu mogla zabraniti sveca- obilnih zemeljskih pridelkov je dobila tudi duša dosti
paše, posebno pri slovesnih tisočletnih obhajilih sv. Ci-
v vsaki županii, pri velikih slovesnih
lepem številu
nost. pa še ona ne brez važnih razlogov. Odbor društva
„Kola", ki županove zabrane še v roke ni dobil (mogel jo je brati edino v „Narodnih novinah") bode storil, kar
rila
in
Metoda
;
besedah v Mariboru in
Ljutomeru, in po
mu dolžnost njegova veleva, brž ko pride v Zagreb slovenskih knjig, med kterimi se posebno rado čita živ-
potem bode se ljenjepis našega nepozabljivega knezoškofa SI o mše ka.
predsednik društva , advokat Mrazovič,
zvedilo, ali sme povabit
svoj
svečanosti kog
mu
je drago, ali kogar bi gospod Frigan rad vidil ! *)
Ravno zdaj je tri leta
minulo, kar so
se
župnij (far) po Slovenskih goricah obhodili
raj ni škof mnogo
in se
zdaj
soviti tenorist Lukes iz Prag
glasilo pevcev že blizo 100 iz Prage, se stari in mladi ljudje žive hvaležnosti spominjajo pre-
veseljem ogledujemo letos
Dozdaj
Dunaja, Ljubljane, Križevca itd. Prvi se je oglasi! gla- ljubeznjivega gospoda.
njeni zbori so že litografirani ; kdor jih želi
programu ozna-
?
naj
se
obrne do gosp. Slav. Lžičař
Zagreb, ki mu jih bode
žitne polja in vinske gorice, povsod se kaže dobro, le toliko, da Čez tri tedne pozneje smo na času. Prigovor sicer
brž poslal
pravi: „Vid je češinj sit", al
ni še
letos nobene rudeče
?
Zagrebu
Tako pa da se vidimo srečni in veseli v sadja bo sploh malo, češpelj nic, nekoliko hrušek in
Zagreba. (Gospodu V.l..ću.) Rokop
jabelk ; drugo je vse pomrznilo; tudi trta je trpela ;
s Mi	cua« ^ \ji Kjojjyj^ŘjfA) r • v • • vvj xi/wivvjjioi	vendar še kaže mnogo kavrnk, <*x w
golski in istrijske narodne pesme so zaležale pri pod- da takega vina ne bo od poslednjih let.
to je skoraj gotovo.
pisanem , ker je
dni imel pri sebi,
M
glagolske spise vse do teh
iz namena
7
da
Uj^/x^w v MV wv/ WJL&	J O XX JL IA4V MAAVWV1 J Uli 0VI1B V/U. M T • XUVUUl VA KAà UJ^VX WJ f
jde kaj shodnega dan dežuje; prelepa trava je na nižjih travnikih precej
hudi točí
malo slišati; al sèm od sv. Medarda skoraj vsaki
za arkiv jugoslavenski. Sedaj je vse izročeno muzeju
24
jumja
1864
Ptuj na Staj
24
M
junija. Včeraj je ptuj ska čitav
zablatena, vendar bo enkrat tudi izstradana živimca obilo krme dobila. Denarja nam manjka, kakor mislim
povsod
7
kjer razun znane težke pšenice se pri nas
nica, ko je přejela vladno dovoljenje, imela svojo prvo malo žita prodaja; živinoreja je skoraj na nic prišla
7
veliko skup
jočih. Za (
Kaič, dr. Peto var,
7
dbornik
pri kteri je bilo blizo
udov
uhu ulíznu iv uuuv priču- in čeravno je vino proti stroškom nizke cene, voljeni gospodje: Cucek, vendar posestniki mnogih vinogradov še najbolj
Herm
S e nvet
so se
dr. M
ravljak, dr. Bošnjak, môgli; vidimo namreč, da se kmetijski in vincarski
so
ax u i ui a u, Kjcuvctcx, KrajnC in S vajgl. jji ^ JJU uiauu i uiocy ucuaijc icpooju ili |j u ju et v ij dj w.
volitvi se je ta^odbor ustanovil in izvolil gosp. Cučeka dosti je letos tudi Lahov v naše kraje priromalo
Brž
po
hrami (hiše) čedalje lepšajo in ponavljajo.
Nenavadno
za
, ker
telja, Senveterja za podravnatelja, Hermana za domá stradajo in jim zaslužka manjka; največ je ope-
tajnika in dr. Petovarja za blagajnika
šcina še sklenila
da
n^iiic* ag OtticuiiOi j U. a Se JL. JLUlJč* HUČI U i btXUJ O OiASUpiOU V IJlVlOl VU. 11 a a 111 1 UlVUUClUt V . 1UU1 jCù Ptiu
začeti, in meseca avgusta ali septembra na ta srečni pri zidanji nove hiše. Napredek kmetijstva mi je veliko
julija
ima
Dalj
čita nj
je skup- karjev in zidarjev, in zares so mnogo zmerniši in mar-časopisov ljiviši od naših rokodelcev. Tudi jez sem takih najel
začetek pristojna svečanost obhajati. Končno
V v •	•	11	1	•	w i t ti	m m mm
skup
veselje; že imam čez 500 sort sadja
m 400 sort trt, o
šcina izrekla, da je o šolskih praznikih vsem dijakom kterih hočem o pravém času kaj več govoriti zavolj si-
in bogoslovcem dovolj
brez
akega placila ptujsko
stematičnih slovenskih imen; postavil sem tudi
prvi ve
čitavnico obiskavati. Naročilo se bode 15 novin za či- liki kranjski kozole v Slovenskih goricah. Bog daj
zdravje in zadosti denarja, da vse dovršim; takrat je
tavnico
slovanskih
m
nemške
franeozk, 1 lašk, 1 madjarsk
UIVIAA, jl iiauwůft. J x lev oiv , x mena j ai orv,.	xlx iiauuou uvuai j c* ,	» w	» .
Opoldne se je sešel en del društveni- moja želja, da se tukaj mala slovenska
77
beseda" ob-
Od druge strani
« V
nam piše, ,,da ob izložbi zagrebški, so izrocene
ložbo". in da ta bode
>>
3e svečanosti, ki imajo biti centralnemu odboru za iz-
haja
7
in na nemški meji slovenski mejnik postavi
potrebne
w
porazumljenji z oblastmi razredil
Sitna je res vsa
nikake zapreke pri vsem tem
u
homatija; al polit
veseljem sem v 24. listu „Novic" čital, da je deželni
poglavar kranjski ljubljansko kmetijsko in živinozdrav-niško šolo obiskal. Kadar o tej šoli kaj slišim ali čitam,
Vred
vselej se je hvaležno spominjal, kajti tamkaj sem prvi
212
najkoristniši poduk za svoje gospodarstvo
dobil
7
pa
so mi
mile
V
Novice" pomagale; črtim tedaj
dalje vse ki
gla
?
gosp
Kras ostal bi vedno
baron Kellersperg. Živo prepričan, da
dušmane, naj se zovejo Deschmann ali kakor koli, obrekujejo to šolo, toliko koristno. Naj pridejo k meni
goij
gol
in
pogozdovale bi se
pi
?
dokle
gledat sadů te šole! Ne bojim se jih.
tako lepimi in košatimi
Brod eh 20. j unija
v
Kdor
J akop ič.
voli
z besedami na p ap i r j
ziva
?
naj začnó po soseskah napravljati se d
' njegove
bodisi še
je
ga
nice ali drevne sadišča
- - — ~ r	^xv^v, «11 muruu oau lov^cv , rwjci \ ni cjslo bi Se VSako-
po svetu gré, mnogo vrstno sadonosno in gozdno drevje v pogozdenje kraških
ZV e.
u
Naključilo se je bilo, da tudi jaz sem užival po- pl
čitnice. Ceravno že blizo 40 let star, drdral sem na do kraja, obračal je slavni
Več dni zaporedoma potovaje po Krasu od kraj
pogl
da
ne ome
svojih nožnih kolah kakor fantič kakih 16 let proti nim druzih potrebščin, kterih nobena ne uide njego Frajbergu. Že stojim ob bregu šumeče Drave. Na vemu očesu — svojo skrb in pazljivost posebno dre
kar zadeva toliko potrebno pogoz
Štirsko se pripeljavši srečujem učence, ki v koroški trg Frajberg v učilnico hitijo, pa me pozdravljaj o :
vesnicam in vsemu
de nj
Teg
prepričali smo se
dne t. m
kteri dan prevzvišeni g. pogl
Geklopt seine Jesu Krist." Silna nevolja me spreletí d
o tem blebetanji. Vprašam otroke, zakaj me ne po- s c. kr. namestniškim svetovalcem zdravljajo slovenski, ker nemški ne znajo. Odgovoré
vred
tudi
)
mi
77
Gospod lerar nas učijo vse nemški; pravijo
;
slovenski tako dobro znamo". Grenak smeh me posili. Frajberg in okolica njena ima razun kakih 30 oseb, služnih na železnici, skoz in skoz trdo slovenske sta-
naso vas s svojim
biskom
gosp. farman, Josip Schopf, vnet ne blagost,
■i. tudi var počastil je
Jetmar-jem
; prečastiti
nego tudi za časno
7
srečo
in korist
manov
uictuuv, Učigovoril, icivci ui, prisnu je z,e
leti nas Rodičane, da napravili smo veliko
rekel
za vecno jih far
prisilil je že pred nekoliko
jsko dre
novnike ; Božja beseda^se pri obéh opravilih v mater-	vésnico ; obdelovaje jo pod njegovim lastnim vodstvom,
nem jeziku razklada. Ce se slovenski otroci zategadel	ki prizadelo mu je mnogo truda in dosti stroškov, izre-
v nemškem jeziku podučevajo , ker domá slovenski	dili smo si že na tisoče sadonosnih in gozdnih drevesic,
m "i • 1 li« 1 t vi« • « li	« O 7
marnajo
7
bi
se doslednje
tudi
nemški otroci imeli
podučevati v slovenskem jeziku zato, ker domá nemški
s kterimi zasajamo svoje vrte in pogozdujemo goli
go vonj o
Se li godi to?
vprasamo
šolmojstra.
Ce
Obisk Njih prevzvišenosti namenjen bil
za prav
tedaj prav
našemu
pa ne, kako da veljá ravno za slovenske otročiče taka sadjorejcu v besedi in v izgledu
farmanu , umnemu in izvrstnemu
logike! y VA Cit fL	J^V/ l ±1 CA ^ «AJ • •	X V/ iVluguill llf UVAUU
koraka m naprej k svojemu vernemu prijatlu gosp. M.
da
Bog pomagaj ? Î
Po krasnih livadah
štejemo dohod
kega gospod
7
tudi
m
si v
in
eklj
i a s t elilo
je viditi, s koliko pomnijo in pazljivostjo ogledoval
G. v Sent-Janž. Bilo je prijetno jutro; smehljaje je je našo drevesnico in celó podal se na dálino in strmo
« 1	1	•	vy I	,	w«««	fw	1/	JL	J
milo solnce svoje žarke razprostiralo ter ž njimi griče „gab
•	-11*	w	1	1	I	•	, 1«	1	, •	V	' O . . . .
t
in doline čarobno obsevalo in na rastlinah se v tisoč
7
ktero po navodu g. farman
in tisoč biserih lesketalo.
rajsko veselje
7
kterega
sadili smo z borovci in drugimi drevesci, ter kako
bledi mestjan med stisnjenim zidovjem ne pozná gledavši svojega prijatla mu hitim v narocje
! Za-
sladko
poslušal
Čutilo, imeti prijatla vernega! Pomudivši se pri njem en dan, podam se v hřibe v Rr. Nemila osoda pelje me memo šole, kjer učitelj in cerkvenik ob enem planinske otroke tudi v nemškem jeziku podučuje, čeravno bi
borno hišo kmetiško
gledat sv
naše potrebš
m
želj
Tudi
ob pa
v
po
bil
loprejk. Kako nedopovedlj
padenih stopnicah
s
mil
in
nam
gi
lovenskega jezika iz pogl
drag
ljam
r j e v i h
t
7
ni treba mi praviti
to še dostav
7
7
sam ne znal na svetio dati nemške slovnice.
Bilo
,Je
toval
na tem potovanji dosihmal, kot
da bi
v
77
rajhu
«
in to vse sem doživel o ljudskih šolah

mi
po-v
za rili
da priljudnost Njih prevzvišenosti pridobih elej srca vseh, ki smo ga vidili in ž njim
7
m
in
ko
, XVI - —-	---------
po obedu odpeljal se dalj
so si
govo-
proti
kterih vendar jezikoslovje ni prvi nauk, ampak podu-
se
gradu, v čegar okraji na njegov ukaz vstalo tirideset drevesnic, veselo-žalostni ozirali smo
dolg
za njim spremljaj
ga
v duhu z iskrenim in
Čevanje priproste mladeži, da se za svoje življenje prisrčnim vošč'ilom : Bog in cesar ohranita nam mnogo
kaj nauči. Res! bal sem se že, da v teh krajih ne staknem za vsakim grmom kakega člověka, kakor je
let poglavar]
Iz Trsta 20. junija. Po pravici toži kranjski de bil tišti „purgermajster" , ki je vse ponemčiti hotel in želni odbor, da toliko malopridne drhali zlasti žen-
i	i • i	i	v • i	• i	• •	i	t#i	/	-L
za neko robido na glas se učil :
li
ik
pun
7
tue piist
ker
;
se
erk piist."' Al na stran s takimi žalostinkami nam kaj veselejšega ponuja! Na svojem potovanji přišel
keg
pola
Trst
a haj
ktera si ne služi kruha na
pošteni poti in potem domaći dežeji velike stroške delà
e težko za
sem tudi v Sent-Jur k slavnému našemu gosp. D. T. Bila mi je tù osoda premila. Nepopisljiva radost me navdá, ko tù se snidem z nekdanjim sošolcem, občeča-
ali v bolnišnici ali porodnišnici. Ceravno petami biti vsaki ciíi, vendar tukajšnja policij
pa
z
štitim pesnikom in skladateljem gosp. dr. G. učenim Rusom gosp. Aleksandrom Trojanski-om. Nepo-zabljiv ostane mi ta spomin. Ne morem si kaj , da ne bi omenil tudi vrlega rodoljuba pri sv. Antonu v Po-horji, gosp. J. N., kteri akoravno zeló bolehen , otro-
Da
avgusta 1863 do
199 tacih malopridnih žensk iz Kranjskega potiraíi na
zasačuje take ženske da od
pridno
to resnica, povém vam,
l* sušca 1864 ie policija
jih dom. Al komaj so domá. brž jih ima kurent
opet
tukaj
Idrij
21. junija
včerajšni seji
mest
čiče v premilem maternem jeziku neutrudljivo podučuje in si tako nevenljive zasluge nabira za narod svoj. Le tako naprej, predragi mi slovenski bratje! Ne strašite se trucla tam, kjer je največ uspeha upati, namreč v šoli. Skrbimo le za dobro podlogo, in predragi majki naši se bo potem lahko sezidalo trdno poslopje vesele
naša
sklenila, da stopi z doneskom od 50 gold, v vrsto tistih udov slovenske „matice", ki se
panij
tan ovnik
m e n u j ej
Ke
vem
mnogim vesela novica
11 VCOCia l_l U Y JL	, J\J j^wnVHUl	K/LU uutiuMUjMUj
to dodam, da bode iz Idrije še veliko udov pri
da bode ta pristop Novicam" brž naznanjam,
V
se
pa
stopilo dragi naši „matici". *)
příhodnosti.
Stantetov-Sentviški.
Iz Rociika na Krasu 12. junija

Skrben
v
ze
gospodar obhodi in razgleduje sam vso svojo hišo in
svoje posestva, da prepriča se z lastnimi očmi

kako
je tù. kaj godi se tam. Takošen dober gospodar je pač Njih ekscelencija občespoštovani naš c, kr. deželni po-
Odbor matičini je prejel po županu gosp. Hochteinu službeno pismo, ki mu naznanja pristop idrijskega mesta k matici. Odbor je s toliko večim veseljem sprejel to nazna-
■HMHHHIriHBHflH ki	đo-
nilo
ker je Idrij a županija p
mači literarni napravi svojo pripomoć
gled tudi drugim! Slava vrlim
možém
sklenili
v i
rec!
Gosp. župan
Gotovo bode budi ven
ki so sprožili in
■ÉAi
»
c. kr. notar K. Hochtî
213
iz Ljublj
Odbor
t
I o v en s k
z
čete biti. Prav je to, da se ne zanicujete sarni

da
odpisom si. predsedništva c. kr. deželne vlade od 14. hrepenite po ptujem perji, po ptujem lepotičj
X	.	-	v>	*	T T W	W	1	vy	•	X T \y i	-	1 «	1
ne
Do
dne t. m. prejel po c. k. državnem ministerstvu
t. m. konečno drugačene pr svojem arhivu prav
potrjene, v ze
dne
jenili oddelkih pre
mača je Vaša noša, domač je Vaš bratovski pozdrav, od ekdaj slavnoznani kranjski orel krasi prapor Vaš. Vi
Zdaj
(statute), da jih društvo shrani v tedaj ne zatajujete slovenske dežele
i	•	i •	J	V •	V • i	•	i	T"	i 1
se
se morej
natisniti, da jih prejmej
po
vsem
elj
, kjer ste rojem, temuč jo očitno přiznáváte. In tako mora biti. Kako
udj
in tudi poročniki
bi
sosed mogel spoštovati tvoj o deželo,
(mandatarji).
Gospod Kallian
zimo gledisče ljubljansko
boru obeta tudi včasi slovenske igre. Vederemo
Drugi natis gospod Peter Kozlerjeveg
ti
je zdaj dobil za prihodnje svoji vlogi deželnemu od
stuj es čislaš ti sam?
sam;
kako če čislati njen jezik
če je ne spo
?
ako
ga
ne
Slava tedaj Vam, Sokolovci, sini slovenske matere, ker se za lepo in hvalno reč lepo in hvalno poganjate.
Kar pa veseli sinove mile
naše
domovine, veseli
ljovida slovenske dežele in pokrajin" pride mnogo tudi hčerke njene. Tudi nam Slovenkám, hčeram slo-
pomnožen in popravljen kmali na svetio
nedelj
ročevanje traka okinčani telovadnici na
zvečer ob 6. uri bilo je slovesno iz-
zalo
Frolihovem vrtu. Povabili
venske matere, je mar slovenska olika, olika slovenskega „uma in dlana." Kakor hčerke druzih narodov
za zastavo „Južnega Sokola" v
ćutimo tudi me Slovenke
živo
so Sokolovci
tej
to
j
kar je narodu
?
kar

Je
naši
in želimo pospeševati ljubljeni domovini v
Velika množica ljudst
izročbi ude ljubljanske čitavnice
se
snidla na vrtu pa tudi
zunaj
rta
tej svečanosti, čeravno so
gali
nevihto crni oblaki. Malo pred
uro
prišlo
blagor in slavo. Tudi me liočenio zaostati za hčerami druzih narodov, ne se sramovati samih sebe, naše dežele, našega jezika, tudi me nečemo se podlagati ptujčevi društvo pêti! Cas je, da sploh vstanemo iz dolzega narodnega
s
hudo
77
Južnega Sokola" vredjenih vrstah s svojo zastavo

daj
še samico, na vrt in naredilo trivogalnik. Na to stopi
spanja, da se Kranjec in Kranjica, Slovenec in Slovenka ponaša z svojo slovensko
národnostjo, kakor se
ponaša
gospod imenu
Melanija Hohn
pred Sokolovce in v
y
Lah z laško, Madjar z madjarsko.
dariteljic, ljubljanskih domorodkinj, jih pogumno
nagovori tako-le
V telesu zdraveni duša zdrava To na svetu je sreča prava.
Nemec z nemško /
Kaj samo sinovi in hčere kranjske dežele tajili bi, kar
Saj ho té
so tiikaj
Ce kranjske dežele sin in hči ktero drugo trdi,
so v resnici, namrec Slovenci in Slovenke ? ali nehoté ne morejo kaj druzega biti, ker roj eni
77
Resnico tega pregovora nam spričuje navadni pre- se revež moti ali pa hudobno laže!
g O V O r m -let O tllct OlVU-OllJC*/. IJ C4.J V/V/ J Vj UVjiV O í C* UUj M^X^AXJLLV/,	UUIIOIVJ. OJ-fV^X VI. i uíiill U UU Ï J O /J V Di3t OVUJ1 11*J111U >1111«
težavno, se tudi duli prosto gibati in člověk na svetu	svojemu domaćemu jeziku in ga nikdar in pred nobenim
prave sreče imeti ne more. Potrebno je torej, da se	ne zatajuje. „Biti slovenske krvi, bodi Slovenca ponos !" duša zdrava ohrani v telesu zdravém.
lastna skušnja. Saj če je telo slabo, bolehno
Ženski spol druzih narodov je zvest svoji domovini
To potrebo so spoznali že nekdanji modrijanje. Zivo so tedaj priporočevali, naj si mladenci vaclijo duha, naj si blažijo srce in mikajo um, zraven pa naj
mora tedaj biti tudi
naše
geslo.
nikdar ne
pozabijo, lika ti si tudi telesa. V ta namen naj si vadijo
da	H^H^M
Treba je, da svetu pokažemo pri vsaki priliki to svojo zavednost. In taka prilika nam je ta, da podamo Vam, jaki Sokolovci! v kinč Vašega prapora tale trak.
ga z raznimi telesnimi vajami utrdijo
;
o krep -
Rudeč je;
živa
rudeča barva naj Vam kaže, da tudi
čaj o in olikajo. Kmali se je pokazala koristnost tacih
naše srce živo bije za dom in narod

da je pretekel
telesnih vaj, celili narodili.
ne
čas, ko je mogel ptujec se nam posmehovati in nas za-
při posameznih osebah, ampak pri ničevati očitovaje: to je dežela in v njej rod
kteri
V
se
Kteri so jih gojili, zlasti vzajemno z dušno omiko, so krepko rastli na duhu in telesu, v notranji in vnanji
; drugi pa so hirali in pešali in nazadnje, kakor
/ Y till vvllO V \j #	J ^ U-^UIOí XIX V XXJ^J 1UU . XV lvi X
svoje domovine, svojega domaćega jezika dobro ne pozna, kteri se celó sramuje svojega roda in jezika ter
se
oliki /
Sibariti, v mehkužnosti propali!
po ptujem šemari. Spominja naj
biti slovenske krvi!
ta barva, da
res
nam je ponos,
Cvetlice „Spomenčice" vtkané naj Vam kažejo
, da
Lepo so gojili to umetnost Slovanom sorodni slavni tudi me hčere kranjske dežele pomnimo svojih dolžnost stari Grki. Na polji olimpiškem zbirali so se v ta namen do slovenske domovine svoje in do Vas!
v starodavnih časih.
Kakor se vjemajo cvetlice te, naj se vjemajo v
gibah
Očitno so se vadili in skušali v telesnih vaj ah in slogi in bratovski edinosti Sokolovci slovenski
?
7
jako
so
se borili, gledavci jih spodbađali
m
kdor
Je
dobil
zmago
dobil
Je
pes-tudi
niki jim peli,
venec slave; v časti in slavi so ga spremljali domů in hvala mu je donela od ust do ust.
Tako so nekdaj poslavljali to umetnost! In ali nam zdaj ni ravno tako potrebna?
77
Kdo
more tajiti njeno koristnost?
Ali
ni
lepo
Sloga jaci, nesloga tlači." Kakor cvetlice, naj se vjemajo v rodoljubji hčere in sinovi matere Slave !
Sokola imate na vrhu prapora. Kar je sokol med ptici, to je Sokolovec med mladenci. Naglo ko bi trenil, šine sokol po zraku in se ziblje pod milim nebom. Kako prijetni, urni in lepi
drugih vednostih napredujemo tudi v tej?
7
so njegovi gibljeji; kako poda kakor v gumno in urno naskaka in naletuje celó močnejšega
sovražnika! Taki bodite tudi Vi slovenski Sokolovci.
In ravno Vi Sokolovci! ste tišti vrli možaki
y
ki
ste spoznali potrebo, korist, in lepoto te umetnosti in ste jo jeli djansko gojiti in sicer lepo po domače, v duhu narodnem, po slovensko! Saj ste Slovenci in
Vadite si ne le duha ampak tudi telo.
Pa
V
se
t
drugi pomen ima sokol na Vašem praporu Viteze in junake svoje zovejo v narodnih pesmih krvni
bratj e
naši
7
iskri Srbljani
7
„sokole",
plahe in bojazne
mora
viv Ml \J Y ton/J vlcv KsVÛ 1111 Cl MILI IVCliJVCV llCtjJ L CV
kranjske dežele v prid, mora biti narodna slovenska, ker naše kranjsko ljudstvo je slovensko!
Narod, ki čisla se sam, čislajo ga tudi drugi.
• V •	"11	•	j • V
kukavice."
dobro veste, da če ima biti kaka naprava ljudstvu odpadnike in izdajavce pa imenujejo „
Me slovenske hčere nočemo biti „kukavice"
in noše
biti
čemo se sramovati domače besede
7
no-
in v svesti
Na-
smo si
da tudi Vi ste in ostanete sokoli z besedo in
sproti pa
77
peti", poje naš Koseski.
uioict oo oaiii j uioiaju gai tuv.il u.1 U^JL. i^ft- oiuu 01, u« luui y i dio hi uoiauoiu ourvuii « wvovav
kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi djanjem in da se tedaj po izgledu starih slovanskih
Podlaga ptujčevi peti Vi no-
L. Urbas, c. kr. rudarski adjunkt, sta po istem dopisu Še po-
sebej pristopila kot uda „matičina."
Vred.
junakov hoče te boriti z moško slovensko besedo in s poštenim kranjskim vedenjem z nami vred vedno in stanovitno za slavo naše očetnjave, za čast kranjske^ dežele.
Sprejemite tedaj dobrovoljno ta trak, ki ga ove- so spremljevali prvi
žemo danes zastavi Vaši, v spomin, da tudi sestre Va
živo priznavamo plemeniti
namen v
blag
sklenili, nobeden še ne vé
jih ministri, so končani
Kaj
SO
— —	, "v^vvivu «v, .uv, , čeravno se mnogo ugibuje
premile o vzajemnem postopanji zarad poljskih, ogerskih, laških
nam
domovine, ktero
naj pod krilo svoje vzame večni in danskih zadév
veličanstvo cesar Franc Jožef so
Bog!"
živega domoljubja, globoko prešine Sokolovce, ki ga odzdravijo z gromovito prislovico soko
Govor ta, poln
prišli 25. dne t. m. popoldne na Dunaj nazaj
varnost, ktera
zuga
k-holštajnskih
lovo: „Na zdravje!" in ko govornica pripenja trak za- sprave v londonski konfe stavi, poió sokolovci „Naprej zastava slave
opejskemu miru iz homatij šl
daj
ko
trak
?
Ko
Je
pnpet zastavi, se
zahvaljuje društva načelnik gosp. brž ko ne se
nadvladuje v tem trenutku vse druge polit
vse upanje mirne po vodi splavalo,
čne zadeve:
dr. Etbin Costa v imenu društva blagim gospem in go spodičinam, ktere so se tako domoljubne in društvu tako prijazne kazale in povdarja pomenljivost traka
Je
danes (v pondeljek) že vnel drugi del
vojske, ktera se utegne v veliko evropejsk stroj iti, ako
An gl
pomagajo Dancem
voj
ko
m š k
pre
za-
kterega lastnost je

veze.
govornik
vdu
našo, s čitavnico krasno dařilo, in z narodom
" " * w " * ^vxxiw^LVJ^ CKllK^^ L±1 j li C Ili O I là Či"
ki pa Prusii in Avstrii. Ni tedaj čuda, da ta Naj tedaj — pravi na- novica zdaj obrača pozornost vsega sveta na-se in da
đaHHHBHHHHH
ta trak tudi nas veže z zastavo
našo
stresa celó sedanj
gležko ministerst
tako
da
od ktere ravno izvira to pre- brž ko ne bode padlo in drugo ministerstvo stopilo na
našim
zmiraj veči izobraženosti
7
tacih národnih zavodih pripeljati se trudimo smislu govorec končá načelnik govor
slovenskim, kterega
po tacem
mesto Palmerston
in
Russe 1
zmiraj večem blag
ker kralj
an-
navausenim
cem „živila ljubeznjiva
blag
kli dari
teli
ljubljanske domorodkinj
govornica", „živile
" In ,,živile" je donelo
gležka noče vojske. Ali pa bode dobila ministerstvo> ki se bode moglo ustaviti vojski, malo je upanja. kakor časniki pripovedujejo iz Londona. Kmali se bo zvedilo
j)
od vseh strani v zahvalo njim, ki jo v resnici zaslužij
Krasni trak iz rudeče svile, ki veljá okoli 115 gold, ima srebrni napis: ,,Ljubljanske /Slovenke juznemu So
)
kaj svetu prinese prihodnj zavarovanj je ra 1862
Dunajsko društvo za
bolnikov in življenja pod imenom „Austria" glasilo te dni popis svojega gospodarstva v letu in
1863
iz kterega se vidi, da to društv
napis : „
kolu 1864", okoli kterega se lesketajo vvezene sreberne
. — Po končanih govorih
začela je igrati godba tukajšnega c. kr. topničarskega Ploha s silnim" viharjem in toča
štej
------ — _ j - - ^
spomenčice (Vergissmeinnicht)
24.683 udov, ki so zavarovali 5 miiijonov in 844.775 fl
- Strašne nevihte so
jale přetekli teden v več
krajih Galicije in Erdelje (sosedne ogerske dežele).
polka
taka bila
đa
- -J3..... »---------j---o" V ----. - r ;---------;-o- —----------- -----j--— —— j-	uii« , ua je
in sokolovci so začeli kazati svojo gimnastično škoda na polji grozna; mnogo živine pa tudi nekoliko
?
umetnost. Al kmali se močen dež
?
tako
)
da
se
društvo umakniti mora v prostorno telovadnico
Ker
ljudi je konec vzelo
pa ondi ni toliko
rodj
maja dovolili, da stanovavci rešk
velič, cesar so s skleporn od
p a n lj e smejo
plu
u
bilo in priprave za telovadje, s poprom, kafro, žebinci (nagelnovimi žebicamij in pre
~	žganim oljem po hišah trgovati (kramariti in da nekte
se je program hipoma premenii in „mokrému Perunu ali „Jupiterju
vkljub so se zasukali pričujoči rim smejo tudi 14- do 191etni otroci to kramo nositi kteri je veselo trpel čez deveto Vlada je zasledila veliko gnezdo v laških Tirolih in na
v prav živahni j
uro in med kterim so posamesni Sokolovci, kolikor je Laškem, v kterem ponarejajo avstrijske bank
V JL A.JL JJU w V%	^ * *	fw w	^ ^	• ^ ^ —	w -- ^ "" w ---J	--------- - \J	V^ W JUk \J 11X y	f	JLA. V V A V/ UA	V/ JLJL Ml JL V/J	j V	W	V
bilo na tem mestu mogoče, nekoliko svojih umetnosti zlasti v Milani so tacih ljudi že več
izpeljevali, ki so bile sprejete z občno gl
ktero so res tudi zaslužile. Tù smo očitno vidili
pohvalo
>
lik
moremo si
veselico nam
kaj;
skazii nemili naliv.
?
sodnij
Je
v
Gal
prli
obsodila te dni 21 ljudi
^ \j v \J ^ «j
Vojaška
7
ki
SO
Ne
bili z knezom Sapiehom vred zapleteni v prekucijske
v Pariz in se od-
ki
izvrstnim in nevtrudljivim gosp
da bi še posebne hvale ne izrekli res
Je
predsokolevcem, kterih
namere ; o knezu Sapiehu tegnil preiskavi, še sodba ni sklenj
velika zasluga je, da v tako kratkem času so sokolovci kazati že tako visoko stopnjo gimnastične izurjenosti dosegli, Eug
ktere ne bil
jel
kdor
sam ni
vidil
Zivo
smo
3na. Državni poslanec Rogavski je izpuščen, ker se mu krivda ni mogla iz-
, da cesarica francozka
mesca oktobra, in da se
Zopet je počil
potuj
v
Rim
vse to viditi, se spominjali danes zopet Vodnikovih
ondi snide s kralj ico španjsko
Tripoli se je vnel
besed, ki jih
je pel
ojakom svojim
na hvalo, rek
„Za uk ste prebrisane glave, Pa čedne in trdne postave'4 itd.
strelni prah (smodnik) v velikem magacinu ; s tako
silo ga je razgnalo 30. maja ob treh podpoldne,
ubilo 517 ljudi
da
(300 domaćih, 12 Maltancev
Je
judov)
Ni tedaj čuda
7
da „Sokola" načelnik
potr
dr. Costa bližnje hiše so se
je bil tak, da je podrl veliko hiš in da vse
7t
zibale; mnogo
Je
srčno
svoje veselje očitno razodel nad tako lepem napredovanji te umetnosti domaće in da v spominek spo minka, s kterim so danes poslavile doraorodkinje ljubljanske društvo „Sokolovo", je poklonil v ličnem
ladii
Hud sum leti od francozke vlade
mestjanov je bežalo na
roko
Kadra, da ima on svojo nji čas vnel znani punt v Al delà sive lase ; zato oštro Čuje

vmes, da
7
Abd-el
je posled-ki francozki vladi
nad starim emirom
natisu popotnico (marš) „Južnega Sokola" Miroslav Vilhar zložil za glasovir.
7
ki
ga je
jele
Od častite rodovine rajnega dr. Raka so pre-
Kursi na Dunaji 27. junija
77
Novice" 22. dne t. m. sledečo zahvalnico: Za premilo in častitljivo spremljevanje na
5 0
našega najljubeznjivšega sopruga in očeta pa vrlemu pevskemu zboru čitavničnemu
srčno
zahvaljuje
gomilo posebno se pre-
, metaliki 70 fl. 10 kr. Narodno posojilo 79 fl. 60 kr.
Ažijo srebra 14 fl. 50 kr
5 fl. 51 kr.
Rakova rodbina.
Loterijne srećke:
\ovicar iz domaćih in ptujih dežel.
Pomenki, ki so jih imeli v Kisingen-u in Karlovih
V Gradcu na Dunaji
25. junija 1864
6. 77. 67
63. »1.
21
23.
76.
40
53
Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 23. julija
Varih cesar
avstrijski, car ruski
in
kralj
pruski, ktere
V Trstu 22. junija 1864: 05. 2. 9. 80.
Prihodnje sreckanje v Trstu bo 2. julija 1864
Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis.
Tiskar in založnik: Jožef BiazDîk v Ljubljani.