Sindenci pri Mariboru. Podpisani se zahvaijuje vsem skupaj, ker se ne more vsakemu posebej, za brezplačno pošiljatev že prebranih »Bogoljubov«, »Glasnikov najsv. Src«, »CvetJa«, »Angelčka in »Katol. misijonov« — ki se jih tudi brezplačno razdeli med tukajšnje delavce. Bog plačaj! — P. Marko Fišer, kapucin. Vuzenica. Napad na romarje. Na praznik iv. Jožefa smo se tudi vuzeniški fantje udeleiili božje poti k staroznani romarski cerkvi na gradu pri Slovenjgradcu. Ker je bilo jako lepo vreme, se je zbralo prav mnogo ljudi. Posebno tistim, ki smo prvič obiskali ta prijazni kraj, so se jako dopadle kapelice krže,vega pota, tudi lepa cerkev, posebno pa veliki tvon, ki smo ga občudovali. Ko smo se vračali domov okrog 11. ure, smo tudi vstopili v neko gostilno v okoliri mesta, da smo se malo okrepčali za daljno pot čez hribe. Ko smo ničesar slabega sluteč, stopili iz gostilne na ceBto, nas je takoj obsula toča kamenja in drv, da sta bila naša dva fanta takoj oblita s krvjo. Ko smo videli. v kako nevarnem položaju da smo, smo se tudi mi poslužili gradiva, katerega so naši napadalci pripravili za nas, da smo napad junaško odbili. Čim so napadalci videli, da ničesar ne opravijo, so se takoj poskrili v bližnje hiše in v šumo. Kaj so ti neznani ljudje mislili napraviti s tem napadom, nam je uganka. Žalostno pa je, da se y našem kraju dogajajo takšne stvari! Vazenica. Dne 18. marca je po dolgotrajni mučni bolezni preminula gospa Julijana Ribičeva, ro.iena Jeznik, soproga dolgoletnega cerkvenega ključarja vuzeniške farne cerkve. Gospa je bila iz dobroznane Jeznikove rodo•vine, katero spoštuje vsak vuzeniški občan. Bila je dobra mati ter blaga žena. Naj ji bo lahka domača zemljica! Žalujočim naše iskreno sožalje! BEarenberg. V preteklem mesecu je zamahnila smrt pri nas z zelo ostro koso. Pobirala je skoraj samo po trgu, iz okolice, in sicer s pobočja Sv. Treh kraljev — so prinesli na tukajšnje pokopališče samo eno osebo: 3-letno .Vincencijo Messner, umrlo na pljučnici. Pljuč- nica je pretrgala nit življenja tudi čevljarskemu mojstru in posestniku g. Antonu Holblingu, ki ga je dolga leta mučila naduha. Manjkali so mu trije meseci do 80. leta. Najvišjo s*arost med v marcu umrlimi je dosegla vdova in prevžitkarica gospa Marija Wrentschur, babict. ,edanjega vršilca trških županskih poslov. Umrla je vsled stajostne oslabelosti v 87. letu svoje starosti. Srčna bolezen je odvedla v večnost 70!etno vdovo delavko Antonijo Korat. Zadnja v marcu je umrla 601etna Marija Weiss na vnetju možganov. Vsi pokojni so bili katoličani. — Bolezen je popustila in stari in mladi se veselimo lepe pomladi ter obdelujemo polja v upu, da nairi bodo obilo rodila ter poplačala naiše trpljenje. mlečne izdelke driigod, samo da bi oni veliko zaslužili, na dorr.ačega proizvajalca in kmeta, od katerega oni sami največ zaslužijo, se pa ne ozirajo. Znano je, da je neki tukajšnji trgovec naročil za pustni čas v Mariboru 20 kg masla, samo da je bilo cenejše, kvalitativno pa mnogo slabše in da je on več zaslužil. In ravno tako je naročil maslo tudi za velikonočne praznike iz Maribora. Vkljub temu, da ima naša zadruga zadosti svežega in prav dobrega blaga v zalogi. Ugotovilo se je tudi, da je zadruga lansko leto izdala nad 110.000 Din članom za mleko. Večina tega denarja pa eo člani pustili pri trgovcih za drugo blago, kakor za obLeko in življenjske potrebščine, gg. trgovci so pa od zadruge kupili za blizu 3000 Slovenjgradec. Mlekarska zadruga je imela zadnjo nedeljo dopoldne v Zadružnem domu svoj drugi občni zbor. Iz posameznih poročil je razvidno, da je bila zadruga za tukajšnji okraj zelo potrebna. Denarnega prometa je imela v lanskem letu, čeravno je začela poslovati šele v začetku majnika, 3-2.929.20 Din, Med slučajnostmi so se obravnavale važne zadeve, o katerih so se napravili koristni zaključki. Kmetijski referent g. Wernig je priporočal čim večjo in živahnejšo reklamo. Načelnik g. Lobe omenja, da je zadruga poskusila z vsemi mogočimi roklamami, kar pa nič ne pomaga, c.okler bodo trgovci naročevali Din blaga. Vsled tega se je soglasno sklenilo, da bo najboljša reklama to, da se da trgovcem ultimatum: al_ bodo oni vse mlečne izdelke kupili od zadruge, da s tera podpirajo domače kmete, od katerih največ zaslužijo, ali pa bodo kmetje v nasprotnem slučaju nastopili napram trgovcem s tem, da tudi kmetje ne bodo šli kupovat več k domačim trgovcem, ampak bodo rajši. naročevali in kupovali blago in vse potrtbš-ine v Mariboru, ali kje drugje potom tukajšnje Nabavne in prodajne zadruge. Kmetje bodo tudi svoje pridelke, ki sp jim odvišni, prodajali potom prodajne zadruge in ne več trgovcem kakor do- sedaj. Tozadevno se ima predložiti posebna vloga na Udruženje trgovcev za okraj Slovenjgradec in Prevalje ter objaviti v dnevnih listih, kakor tudi v tedniku »Slov. gospodar«, Jri je tukaj najbolj razširjen. Selnica ob Dravi, Resnici na ljubo ugotavljamo, da dopis v »Slovenskein gospodarju« z dne 29. marca ne odgovarja istini, ampak da je res baš nasprotno. Naši fantje so hoteli pokazati za pust nekaj veselega, kar jim je tudi uspelo in se je njihovega obhoda veselila cela Dravska dolina. Odločno moramo zavrniti trditov, da bi bilo meso ukradeno od maškeradnih obhodnikov. Če je pa res zmanjkalo par klobas, so bile te izmaknjene od čisto tuje roke, a so od nedolžnih bile pošteno plačane. Sploh pa pustnega veselja in rajanja ne do-ivljamo vsaki dan, ampak le enkrat na leto! Fram. Dne 22. marca je v Ješenci pogorel Ferdinand Černe, po domače Vodušek. Fraineki gasilci so ogenj omejili, da je zgorela le hlša. Ker je Černe naročnik »Slovenskega goepodarja«, zato dobi 1000 Din zavarovalnine. — Smrt nas tudi letos pogosto obiskuje. Dne 23. marca je umrla v Morju Ana Leskovar; rojena in poročena v Gradcu, je po vojni bivala tukaj ter doživela 80. leto. Njena sestra Marija, s katero sta bili dvojčki, pa je vedno še zdrava in krepka. Umrl je nadalje na Pohorju Andrej Ivančič, ki je bil rojen v Uncu pri Rakeku, sedaj pa zapušča tu vdovo in dva nedolotna sinčka. Enako je morala v hladni gro-b Frančiška Kresnik na Požegu; za njo žaluje mož s tremi otroki-.olarji. Naj vsi v miru počivajo! Gornja Polskava. Dan 27. marca je bil zelo kritičen. Popoldne okrog 5. uro se ponesreči easebni avto ob župnijskem plotu. Zvečer bije plat zvona, ob osmih gori na Spodnji Polekavi pri Mesariču, kateremu uniči vsa po»lopja in ves inventar. Sedaj bo vendar mir. Ne, ampak ob *A n^ 11. urq zažari gospodar6ko poslopje župnišča n& Gornji J><_lpkavi s strašnimi ognjenimi zublji proti nebu, da je bila vsa okolica naenkrat razsvetljena. Celo poslopje je bilo leseno in s slamo krito, v katerem je bilo veliko krme, slame, stelje, goepodarskega orodja, ki je vse postalo plen in žrtev neugasljivega ognja. Vrli pdžarniki iz Spodnje Polskave so še bili zaposleni pri tamošnjem požaru, ko je odšla požarna bramba gornjepolskavska že domu, in so takoj prihiteli na pomoč in takoj za njim tudi domai& požarna bramba s svojo motorno brizgalnico in obe sta delali z vso močjo, da ni poŁar zajel tudi župnišča, oddaljenega samo 7 m pd gorišča. Okoli ; .noči je priliitela še f.amska požarna bramba na pomoč. Nevarnost za eosednja poslopja je bila sedaj odstranjena; ivendar je ostala straža domače požarne bram be na straži vso noe; toda okrog devetih se je zopet vnelo tramovje in nastopiti je morala domača požarna bramba k novi obrambi. Poyzročena škoda je velikanska, zavarovalnina nizka, ker je konkurenčni odbor pred leti likinil zavarovalnino, cerkev pa nima sred¦tev. Vrlim požarnikom domačinom in sosednjim za njihov trud in delo: LSog plačaj! Sv. Lovrenc na Dravskein polju. Od Sv. Lovrenca se nam naročnik pritožuje, da so se fantje na godovanju neke gostilničarke, ki jih je za ta večer že dalje časa vabila z vinom in klob;;sami, tako razvneli, da so, menda s aodelovanjem možakarjev, enemu fantu odprli glavo, več ostalih pa je odne3lo bolj tiha, ieprav skeloča odlikovanja. Mi pa smo mnenja: ak . se res v tisti krčmi tolikckrat napijej. možje in fantje, da prihaja iz tega do>ti pobojev pa don.ačih prepirov, zakaj pa ne ii oblasti na to opozorili? Saj imamo vendar zakon, da se kaznuje gostilničar, ki daje čez mero piti, celo gostilna se mu lahko odvzamel Zakaj se niti tistih dobrih zakonov, ki jih še imamo, ne bi poslužili! Marsikatero zlo bi se dalo zabraniti. Lovrenčkim fantom bi pa že svetovali, naj bi se ozrli na lepše vzore in se po njib. ravnali! Kollko hvaležnejšega dela bi imeli, ki b: jim bi!o v korist in čast! Sv. Lovrccc na Dravskeia polfa. Splošno sočutje zbuja- družina Zafošnik, po domače Maroškova, v Zgornjih Pleterjah, ki ji je nenadna smrt ugrabila vrlo mater in gospodinjo Barbaro, staro komaj 43 let. Čez dan je še evrsto delala na polju, med večerjo domačih pa nagloma zaspala za vedno. Zapustila jo moža ter petero otrok, katerih trije hodijo že v šolo, dva sta še pa manjša. Naj uživa rajski mir v Bogu ter od tam s svojo priprošnjo podpira svoje drage na zemlji! — Zadnja leta smo se že veselili, da je duh alkoholizma kolikor toliko ponehal; na žalost pa zadnji čas ta zmaj tudi pri nas vedno bolj strahotno dviga svojo glavo, in največ radi tega pride do fantovskih pretepov in pobojev, ki se morajo končati v bolnici in pred sodišči. Ljudje božji, ali ni Łkoda zdravja, denarja, izgube _asa in časti!? Denarna stiska je tako huda, da je neki premeten Haložan na Ograji v Apačah samo na Marijin praznik ,in v nede.jo kar na cesii stočil dva (reci: dva!) polovnjaka vina. Deca ne more iz mnogih hiš ne v cerkev, skoraj niti v šolo, vsi stradajo in so pozimi v cunjali prezebali, za vino pa je morala biti gotovina! Kako bi temu reli.i? — I_ cn9 vasi so v bolnico v Ptuj zapeljali nokega fanta s hudimi poškodbami, pa pravijo, da še ni prav jasno, ali gre za ulovljenega kurjega tatu, ali zopet za fantovski poboj. — Marijin vrtec je dne 26. marca dobil pol stotine-novih cvetk, in še ena mala Ceta čaka na sprejem. Nato se je pa rnladina na odru skromno in iskreno p&klonila svojim materam, ki jih naj Bog živi! SVi Vrban F*i Ptuju. Previden s to.aži.i sv. vere je dne Ž5. 1n. ffi. $$ užJV.t boljše življe- nje posestnik Janez Fiirbas, po domače _?ele- cov Janž. Kot mnogoleten na.očnik »Slov. go- spodarja«, delaveu in skrben gospodar, velik dobrotnik revežev, obenem pa junaško potr- pežJjiv v zadnji bolezni, je bil vsem zgled vzornega moža ter celega kristjana, kakršnih danes najbolj potrebujemo. Vedno veselega značaja tudi v križih. in trpljenju ler vnot prijatelj molitve in vzoren član III. reda bo I O3tal vsem, ki so ga poznali, v dobrem spomi- !nu. Zapuš.a hčer in male vnukinje ter žalosti I potrto ženo Terezijo, rojeno Roškar, sestro že jrajnega patra Viktorina, ki je kot bivši fran- j čiškanski gvardjan v Gradcu pred štirimi leli ! umrl. Tudi pok. patra sestra je umrla kot jusmiljenka v Budapešti leta 1909. Ravnotako ! sta dve sestri danea pok. Janeza umrli v sa- jmostonu. Torej rodbina, ki je darovala že lepo jst.vii . svojih članov samo Bogu. Rajni poči- va zdaj sredi starodavnega urbanskega poko- paii. ..., na katerem je pred 150 leti še stala cerkvica sv. Bolfanka. Iz njenega ma.erijala in od podrte cerkve sv. Janeza v lovren.k! župniji je postavljena sosednja župna cerkev Sv. Bolfanka v Slov. goricah leta 1785. Med mnogimi zaslužnimi dušnimi pastirji je poko- pan na tem pokopaliSču tudi veseli pesnik Slovenskih goric Leopold Volkmer (umrl leta 1810). Vsem daj Bog večni mir in pokoj! Ssvci pri Sv. Tomažn. Na gostiji Kukovec Marije in Bezjak Alojzija se je nabralo za Društveni dom pri Sv. Toniažu 125 Din. Vsem darovalcem iskreni: Bog plačaj! Novoporočencema pa želimo v novem stanu obilo sreče in zadovoljnostil Srsdišče ob DravL Dne 29. marca smo imeli v svoji sredini misijonarja preč. g. p. Jožefa Kerec. Do zadnjega kotička je napolnilo občinstvo obširno Krekovo dvorano in vsi so spoš.ljiv- vstali, ko se je pojavila med njimi ljubezniva postava misijonarja, ki ga je pozdravil domači g. kaplan. Govoril je g. misijonar dve uri 0 svojem delu, trpljenju in žrtvah za božje kraljestvo v misijona na Kitajskem. Predavanje je spremljalo nad 100 krasnih skioptičnih slik. Drugo jutro je govoril tudi v cerkvi. Ob tej priliki se je darovalo za misijone na Kitajskem 500 Din v cerkvi in v dvorani. G. misijonarju snio vsi zelo livaležni, da se je potrudil tudi k nam in radi bi ga še kdaj videli in čuli, če bo mogoče. Sv. Andraž v Slov. goiical.. Vesolo se slišl petje kopačev po naših vinogradih. Kljub ležkim sedanjim časorn nani ne sme manjkati dobre volje do poštenega veselja. Kdo bi zameril mladim ljudem, če ga zmevno pijejo. Žalibog se najdejo tudi taki, ki ne poznajo mere. Alkohol jim razburi kri in niarsikateri oduese proti večeru od kola ali motike poIomljene ude. NajnsvarnejSe so mladini pozne ponočne ure. V nedeljo pred pozno službo božjo se je vršila pri nas prava bitka. Streli so odmevali, noži so se bliskali v zraku in kri je brizgnila do cerkvenih vrat. Ljudstva se J8 polastila velika bojazen. Vse je drlo iz cerkve, da vidi prizor, kakršnega naša fara že dolgo ni videla. Pretep je bil iz starega sovraštva, pri katerem prej ni konca, dokler eden ne gre nepriprav-jen v večnost. Ali ne bo že konec (S sirovosti? ^li ne vesle, vi mladi Ijudje, da sokate globoke rane V grcs gvojiril VJ-gbjTfc-ljem, celi fari pa delate sramoto? Mladina, živi pošteno, da ne bo pokora prepozna! Še nekaj! Po vseh časopisih se bere 0 ljudski st> ski, ki se zove kriza. Časi, v katerih živimo sedaj, so res žalostni, posebno za kmeta. Rubežni in prisiln.3 prodaje so skoraj na dnevnem redu. Kje dobiti denar za razne dajatve in gospodarske potrebščine? Če imamo kaj za prodajo, to nima nikake cene. Imamo še polne klsti vina, pa kupcev ni. Zato pri nas živi kmet v hudih stiskah. Dolg se kopiči na dolg, denarja ni in zato mu bo prej ali slej zapel boben. Biti bo moral najemnik, ali pa bo izgnan kot borač po svetu. Sv. Andraž v Slov. gorioab. Tukajšnje Apostolstvo mož in fantov si je nabavilo novo cerkveno bandero, lepo delo mariborskih šolskih sester. Eno plat krasi na rumeno-belem polju slika Srca Jezusovega, drugo na rdečem polju pa slika sv. Jožefa. Na praznik sv. Jožefa se je izvršila slovesna blagoslovitev praporja. Poprej so opravili možje in fantje skupne štiridnevne duhovne vaje pod vodstvom č. g. dr. Knavsa, misijonarja od Sv. Jožefa nad Ceijem. Dnevno sta bila po dva govora, katerim 30 možje in fai.tje vselej prisostvovali v obilnem številu, da je bila terkev precej polna samo moških. Skoraj vsi so pristopili po dvakrat k sv. obhajilu. Mogočen vtis na celo župnijo pa je naredilo skupno sv. obhajilo, ki se je radi velike udeležbe moralo vraiti po cerkvi navzdol. Mnogim so bile oči rosne ginjenja, ko so gledali te množice mož in fantov gre^e-s mati svojega Boga in Gospoda z V30 pobož- nostjo. To so bili veličastni trenutki: slovesno pritrkavanje zvonov, 3 kora mogočni »Povsod Boga«, spodaj pa doige vrste moških pri sv. obhajilu. — Popoldan se je zvršila slovesna blagoslovitev moškega praporja, božjemu Srcu Jezusovernu posvečenega. V slovesnem sprevodu smo spremili novi prapor v cerkev. Otvorili so procesijo otroci Marijinega vrtca, tem so sledile dekleta-družbenice z zastavo, tem žene-družben:ce s svojim novim praporom, potem možje in fantje z zakiiio novo bandero; sledila je kumica, gospa Ilrgova iz Ljubljane v krasni narodni noši, obdana od belo-oblečenih deklic, njej duhovSeina in pevci. Ves čas je mogoeno odmevala pesem: »Kvišku zdaj dežela vsa!« V cerkvi je gospa kumica pvipela lopi trak na novo bandero. Iskrena zahvala! Mogočno je spot donelo po cerkvi »Povsod Boga . . .« Na novem praporu ob sliki božjega ZveKčarja blesti napis: Tvoji smo, Tvoji hotemo ostati.« Možje in fanija, le pogum in korajžo, z narai je Bog! llvala vam pa tudi za vašo požrtova.nost za prapor Krislusov in vaS! Sv. Ec_edi_i v S.ov. gcii.ah. V naši občini Trotkova so biii razre.šani občinski odborniki gg. Elbl Janez, Žižek Matija, Kocbek Ludvik in Žižek Janez. Mesto njih so bili imenovani 'Žižek Janez, Vrbnjak Peter, Žnojt Jakob in "Vogrin Anton. Makole. Dne 21. marca, na prvi pomladni dan, je zapustil ta svet Andrej Jančič, kmet pri Sv. Ani. Rajni je bil blag in za vse dobro vnet človek. Svojo hišo, oziroma družino, je dal posvetiti presv. Srcu. Zato ga je ono v bolezni tudi obiskalo, da je tako duševno pokrepčan se napotil v večno spomlad. Kako je bil rajni pri ljudeh priljubljen, priča to, da so ga prišli kropit ne le saino sosedje, temveč ljudstvo skoraj iz cele župnije, kakor so se tudi v velikem številu udeležili pogreba. Imenovani je bil v naši župniji letos že 20. mrlič. — Kriza je pri nas prišl.a do vrhunca, kai- boste lahko verjeli, če povem, da pridejo v trgovino slranke, ki zaiitsvajo % kg rd&če soli ir. spet 'druga po V* kg koruzne ihoke. lCljub laki kriV.i je vendar zapustilo v predpustu 14 parov samski stan ter začelo zakonski. — Tudi koiesa bi morali prijaviti in v prijavi l.avesti firmo. Pa kako naj to storimo, ko imamo le stavo šklempe, izvirajoče od petih tvrdk. In kako naj plačaino takso iaki, kateri nismo mkaki obrtniki, fe zas!u";i:.io pri rigolanju aH pri kopi le 4—G l)in. — RazreSen je bil svojih občinskih dol_no.ti ves občinski odbor občine Jolovec-Makole. Šmarje pri Jesšah. Naš rojak g. Slefan Čal.š je stopil tiho soboto na najvišjo stopnjo pripravo na raašniško posvečenje, ker je sprejel drugi višji red in postal dijakon. Drugi naš rojak, dolgoletni me.stni ječar v Ljubljani, g. Josip JezovSek, pa _e stopil v pokoj in se s svojo gospo naroerava pri nas naseliti. Za seboj puščata v Ljubljani najlepSi spomin in hvaležnost vseh, ki so imeli priliko čutiti njuno varstvo In skrb, tako jiraa je zapisal »Slovenec« z dne 2. t. m. v slovo. Veselimo se takih rojakov. Sv. Ema pri Pristavi. K večnemu počitku smo spremili vzorno in dobro mamico Marijo Kolenc iz Vonarje pri Sv. Emi. Dobra ranjka mamica je bi!a mati prč. g. Leopolda Kolenca, ftipnika pri Sv. Vidu pri Grobelnetn. Po kratki, in mučni bolezni je ravno na začetek Marijinega piaznika po polnoči na dan Marijinega oznanjenja dne 25. marca prominula in se preselila v veselo večnost. čvrsta žen.a je dočakala redko starost 88 let v fari. Dvakrat je bila omožena: prvič z možem Wencer, drugič z Jakobom Kolenc iz Novecerkve. Imela je čvr3te, zdrave hčere in sinove, 12 po številu. Sin župnik je sam v naglici prihitel sprevidet svojo preljubo maraico, katero je zelo isoko spoštoval. Prelep zgled vsom otrokom, kako se morajo starši spoštovati. Tri dni po sprevidenju je prihitel dne 27. marca k pogrebu svoje drags mamice in jo je od župne cerkve Sv. Kme spremil skupno z domačim g. župnikom Plepeiesem na zadnji poti na pokopališče. Pevci so zapeli mamici žalostinko. Blaga rajna naj počiva v miru! Velenje. Žalostno so zapeli šmartinski zvonovi, ko je prišla tužna brzojavka iz rudnika Kosovo, da je nenadna smrti preminul naš nad vse spcstovani in priljubljcni mladenič Franc Oštir, po domače Štravsov Francl, iz Konovega v 26. letu svoje starosti. Rajni je bil zaposlen v rudniku Kospvo na Kosotem poiju v južni Srbiji. Njegov brat Karol, ki služi kot podčastnik pri mornarici v Beogradu, poioia sledeče: Ko sem dne 16. marca dobil brzojav od mojih staršev, da se ne morejo udeležiti pogreba, sem zaprosil g. kapetana za takojšan dopu?t. Na postaji me je čakalo uradniško osobje z g. tavnateljem na čelu, in rajnega znanci in prijatelji. Kakor mi poroča g. ravnatelj, je rajni kot preddelavec nadzproval eieklrični stroj ter siučajno prišel v dotiko z eleklrifno žico, katera je bila hudn napeta. Ko se jfi doli.knil žire, je po izpovedi nekega deJavca Irenutno nasto_)ila smrt. Po naročilu g. ravhatclja ,je počivaio delo na premogovniku dva dni, Pogrob je bil veličasten od ogromni udeležbi vseh tamkajšnjih delavcev in tudi uradnikov. Na lepo ozaljšano belo krsto so prispsvali ogromno množino vencev z napisi. Piihajali so tudi ljuJje od vsake hiše in vsake vasi z venci, da je bila udeležba sprevoda ogronma, kar kaže, da je bil rajni tudi tam med vsemi zelo priljubljen. G. župnik izPrištine je prišel na Hce mesta k mrtvaškemu sprevodu. V Prištini ,ie bila krsta prinešena^v cerkev in po službi božji.ju.nešana na katoliško poippfiljšče v Piistino v južni Srbiji. Počivaj v miru na Kosovem _o!j_, njegovi dnši pa svoli več:ia !uč! 5t. Asilrcž pri Velenju. Kdorkoli izmed tnjeev pride v nsišo župnijo; ne mcre prehvaliti njone Ijubkosti in njirnosti ter prijaznosti njenih prebi.valcev. Je.to prijazna in solnčna pokrajinn, od božje roke, blagoslovljena, posejana z ličnimi in belimi kmetskimi domovi, od vseh .trani ubdanirni s sadnim drevjem. In naš sadjar, ki.ja vinogradnik obenern, skrbno pazi na svoje drevje; skrbno ga neguje in mu strože, dobro vedoč, da' mu ob vsaki tudi najslabši letini obilo poplača r.jegov trud. Saj je sadjereja v teh težkih časih, ko je gospodarska kriza na višku, ko so vsi drugi pridelki nod ceno, edini glavni izhod iz denarne zagate. To je potrdiio zlasti preteklo leto. Kljub temu, da jo sadjc povsod izredno dobro obrodilo, kljub lemu, da je bilo povsod v velikih množinnh tega blaga, jc imelo adlično ceno. Po so'n_n!h gričih pa se razprostirajo obširni vinogradi, iz kojih sredine se belijo daleč naokoli vin.ki hrami, polni žlahtno kapljice, ki Se sedaj čaka na kupca. Dasiravno ima vino tako nizko ceno ter je srečen, kdor ga sploh moro prodati, je naš vinogradnik izredno navezan na svoj vinograd, ko je baš sedaj polno življenja v njem. Od vseh strani odmeva petje in smeh veselih kopačev, zbranih zvečer pred zidanico, ko jim gospodar streže s sladkim vinom; z njimi je vesel ter ž njimi vred se smeje in poje.Tak je naš sadjar in vinogradnik. Pridno dela od zore do mraka, ne meneč se za bridkost: in težave, ki ga tarejo, ter prosi Boga, da bi obilo blagoslovil delo njegovih rok. —š—k. Nov višinski rekord 12.800 m je dosegel francoski letalec Lemoine.