GEOGRAFSKI OBZORNIK 2. Zaradi pomanjkanja denarja bo Bulletin po vsej verjetnosti nehal izhajati, nadomestil pa naj bi ga EUROGEO Website, vendar bi vzhodoevropski ko- legi zaradi pomanjkanja računalniške opreme ra- je imeli Bulletin v njegovi stari obliki. 3. Društva naj čimprej pošljejo nove podatke za Eu- rogeo direktorij. 4. Ko bo stran na Internetu postavljena in bo tekoče delovala, bomo zaprosili Bruselj za finančno po- moč. Do takrat bo tudi še izhajal Newsletter. Sti- ki naj bi v bodoče potekali preko interneta. 5. Članarine so vitalnega pomena za delovanje EUROGEA, zato naj bi društva, ki članarine ne mo- rejo plačati, zaprosila za pomoč svoja ministrstva za šolstvo. 6. V prihodnosti je bolj smiselno upati na sponzors- tvo za posebne namene, ne pa na sponzorstvo kar tako. Upamo lahko, da bodo konference eden teh posebnih namenov. Konferenca je potekala v prijetnem in sproščenem vzdušju. Do lani sva se konferenc izmenično udeleže- vala predstavnika Katedre za didaktiko geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je tudi krila stroške in članarino, kajti društva učiteljev geografije še nismo imeli, naša prisotnost pa se nama je zdela nujno po- trebna. Prisotne sem na konferenci 1998 seznanila s po- tekom ustanavljanja društva in upam, da se bodo konference prihodnje leto lahko udeležili tudi predstav- niki slovenskega Društva učiteljev geografije in Komi- sije za geografsko vzgojo in izobraževanje. Od sodelovanja v EUROGEU si lahko obetamo veliko ko- ristnih informacij in možnosti za mednarodno sodelo- vanje, obenem pa je to eden izmed načinov predstavitve slovenske šolske geografije širši evropski strokovni javnosti. 2 9 . M E D N A R O D N I GEOGRAFSKI K O N G R E S , SEUL (AVGUST 2 0 0 0 ) I rma Potočnik V organizaciji Mednarodne geografske zveze (IGU) in Korejskega nacionalnega komiteja bo od 14. do 18. avgusta 2000 v Seulu (Južna Koreja) potekal 29. Mednarodni geografski kongres, katere- ga glavna tema bo »ž ivet i z raznovrs tnost jo« (Li- ving with diversity; opomba: Veliki angleško-slovenski slovar besedo »diversity« pojasnjuje kot različnost, raz- nolikost, raznovrstnost, neenakost, pestrost). Na kongresu bo imela beseda »raznovrstnost« šir- ši pomen: 1. raznovrstnost pripomore k stabilnosti družbeno-pro- storskega sistema in je hkrati tudi ključnega pome- na za stabilnost ekosistema; 2. raznovrstnost predstavlja potencial za bodoči razvoj družbe, saj lahko vzajemni elementi med različnimi kulturami prispevajo k večji kvaliteti razvoja; 3. raznovrstnost povečuje ustvarjalnost, saj je mogo- če le ob svobodi misli razmišljati drugače od pre- vladujočega vzorca. Sodobna družba ni naklonjena raznovrstnosti. Glo- balizacija zahteva čedalje večjo uniformiranost, ki jo lahko dosežemo na račun zmanjševanja razlik in raz- novrstnosti. Vendar pa je raznovrstnost ena glavnih po- tez človeške kulture, zato se geografi bojimo, da bo nekritično uveljavljena globalizacija kjerkoli po svetu zmanjšala možnosti in sposobnosti ljudi, da bi svobod- no živeli na njim lasten način. Na prelomu tisočletja se zdi koncept raznovrstno- sti v ravnanju z okoljem, prostorom in kulturo edini spre- jemljiv. Hkrati se moramo zavedati, da življenje z raznovrstnostjo stane, zato moramo ovire premaga- ti s prilagodljivostjo v razmišljanju in strpnostjo do raz- ličnih kultur. Geografija se po definiciji ukvarja z raznovrstnost- jo, pestrostjo, razlikami v pokrajini in odnosih. Geo- grafija in geografi naj bi tudi v prihodnje delovali v smeri zagotavljanja raznovrstnosti človeške kulture. Morali bi dati večji poudarek proučevanju raznovrst- nosti, biti bolj raznovrstni v raziskovalnih metodah, pou- čevati bi morali, da je življenje lepo v različnih oblikah na raznolikem zemeljskem površju. Na kongresu v Seulu naj bi govorili o raznovrst- nosti in za raznovrstnost. Seul se zdi eden najbolj primernih krajev na sve- tu za udejanjanje opisanega, saj je Koreja stara dr- žava, še vedno razdeljena, obkrožena s svetovnimi velesilami (Rusija, Kitajska, Japonska), v zadnjih ne- kaj desetletjih se razvija z nepričakovano hitrostjo, soo- ča se z dosežki in problemi ter ugotavlja, da sta tradicija in sodobnost včasih v harmoniji, včasih v nasprotju. Tako je »raznovrstnost« koncept, ki lahko poma- ga interpretirati korejsko preteklost, a tudi prihodnost. Organizacijski komite je aktivno iskal sodelova- nje in pomoč sosednjih držav. Sodelovanje pri orga- nizaciji in izvedbi terenskega dela/strokovnih ekskurzij so ponudili japonski in kitajski geografi. Zaenkrat pri- prave potekajo po načrtu. Na kongresu bo navzoča večina komisij in sekcij IGU. Sestanke bodo imeli v ča- su predkongresa ali glavnega kongresa. To zagotav- lja, da bo Koreja avgusta 2000 središče geografskih diskusij. Organizatorji menijo, da bo pričujoči kongres pomemben vstop geografije in družbe v 21. stoletje, zato Vas vljudno vabijo k aktivni udeležbi (članek, po- ster, razstava, udeležba na simpozijih, terensko de- lo/strokovna ekskurzija, tekmovanje mladih geografov). Osnovne informacije o kongresu so posredova- li v drugem obvestilu maja 1999 (29. IGC, Second Circular), avgusta 1999 so informacije posredovali nacionalnim komitejem, komisijam in sekcijam (Bul- letin IGU, 49(1), 1999). Organizator se je obvezal, 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Predviden program 29. Mednarodnega geografskega kongresa čas/ datum 7.-12 .8 . 13.8. 14.8 . 15.8 . 16.8. 17.8 . 18.8 . 19.8 . dopoldne predkongres predkongres otvoritvena slovesnost sprejem glavni kongres: znanstveni program odhod, znanstveno- -raziskovalno terensko delo popoldne predkongres registracija glavni kongres: znanstveni program zvečer IGC korejski večer Seulski gala večer korejska glasba in ples zaključna slovesnost dogodki dnevne ekskurzije, kulturni programi, razstave, mednarodno geografsko tekmovanje poslovilna zabava da bodo najnovejše informacije dostopne na inter- netu ¡www.geog.snu.ac.kr/IGC2000/), na vpra- šanja bodo odgovarjali preko elektronske pošte (igcseoul@plaza.snu.ac.kr). Dodatne informacije (nastanitev, prijava, program, strokovne ekskurzije) lahko dobite pri Irmi Potočnik (geografija@ff.uni-lj.si). Z A S T A V E S V E T A V a l e n t i n a B rečko G r u b a r Letos je pri založbi Slovenska knjiga izšla knjiga Zastave sveta, ki je prevod angleškega izvirnika Complete Flags of the World. Na 240 straneh nam predstavlja državne pa tudi nekatere druge zastave. Uvodnim poglavjem s predstavitvijo tipov in de- lov zastav ter grboslovnih izrazov sledijo celostranske predstavitve 1 81 državnih zastav. Vsaka predstavitev vsebuje poleg barvne slike z razlago pomena simbo- lov in barv zastave tudi podatke o rabi zastave, da- tum sprejetja, podatke o nastanku države in kartografski prikaz lege države na kontinentu. Države sveta so na- mreč razporejene po kontinentih začenši s Severno in Srednjo Ameriko, sledijo Južna Amerika, Afrika, Evro- pa, Azi ja in Avstralija z Oceanijo. Pogosto so poleg zastav predstavljeni tudi državni grbi, nekatere dodat- ne zastave in prapori držav. Pri desetih državah: Ka- nada, Združene države Amerike, Brazili[a, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija, Španija, Švica, Avstri- ja, Rusija, Malezija in Avstralija so poleg državne za- stave predstavljene tudi zastave provinc, kantonov, dežel, republik ali zveznih držav. Poleg celovitega pri- kaza državnih simbolov so zelo dobrodošli tekstovni deli z zbranimi podatki o državah, zlasti manj zna- nih in novonastalih. Delo namreč zajema tudi države in njihove simbole, ki so bili sprejeti po letu 1990 (Ta- džikistan, Kirgizistan, Kazahstan, Uzbekistan, Turkme- nistan, Gruzi ja, Armenija, Azerbajdžan in druge nekdanje republike Sovjetske zveze, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Hrvaška, Sloveni- ja, Slovaška). »Najmlajši« predstavljeni zastavi Komo- rov in Konga sta bili sprejeti v letu 1997. V zaključku so prikazane še najbolj znane zastave mednarodnih organizacij in signalne zastavice. »Zastave sveta« so vsekakor dobrodošla knjiga, ki utegne koristiti prav vsem, od šolarjev do starejših, če ne drugače pa ta- krat, ko vidimo neznano zastavo in hočemo ugotovi- ti komu pripada. J U L I J S K E A L P E - S E V E R N I P R I S T O P I M A N J Z N A N E P O T I S L O V E N S K I H G O R A M i h a P a v š e k Izid vsakega novega vodnika pri založbi SIDARTA je svojevrsten geografski dogodek in hkrati tudi praz- nik. Pri založbi skrbijo tako za kolesarje, turne smu- čarje, kot tudi za izletnike, planince, gornike, alpiniste in celo proste plezalce. Za vse tiste torej, ki so redno »na terenu«, in nič se ne bomo zmotili s trditvijo, da smo tu geografi med prvimi, če ne celo najštevilnejši (vsaj tako bi moralo biti!). Pri pisanju tovrstne litera- ture sicer nekoliko zaostajamo, morda tudi zaradi na- še miselnosti, da je treba v knjižne vodnike uvrstiti čimveč podatkov o pokrajini, po kateri se potepamo s kolesom, smučmi in peš ali pa na kakšen drug, ma- lo bolj nenavaden način. Avtorja pričujočih vodnikov s tem nista imela preveč težav, še več, za vsakega geo- grafsko nastrojenega obiskovalca tega »nekoristnega sveta« sta pustila odprto nišo za iskanje lastnega po- krajinskega »sladkorčka ali l izike«. Čeprav je od iz- daje obeh vodnikov minilo že kar nekaj časa, je prav, da vam jih že zaradi njihove oblikovne in vsebinske podobe podrobneje predstavimo. Avtor prvega od obeh vodnikov z naslovom Jul i j - s k e A lpe - S e v e r n i p r i s top i , ki je izšel konec lan- skega leta, je Tine Mihelič, eden največjih poznavalcev naših gora. V tej knjigi je opisanih 4 0 vzponov, ki po 28