Splošne vestl — »Praktični učiteljski izpiti v Ljubljarii. Na mnogobrojna topredmetna vprašanja obvešča izpitni odbor za polaganje praktičnega učiteljskega izpita v Ljubljani vse kandidate, da vlože pravilno opremljene prošnje na izpitno komisijo takoj, ko dovršijo svoje20mesečno aktivno službovanje na narodnih šolah, ne da bi čakali na oba glavna termina v novcmbru in aprilu. Izpitni odbor bo, kakor hi-tro se bo nabralo primerno štcvilo prošenj, ugotovil izpitni termin ter prosilce pozval k izpitu. Prihodnji termin bo z ozirom na polletni šolski zaključek dne 6. februarja 1933. ob 730 uri. Prošnje za ta termin naj bodo vložene tako, da bodo najpozneje 3. februarja t. 1. v rokah izpitnega odbora. Izpitni odbor.« Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Seja odbora za gospodarske nadaljevalne šole se je vršila dne 6. januarja 1933. v Celju pod predsedstvom tov. Mešičkove in narvzočnosti g. ref. J. Krošla, ki poudarja v svojem poročllu, da naj gosp. nadaljevalne šole sedaj še bolj, kot kdaj preje gledajo, da vrše svojo nalogo, bodre ljudi k delu, samozavesti in jih skušajo obvarovati malodušja, ki ga povzroča sedanji gospodarski položaj. Gospodarske neprilike zahtevajo, da gosp. nad. šole povsod in vselej poudarjajo potrebo po skromnosti in isto tudi same izpričujejo predvsem pri pouku kuhanja. Radi znižanja proračuna se bo moralo število gosp. nad. šol znižati in sicer na ta način, da bo pouk na nekaterih šolah prenehal za dobo enega leta. V ostalem pa bo pouk ostal neokrnjen. Da se ohrani stik z absolventkami v krajih, kjcr so šole prekinjenc še nadalje, sklene odbor, da voditeljica, če nje ni več v okraju, pa njena pomočnica, skliče na podlagi določbe kraljev. banske uprave z dne 3. dec. 1932. No 8781/1 točka 5. ad. 4. absolventke k demonstracijam. Namcn teh sestankov je praktično izpopolnjevan.jc po načrtu gosp. nadaljev. šol in nadaljnjo vzdržcvanje duhovne vezi z bivšimi gojenkami. Sestanki naj se vrše v presledkih po potrebi dela in kraievnh prilik, približno enkrat mesečno. Najvišje število sestankov je letno 12. Sklene se uvesti enotne tiskovine, za zamude, obračune jedilnikov, prispevkov v živilih itd. Obrazce je izdelala tov. Mešičkova. Vaditeljicam bodo razposlane, čim bodo razmnožene. Delovno občestvo se bo vršilo koncem marca ali v začetku aprila v Celju. IJdeležba bo prostovoljna in na lastne stroske. Voditcljice bodo pravočasno obveščene po okrožnicah in v »Učit. tovarišu«. t Janko Nep. Jeglič. V ponedcljek 9. t. m. je umrl Janko Nepomuk Jeglič, ravnatelj II. deške osnovne šole v p. Pokojnik, ki je posvetil 40 let svojega življenja in je užival od Ieta 1924. zasluženi pokoj si je prdobil mnogo zaslug tudi s karitativnim delom in komunalno politiko. Vse njegovo delo je bilo posvečeno altruističnemu udejstvovanju in smrt ga je ugrabila takorekoč od dela. Naj počiva v miru. — Težko prizadeti rodbini naše sožalje! — Za trboveljske slavčke, ki so peli na dobrodelni prireditvi mestne občine v Ljubljani. je bilo zbranih nekaj knjig zvezkov, svinčnikov in radirk. Mladinske knjige so darovali: Učiteljska tiskarna 30, Mladinska matica 25, J. Blasnika nasl. 30, Narodna knjigarna 20, Jugoslovanska knjigarna 12, Belo modra knjižnica Atene 10, Kleinmavr Bamberg 5, Nova založba 5, Tiskovna zadruga 3, Zvezna knjigarna 2. M. E. 9. — Šolske potrebščine so darovali: Učiteljska knjigarna 100 zvezkov. M. Tičar 100 zvezkov, Iv. Bonač barvaste svinčnike in zvezke, Ivan Bahovec radirke, A. SFJigoj radirke, L. Schwentner svinčnike, drž^ila, Darinka Vdovič radirke, zvezke, Zeschko svinčnikc, zvezke. — V imenu trboveljskc dece vsem darovalcem iskrena hvala. — Krajevni odbor Jadranske straže vabi na »Večer Jadranske straže«, ki se vrši dne 14. januarja 1933 v unionski dvorani. Vsem svojim članom priporočamo, da se te prireditve udeleže v čim večji meri. Za potovanje v Ljubljano je odobril Mlnister saobračaja ¦vsem članom Jadranske straže, ki se udeleže občnega zbora, polovično vožnjo na državnih železnicah. Člani kupijo na vstopni postaji celo karto, katera velja tudi za povratek, če se izkažejo s potrdilom Krajevnega odbora Jadranske straže o udeležbi na občnem. zboru. Povlastca velja od 12. do 16. I. 1933. — Dolžnost vseh Jugoslovanov je podpirati cilje in delo Jadranske straže, katera ima visoko nalogo braniti našo pomorsko posest, kulturno in gospodarsko dvigniti živelj ob Jadranskem morju, kt nam je vsem enako drago in potrebno. — »Šola in Dom« v Ljubljani opozarja vnovič, da je otvorila za svoje člane brezplačno vzgojno posvetovalnico, kjer dobe svete o vseh vprašanj h vzgojstva in šolstva. Posvetovalnica je odprta v Pražakovi ulici št. 8,/I. •nadstr. ob ponedeljkih in čctrtkih od 1014 do 12. ure. Društvo »Šola in Dom« je imelo doslej sestan' e v Brežicah, Krškem. Trbovljah. Ptuju. Sp. Šiški. Mostah in na Prulah. Izvolili so se pripravljalni odbori, da se osnujejo po'dobna društva, oziroma da se nabirajo člani za ljubljansko društvo. V mnogih drugih kraJih se pripravljajo sestanki. Posvetovalnica za osnovne, meščanske in učiteljske šole se •otvori s 16. t m. v Frančiškanski ulici 6. prvo nadstropje desno. Odorta je ob ponedeljkih od 8 do 10. ure. V obeh posvetovalnicah sc sprcjemajo novi člani. — K tfeuspehom na srednji šoli. Prvi semester šolskega leta 1932/33 kaže na mnogih srednjih šolah manj dober uspeh. Prav nič nočemo dajat: dijakom potuhe, vendar je gotovo, da ne lcži predmetna krivda samo na študcntovski lahkomišljenosti. temveč tudi v neurejenih razmerah, ki so vladale skoraj vcs prvi semester najbržc na vseh gimnazijah. — Pomanjkanje profesorjev, oziroma njih neprestana izmenjava ni zadnji vzrok, da dijaki morda resnično niso pridobili znanja, ki bi ga sicer lahko. Posebno smo tudi mi učitelji presenečeni nad velfkim številom slabo kvalificiranih dijakov v p r v i h razredih in to toliko bolj, ker -so bili letos učenci sprejeti po predhodnji preizkušnji. Ne moremo prav razumeti, da imajo tako številni dijaki-prvošolci tudi v predmetih, ki so se jih dobro priučili že v osnovni šoli in so o njih polagal1, še poseben izpit pred gg. profesorji, že kar v prvem semestru nepovoljTie rede, ko zlasti letos na mnogih srednjih šo-. lah ni prišla nova tvarina v večjem obsegu v poštev. Namcn teh vrstic ni razglabljati vzroke takih neuspehov na dolgo in široko, saj poznarao visoko izobrazbo in plemenitost ogromne večine naših g. profesorjev. Poudarjamo le, da bi bil potreben pri srednješolskih prvencih ,'nekak večmesečni p r e h o d in bi se moral ' v to smer gibati vcs pouk. Važne Bi bile dalje — vsaj v zadnjem semestru šolanja — hospitacije pa tudi nastopi gg. vseučiliščnikov pri starejših, priznano izvrstnih g. profesorjih na srednjih šolah, pa tudi pri učiteljih v višjih razredih osnovnih šol. Tako bi gospodje spoznali metodo poučevanja svojih starejših gg. kolegov, pa tudi našega učiteljstva in se poglobili vanjo. Na ta način in na tem temelju bi gg. profesorji ne samo lažje nadaljevali s podavanjem svoje tvarine, temveč bi se tudi v mnogih slučajih lažje poglobili v resnične nspehe osnovne šole in na učence, sprejete na naše srednješolske, sicer priznano ugledne zavode. B. NAROCNIKOM SLOV. ŠOLSKE MATICE! Književni dar SŠM za 1. 1932. je bil te dni dotiskan in se bo zdaj razpošiljal. Naročniki prejmejo teh troje publikacij: Osnovna psihologija (K. Ozvald), Pedagoški zbornik in Goethejeva pedagoška provinca( Iva Šegula). Vsega skupaj je to 25 tiskanih pol ali 400 strani tiska — za borih 30 Din. Odbor iskreno želi, da vsebina, ki je poverjena tem stranem — »bodi ko zrnja izmet, poženi obilo klasovja«. Naj bi čitatelju in čitateljici s pridom polnila »zimske urice« po novem letu. Kaj se pravi danes honorirati rokopise ter poravnati tiskovne in upravne stroške za 400 strani tiska, to ve samo blagajnik takega podjetja, kakor je SŠM. hočemo reči: ki zavisi edinole od naročnine. Saj je tudi Matičin odbor moral računati s tem, da mu gospodarska »kriza« vrste naročnikov znatno razredči. In vrh tega je »kvaražugonska« miselnost oznanjala, da se bo Slov. šol. matice lotila sušica — zavoljo manjvredne kvalitete njenih publikacij. Pa se je zopet pokazalo, kako nehvaležen posel je — prerokovanje. Saj je pač odboru najlepše plačilo za obilni trud, da število naročnikov ni padlo, marveč da bo, kakor govorc znamenja — prav kmalu zmanjkalo letošnje naklade (2600 knjižnih garnitur). Kajti samo Psihologije se je tiskalo nekaj več. In tako je naše učiteljstvo v sedanjih na moč zopernih časih najsijajnejše izpričalo, da mu beseda o pedagoški kulturi ni le beseda na jeziku. Pokazani idealizem govori pač o tako visokerh duhovnem standardu učiteljeve in učiteljičine naobrazbe, da je človek lahko res vesel. Posamič sta krajevna rast in pad naših naročnikov razvidna iz odborovega Vestnika na koncu Ped. Zbornika. — Odbor. f PROF. MAKSU PIRNATU V SPOMIN. Ravno na Kraljevo je izdihnil v ljubljanski bolnici dobro znani profesor v pokoju, oče našega slikarja in kiparja Nika — pok. Makso Pirnat. In zakaj ga naj omenimo tudi v našem listu? Saj je bil naš — vzgojitelj in velik prijatelj učiteljstva. Preveč bi bilo menda na tem mestu opisovati njegovo bogato in pestro življenje, saj so še drugi in drugje povedali mnogo. Dobro se ga spominjam pred letom dni, ko se je udeležil pogreba pok. Janka Lebana, edini med svojimi mlajšimi i starejšimi tovariši, ki je čutil z nami — kdo in kdo in kaj je učitelj-vzgojitelj naroda in prijatelj naš. In potem njegov govor o Lebanovem delu. Da, znal je govoriti iz srca. Pa ko je posetil Novo mesto učiteljski pevskl zbor — je po uspelem koncertu tovarišic-pevk izmed drugih nazdravil tudi on s svojimi toplimi besedami, polnimi citatov naših pesnikov, ki se jih je ob vsaki priliki rad spomnil. Zadnjič sva se srečala v Ljubljani, bil je še poln življenja in kar verjeti nisem mogel, da nas je zapustil tako hitro. »Črna te zemlje pokriva odeja, v grobu globokem prijatelj mi zdej« — da ohranimo te v najlepšem spominu! Mir pepelu pok. Maksa Pirnata! —ar. — Orači. Skoro brez napovedi so zaorali dolgo nezorane brazde Orači. Pogumno so si očrtali svojo pot in že drugo brazdo so napravili. Nekam z nczaupanjem sem prečital zadnjič prvo, a sedaj druga številka je že pregnala vsako nevoljo in smem reči: »Naši mladi tovariši in tovarišice so s svojim listom našli sebe — svoj postulat — učitelja vzgojitelja!« Prav je, da se je enkrat izpovedala tudi ona. Saj članek »Današnja omladina in avtoriteta« pove dovolj, pove odkrito in brez ovinkov. Vem, da ga mnoga mladina ne bo priznala, vendar — tu je pred nami. In le želeti je, da si vsi naši bodoči tovariši-icc te resne besede vzamejo k srcu. In ko sem prelistal vse strani, sem se mimogrede spomnil našega skromnega lističa, ki smo ga pred leti pričeli izdajati — seveda litografiranega. Tam še iskanje — tu že iz- poved. Tam stara romantika, zaprta brez svobodnega sija — tu polna življenja, resničnega — svobodna, naša. Naj orjejo Orači trdo ledino tako ostro in krepko, ko sedaj in setev vaša bo bogata, dobra, zdrava. Tovariši-ice pa pridno posegajte po listu, saj s tem podpiramo in dajemo poguma svojemu naraščaju! — Mnogo uspehov! —ar. — Esperanto. Vljudno prosim vse tovariše(-ice), ki že znajo esperanto, ali so se kdaj bavili z njim, da javijo svoje naslove »Esperantski dopisni šoli, Jesenice-Fužina, Gorenjsko. Gre za ustanovitev sekcije učiteljev-esperantistov v okrilju JUU. Vse tozadevne predloge in nasvete pošljite na gornji naslov. Namerava se tudi v velikih počitnicah otvoriti esperantski tečaj za učiteljstvo, ki bi trajal en mesec. Udeleženci bi dobili na koncu teča- ja izpričevalo. Ta tečaj naj bi jih usposobil za voditelje esperantskih tečajev. Omenim naj, da se esperanto zelo širi po drugih državah (nekatere države dajejo celo denarne podpore). V Osaki na Japonskem so esperanto poučevali v radiu. 100.000 esperantskih slovnic so prodali radio poslušalcem. Esperanto zbližuje narode. Samo tisti, ki nočejo svetovnega miru, odklanjajo esperanto. — Remšnik. Kakor vsako leto je tudi letos priredila tuk. šola božičnico, koji glavni namen je bil prižgati bedni deci v teh težkih časih lučko božičnega veselja. K temu plemenitemu delu je prispeval domači kraj. šol. odbor s 1000 Din, sresko načelstvo z 296 Din in Ciril-Metodova družba v Ljubljani s 1000 Din. Vsem darovalcem se mala remšniška deca najtopleje zahvaljuje.