POUK
IN
ZABAVA
I^ako se izppeminja število ppebivalcev.
Kako se izpreminja število prebivalcev, nam kaže zgodovina Egipta. V starodavnih časih je bil Egipt ena najobljudenejših držav. Za vladanja rimskega cesarja Av-gusta je bilo v Egiptu 16 milijonov prebi-valcev, v sedmem stoletju, ko so prišli v Egipt Arabci, je imel polovico manj prebi-valcev. V 18. stoletju, ko je dospel tjakaj Napoleon, je štel Egipt samo še 2,400.000 duš. L. 1846. se je dvignilo število do 4,463000, leta 1882. je bilo že 6,806.000 in leta 1897. pa že okolo 10 milijonov prebivalcev.
Velikost cepkva.
Cerkev sv. Petra v Rimu ima prostora za 60.000 ljudi, stolnica v Milanu za 37.000, cerkev sv. Pavla v Rimu za 32.000, cerkev v Kolinu za 30.000, cerkev sv. Pavla v Londonu in sv. Petronija v Boloniji vsaka za 25.000, sv. Zofije v Carigradu za 23.000, sv. Janeza v Rimu za 22.000, Notre Dame v Parizu za 21.000, metropolitanska cerkev v Novem Jorku za 18.000, sv. Ste-fana na Dunaju in stolna v Pizi vsaka za 12.000, Matere božje v Monakovem za 11.000 in sv. Marka v Benetkah za 7000 ljudi.
NajmFzlejši kraj V EVfopi.
Najmrzlejši kraj v Evropi je Vrhojansk v Sibiriji v pokrajini lrkutsk. Ta vas je v bližini reke Jane. Srednjazimskatemperatura znaša — 50° Celzija. V decerabru, januarju
in februarju in mnogokrat tud* v marcu je do — 60° C mraza. Ta vas ima 100 pre-bivalcev.
JHoč žaželk.
Francoski učenjak je izumil celo vrsto umetnih naprav, ki je z njimi mogoče do-ločati moč raznim žuželkam. Pri poizkusih je dognal, da imajo najmanjše žuželke v razmerju največjo moč. Tako raore vleči navadni hrošč razmerno 21 krat večjo težo nego konj, čebela celo 30krat večjo. Konj vleče sedemkrat večjo težo kakor sam tehta, hrošč 14krat in čebela 20krat večjo.
Za kpatek čas.
Nekega dne okolo poldne je opazil kmet dečka, ki se je izredno trudil, da bi spravil seno zopet na voz, ki se je zvrnil po cesti. Kmet se mu je približal, rekoč: nVeš kaj, fant, bolje storiš, da greš južinat, nakladal boš pa potem." — ,,Ne," je od-govoril deček, ,,bojim se, da bi očetu ne bilo všeč." — ,,Beži no, očetu to nič ne dene," je zatrjeval kmet, ,,kar pojdi najprej južinat." — ,,Dobro, pa grem," je odvrnil fant po premisleku, ,,a bojini se, da ne bo očetu všeč." Fant je odšel in imenitno ju-žinal. Potem se je napotil na delo, in kmet ga je vprašal, ako se ne čuti zdaj krep-kejšega za delo. — 0Da," se je odrezal deček, ,,a bojim se, da ne bo očetu všeč." — ,,Slišiš," ga je vprašal kmet, ,,zakaj se pa bojiš, da ne bo očetu všeč?" — „1 no," je zategnjeno izgovoril deček, ,,oče je pod zvrnjenim vozom."