LETOX PETEK, 13. MAREC 1980 ŠT. 3 Poslovno poročilo za leto 1979 Podatki o poslovanju v letu 1979 so sledeči: DO LIP BLED 1. CELOTNI PRIHODEK je dosežen 870,658.000 din, kar je za 51 % več kot v letu 1978 in za 21 % več kot znaša plan za 1979. Celotni prihodek se nanaša na (v tisoč din): doseženo 1979 struktura 1978 1979 1978 1979 1979 plan 79 — prodajo proizvodov in storitev na domačem trgu 263.589 47 30 97 74 — prodajo proizv. v izvoz 171.939 18 20 162 126 — prodajo proizv. in storitev 228 med TO v DO 218.641 17 25 226 — prodajo trg. blaga 189 in materiala 205.931 17 24 216 — izredne prihodke 10.558 1 1 139 141 skupaj 870.658 100 100 151 121 V celotnem prihodku je zajeta samo prodaja, za katero so do 15. 1. 1980 prispela plačila. Neplačana prodaja je znašala 31. 12. 1979, z upoštevanimi plačili do 15. 1. 1980, 15.740.000 din, kar je za 9.093.000 din več kot v začetku leta 1979, kar tudi pomeni, da so dohodki po plačani realizaciji za 9 milij. din manjši kot po fakturirani realizaciji. Izvoz je dosežen v višini 20 '% celotnega prihodka ali 36 % prodaje proizvodov. Izvoz je večji kot v letu 1978 za 62 %, plan za 1979 pa je presežen za 26 %. Preseganje izvoza v vrednosti pa je nekaj večje kot v dolarjih, iker je vrednost tujih valut do dinarja poskočila. Izvoz v dolarjih v primerjavi z obračunom v dinarjih je sledeč: doseženo 1978 1979 1979 1979 plan 79 — izvoz v dinarjih 171.939.000 162 237 — izvoz v US dol. 7.849.821 146 113 V razmerju do leta 1978 in do plana za 1979 je močno povečana prodaja med TO v DO, saj znaša za 126 % več kot v letu 1978 in za 128 % več kot po planu. Porast izvira iz uvedene grosistične prodaje v TO trgovina in so zato proizvodne TO prodajo za končne velike potrošnike preusmerile preko TO trgovina. Pa tudi sicer je medsebojna menjava med TO večja kot leto prej, npr. žagan les Rečica Bohinj itd. 2. DOHODEK je v razmerju do leta 1978 večji za 49 %, plan pa je presežen za 19 %. Tako v razmerju do leta 1978 kot tudi do plana je porast dohodka manjši kot porast celotnega prihodka, kar izvira iz močnejšega porasta porabljenih sredstev. Vendar pa so v porabljenih sredstvih stroški proizvodnje naraščali počasneje kot prodaja proizvodov, nabavna vrednost trgovskega blaga pa hitreje kot prodaja trgovskega blaga. Razlika torej izvira iz povprečne manjše marže pri trgovskem blagu v letu 1979 kot v letu 1978 zaradi uvedbe grosistične prodaje v TO trgovina, kjer je povprečna marža seveda manjša kot pri prodaji na drobno. Primerjava podatkov je sledeča: znesek 1979 1979 1978 1979 plan 79 Celotni prihod., od tega 870.658 151 121 — proizvodi 654.169 137 108 — trgovsko blago 205.931 216 189 Porabljena sredstva 574.915 152 122 od tega: — DIS stroški proizvodnje 288.958 129 99 — FIS stroški 89.485 132 110 — Stroški skupaj 378.443 130 101 — Nabav, vrednost trg. blaga 193.714 226 202 Uspešnost poslovanja merimo tudi z doseženim dohodkom na zaposlenega in do povprečnih poslovnih sredstev. Oba kazalca izkazujeta, da je doseženi dohodek ugodnejši kot v letu 1978, pa tudi plan je presežen: znesek 1979 1979 1978 1979 plan 79 Dohodek 295.743.000 149 119 Povprečno zaposlenih 1.025 102 97 Dohodek na zaposlenega 288.530 147 126 Povprečna poslovna sredstva 502.736.000 128 — % dohodka do posl. sredstev 58,8 116 — 3. ČISTI DOHODEK Razporeditev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1979 je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka in v skladu s sprejetim letnim planom za leto 1979. Za realno primerjavo s preteklim letom in s planom za 1979 je potrebno upoštevati pospešeno amortizacijo, ki smo jo obračunali v višini dvojne minimalne stopnje. Sklep o tem so v letu 1979 sprejeli vsi DS TO zato, ker je ugotovljeno, da minimalne stopnje amortizacije ne zadoščajo za normalno nadomeščanje iztrošenosti osnovnih sredstev. Ker te amortizacije v letu 1978 nismo obračunavali, je zaradi pravilnejše primerjave zato v -letu 1979 odšteta. Razporeditev čistega dohodka izkazuje sledeče: znesek 1979 v 000 din struktura 1978 1979 indeks 1979 1979 1978 plan 79 Čisti dohodek 212.390 Pospešena amortizacija 20.633 Osebni dohodki 133.069 Za krajevne skupnosti 1.340 9% za stan. gradnjo 11.483 Za drugo skup. porabo 11.237 Za poslovni sklad 27.744 Za rezervni sklad 6.884 ali: za OD in skup. porabo 156.314 za akumulacijo 56.076 100 100 148 120 9,7 — — 69,2 62,6 134 110 0,7 0,6 139 99 6,1 5,4 130 112 6,2 5,3 126 116 14,6 13,2 132 98 3,2 3,2 150 119 82,2 73,6 133 110 17,8 26,4 218 165 C \ 8. marec je praznični datum, to ni čisto navaden dan. Tedaj praznujejo vse matere, iene in dekleta. Darujemo jim cvetje in darila. Veselimo se z njimi, da jim vsaj enkrat v letu naklonimo pozornost. Povemo jim, da jih spoštujemo in da se bomo potrudili in jim pomagali tudi druge dneve v letu. Ni prav, da jih le enkrat počastimo ali namesto njih naredimo kakšno opravilo. Boj za enakopravnost je slovenski leni ali materi pri-nesel veliko olajšav, pa tudi obveznosti zaradi preobremenjenosti doma in v družbi. V času narodnoosvobodilne vojne so se v vrste partizanskih enot vključile tudi hrabre žene, dekleta in matere, ki so zgrabile tudi za puške ali pa so skrbele za ranjenec in bolničarska opravila. Med vojno so matere po vaseh in mestih poskrbele za hrano in obleko, borcem so preko dobre ilegalne zveze pošiljale raznovrstni material. Iz življenja v tistih težkih časih smo gotovo brali in slišali veliko. Ko so se borci lačni in utrujeni oglasili v vasi, je marsikatera mati kakor svojemu sinu pomagala partizanu. Nekatere matere Za praznik -8. marec niso dočakale sinov in mož v času svobode. Junaško so stisnile pest in pomislile s ponosom: vredno je bilo, tudi njihova kri je pomagala v borbi za svobodo. V današnjih časih ima žena možnost, da se aktivno vključi v družbenopolitično dogajanje. Lahko opravlja razne funkcije, kolikor pri gospodinjskih poslih in družini sploh zmore. Ni še dolgo od tega, ko sem se pogovarjala z materjo, ki pri treh otrocih opravlja važno družbeno delovno nalogo izven delovnega časa. Ko sem jo vprašala, kaj ji vsako leto za 8. marec pokloni določena družbena organizacija, mi je iskreno odgovorila: »Nič si ne želim bolj, kakor prijazne, prijateljske besede. Če ni pravih in prijateljskih sporazumevanj, darilo ne pomaga dosti. Rada bi čimveč storila za naš kraj in ko se pokažejo rezultati, se jih najbolj veselim.« Kako globoke so bile njene besede. Marsikatera žena misli, da ne bi zmogla funkcij izven delovnega časa. Strah je tudi včasih neupravičen. Volja in vztrajnost sta tisti, ki vodita do uspehov. Ob ženskem prazniku bi rada vsem materam, ženam in dekletom povedala najvažnejše: Bodite zdrave in zadovoljne, saj bi brez vas ne mogli prav živeti. Pomagati vam hočemo, da boste kar se da srečne v krogu sodelavcev in tudi doma. Ne samo besede, dejanja bodo pokazala, koliko vas imamo radi. Vesna 'k__________________________ Poslovno poročilo... (Nadaljevanje s 1. strani) Razporeditev čistega dohodka za osebne dohodke je v skladu z družbeno resolucijo za leto 1979, po kateri se smejo osebni dohodki povečati največ samo v višini 90 % porasta dohodka. Za DO v celoti je primerjava sledeča: — porast dohodka v 1979 do 1978 49 % — porast osebnih dohodkov v 1979 do 1978 34 % — porast OD in skupne porabe v 1979 do 1978 33 % — možen porast OD po resoluciji 44 % Za ostale potrebe skupne porabe je predlagan za 16% višji znesek kot je bilo predvideno po planu za leto 1979. Povečanje je potrebno zaradi prekoračenja porabe po zaključnem računu za leto 1978, kar pa ob sestavi plana za leto 1979 ni bilo znano, ker je bil plan sestavljen in sprejet dosti pred zaključkom za leto 1978. Sredstva skupne porabe po zaključnem računu za leto 1979 tako zadoščajo za kritje prekoračitev iz leta 1978 in za normalne potrebe po planu za leto 1980. Za stanovanjsko gradnjo je obračunano 9 % od izplačanih osebnih dohodkov, to je v višini, ki je predviden s sporazumom in letnim planom. Za krajevne skupnosti je obračunan prispevek 400,— din po zaposlenem, pri TO Tomaž Godec pa še 0,8 % od dohodka, vse v skladu s sprejetimi samoupravnimi dogovori. Za rezervni sklad je obračunano v skladu z republiškim predpisom in našim samoupravnim aktom 2,5 % od dohodka TO. Za osebne dohodke je v razporeditvi čistega dohodka upoštevan znesek, ki je izračunan na osnovi 23. člena samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka in v skladu s sklonom samoupravnih organov k periodičnemu poročilu za 30. 9. 1979 o dodatni razporeditvi oz. povečanju obračunanega odstotka po 23. čl. za oktober 1979 za 50 %. Po razporeditvi čistega dohodka za navedene namene je preostali znesek razporejen za poslovni sklad TO. 4. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki, ki so bili obračunani in izplačani v letu 1979 so bili v celoti odvisni od uspešnosti poslovanja posamezne TO in odvisnost: od razmerja do skupnega izhodišča za DO po planu za leto 1979. Izplačani osebni dohodki v letu 1979 se delno .razlikujejo od izplačanih za leto 1979. Izplačani OD v letu 1979 namreč zaiemaio prvo izplačilo v ianuarju 1979 za december 1978 in zadnje izplačilo v decembru 1979 za november 1979, v izplačane OD za leto 1979 pa se upošteva kot prvo plačilo v februariu za januar 1979 in zadnje izplačilo v januarju 1980 za december 1979. Zaradi primerjave izkazujemo oba podatka: izplačano v 1979 izplačano za 1979 znesek neto mesečno 1979 znesek neto mesečno 1979 1978 1978 DO skupaj 7.200 128 7.438 132 Bohinj 6.751 129 6.971 134 Rečica 7.172 125 7.465 130 Mojstrana 7.236 131 7.274 132 Podnart 6.570 126 6.775 131 Trgovina 8.139 137 8.338 129 DSSS 10.184 130 10.523 129 5. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA Že iz vseh spredaj navedenih podatkov je razvidno, da je poslovanje za leto 1979 za DO v celoti bilo uspešno. Uspešnost se seveda lahko analizira in prikazuje na razne načine, v tem poročilu pa bi opozorili na kazalce (priloga tabela 3), k: so po zakonu obvezni in zajemajo tudi najbistvenejši pregled poslovanja. Kazalci uspešnosti poslovanja so tudi primerni za medsebojno primerjavo med TO v DO, pa tudi z drugimi izven DO, npr. v združenju ali isti dejavnosti itd. V zaključnem računu primeriav z drugimi še ne moremo podati, ker še ne razpolagamo s podatki za druge. Z analizo in primerjvo za tričetrtletje pa smo že bili seznanjeni, primerjava po zaključnem računu pa bo podana pozneje. Kazalci uspešnosti za DO v celoti za leto 1979 izkazujejo boljši uspeh kot v letu 1978 v vseh pokazateljih, in sicer: doseženo na delavca v letu 1978 v letu 1979 indeks — dohodek 196.753 288.530 147 — čisti dohodek 142.815 207.713 145 — osebni dohodek in skupna poraba — % doh. v povpr. posl. sredstvih — % akumul. v dohodku 116.361 50,6 13,0 151.989 58,8 19,0 131 — % akumul. v čistem dohodku 17,8 26,4 — % akumul. v povpr. posl. sredstvih 6,5 11,2 — uporabljena obratna sredstva do celotnega prihod. - koef. obračanja 2,5 3,0 Medsebojna primerjava kazalcev uspešnosti po TO izkazuje, da sta razmeroma slabši (čeprav ne slabi) poslovni uspeh kot v letu 1978 dosegli TO Podnart in TO trgovina. Pri Podnartu se pozna vpliv nove investicije, ki je bila proti koncu leta 1979 šele zaključena in seveda še ni dajala predvidenih rezultatov, pri trgovini pa so rezultati slabši zaradi izjemnega porasta neplačane realizacije. Če TO razvrstimo po uspešnosti posameznih kazalcev, dobimo sledečo sliko: vrstni red (rang) dosežka: Bohinj Rečica Podnart Trgovina strana na zaposlenega: dohodek 5. 2. 3. 4. L čisti dohodek 4. 2. 3. 5. 1. OD in skupna poraba iz čistega dohodka 4. 3. 2. 5. 1. izplačani čisti OD mes. 4. 3. 2. 5. 1. ostali kazalci: % dohod, do posl. sredst. 3. 2. 1. 4. 5. % akumul. do dohodka 4. 1. 3. • 5. 2. % akumul. do čistega doh.4. 2. 3. 5. I. % akumul. do posl. sred. 3. 1. 2. 4. 5. koeficient obračanja obrat sredstev do celot. prih. 5. 2. 4. 3. 1. izvoz 1. 2. 0 3. 0 uvoz 2. 1. 3. 4. 0 TO »TOMAŽ GODEC«, BOH. BISTRICA 1. Celotni prihodek Celotni prihodek je dosežen v višini 263.413.000 din. kar je za 34 % več kot v letu 1978 in za 7 % več po planu za 1979. Močan negativni vpliv na celotni prihodek in na poslovni rezultat sploh ima porast neplačane realizacije, ki se je po zaključnem računu za leto 1979 povečal za 7.371.000 din, saj bi bil rezultat sicer še ugodnejši. V doseženi realizaciji je tudi povečan delež izvoza, ki je večji od leta 1978 za 59 %, v strukturi prodaie v letu 1979 pa znaša izvoz 56 %, v letu 1978 pa 48 %. Podatki so sledeči: doseženo 1979 (v 000 din) struktura 1978 1979 indeks 1979 1979 1978 plan 79 prodaja proizvodov in storitev na domačem trgu 107.069 48 41 115 104 prodaja v izvoz 148.192 48 56 159 111 prodaja trg. blaga 3.903 2 2 80 izredni prihodki 4.249 2 2 90 85 skupaj din 263.413 100 100 134 107 izvoz v US dol. 7.217.844 139 107 Večii porast izvoza, obračunan v dinarjih od izvoza v dolarjih je v višji vrednosti tujih valut ob koncu leta 1979 kot v začetku leta in v nekaj višji stimulaciji izvoza. Izredni prihodki se največ nanašajo na pozitivne obresti, obračunane v poslovanju med TO, nato v pozitivnih tečajnih razlikah in udeležbi na dohodku banke. 2. Čisti dohodek Razporeditev čistega dohodka za leto 1979 je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka in v skladu s sprejetimi izhodišči za plan 1979. Zaradi skromne akumulacije v letu 1978 je seveda porast v letu 1979 občuten, saj je bilo več izločeno za 263 %, do plana za 1979 pa za 92 % več. Podatki o razporeditvi čistega dohodka so sledeči: struktura indeks znesek ______________________________ 1979 (v 000 din) 1978 1979 1979 1979 1978 plan 79 čisti dohodek 89.355 100 100 161 127 pospešena amortizacija 9.794 — 11,0 — osebni dohodki 58.505 76,7 65,6 137 116 za krajev, skupnost 1.164 1,4 1,3 126 133 9 % za stanov, gradnjo 5.104 6,9 5,7 134 115 druga skupna poraba 5.000 5,4 5,6 167 114 za poslovni sklad 6.758 6,2 7,6 196 88 za rezervni sklad 3.030 3,4 3,4 159 120 ali za OD in skupno porabo 69.773 90,4 78,1 139 116 za kumulacijo 19.582 9,6 21,9 365 192 TO RECICA 1. Celotni prihodek Celotni prihodek je dosežen 280.872.000 din, kar je za 42 % več kot v letu 1978 in 20 % več kot po planu za leto 1979. Plačana reali- zacija je približno enaka kot fakturirana. 1 V doseženi realizaciji je precej povečan izvoz in sicer za 93 % do leta 1978, v celotni prodaji pa je izvoz že udeležen s 6,8 %, v letu 1978 pa 5 %. Podatki so sle- deči: doseženo v _ struktura indeks 1979 1979 1979 (v 000 din) 1978 1979 1978 plan 79 prodaja proizvodov na domačem trgu 244.853 89,6 87,2 138 113 prodaja v izvoz 18.967 5,0 6,8 193 126 prodaja trg. blaga 14.718 5,0 5,2 148 — izredni prihodki 2.334 0,4 0,8 283 233 skupaj din 280.872 100 100 142 120 izvoz v US dol. 1.022.724 193 126 2. Čisti dohodek Razporeditev čistega dohodka za leto 1979 je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka v DO in v skladu s sprejetim planom za leto 1979. Delno pa na razporeditev čistega dohodka vplivajo predpisi npr. za obračun rezervnega sklada v višini 2,5 % od dohodka. Podatki o razporeditvi čistega dohodka so sledeči: Srečanje v Kragujevcu V mesecu februarju tega leta so se srečali samoupravljala dvanajstič v Kragujevcu. Potekale so temeljite razprave in pogovori, da se bo delavski razred temeljito zavzel za izvedbo ustave in zakonov v združenem delu ter da se izpolnjujejo stabilizacijske naloge. Zoperstaviti se moramo širšim oblikam investicij in drugim vrstam porabe. Najvažnejša pa je krepitev pri storilnosti dela. V pismu, ki so ga na tem srečanju samoupravljalci Jugoslavije namenili tovarišu Titu so podane v vsem bistvu besede: »Ti si bil in ostal ustvarjalec številnih pridobitev in vrednot, vir nenehnih revolucionarnih preobrazb in vzponov države, ki jo upravlja delavec. Zato vidimo v tvoji pobudi za organiziranje kongresa samoupravljalccv Jugoslavije zgodovinski interes delavskega razreda, ki bo tako še odločneje prodrl naprej na svoji poti obvladovanja celotnega dohodka in razširjene reprodukcije, kot je to zapisano v naši ustavi, v zakonu o združenem delu in programu zveze komunistov. Hkrati te želimo obvestiti, da je tudi to srečanje samouprav-ljalcev krepko potrdilo globoko zasidrano prepričanje, da je samoupravljanje nenaclomestljiva sila našega gospodarskega in družbenega razvoja. Delavski razred Jugoslavije je pripravljen in odločen za nove napore, da doseže trajno ekonomsko stabilizacijo. Vse naše dosedanje življenje je pokazalo, da je ni bitke, ki je ne bi mogel dobiti delavski razred Jugoslavije v osvobojenem združenem delu, saj je to boj za nenehno zboljševanje njegovega družbenoekonomskega položaja in uresničevanje njegove oblasti v vseh življenjskih tokovih ter njegova neizmerna želja, da ga ti še naprej vodiš.« iz Komunista Po poti stabilizacije Varčujmo tudi doma Kako naj varčujem doma? Vprašamo se tu in tam med vsakodnevnimi razgovori. Da se varčevati, čeprav mogoče na videz menimo, da zares težko. S čisto navadnimi primeri lahko osvetlimo varčnost v našem domu. Pri umivanju zob vodo natočimo v kozarec, namesto da curlja iz pipe voda po odtočni cevi. Tudi ročno se da kakšna stvar oprati, včasih teče pralni stroj zaradi nekaj oblačil. Električne pečice gorijo kar naprej in včasih po vseh sobah gorijo luči, kot da je hotelska razsvetljava. Televizor prižgemo in gremo iz sobe, ne izključimo ga pa ne. Tudi pri likanju včasih sameva prižgan likalnik. Več goriva pa bomo prihranili, če bomo malo boli toplo napravljeni in pri 18“ C bomo prav dobro živeli. Seveda bomo prej poskrbeli za učinkovito zatesnitev oken in vrat. Mnogo ie skoraj neopaznih malenkosti, ki pa vse skupaj veliko potrošijo. Prav bi bilo. da ponesemo trdne sklepe o stabilizaciji tudi v naše domove. da bomo res zadovoljni in tako pomagali sebi in družbi, katere sestavni del smo. Sklepi samoupravnih organov DS DO UP BLED (28. 1. 1980) 1. DS je ugotovil, da so bili sklepi izvršeni. Na gradivo v javni obravnavi je bilo nekaj pripomb; DS je sprejel naslednji sklep: — obravnava predloga pravilnika o knjigovodstvu se podaljša za 15 dni. 2. DS DO je ugotovil, da so DS TO po predhodni obravnavi sprejeli zaključni račun in razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke, sklad skupne porabe in akumulacijo. Ugotovil je tudi, da je razporeditev čistega dohodka opravljena v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi čistega dohodka, v skladu s planom za leto 1979 in v skladu s sklepi samoupravnih organov. DS DO je sprejel zaključni račun v predlagani obliki. 3. DS je ugotovil, da so vsi DS TO po predhodni obravnavi na samoupravnih delovnih skupinah sprejeli plan za leto 1980, zato so ga delegati sprejeli. 4. DS je obširno obravnaval predlog skupnih stabilizacijskih ukrepov za izvajanje stabilizacije in usklajevanje plana v DO LIP Bled v letu 1980 in le-tega sprejel. Vodje posameznih stroškovnih mest morajo pripraviti konkretne programe stabilizacije za svoje področje — predloge ukrepov boljšega izkoriščanja delovnega časa, posebno tam, kjer prihaja do organiziranega ustavljanja in zastojev ter izgub zaradi večkratne menjave dela zaradi pomanjkanja materiala ali drugih vzrokov. Ukrepe morajo obravnavati zbori delovnih skupin, potrditi in sprejeti pa DS TO oz. DSSS. 5. Ker v mesecu marcu poteče mandat, je DS sprejel sklep o razpisu volitev v skupne samoupravne organe: DS DO, svet za finančne zadeve, odbor samoupravne delavske kontrole DO in disciplinsko komisijo DO. Volitve bodo 8. 4. 1980. V volilno komisijo so bili imenovani: 1. Jordan Blaževič, DSSS — predsednik 2. Metod Malej, Tomaž Godec — namestnik 3. Tomaž Jarkovič, Rečica — član 4. Tomaž Ravhekar, Mojstrana — član 5. Kati Varl, Podnart — član 6. Anton Žnidar, Trgovina — član 6. v 15-dnevno javno obravnavo je dal samoupravni sporazum o združevanju in odstopanju deviznih sredstev, ustvarjenih z izvozom v odboju od leta 1980 do 1985 7. v 15-dnevno javno obravnavo je dal tudi samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, o združevanju sredstev in o ustanovitvi trgovske družbe IPH — Holzindustrie, K. G. Handels s sedežem v Celovcu, Avstrija, ter samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri skupnem nastopanju v firmi IPH-Holzindu-strie, K. G. Handels 8. Delegati so bili seznanjeni z informacijo o predlogu pristopa Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju v SOZD GLG. Delavski svet SOZD je o pristopu GKZ Srednja vas razpravljal na seji 22. 2. 1980 in s soglasnim sklepom predlagal DS DO članic SOZD, da sprejmejo sklep o pristopu GKZ Srednja vas s pogojem, da sprejme določila samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Delegati so bili enotnega stališča, naj GKZ pripravi globalno analizo, obdela status in perspektivni razvoj DO in njenih ekonomskih enot. 9. Poročilo o ogledu turističnega kompleksa v Puli - Liž-njanju, Madera zaradi morebitne gradnje počitniškega doma za DO v SOZD je DS predlagal v poprejšnjo obravnavo odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje. DS TO lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica (27. 2. 1980) 1. Sklepi so bili izvršeni in se potrdijo, razen sklepa o odprodaji in odpisu osnovnih sredstev, za kar je rok 29. 2. 1980. Isto velja za sklep o komisijskem uničenju neuporabnega in odpisanega drobnega inventarja. 2. Zaključni račun za leto 1979 se potrdi z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in odhodka v skladu s samoupravnimi akti ter zakoni. 3. Potrdi se ukrepe za izvajanje stabilizacije in vsklaje-vanje plana v DO LIP Bled v letu 1980. Do 31. 3. 1980 naj se pripravi konkretne ukrepe stabilizacije na osnovi akcijskega programa za izboljšanje poslovnih rezultatov iz leta 1979 fn ukrepov za izvajanje stabilizacije in usklajevanje plana v DO LIP Bled v letu 1980. 4. Plan za leto 1980 se potrdi. 5. Smernice za srednjeročni plan 1981 — 1985 se potrdijo. 6. Na podlagi obrazložitve in javne obravnave se potrdi Pravilnik o knjigovodstvu. 7. DS TO na podlagi obravnave potrjuje Samoupravni sporazum o združevanju v V. enoto SIS SRS za ekonomske odnose s tujino. Za delegata v V. enoto SIS se imenuje tov. Draga Pavluša, za podpisnika samoupravnega sporazuma pa tov. Bajt Franca, ing. 8. Na podlagi zaključene javne obravnave DS TO potrjuje Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo visokošolske TOZD za lesarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehnične fakultete. Za podpisnika SS se imenuje tov. Lipnik Jožeta. 9. DS TO na podlagi obravnave potrjuje Samoupravni sporazum o sodelovanju na področju varilne tehnike. Za podpisnika SS se imenuje tov. Taler Niko. 10. DS TO razpisuje volitve v samoupravne organe TO, za dne 8. 4. 1980. Volitve se razpišejo v delavski svet TO in odbor samoupravne delavske kontrole TO. V volilno komisijo se imenujejo: Bijol Franc — predsednik Malej Metod — namestnik predsednika Kožar Franc — član Rozman Marija — namestnik člana Vidmar Marija — član Mandelc Francka — namestnik člana V volilno komisijo za volitve v samoupravne organe DO LIP Bled se predlaga v izvolitev tov. Malej Metoda. 11. DS TO na podlagi obravnave potrjuje predlog popravkov Pravilnika o delovnih razmerjih TO. 12. DS TO potrjuje predlog nabave osnovnih sredstev: — 1 kom. ročni strojček za pakiranje — obrat pohištvo — 2 kom. pnevmatski strojček za pakiranje — za obrat pohištvo. 13. Za izdelavo novega programa za združitev s FILBO se odobri 120.000,00 din oziroma plačilo 1/3 stroškov. DS TO lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica (31. L 80) 1. Sklep o odprodaji osnovnih sredstev, ki ni bil realiziran, ostane v veljavi. Zadolžen: oddelek za investicije in vzdrževanje. 2. Na podlagi javne obravnave DS TO potrjuje Samoupravni sporazum o merilih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980. Za podpisnika sporazuma se imenuje tov. Bajt ing. Franca. 3. Na podlagi javne obravnave DS TO potrjuje samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Za podpisnika SS se imenuje tov. Lipnik Jožeta. 4. DS TO potrjuje inventurni elaborat za leto 1979. — Inventurni viški se knjižijo na izredni dohodek. — Iventurni manjko se knjiži na izredni izdatek. — Osnovna sredstva (po priloženem spisku) se na predlog komisije za popis osnovnih sredstev odpišejo in po možnosti odprodajo. Zadolžen: oddelek za investicije in vzdrževanje. Rok: 29. 2. 1980 — Drobni inventar (po priloženem spisku) se na predlog komisije za popis drobnega inventarja odpiše in komisijsko uniči. Zadolženi: predsedniki komisij Hodnik Stanko, Mencinger Franci in Mencinger Franc. Rok: 29. 2. 1980. 5. DS TO potrjuje predlog samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka med proizvajalci žamanja ter sekanic ter tovarno celuloze v Medvodah. Za podpisnika se imenuje tov. Zvonka Jiraska. 6. DS TO potrjuje predlog samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih med gozdarstvom in lesno industrijo. Za podpisnika se imenuje tov. Bajt ing. Franca. 7. Na osnovi obravnave daje DS TO Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo visokošolske TOZD za lesarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehniške fakultete v 15-dnevno javno obrbavnavo. 8. DS TO na podlagi obravnave potrjuje Dogovor o programu ljudske obrambe in določitvi višine potrebnih sredstev za njegovo financiranje. 9. DS TO potrjuje Pravilnik o inventuri. 10. DS TO potrjuje Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za izgradnjo in poslovanje mehaniziranega lesnega skladišča na Rečici. Za podpisnika SS se imenuje tov. Repe Jakoba, dipl. ing. 11. DS TO potrjuje: — predlagano prodajno ceno 302,00 din za kv. m brez prometnega davka za servis plošče oz. plošče II. kvalitete. — prodajno ceno odrezkov od gradbenih plošč po 20,00 din/kom. za zunanje stranke. Za vse zaposlene delavce v LIP Bled, pri nakupu odrezkov gradbenih plošč DS TO lahko odobri na podlagi pismene prošnje popust, ki ga določi komisija. DS TO predlaga popust 50 %. — cene veljajo od dneva potrditve oz. od 1. 2. 1980 dalje. 12. DS TO potrjuje gotovinsko izplačilo oz. povrnitev stroškov 3.016,00 din zaradi reklamacij pohištva DOTA, strankam Kajfež Marjanu in Škerl Maruši — Ljubljana. 13. DS TO na podlagi obravnave sprejema informacije o zvezni, republiški in občinski resoluciji za stabilizacijo gospodarstva v letu 1980. 14. DS TO potrjuje predlog konstante 10 %, za dobo treh mesecev. 15. DS TO preklicuje sklep DS TO z dne 10. 7. 1978 oziroma soglasje tov. MRAK Ladislavu za gradnjo delavnice na zemljišču, ki je rezervirano za industrijsko cono. 16. Na podlagi prošnje Sankaške zveze Slovenije se tov. Pikon Francu odobri 4 dni izredno plačanega dopusta za udeležbo na tekmovanjih. 17. Ugodno se reši prošnja Smučarskega kluba Bohinj. Tov. Lapajne Mirkotu se odobri 1 mesec izrednega dopusta za udejstvovanje na skupnih pripravah B selekcije državne reprezentance smučarjev tekačev in udeležbo na tekmovanjih. Z ozirom na to, da je tov. Lapajne še v učnem razmerju, se je glede izostanka domeniti s poklicno kovinarsko šolo. Zadolžen: Mencinger Franc. 18. Ugodno se reši prošnjo Planinskega društva Srednja vas za nadaljnjo pomoč pri izgradnji nove planinske koče na Vojah, katere pokrovitelj je naša TO in sicer: razrez 30 kub. m okroglega lesa, sušenje lesa in izdelava opaža po specifikaciji, ki jo bo predložilo PD. Ostali les se bo uporabil za izdelavo vrat na tabele, ki jih bodo delali naši delavci v popoldanskem času po posebnem dogovoru. Naša TO pa bo za izdelavo vratnih kril odobrila brezplačno uporabo strojev. (Nadaljevanje na !.. strani) Informacije INDOK Centra Radovljica 10. skupno sejo vseh zborov Skupščine občine Radovljica so delegati posvetili 70-letnici rojstva tovariša Kardelja. Smole Jože, predsednik ZSS občinskega sveta Radovljica, je orisal Kardeljevo plodno življenje in delo ter zaključil z revolucionarnimi besedami, da »je človek vreden toliko, kolikršen je ustvarjalen doprinos njegovi generaciji«. Delegati so nato nadaljevali delo na ločenih sejih. Vsi trije zbori so sprejeli spremenjeni aneks k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja in uporabe sredstev, ki jih delavci v TOZD namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb v KS. Zaradi omejitev in stabilizacijskega obnašanja, ki jih prinaša resolucija za letošnje leto, so delegati prispevek na delavca znižali s 500 na 400 dinarjev. Prav tako so črtali 2. člen aneksa, po katerem naj bi za delavce iz Bohinjske Bistrice odvajali 1000 dinarjev za ureditev Muzeja Tomaža Godca v Bohinju. Tovariš Slivnik Stanko, predsednik izvršnega sveta Radovljica je na kratko nanizal vzroke, ki so privedli do tako ostre resolucije. Predvsem sta to visok zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 2,5 milijard dinarjev in 25 % stopnja inflacije. Vse to terja takojšnje ukrepe na vseh področjih: — uvoz repromateriala in opreme bo ostal na višini iz lanskega leta, kar bo v naši občini, ki je v veliki meri vezana na uvoz repromateriala povzročilo določene težave, — zaposlovanje se bo v občini v primerjavi s preteklim letom povečalo le za 1 %, — prišlo bo do velikega omejevanja investicij, predvsem negospodarskih. Vse negospodarske investicije, ki nimajo zagotovljene ene tretjine sredstev iz samoprispevka in pokrite finančne konstrukcije, bodo preložene, — politika cen bo selektivna; v prvih treh mesecih naj bi se dvignile le cene energije in RTV naročnine, — rast osebnih dohodkov bo za 25 % zaostajala za rastjo dohodka, v negospodarski dejavnosti in skupnostih skupnih služb pa se bodo v tem letu osebni dohodki lahko dvignili največ za 16 %. Delegati so v vseh treh zborih obravnavali informacijo o problematiki zdravstva v naši občini. Obrazložitev je podal tov. Kuhar, ki je poudaril, da je zdravstvo v naši občini, kljub številnim pripombam in pomanjkljivostim, ki so jih posredovale TOZD in skupnosti, na visokem nivoju, tudi glede organiziranosti, čeprav bi se dalo še marsikaj izboljšati. Vitalni kazalci, visoka povprečna starost, umrljivost dojenčkov, nas uvrščajo nad evropsko povprečje. Smatra, da gre v primeru nezadovoljstva za posamezne primere, ki pa jih je potrebno takoj in tudi konkretno reševati, če do tega pride. Tovariš Kuhar je v nadaljevanju povedal, da bo letošnja resolucija na področju zdravstva povzročila povečanje participacije in omejitev programov. Začetek varčevanja bo pri investicijah, sledijo omejitve v klimatskem in zdraviliškem zdravljenju, omejitve v bolnišničnem zdravljenju, posebno še v Kliničnem centru v Ljubljani in v drugih izvenregijskih bolnišnicah, saj gre večina sredstev za to obliko zdravljenja, medtem ko potroši osnovno zdravstvo le 13 % sredstev. V prihodnjem Poslovno poročilo... (Nadaljevanje z 2. strani) znesek 1979 (v 000 din) struktura indeks 1978 1979 1979 čisti dohodek 74.156 100 100 145 129 pospešena amortizacija 7.925 — 10.7 osebni dohodki 39.883 59,4 53,8 131 108 za krajev, skupn. 126 0,2 0,2 100 44 9 % stanov, gradnja 3.487 5„2 4.7 130 114 za drugo skup. per. 3.500 6,8 4,7 100 121 za poslovni sklad 16.585 24,8 22,3 131 134 za rezervni sklad ali 2.650 3,6 3,6 146 129 za OD in skup. porabo 46.996 71,7 63,4 128 109 za akumulacijo 27.160 28,3 36,6 188 189 TO MOJSTRANA 1. Celotni prihodek Celotni prihodek je dosežen v višini 48.888.000 din, kar je za 35 "'o več kot v letu 1978 in za 5% več kot po planu za 1979. Celotni prihodek sestavlja plačana realizacija, ki je celo nekaj večja kot fakturirana. 2. Čisti dohodek Razporeditev čistega dohodka za leto 1979 je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka in v skladu s sprejetimi izhodišči za plan 1979. Podatki o razporeditvi čistega dohodka so sledeči: znesek 1979 (v 000 din) struktura indeks 1978 1979 1979 1979 1978 plan 79 TO PODNART 1. Celotni prihodek Celotni prihodek je dosežen v višini 55.259.000 din, kar je za 36 % več kot v letu 1978 in za 1 % več kot je znašal plan za leto 1979. Plan za leto 1979 je sicer dosežen, vendar bolj vrednostno kot količinsko. Plan za leto 1979 je predvideval, da bo investicija zaključena že v prvem polletju in s tem tudi aktivirane večje kapacitete, ki jih predvideva investicijski program. Zaradi zakasnitve pri izvajanju investicije pa je preselitev iz Lancovega bila izvedena šele konec leta in načrtovana proizvodnja seveda ni bila dosežena. Celotni prihodek, ki zajema samo plačano realizacijo je nekaj nižji kot fakturirana realizacija, ker se je neplačana realizacija ob koncu leta povečala za 245.030 din. Podatki o celotnem prihodku so sledeči: doseženo v struktura indeks 1979 (v 000 din) 1978 1979 1979 1979 1978 plan 79 prodaja proizvodov na domačem trgu 50.108 93,6 90,7 131 97 prodaja v izvoz 4.780 6,1 8,6 192 156 prodaja trgov, blaga — — — — izredni prihodki 371 0,3 0,7 292 177 skupaj din 55.259 100 100 136 101 2. Čisti dohodek Razporeditev čistega dohodka je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka v DO in v skladu s sprejetim planom za leto 1979. Podatki o razporeditvi čistega dohodka so sledeči: znesek 1979 (v 000 din) struktura indeks 1978 1979 1979 1979 1978 plan 79 1979 1978 plan 79 dosežpno v . 1979 struktura indeks 1978 1979 1979 1979 (v 000 din) 1978 plan 79 celotni prihodek 187.585 100 100 231 171 prodaja v prodajaln. 99.906 99,2 53,3 124 103 prodaja na debelo 86.312 — 46.0 — 739 izredni prihodki od tega: 1.367 0,8 0,7 204 137 prodaja v prodaj. 99.906 100 100 124 103 Rečica 64.137 64,6 64,2 123 114 Zagreb 20.551 21,7 20,6 118 82 Murska Sobota 15.218 13,7 15,2 139 96 V celotni prihodek se upošteva samo plačana realizacija. V prejšnjih letih TO trgovina sploh ni poznala neplačane realizacije, ker v prodaji na drobno te skloh ni, z grosistično prodajo pa so se ob zakliučnem računu pojavili tudi neplačani računi. Po obračunu 31. 12. 1979 je neplačane realizacije 1.713.000 din, ki ne vpliva samo na zmanjšanje celotnega prihodka, temveč znižuje realizirano razliko v ceni in s tem vpliva na zmanjšanje dohodka. 5. Čisti dohodek Zaradi vpliva višjih obveznosti iz dohodka se čisti dohodek v razmerju do leta 1978 giba drugače kot dohodek in je porast nižji. Razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je izvršena na osnovi samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka in na osnovi plana za leto 1979. Podatki so sledeči: znesek 1979 (v 000 din) struktura indeks 1978 1979 1979 1979 1978 plan 79 čisti dohodek 11.548 100 100 144 93 za pospešena amortiz. 883 7,6 za osebni dohodki 6.859 67,8 59,4 127 94 ali za krajevno skupnost 14 — 0,1 25 za 9 % stanovanj gradnjo 593 6,1 5,2 122 107 za druga skupna poraba 600 7,1 5,2 105 109 za poslovni sklad 2.173 15,2 18.8 179 61 za rezervni sklad 426 3,8 3,7 152 103 za OD in skup. porabo 8.066 81,0 69,8 124 88 za akumulacijo 3.482 19,0 30,2 229 108 čisti dohodek pospešena amortiz. za osebne dohodke za krajev, skupn. za stan. gradnjo sklad 6.727 380 3.545 6 306 310 1.911 269 4.167 2.560 100 46.0 0,1 4,0 8,2 38.1 3,6 58,4 41,6 100 5.6 52,7 0,1 4.6 4.6 28,4 4,0 61,9 38,1 122 140 120 138 69 91 135 130 112 96 101 19 115 138 72 93 103 86 Lipnik Skupni ukrepi za izvajanje stabilizacije v DO LIP Bled Analiza dosedanjega izvajanja družbenega plana ter medsebojne prepletenosti in odvisnosti osnovnih dejavnikov razvoja kažejo, da so sorazmerno visoke rasti v zadnjih letih rezultat neusklajene porabe in konjunkture, inflacije in drugih negativnih pojavov na domačem trgu in relativnem zaostajanju izvoza za uvozom, kar ni moč nadaljevati brez težjih posledic. V takih pogojih in sorazmerni časovni stiski smo konec januarja sprejeli plan proizvodnje, plan prodaje, plan investicij za enostavno reprodukcijo, merila, vrednost točke ter dodatke in prejemke (dnevnice, kilometrine, nagrade vajencev, nagrade za delovne jubileje). Plan proizvodnje in prodaje predvideva rast proizvodnje za 5,99 % in rast izvoza za 10 %. Istočasno so bili na republiškem in zveznem nivoju sprejeti nekateri akti, s katerimi je potrebno uskladiti predvideno potrošnjo v letu 1980. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanje in porabe sredstev za osebne dohodke in čisti dohodek 13.000 100 100 130 103 ščina SRS, Gospodarska zbornica pospešena amortizacija 1.651 12,7 SRS, sindikati, SDK in občina) osebni dohodki 9.003 67,3 69,3 134 106 določa, da bo lahko rast osebnih za krajevno skupnost 30 0,3 0,3 103 43 dohodkov v letu 1980 25% poča- 9 % za stanov, gradnjo 780 6,0 6,0 129 112 snejša od rasti dohodka, višine za skup. porabo drugo 710 6,3 5,5 113 100 osebnih dohodkov v preteklem za poslovni sklad 317 16,5 2,4 19 15 letu in udeležbe izvoza v celot- za rezervni sklad ali 509 3,6 3,8 140 103 nem prihodku. Ker smo v oktobru. in januarju nominalno pove- za OD in skupno porabo 10.523 79,9 81,0 132 105 čalt OD za cca 17% in dosegli za akumulacijo 2.477 20,1 19,0 123 96 7.428.— OD na mesec na zaposlenega z indeksom 132 na prete- TO TRGOVINA 1. Celotni prihodek Celotni prihodek je v letu 1979 dosežen v višini 187.585.000 din, kar je za 131 % več kot v letu 1978 in za 71 % več kot po planu za leto 1979. Na večji celotni prihodek kot je bilo planirano je predvsem vplivala grosistična prodaja kot stranska dejavnost TO trgovina. Večja grosistična prodaja kot je bilo planirano je dosežena zaradi sprejetega samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku med proizvodnimi TO in TO trgovino v okviru DO LIP Bled. Na tej osnovi se vsa prodaja na debelo, ki se smatra kot končna potrošnja (velik: potrošniki, npr. gradbena podjetja itd.), izvršuje preko TO trgovine. Izredni prihodki se nanašajo na obračunane obresti od potrošniških posojil, na dohodek banke in inventurne viške. Podatki o celotnem prihodku so sledeči: klo leto, je pričakovati ob povečanih stroških in sorazmerno majhnem povečanju obsega proizvodnje. da bo možna rast OD v letu 1980 primerno manjša tako, da je to rast omejiti s stimulacijo po 23. čl. samoupravnega sporazuma o delitvi ĆD. Kakršnokoli izplačilo po zaključnem računu za leto 1979 ne pride v poštev. Sklad skupne porabe (razen stanovanjskega dela), sme rasti nasprotni porabi v letu 1979 za 13 % (po resoluciji SRS 15 %), oziroma za vsakih 5 % večje porabe v preteklem letu od pov- prečja SRS še za 1 % manj oziroma počasneje. Fiksni stroški V skladu z zakonom o omejitvah porabe družbenih sredstev za potovanja, reprezentanco, dela po pogodbi, CPR in reklamo je uskladiti plan predvidene porabe z možnostjo na osnovi zakonskih dodločil in porabe v preteklem letu, venar naj bo pristop smiseln in selektiven. V ostalih fiksnih stroških pa je večjo pozornost pri ponovnem preverjanju predvidene potrošnje posvetiti stroškom za energijo (elektrika, olje), izdelati .bi bilo potrebno posebne programe, pravila varčevanja, vzdrževanja, pisarniškega materiala, uporabi in nadomeščanju drobnega inventarja in drugo. Zaposlovanje Z resolucijo je predvideno, da je v letošnjem letu možno povečati zaposlenost v materialni proizvodnji (na razvitih območjih SRS), največ za 1 %. Naš plan predvideva približno tako rast. Naraščanje zaposlenosti v režijskih delih pa mora biti še manjše na račun nekoliko večje v neposredni proizvodnji. Nerešen je problem pripravnikov—štipendistov, ob zaključku šolskega leta končuje šolanje 8 štipendistov ter pride iz služenja v JLA 5 štipendistov, ki bi morali nastopiti pripravniški staž. Problem je skušati razrešiti z Izvršnim svetom skupščine občine Radovljica (izdelati je konkretni plan kadrovanja za leto 1980). Študij ob delu Z vsemi, ki študirajo ob delu od leta 1978 ali preje in z zaposlenimi absolventi, ki zavlačujejo zaključek študija, naj se opravi razgovor in ugotovi stanje in vzroke zamujana ter predloži poročilo in predloge ukrepov za vsakega posameznika, v skladu s pogodbo o študiju oziroma štipendiji in duhu stabilizacije, odboru za kadre. Izvoz V planu prodaje smo predvideli vrednost izvoza v letu 1980 185.123.150,— din, to je 19 % več kot je bilo realizirano v preteklem letu. Računati je na možnost, da se bo zaradi restriktivnih ukrepov v Jugoslaviji na področju investicij, omejevanja potrošnje in manjše kupne moči, povpraševanje na domačem trgu v drugem polletju močno zmanjšalo ter da obstojajo realne možnosti, da izvoz še povečamo na vrednost 200 milijonov din. S povečano devizno pravico na 95 % in plasmajem teh pravic v okviru nekega dolgoročnega poslovnega sodelovanja (Slovenijales, Helios, Sava, Merkur, GLG), bo tudi dohodkovno izvoz postal enakovreden ali celo interesant-nejši od domačega trga, posebno še v povezavi z lastnimi možnostmi uvoza. Surovine Kot je bilo že v analizi in smernicah za nov srednjeročni program ugotovljeno, da bo vse težje za surovine, je v tem trenutku nujno z dobavitelji skleniti potrebne sporazume o dobavah in nasprotnih uslugah (sekanci, žamanje, sovlaganja, devizno pokrivanje itd.), da si zagotovimo maksimalno možno pokritje iz domačega trga, za manjkajoče pa izkoristiti vse možne kontingente za uvoz čimpreje. Investicije Za tekoče investicije je izdelati čimbolj točne plane poteka po fazah, kjer bo mogoče kontrolirati učinke (Podnart, plošče, prizidek upravne stavbe, skladišče pohištva), za nove pa v investicijskih programih ponovno preveriti učinkovitost. Na DS TO in DSSS je sprejeti za vse organizacijske enote programe—predloge ukrepov boljšega izkoriščanja delovnega časa, posebno tam, kjer prihaja do organiziranega ustavljanja in zastojev ter izgub zaradi večkratne menjave dela zaradi pomanjkanja materiala ali drugih vzrokov. Službe za varstvo pri delu morajo poostriti nadzor pri izvajanju ukrepov za varnejše delo, sodelovati z obratno in področnimi ambulantami pri kontroli in ugotavljanju vzrokov za bolniške izostanke. Do izostajanja zaradi neupravičenih izostankov ali neodobrenih ter neplaniranih izostankov, ki se naslednji dan odobre kot dopust ali kako drugače pa je na disciplinskih komisijah ter v prijavah zavzeti ostrejši odnos, saj povzročajo taki izostanki velike težave pri normalnem delu. Ukiniti in prenehati je z odobravanjem neplačanih dopustov in izrednih dopustov za športne dejavnosti. Prav tako je zaostriti odnos do pravilnega in pravočasnega naročanja, poročanja izdelave in izvajanja programov, pravočasnega kvalitetnega vzdrževanja ter na splošno izboljšati odnos do družbene lastnine in dela. Vodje posameznih strokovnih mest (direktorji TO, obratovodje, vodje oddelkov, vodje sektorjev) morajo pripraviti do sprejemanja plana in zaključnega računa za 1979 konkretne programe stabilizacije za svoje področje, jih obravnavati na zborih delovnih skupin in kot predloge predložiti DS TO in DSSS v sprejem in zadolžitve. Izvršilni odbori sindikata in člani ZK morajo preko delovnih skupin in neposrednih stikov z delavci zagotavljati potrebno mobilizacijo delavcev za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije v naši DO. Sproti naj se registrira vse probleme v poslovanju in pojave nezadovoljstva in malodušja med zaposlenimi ter samoupravnim organom in poslovodnim organom dati pobude za njihovo pravočasno odpravljanje. Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje s 3. strani) DS TO, lesna predelava Rečica (30. 1. 1980) 1. Pri pregledu sklepov je bilo ugotovljeno, da so realizirani. Javna obravnava kataloga del še ni zaključena in se podaljšuje. 2. DS TO Rečica je potrdil inventurni elaborat o popisu sredstev in njihovih virov s stanjem 31. 12. 1979 s tem, da se vsi nastali viški knjižijo na izredne dohodke, manjke pa na izredne izdatke. 3. Potrdijo se nekateri spremenjeni normativi v oddelku B-4, montaži in oddelku krila, kot so bili predloženi v obravnavo, razen normativa za razrez papirja, ki naj se ponovno snema, ko bo zagotovljeno brezhibno delovanje stroia ter urejeno delovno mesto, za kar se zadolži vodjo oddelka za pripravo proizvodnje in vodja oddelka za vzdrževanje in investicije. 4. V obratu žaga — odd. obloge se pri normativu 3112-00 tekstovni del dopolni s »s.j in bor 16—24 mm kratice — 1—3 m«. 5. Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo visokošolske TOZD za lesarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehniške fakultete v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča direktorja DO ing. Franca Bajta. 6. DS TO Rečica je obravnaval program izgradnje mehaniziranega skladišča v TO Rečica ter daje soglasje, da se k izgradnji tudi pristopi. 7. Potrdi se količinski plan proizvodnje in prodaje TO Rečica za 1. 1980 kot je bil predložen v obravnavo. Obenem se zadolži odgovorno službo, da izdela oz. uskladi še preostale postavke v planu z resolucijo o politiki izvajanja plana SR Sovenije v letu 1980 ter da se nato kot celoto predloži DS, po predhodni javni obravnavi, v sprejem do konca februarja 1980. 8. V skladu s 53. členom pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za OD v TO Rečica se za izenačitev doseganja normativov v posredni proizvodnji z normativi v neposredni proizvodnji sprejme konstanta v višini 8 % za dobo treh mesecev. Po treh mesecih bo o konstanti DS ponovno sklepal. 9. Predložena »ocena lastnih možnosti in pogojev delovanja ob neposredni vojni nevarnosti ter v različnih vojnih razmerah« se sprejme v predlaganem besedilu. 10. Kolesarskemu klubu Bled se na sedanjo ceno 4,00 din na km ne odobri popust pri naiemaniu kombija, v kolikor pa se bo cena zvišala, se jim odobri 20 % popusta. Za potrebe proizvodnje se odobbri nabava sledečih osnovnih sredstev: 1. Intervencijski agregat moči 4kW Rade Končar 2. 2 kom el. ročni rezkar za izrez odprtin pri vratih Bosch tip 1204 26000 obr./min. 320 V 3. 2 kom avtomatski izvijač Povasert tip TP-21 4. 2 kom izvijač Bahco tip D-12 N 12 TFO 11. Sprejme se sklep o razpisu volitev v: — delavski svet temeljne organizacije in — odbor samoupravne delavske kontrole Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil začno teči z dnem sprejema tega sklepa. Volitve se izvedejo 8. aprila 1980. Za izvedbo volitev se na predlog kadrovske komisije pri IO sindikata imenuje volilno komisijo v sestavi: Sodja Janez, predsednik, Sinkovič Janja in Polak Rozka člana. 12. Za potrebe kuhinje toplih obrokov se potrdi nabava 1 kom. električne trietažne peči. 13. V 15-dnevno javno obravnavo posredujemo naslednje popravke pravilnika o delovnih razmerjih TO Rečica in sicer: 1. V tretjem odstavku 55. člena se črta besedilo 3. točke, ki se glasi: »Neprimerna razmerja med delavci posamezne delovne skupine, ki vplivajo na uspešnost dela« 2. Četrti odstavek istega člena naj se spremeni tako, da se bo glasil: »Prerazporeditev delavca na druga dela in naloge je v pristojnosti odbora za delovna razmerja. Prerazporeditev po 1. točki tega člena pa v nujnih primerih lahko opravi neposredni vodja, vendar mora ta sklep najkasneje v sedmih dneh predložiti v presojo odboru za delovna razmerja.«. 3. Doda se nov peti odstavek, ki naj se glasi: »Če odbor za delovna razmerja ugotovi, da je pooblastilo zlorabljeno, zagreši neposredni vodja hujšo kršitev delovne obveznosti.« 4. V 165. členu naj se za 4. točko doda nova 5. točka, ki naj se glasi: 5. če delavec neopravičeno izostane z dela. 14. Podpiše se pogodba za prispevek za kulturne akcije za leto 1980 v občini Radovljica v znesku 6,00 din na zaposlenega. 15. DS TO javno pohvali vse sodelujoče pri gašenju požara na silosu kotlovnice, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli, da se požar ni razširil, prav tako pa so se izkazali pri samem odstranjevanju posledic požara (popravljanju odseso-valnih naprav preko cele noči) tako da je zjutraj proizvodnja že normalno stekla. DS TO Rečica (27. 2. 1980) 1. DS je proučil odgovor vodje oddelka priprave proizvodnje in vodje oddelka za vzdrževanje glede normativa »razrez papirja na stroju Bruderhaus« ter normativo potrdil v predlagani obliki in sicer: 4821-01 razrez papirja Tk 0.2735 norma na 8 h 1755 kg Normativ velja od 1.3. 1980 dalje. 2. V skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO Rečica se za izenačevanje meril neposrednih in posrednih del v TO Rečica določi konstanta 0. Ta konstanta velja za prve tri mesece letošnjega leta. V kolikor bo v redu delovala, se bo potrdila še za naslednje mesece, v nasprotnem primeru se bo korigirala, vendar bodo za to morali biti utemeljeni razlogi. 3. DS TO Rečica ugotavlja, da je bil zaključni račun za leto 1979 obravnavan in potrjen na zborih delavcev ter da je delitev čistega dohodka v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka v TO in v skladu s sprejetim planom za leto 1979. 4. Na eno izmed prihodnjih sej DS se povabi predstavnika SOZD GLG, da poroča o doseženih rezultatih v letu 1979 in o delu služb GLG. 5. DS je ponovno obravnaval plan za leto 1980 ter ugotovil, da je v skladu z resolucijskimi ukrepi ter ga potrdil. 6. Člane kolegija, predsednike družbenopolitičnih organizacij TO se zadolži, da do 15. 3. 1980 pripravijo konkretne predloge za stabilizacijo ter jih predložijo v obravnavo delavskemu svetu TO ter da se nato obravnavajo ločeno po samoupravnih delovnih skupinah. 7. Na oglasni deski TO je objaviti imena vseh tistih zaposlenih, ki so v mesecu februarju zamudili prihod na delo več kot dvakrat. 8. Sprejme se SS o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za izgradnjo in poslovanje MLS na Rečici ter za podpisnika pooblašča dipl. ing. Jožeta Kastelica. 9. Sprejmejo se naslednji samoupravni sporazumi: — SS o enotni kompenzaciji izpadlega dohodka s proizvajalci ivernih plošč in bilateralni sporazum o višini, načinu in rokih za obračun medsebojnih obveznosti iz naslova enotne kompenzacije izpadlega dohodka v letu 1980, — SS o enotni kompenzaciji izpadlega dohodka za leto 1980 s proizvajalcem ultrales plošč vlaknenk tovarne Lesonit Ilirska Bistrica in Bilateralnim sporazumom o višini, načinu in rokih za obračun medsebojnih obveznosti iz naslova enotne kompenzaoje izpadlega dohodka v letu 1980 in — SS o dohodkovnem povezovanju odnosno združevanju dela in sredstev in dolgoročnem poslovnem sodelovanju za prodajo lesonitnih plošč. Za podpisnika se pooblašča Jožeta Lavriča. 10. DS je obravnaval in sprejel samoupravni sporazum o sovlaganju v izgradnjo tovarne »LESONIT« Ilirska Bistrica v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo s tem, da naša TO prispeva znesek 1.200.000.— din (polovico od te vsote kredita). Za podpisnika se pooblašča direktorja DO ing. Franca Bajta. DS DSSS (28. 2. 1980) L Obširno je obravnaval zaključni račun za leto 1979 in in ga potrdil. 2. Razpravljal je o predlogu skupnih ukrepov za izvajanje stabilizacije v DO LIP Bled in ga sprejel. Zadolžil je vodje posameznih stroškovnih mest (sektorjev), da pripravijo konkretne programe stabilizacije za svoje področje. Le-te morajo obravnavati samoupravne delovne skupine, potrdil pa jih bo DS. 3. Sprejel je plan za leto 1980 4. Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe DSSS. f--------------------\ Informacije INDOK Centra Radovljica \____________________ (Nadaljevanje s 3. strani) srednjeročnem obdobju nameravajo z namestitvijo treh višjih medicinskih sester in laičnih negovalk, izpeljati nego na domu. Dejal je tudi, da je odsotnost z dela, o kateri toliko govorimo in pišemo v naši občini, pod slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. Delegati zbora združenega dela na informacije niso imeli pripomb, delegati zbora KS iz Bohinjske Bistrice so opozorili na problematiko bolniških prevozov v Bohinjskem kotu, ki je od Bleda relativno oddaljen in se jim dogaja, da morajo ponesrečenci zelo dolgo čakati na reševalni prevoz. Delegati družbenopolitičnega zbora so se zavzeli za omejitev potrošnje izvenregij-skega bolnišničnega zdravljenja in za večjo izkoriščenost možnosti v regiji. Opozorili so tudi, da je potrebno posamične primere nepravilnega ravnanja zdravstvenega osebja do pacientov takoj reševati in se na ta način izogniti raznim posplo-šitvam. Vsi trije zbori so sprejeli predlog odloka o splošnem interesu za območje izgradnje ceste skozi Poljče do naselja Begunje. Delegat KS Begunje je predlagal, naj istočasno z vprašanjem ceste v Poljčah rešijo tudi sanacijo potoka, ki teče vzporedno s cesto. Sprejet je bil predlog odloka o splošnem interesu na območju nakupovalnega centra Lesce, predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Radovljica. Program Skupščine občine Radovljica so sprejeli z dopolnitvijo, naj se četrtletno obravnavajo analize gospodarjenja ter z vključitvijo pomembnejših zadev z dnevnega reda Skupščine SRS, družbenopolitični zbor je predlagal še oceno preskrbe in delovanja potrošniških svetov ter analizo funkcije delegatskega vprašanja. Na seji so delegati tudi imenovali Blaznik Ignaca za delegata zbora udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS in tovarišico Avsenik Pavlo za tajnico Skupnosti otroškega varstva. Sprejeli so tudi delegate za Skupščino SRS za delovanje v izrednih razmerah in Predsedstvo ter IS Skupščine občine Radovljice v izrednih razmerah. Zdravih borcev je vse manj Kljub večji skrbi za borce, ki se kaže v organiziranju posebnih ambulant, rednih preventivnih sistematičnih pregledov itd., se zdravstveno stanje tega dela prebivalstva v radovljiški občini iz leta v leto slabša. Od leta 1975 delujejo v občini Radovljica ambulante za borce v okviru Zdravstvenih domov Radovljica, Bled in Boh. Bistrica. V Radovljici jo borci lahko obiščejo vsak dan, na Bledu štiri krat tedensko, v Boh. Bistrici pa trikrat tedensko. Do decembra so tako v Radovljici sistematsko pregledali 617 b >rcev, kurativnih pregledov pa je bilo 2.417. Petinštirideset borcev so napotili v zdravilišča, vendar so jih v te ustanove sprejeli še e pozno jeseni ali pa jih celo niso. Na Bledu so opravili 570 pregledov in ugotovili visoko obolevnost borcev. Na prvem mestu so bolezni srca in ožilja, sledijo bolezni gibal in bolezni dihal. V Bohinjski Bistrici je bilo opravljenih 216 sistematskih pregledov, 267 prvih ambulantnih pregledov in 302 ponovnih. Tudi v Bohinju prevladujejo med borci iste tegobe, bolezni srca in ožilja, dihal in degenerativna obolenja sklepov. Skrb za borce mora biti v prihodnje še temeljitejša. Priprava in embaliranje elementov suhomontažnega podboja. — Foto: Ažman Občni zbor OOS TO LESNA PREDELAVA RECICA V TO, lesna predelava Rečica smo imeli v soboto, 26. 1. 1980, v prostorih hotela Jelovica občni zbor osnovne organizacije zveze sindikata. Poleg poslovnika smo sprejeli še pravilnik o organiziranosti in delovanju OOS. Tov. Dežman Marko nam je podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju našega sindikata. Delovne usmeritve osnovne organizacije sindikata za prihodnje dvoletno obdobje pa je nakazal tov. Kristan Anton. Za čimbolj uspešno realizacijo teh delovnih usmeritev se naša osnovna organizacija oziroma njeni organi povezujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Potrdili smo tudi enast članov izvršnega odbora sindikata in tri člane nadzornega odbora, ki so bili izvoljeni po samoupravnih delovnih skupinah. Po končanem občnem zboru je bila večerja in prosta zabava. B. J. TO LESNA PREDELAVA MOJSTRANA V hotelu Larix v Kranjski gori, je bil v soboto, 26. januarja 1980 občni zbor vseh članov sindikata TO Mojstrana. Na občnem zboru sta bila navzoča tudi tov. Rajko Peternel — predstavnik občinskega sindikalnega sveta in tov. Lavrič — LIP BLED. Predlagan in potrjen je bil dnevni red. Za delovnega predsednika je bil izvoljen tov. Noč Anton. Izvoljen je bil tudi zapisnikar in dva overovatelja zapisnika. Sledila so poročila: predsednika izvršnega odbora, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, športnega referenta in predsednika zveze mladine TO. Poročila so bila izčrpno podana in v njih so bile zajete vse pomembnejše dejavnosti delovanja naše Osnovne organizacije sindikata. V živahni razpravi na podana poročila so sodelovali skoraj vsi prisotni člani. TOZD TOMAŽ GODEC Te dni smo se zbrali gasilci društva »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici na občnem zboru. Poleg članov smo vabili tudi predstavnike DO in TO, člane samoupravnih organov, zastopnike občinske GZ — SZDL Boh. Bistrica ter bližnja gasilska društva. Na občnem zboru je bil tudi občinski inšpektor za požarno varnost. Razprava na podana poročila je bila zelo pestra. Predvsem je bilo govora o članstvu, o pridobivanju novih članov v gasilske enote in izobraževanju. Sklenili smo, da bomo vse moči napeli, da članstvo pomladimo in povečamo, istočasno pa tudi pristopimo k sistematskemu izobraževanju. V načrtu imamo organizacijo tečaja za gasilce-priprav-nike in naj bi pridobili naziv kvalificirani gasilec. Ocenjeno je bilo tudi stanje orodja in gasilske opreme. Domenili smo se, da se nabavi samo tisto orodje, ki ni bilo nabavljeno v letu 1979 ter nova motorna brizgalna — MB, ki bi jo nabavili s krediti. Torej tudi tu dajemo prednost samo najnujnejši opremi in orodju, kar je v smislu stabilizacije. Iz poročil predsednika in poveljnika je bilo videti, da IGD ni imela prilike intervenirati v preteklem letu niti v TO niti izven. To kaže na izboljšanje preventive, kar pa ne moremo biti v celoti zadovoljni. V nadaljevanju razprave je beseda tekla o problemih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja lesa, ki predstavlja največji problem za našo proizvodnjo. Tov. Lavrič je dejal, da težave niso take, da jih ne bi mogli premagati in najbrž se bo potrebno tudi preusmeriti na večje izkoriščanje domačih vrst lesa, uvoz pa omejiti na minimum. Potrebno bo tudi boljše sodelovanje in usklajevanje porabe materiala med samimi TO znotraj delovne organizacije. Velik problem v zvezi z materialom pa so tudi neusklajene cene; te pri primarnih izdelkih skokovito naraščajo, cene končnim izdelkom pa ostajajo nespremenjene. Nadalje je tov. Noč povedal, da bomo morali v čimkrajšem času preiti na vgrajevanje kovinskega podboja pri garažnih vratih, saj bomo le na ta način lahko dosegli višje cene, kar pa bi omogočilo manjšo porabo lesa in s tem tudi večjo likvidnost. Dana je bila razrešnica staremu odboru in opravljene javne volitve članov izvršnega in nadzornega odbora. Dne 11. 2. 1980 pa je bila sklicana konstituantna seja novo izvoljenih članov izvršnega in nadzornega odbora, ki jo je sklical tov. Ravhekar Tomaž, na kateri so bile opravljene prav tako javne volitve predsednika izvršnega in nadzornega odbora, tajnika, blagajnika in športnega referenta. Izvršni odbor: — Matjaž Jože, predsednik — Samka Zukič, tajnik — Mihaela Košir, blagajnik — Troha Ante, referent za šport in Troha Ivan, predsednik nadzornega odbora. Za konferenco sindikata LIP BLED so izvoljeni naslednji trije kandidati: — Samka Zukič, — Jože Matjaž — Tomaž Ravhekar. Za delegata Občinskega sindikalnega sveta je izvoljen tov. Ravhekar. Za poslovanje OOS TO Mojstrana, se imenujeta naslednja dva podpisnika: — Jože Matjaž in Mihaela Ko- ^'r' Samka Že predhodno sem omenil izobraževanje. Pod to besedo ne smemo misliti samo na gasilce, pač pa bi bilo pogledati v naše obrate, kako se neposredni sa-moupra vij alee vključuje v požarno varnost, kar je seveda del samozaščite. S prevelikim redom v tem smislu se ne moremo pohvaliti. Kadilci KADIJO, saj v pretežni večini kjer jih pač prime strast do cigarete. Gasilski pripomočki — aparati, hidranti so največkrat založeni z materialom. Ko to pišem razmišljam o naši neizobraženosti, o slabem odnosu do naše lastnine, saj puščamo možnost s takim ravnanjem k kaj hitri upepelitvi. Vsak, ki nekorektno ali neodgovorno ravna z gasilskimi pripomočki in si zaželi prižgati cigareto v nedovoljenem prostoru, naj v mislih poroma domov, kjer ga čaka družina, ki tudi zahteva svoj kos kruha. Vsa prizadevanja in opomini pa pri nas kaj malo zaležejo. Za to bo res potrebno uveljaviti tisti pravilnik, ki pravi, da je kajenje na prepovedanih krajih HUJSA KRŠITEV delovne discipline in bi moral kršitelj za to tudi odgovarjati. Na koncu bi se rad dotaknil, kdo so gasilci. Večina prostovoljcev je brez osemletne izobrazbe, nekaj jih ima poklicno šolo, le pet pa jih ima srednjo izobrazbo. Vemo, da je v naši TO veliko ljudi s srednjo izobrazbo in tudi višjo izobrazbo ter na položajih izmenovodij in dalje, ki bi lahko s svojim znanjem veliko pripomogli k izboljšanju gasilstva, v TO za večjo varnost kruha družini in krajanom na sploh. Jaka TOZD REČICA V soboto, 9. februarja 1980, je bil 22. letni občni zbor Industrijskega gasilskega društva LIP Bled — TOZD Rečica. Občni zbor je otvoril in pozdravil vse navzoče Dežman Anton, predsednik društva. Poročilo o delu in članstvu društva sta podala predsednik in poveljnik. Iz poročil je razvidno, da je društvo delovno. V preteklem obdobju nismo sodelovali pri nobenem požaru v TO ali izven nje. V tem obdobju na je bilo izvršenih veliko vaj in priprav za gasilska tekmovanja. Po razrešnici smo izvolili nov upravni in nadzorni odbor društva. Za predsednika je bil ponovno izvolien Dežman Anton, za podpredsednika Žvan Jurij, za poveljnika Mrak Jakob in za namestnika noveljnika Jan Janez. TO LESNA PREDELAVA MOJSTRANA V sredo, 13. februarja 1980 je bila sklicana konferenca Osnovne organizacije Zveze mladine LIP-a Bled, TO lesna predelava Mojstrana, ki jo je sklical predsednik Troha Ivica. Na konferenci sta bila prisotna tudi sekretarka Občinske konference ZSMS Jesenice Juvan Nevenka in direktor TO Mojstrana tov. Noč Ivan. Konferenci sta prisostvovala tudi sekretar ZK TO in predsednik Izvršnega odbora OOS TO Mojstrana, ki pa sta obenem tudi mladinca. Od 20 mladincev iz TO Mojstrana, se je konference udeležilo 15 mladincev, ostalih pet pa je bilo opravičeno odsotnih. Predlagan je bil dnevni red in izvoljeno delovno predsedstvo. Sledilo je poročilo o delu mladine TO Mojstrana v letu 1978 in 1979. Mladinci naše Temeljne organizacije so bili precej aktivni in tudi delovni, naj si bo na športnem področju ali pa tudi v raznih akcijah. Samo v lanskem letu smo v Mojstrani, to je v našem obratu, s prostovoljnim delom izkopali jarek za kanalizacijo v dolžini 50 metrov. To pa tudi ni vse. Če je bilo potrebno, Za letošnje leto smo sprejeli obsežen program dela. Izvedli bomo sedem suhih vaj z vsemi člani in članicami našega društva, dve mokri vaji v TO Rečica v sodelovanju z oddelkom CZ, eno nočno vajo s sodelovanjem sosednjih društev, dve vaji z dihalnimi aparati, eno vajo — demonstracijo v TO Rečica z ročnimi gasilnimi aparati za vse zaposlene v TO Rečica, udeležili se bomo kongresnega gasilskega tekmovanja z moško in žensko desetino. Društvo sodeluje z oddelkom civilne zaščite v TO Rečica. Predsednik Občinske gasilske zveze Radovljica Klinar Matija je izročil dvema članoma priznanje za dolgoletno službovanje. Za 10-letno delo v gasilskih vrstah sta priznanje prejela Gogala Jožica in Koren Franc. Gasilsko društvo Rečica je našemu društvu izročilo priznanje za sodelovanje in pomoč ob praznovanju 70-letnice. Želimo, da v gasilske vrste stopi čimveč mladih delavcev, ki imajo veselje do gasilstva. S tem bomo pomladili naše vrste. T smo prijeli tudi za kakšno drugo delo. Dva naša mladinca sta se udeležila tudi akcije v Valjevu, kjer se je gradila cesta in vodovod. Vključena sta bila v jeseniško-bohinjsko brigado in sta bila za delo tudi nagrajena. Kot povsod drugod, se tudi pri nas porajajo težave. Precej mladincev je iz drugih republik, ki občasno odhajajo domov, to pa je tudi vzrok, da ne morejo biti tako aktivni in zaradi tega so včasih neopravičeno kritizirani. Mnenja smo, da bi morali biti bolj povezani z ostalimi osnovnimi mladinskimi organizacijami znotraj same delovne organizacije, kar be nedvomno pripomoglo k še večji aktivnosti. V razpravi o poročilu je tov. Noč dejal, da so bili mladinci aktivni in delovni, vendar so o svojem delu premalo obveščali OK ZSMS Jesenice, skratka zapisano ni bilo nič. Za bodoče bi predlagal, da bi imeli mladinci svoj žiro račun, na katerem bi se zbirala sredstva, katera bi mladinci uporabili za svoje potrebe. Tov. direktor je omenil tudi težave zaradi neupravičenih izostankov z dela, ki jih je največ ravno pri mladih. Če pa bi uspeli odpraviti to težavo, bi to za našo Temeljno organizacijo vsekakor pomenilo, da bi dosegli še boljše rezultate pri delu pa tudi pri osebnem nagrajevanju vseh delavcev. Na konferenci so bile izvedene tudi volitve novega vodstva Zveze mladine TO Mojstrana. Predlagani in izvoljeni so bili naslednji člani: — Samka Zukič — predsednik ZSMS TO Mojstrana — Subotič Radenko — sekretar — Pintar Janko — referent za informiranje — Tržački Milojka — referent za kulturo — Troha Ante — referent za šport — Subotič Radenko — referent za SLO in družbeno samozaščito — Svetlin Jure — referent za družbeno-politično delo. Sekretarka Nevenka Juvan je novemu vodstvu predlagala, da za svoje delo sprejme program dela, o svojem delu pa poskrbi tudi za obveščanje preko »Radia Triglav«, pošlje članke v časopis »Železar«, prav tako pa je potrebno o delu obveščati tudi OK ZSMS Jesenice. V nadaljevanju je tov. Juvanova predlagala, da novo vodstvo v čimkrajšem času skliče sestanek, na katerem naj se potrdi program dela za obdobje januar—december 1980. Tov. Zukičeva je mnenja, da bi se bilo potrebno v bodoče bolj povezati z ostalimi mladinskimi organizacijami v okviru delovne organizacije LIP BLED, ker smo doslej imeli zelo malo stikov. Nadalje predlaga, da bi v mesecu marcu ali najpozneje aprila organiziralo prijateljsko srečanje vseh mladincev naše delovne organizacije, kjer bi se tudi dogovorili o nekaterih nalogah, ki bi jih lahko opravili skupaj. Samka Pohod po poti heroja Kebeta. Ekipa Radovljice je zasedla 2. mesto. — Foto: Rozman Občni zbor Industrijskega gasilskega društva LIP Bled Delovna konferenca Zveze mladine LIP Bled Sankaško tekmovanje V soboto, 19. januarja, je Osnovna organizacija sindikata LIP Mojstrana organizirala sankaško tekmovanje z navadnimi sanmi. Tekmovanje je bilo na Dovjem iz kmetije Se-dučnik. Udeležba je bila letos večja kot lansko leto, kajti vreme nam je bilo bolj naklonjeno. Tudi letos je predvozač s samotežnimi sanmi in z zastavo LIP Bled naznanil začetek »VELIKE ŠPORTNE PRIREDITVE«. Nato pa so se zvrstili tekmovalci razdeljeni v štiri razrede. Seveda so imele prednost najprej »starejše pionirke«. Po istem vrstnem redu so tekmovali tudi moški. Ves ta veliki dogodek pa je snemal skozi »kukalo« športni novinar »Janez z Rečice«. Videli bomo, kaj mu je uspelo, kajti slik je bilo dovolj, ne vemo pa koliko je bilo filma. Po končanem tekmovanju je bila v hotelu TRIGLAV v Mojstrani razglasitev rezultatov. Najboljši so prejeli medalje in diplome. Podeljene so bile tudi tolažilne nagrade. Med temi nagrajenci je bil tudi tov. Robič Ivan, ki je prejel nagrado za tekmovalca z »najlepšim stilom«. Po razglasitvi rezultatov pa je Peter z Dovjega raztegnil svoj meh, tako da je bilo pravo veselje. Cas je prehitro minil in razšli smo se z besedami NASVIDENJE čez leto dni. NOC /-------------------------^ Troha Ante Vsaka naša TO svoj’ga športnega referenta ima. Imamo Slavca, Miha, Toneta al’ v Mojstrani pa Anteja. Je mojstranški Ante pravi fric, ima jezik namazan, brž od njega zveš kak vic. Pa kakšen bil bi ta naš svet, če bili bi vsi prav resnih lic. Zato povsod se najde kdo, kot referent je tud’ za vic. Zatorej Trohov Ante dve funkciji ima. Prav je, da se mu prizna: oboje dobro izpeljati zna. Magda Plut V_________________________) REZULTATI Ženske nad 35 let mesto 1. Kaiser Jasna 1 2. Bernard Jožica 2 3. Rekar Ivanka 3 4. Cerkovnik Polona 4 5. Hladnik Olga 5 6. Toplak Alojzija 6 7. Janša Mila 7 Ženske do 35 let 1. Potočnik Poldka mesto 1 2. Šifrer Ana 2 3. Jan Urška 3 4. Žemva Mirjam 4 5. Hauko Jerca 5 6. Potočnik Majda 6 7. Peterman Nada 7 8. Veber Darinka 8 9. Plut Magda 9 Moški nad 40 let 1. Noč Anton mesto 1 2. Gros Leopold 2 3. Tomažin Alojz, st. 3 4. Mežnar Janez 4 5. Lamovšek Ivan 5 6. Mrak Justin 6 7. Robič Ivan 7 8. Kilibarda Vukašin 8 9. Kotnik Rudi 9 10. Ribič Janez 10 11. Golc Anton 11 Moški do 40 let — Šimnic Franc mesto 1 — Trpina Bojan 2 — Goričan Anton 3 — Luskovec Alojz 4 — Ulčar Stojan 5 — Lojevec Milan 6 — Urbas Zvone 7 — Žvan Jurij 8 — Urh Branko 9 — Por Bojan 10 — Grilc Alojz 11 — Čufar Franc 12 — Svetlin Jure 13 — Svetina Franc 14 — Tomažin Alojz, ml. 15 — Begič Ibrahim 16 — Matjaž Jože 17 — Kraigher Ciril 18 — Jug Branko 19 — Marolt Jože 20 — Šlibar Srečo 21 — Grm Janez 22 — Knaflič Marjan 23 — Nagode Stane 24 — Gumzej Ljubo 25 — Troha Ante 26 — Lojovec Miro 27 — Gabršček Marjan 28 — Žvan Martin 29 — Brane Janez 30 — Stres Edi 31 — Šaffer Stojan 32 — Sečnik Rajko 33 — Tomažin Janez 34 — Sepie Jaka 35 — Robič Peter 36 — Janša Rudi 37 — Kovačec Polde 38 — Repinc Ciril 39 TO Rečica Čas vožnje 5.81 TO Rečica 6.14 TO Mojstrana 6.65 DSSS 7.51 TO Rečica 7.77 TO Podnart 7.99 TO Mojstrana 8.30 TO Rečica Čas vožnje 6.61 DSSS 6.71 TO Rečica 6.85 TO Rečica 6.88 TO Mojstrana 6.98 TO Rečica 7.06 DSSS 7.14 TO Mojstrana 7.38 TO Podnart 7.81 TO Mojstrana Čas vožnje 5.91 TO Rečica 6.71 TO Podnart 6.79 TO Mojstrana 6.91 TO Rečica 7.55 TO Mojstrana 7.57 DSSS 7.74 TO Mojstrana 8.84 TO Rečica 10.18 TO Mojstrana 10.27 TO Rečica 13.55 TO Rečica Čas vožnje 5.63 TO Rečica 5.86 TO Podnart 6.10 TO Rečica 6.20 TO Rečica 6.25 TO Podnart 6.26 TO Mojstrana 6.28 TO Rečica 6.34 TO Rečica 6.43 TO Rečica 6.47 TO Mojstrana 6.50 TO Podnart 6.53 TO Mojstrana 6.54 TO Rečica 6.55 TO Podnart 6.62 TO Mojstrana 6.63 TO Mojstrana 6.63 DSSS 6.71 TO Rečica 6.73 TO Rečica 6.74 TO Rečica 6.75 TO Bohinj 6.79 TO Rečica 6.80 TO Rečica 6.82 TO Rečica 6.85 TO Mojstrana 6.90 TO Mojstrana 6.94 TO Rečica 6.96 TO Rečica 7.00 TO Mojstrana 7.02 TO Rečica 7.10 TO Rečica 7.20 TO Rečica 7.28 TO Podnart 7.34 TO Mojstrana 7.49 TO Mojstrana 7.73 TO Mojstrana 7.74 TO Moistrana 7.90 TO Rečica 8.95 Pohod na Stol 16. 2. letos sem se udeležil pohoda na Stol, kakor je že tradicija v spomin na borbo — 20. 2. 1942. Pokroviteljstvo je prevzelo CGP Delo in Ljubljanska banka. Prvi začetki pri pohodu na Stol so bili težavni. Udeležencev je bilo malo, v letu 1977 pa je bilo zares rekordno število — več kot 4000. Pri pohodu sodelujejo ne samo člani alpinističnega društva z Jesenic, temveč tudi drugi planinci in ljubitelji gora in spominskih bitk. Ta pohod bi lahko šteli za največjo rekreativno prireditev v zimskem času. Drugič sem se udeležil tega znamenitega pohoda in ostali mi bodo lepi spomini. V višinah sredi skorjastega snega sem mislil na vse vrste nesreč, ki se tu dogajajo — večkrat zaradi neprevidnosti in prevelike hrabrosti. Tudi sam sem doma s hribovitega področja in dobro se zavedam pravila: lastna previdnost je še vedno najboljše zdravilo. Smer, v kateri je je potekal pohod, je bila zelo dobro označena. Za Valvazorjevo kočo so bile postavljene trikotne rdeče, modre in zelene zastavice. Nekateri izmed udeležencev so zelo nepazljivi, zastavice so jim kaj malo mar. Po poti nazaj se drsajo po meliščih in ne poslušajo nasvetov starejših, ki sproti opozarjajo na ledene žlebove. Disciplina mora biti, saj nam je to jasni vzor v partizanskih pohodih, kjer je vsakdo moral skrbeti, da je bil s predhodnikom v stalni zvezi. Žalostno pa je, da se celo izurjeni planinci včasih ne držijo pravil. Nesrečam pogosto botruje neprevidnost. Tako se ni čuditi, zakaj je do žalostnih dogodkov sploh prišlo. Tako je že XV. pohod za nami. Prav prijetno sem se počutil v gorskem področju in sklenil sem, da sc bom takšnih srečanj še udeležil. Rajko Primožič Tekmovanje v streljanju z zračno puško OO ZSMS iz TO Rečica je prevzelo organizacijo tekmovanja v počastitev dneva JLA. Tekmovanje se je odvijalo v sejni dvorani naše TO. S pomočjo starejših članov našega kolektiva smo tekmovanje dobro pripravili in tako tudii izpeljali do kraja. Na naše zadovoljstvo je negativno vplivalo samo to, da je bila bolj skromna udeležba, posebno pri dekletih. Za to ne moremo kriviti posameznikov in njihovih OO ZSMS, temveč OK ZSMS, ker no svojih izkušnjah sodeč vemo, da vedno prepozno obvesti OO ZSMS. Kljub slabši udeležbi pa se zmanjša vrednost naših uvrstitev, kajti potrjene so z dobrimi rezultati: Posamezno mladinke: 1. Milena Klavora, OO ZSMS TO Rečica 125 krogov 2. Mirjam Žemva, OO ZSMS TO Rečica 120 krogov 3. Veronika Rekelj, OO ZSMS TO Rečica 110 krogov 5. Majda Potočnik, OO ZSMS TO Rečica 47 krogov Nastopilo je 6 tekmovalk. Posamezno mladinci: 1. Gorazd Stariha, OO ZSMS Podnart 2. Vojko Vidic, OO ZSMS Podnart 3. Samo Arh, OO ZSMS Rečica, ekipa I 4. Marjan Knaflič, OO ZSMS Rečica, ekipa II 6. Franc Kotnik, OO ZSMS Rečica, I 9. Zvonko Lukač, OO ZSMS Rečica, II 10. Ivan Ratek, OO ZSMS Rečica, I Nastopilo je 21 strelcev. 165 krogov 162 krogov 141 krogov 140 krogov 137 krogov 132 krogov 121 krogov Generalni vrstni red (mladinke in mladinci) 1. OO ZSMS TO Rečica, I. ekipa 2. OO ZSMS TO Podnart 3. OO ZSMS TO Rečica, II. ekipa Marjan Knaflič Včasih smo si z lahkoto zapomnili telefonske številke. Današnji čas pa pozna večmestne telefonske številke, tako da si res ne moremo zapomniti dolge vrste številk. V Nemčiji so že izdelali napravo v malih oblikah. Ta si je v spomin vtisnila okoli 160 te- lefonskih številk. Pritisnemo na gumb in računalnik oddaja impulze za željeno telefonsko številko. Ko dobimo zvezo, se naročnik oglasi po zvočniku. Ta naprava ne pride toliko v veljavo pri zasebnih telefonih, za dobro gospodarsko poslovanje pa je pridobitev. Naše želje upokojencema FRANCKI Danes smo se s sodelavci zbrali, da z našo Francko bi skup' praznovali; da bi čašo na zdravje izpili; vsa leta smo se skupaj trudili! Ko naše spomine nazaj obudimo, pa takšnole sliko približno dobimo: Včasih zares bilo je drugače, znoj nam je tekel za vrat in rokav, vagon pa pod milim nebom je stal. Tedaj nismo zaščitna sredstva poznali, malice tople še niso nam dali. Tako da počasi za nami prihaja, vsakemu nekaj starost nagaja. Če sebe presodim — se priznat ne bojim: najrajši pri lubenski peči zaspim. Kosti mi pregreje, revmatizem mori, če manjka energije, se na žagi dobi. Ne zameri, če nismo vsi zbrani, žagarji smo bili vedno pregnani. Za delegata v pisanju so me poslali in vsi so od kraja dejali: »penzijon« dolgo uživaj vedra in zala, pridemo tudi za tabo, res je — ni šala! Togo lomki spomnili umrlih pisateljev: Cirila Kosmača in Leopolda Suhodolčana. Sledil je zaključek letošnjega tekmovanja za Finžgarjevo bralno značko, v katerem je bilo uspešnih 38 % naših učencev. Potem so nam trije učenci pripovedovali o delu in življenju Edvarda Kardelja. Šolski mladinski pevski zbor je zapel Prešernovo Zdravljico in nekaj ljudskih pesmi, nato pa je bila odprta razstava društva Alpalik, na kateri razstavljajo svoja dela naš učitelj risanja akademski slikar Albin Polajnar, predmetna učiteljica Metka Vovk in akad. slikar Janez Ravnik. Naše proslave se je udeležila tudi pisateljica Breda Smolnikar. Brala nam je iz svojih knjig in nam govorila o svojem delu. Končno smo odšli v kulturni dom, kjer so jeseniški igralci uprizorili Suhodolčanovo Čudežno srajco. Igrali so zelo lepo in po pravici poželi navdušen aplavz gledalcev. Karmen Hvala 8. b OŠ dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica INFORMACIJE INDOK CENTRA RADOVLJICA STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1980 TO TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica TO REČICA TO Mojstrana TO Podnart TO Trgovina DSSS delavcev učencev v poklicnih lesnih šolah 479 11 306 10 59 6 79 1 25 86 1034 28 RODILI SO SE: GOSAR Srečku (TO TOMAŽ GODEC) — sin ŽITNIK Francu (TO TOMAŽ GODEC) — hči URH Branku (TO REČICA) — hči 8. marec - praznik žena Spet prišel je dan žena. ne mož, le žena bo doma. Saj je stabilizacija, ki za moške ne velja. šopki krasni, želje lepe moški naši nam žele, ta dan nove tudi obleke ženske skromne kdaj dobe. Pa moški zdaj povejte mi. kako požene se vam kri, če ženska za volanom zdi, ko vam neznansko se mudi. Še mnogo, premnogo je stvari, ko moškim se neumno zdi, da nora se je ženska glava v te stvari sploh zapetljala. FRANCU Na Fortuni pri Martinežu se nas zbralo je dosti ljudi. Bili smo sodelavci od vojne naprej, vse do današnjih dni. Z Vojniče si, Francelj, skočil, z nami več ne bo oral. Tako je sklenjeno bilo, Francelj upokojenec naj bo! Dolga leta si garal, vse od sebe si dajal. Zdaj ne boš se več »sekiral«, kaj mar ti bo norma, deské, če so že suhe al’ ne. Užival boš mir in sadove preteklih let, tudi doma boš imel kaj počet! Počasi boš kravice hranil: »Liska, le jej, gospodar zdaj »šihta« je frej!« Vsi skupaj želimo ti zdravih ter veselih dni! Naj Francelj z ženo Maruško v sreči dolgo živi! Togo Vsem sodelavkam in sodelav- ?elim vam še mnogo uspeha cem se iskreno zahvaljujem za Pr‘ delu, največ pa zdravja lepo darilo, katerega ste mi po- Hikel Francka darili ob moji upokojitvi. ---------------------------------------------- Upokojila se je Barbara SELAN iz DSSS Njena prva zaposlitev je bila v Radovljici v letu 1937 v MLIP Jelka Radovljica, ki se je priključila LIP Bled 1. marca 1957. Skupno z MLIP Jelka je bila v naši delovni organizaciji zaposlena natančno 23 let. V LIP Podnart je bila od leta 1962. do 1972 — v LIO Rečica in DSSS pa je delala do marca letos. Njena skupna delovna doba znaša 39 let, kar je zares veliko in pohvale vredno. V DSSS je opravljala posle analitika stroškov v sektorju za organizacijo poslovanja, plan in analize. Bila je marljiva, tiha in mirna, vestno in natančno je opravila vsako delovno nalogo brez pripomb ali pritoževanja. Njeni nasveti in delovne izkušnje so nam vedno bile v pomoč pri vsakodnevnem delu. Barbara se je poslovila od delavcev v DSSS 29. februarja letos, toda to res ne sme biti pravo slovo, telimo, da bomo z njo še vnaprej ohranili trdne vezi in prijateljske stike. V pokoju pa ji želimo veliko zdravja, počitka in osebne sreče. 's,__________________________________________________________________/ OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Prvi dan v drugem šolskem polletju smo imeli v počastitev kulturnega praznika na naši šoli proslavo, ki je bila vsebinsko zelo bogata. Po uvodu, v katerem nam je tovariš ravnatelj govoril o pomenu Prešernovih idej za današnji čas, smo se s kratkimi od- Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Zu-kič, Ciril Kraigher in Marija LTrankar. Lokalna radijska postaja Triglav Jesenice je vsekakor lahko najbolj aktualen in v vsaki hiši navzoč medij, ki pa se ga včasih premalo poslužujemo in do njega nemalokrat tudi mačehovsko obnašamo češ: »Saj je na Jesenicah!« Oddaje lahko spremljamo vsak dan od 16. do 18. ure in ob nedeljah od 11. do 15. ure na srednjih valovih na frekvenci 1485 KHz, na ultrakratkih valovih pa na frekvenci 87,7 MgHz (za Jesenice in okolico 100,6 MgHz in gornjesavsko dolino 103,8 MgHz. Da bi vas spodbudili k poslušanju in oblikovanju programa, objavljamo spored LRP Triglav Jesenice. Ponedeljek: 16.00 — začetek, 16.05 — lokalna poročila, 16.15 — obvestila, 16.30 — ponedeljkov športni pregled, 17.00 — reklame, 17.30 — Aktualna tema (po potrebi), 17.45 — čestitke in zaključek programa. Torek: 16.00 — začetek, 16.05 — lokalna poročila, 16.15 — obvestila, 16.30 — Oddaja za mlade, 17.00 — reklame, 17.30 Aktualna tema 17.45 — Čestitke ali zaključek programa. Sreda: 16.00 — začetek, 16.05 — lokalna poročila, 16.15 — obvestila, 16.30 — Stop, zelena luč, 17,30 — reklame, 18.00 — čestitke ali zaključek programa. Četrtek: 16.00 — začetek, 16.05 — lokalna poročila, 16.15 — obvestila, 16.30 — Naš obzornik, 17.00 — reklame, 17.20 — Po domače za vas, 17.50 — Čestitke ali zaključek programa. Petek: 16.00 — začetek, 16.05 — lokalna poročila, 16.15 — obvestila, 16.30 — Kulturna oddaja, 17.00 — reklame, 17.30 — Aktualna tema, 17.45 — Čestitke ali zaključek. Sobota: 16.00 — začetek, 16.05 — lokalna poročila, 16.15 — obvestila, 16.30 — Kam danes in jutri, 17.00 — Jugoton vam predstavlja, 17.15 — reklame, 17.30 Aktualna tema ali čestitke, zatem zaključek programa. Nedelja: 11.00 —■ začetek, 11.05 — Mi pa nismo se uklonili, 11.30 — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti, 11.35 — reklame, 11.40 — Nedeljska kronika, 11.50 — obvestila, 12.00 — čestitke, 15.00 — približno — reklame — zatem zaključek sporeda. A vendar Klara se pred leti ni borila le za en dan, želela si je res uspeti, da delež žensk bi bil priznan. A žene, roko na srce! Vsa prava moški nam puste, da v kuhinjah smo res kraljice, še svobodnejše kot ptice. Marija PRIPIS UREDNIŠTVA: Tov. Marija, vsakega prispevka smo veseli in če je le mogoče ga objavimo. Krog dopisnikov bi vsekakor radi povečali, zato vas toplo vabimo k sodelovanju. MATI, ZAKAJ, Zakaj jočeš, mati? Obraz je bled, solze v očeh, na licih je ugasnil smeh. Za praznik iz tujine smo prišli, da bi kakor včasih govorili ob kmečki mizi dolgo tja v večer. Kadar pridemo, se že bojiš. Zatrepeče v strahu ti srce in vedno znova prosiš: »Ostanite še!« »Saj bomo... za vedno se vrnili, smo drug za drugim govorili, (a vsak je vedel, da bo še ostal). »Zakaj jočeš, mati?« smo jo vprašali. Poznali smo odgovor njen: »Tako sem srečna, ko ste zbrani vsi.« Slovo prekmalu je prišlo. Na pragu mati je slonela, solze imela je v očeh, na licih je ugasnil smeh. Vesna ZEMLJA KOT PLANET Površina našega planeta je sestavljena iz kraterjev in ni tako gladka kot si predstavljamo. Sproti pa se vršijo pojavi ero-z:je in tektonskega delovanja. Ugotovili so, da je na zemeljski površini le okoli 1000 kraterjev. Največji po obsegu je krater v ZDA, v bližini Winslawa v Arizoni. Premer je 1264 m, v globino meri 173 m. Dognali so, da je ta krater posledica orjaškega meteorita, ki je padel na Zemljo. Ta krater je nastal pred 25.000 leti pred našim štetjem. Rudarski inženir Barringer je ta krater kupil, da bi koristno črpal železo in nikelj. Toda le malenkost je izkoristil, saj se je meteorit pri padcu razpršil na ogromno število delcev. »Dataman« je žepnemu računalniku podobna naprava, ki so jo začeli proizvajati pri »Texas Instruments«. Ta nauči človeka štiri osnovne matematične operacije. Ta vključuje MOS integrirano vezje, tipkovnico in zaslon. To je pravzaprav nekakšna igra: Dataman daje vprašanja, rezultate uporabnik odtipkava. Na zaslonih se kažejo računi, pri katerih manjka en člen, treba ga je nadomestiti. Zanimiva je igra, pri kateri skušajo uporabniki uganiti število, ki ga je Dataman izbral in ga ne pokaže do konca. V našem denarju je cena 900 dinarjev. Vesna Zahvala Ob smrti drage mamice SLAVKE DEŽMAN se zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hči Slavica z družino