ODPRTA VPRAŠANJA HORJULA IN NJEGOVE OKOLICE
Sobota. »Zopet ta dan«!, se že zju-traj kregam. Morala bom v trgovino, mesnico in še kam. Vprašanje je, kaj se bo šc mama spomnila. Na vsak način sem se hotela popoldne na Vrhniko s prijateljico kopat. Torej bo treba opraviti vsa ta potovanja popoldne. Najprej v trgovino.
Toda groza! Kdaj bom na vrsti? Trgovina je bila polna, tako da sem se le s težavo zrinila vanjo, ob stoka-nju mnogih ljudi, kajti sama ne vem, kolikim sem stopila na nogo. In sedaj čakaj! Ljudje so nestrpno pogledo-vali na uro. Vsakemu se je mudilo. Pomislila sem, kako nujno potrebna je nova trgovina. Kdaj se bo tozgodi-lo? Zaenkrat so to samo sanje. Se
bodo kdaj uresničile?
No končno sem bila na vrsti. Do-bila sem kruh in odšla k mesarju. Mi-sliie, da je bilo tu kaj bolje? Vrsta se je vlekla kot kača. Zopet čakaj! Po dolgi uri čakanja sem se kot mula otovorjena odpravila domov.
Po ostalih sobotnih opravilih sem končno dobila dovolilnico, seveda od mame, da je delovna sobota konča-na. Torej se začne moje prosto po-poldne.
Prišla je prijateljica in sva se s ko-lesom odpeljali na Vrhniko na veselo kopanje. Toda to veselje naju je kmalu minilo, ko sva prišli na »avto-cesto« Horjul—Vrhnika. Metalo me je sem ter tja. Mislila sem, da me bo
vrglo s kolesa. Luknja pri luknji. Kako se je kadilo. Tovornjak, ki je pripeljal mimo, naju je ovil v debelo plast prahu.
Vsi beli sva končno prispeli na Vrhniko. Toplo sonce in voda sta nama odgnala misli na cesto. Proti večeru sva se vračali domov. Razmiš-Ijala sem, kdaj bo ta cesta asfaltirana. Koliko hitreje bi prišli na Vrhniko po asfaltu! Kolikim bi se uresničila želja, ki se vsak dan vozijo na delo na Vrh-niko. Se jim bo kdaj uresničila? Poleg vprašanja glede ceste in trgo-vinc je še mnogo odprtih vprašanj. Takoj na prvem mestu je tudi »okras« vasi potok Horjulščica.
Nekdaj čist, bister potok se danes preliva v vseh mogočih barvah. Bodo kdaj ta vprašanja rešena?
To je bilo poleti. Kako je pozimi in kako bo spomladi, ko bo te jame zalil dež, si lahko kar mislite.
ANITA MOLE OŠ HORJUL — K.a.r.