63
General Rudolf Maister Vojanov  
(1874–1934) in glasbeno plesna  
umetnost
F r a n c  K r i ž n a r * 
DOI: https://doi.org/10.62409/czn.278 
CC BY-SA 4.0
UDK – UDC: 929Maister R.:[821.163.6-1:78] 
Potrjeno – Accepted: 14. 11. 2024 | Objavljeno – Published: 30. 12. 2024 
1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article
Franc Križnar: General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umet-
nost. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 95=60(2024), 3–4, str. 63–84
Bil je humanist: poet, bibliofil, slikar … in še kaj. Njegova poezija v dveh zbirkah (Poe-
zije, 1904 in 2003, in Kitica mojih, 1929 in 2003) kaže na glasbene in plesne elemente. Ti 
v ritmično metričnih ureditvah in rimah kažejo na tenkočutnega pesnika. Cela plejada 
slovenskih skladateljev je (na)pisala na njegovo poezijo zbore: moški, mešani, ženski 
in mladinski, samospevi in šansoni. Podpisali so jih: F. Gerbič, G. G. Krek, največ  
E. Adamič, J. Jež, J. Golob, A. Kumar, A. Misson, M. Reichenberg, J. Ivanušič (šansoni) 
idr. Kar tri inštrumentalne koračnice K. Klime (F. Es in J. Šalamon), S. Avsenik, ml. in 
T. Habe pa neposredno povezujejo vojaškost in poezijo v eno in isto interdisciplinarno 
dejavnost generala Maistra. 
Ključne besede: Poezije, Kitica mojih, glasbeni in plesni elementi, onomatopoetski iz-
razi, koračnice.
 * Dr. Franc Križnar, muzikolog, Reteče, 4220 Škofja Loka, Slovenija, franc.kriznar@
siol.net – Franc Križnar, PhD, musicologist, Reteče, SI 4220 Škofja Loka, Slovenia, 
franc.kriznar@siol.net
64 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
Franc Križnar: General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) and the art of music and 
dance. Review for History and Ethnography, Maribor 95=60(2024), 3–4, pp. 63–84
He was a humanist: a poet, a bibliophile, a painter … and more. His poetry, in two 
collections (Poezije, 1904 and 2003; Kitica mojih, 1929 and 2003), indicates musical 
and dance elements. In their rhythmic-metrical arrangements and rhymes, these point 
to a poet of fine sensibility. Many Slovene compositions using his poetry have been 
written for choirs: male’s, mixed, female’s, and youth choirs, solo songs, and even chan-
sons. They were written and signed by F. Gerbič, G. G. Krek, the most by E. Adamič, 
J. Jež, J. Golob, A. Kumar, A. Misson, M. Reichenberg, J. Ivanušič (chansons), etc. 
Three instrumental marches written by composers K. Klima (F. Es and J. Šalamon), S. 
Avsenik, Jr., and T. Habe directly connect soldiering and poetry in one and the same 
interdisciplinary activity of General Rudolf Maister.
Keywords: Poezije, Kitica mojih, musical and dance elements, onomatopoeic words, 
marches.
Uvod
Kar nekaj netipično vojaških interesov in rezultatov (slovenskega) generala in 
borca za severno (slovensko) mejo Rudolfa Maistra Vojanova, čigar 150-letni-
co rojstva in 90-letnico smrti obhajamo v letu 2024, nas navaja k pozornosti 
Maistra na glasbeno in plesno umetnost. Poleg tega je to tudi letošnje (2024) 
»uradno« razglašeno »Leto generala Rudolfa Maistra.«1 V njegovem raznoli-
kem in bogatem delovanju je na prvem mestu domoljubje (ljubezen do domo-
vine in njenih lepot, ponos, pogum, pripadnost, vztrajnost, moč in zaupanje). 
To prepleta vse Maistrovo »bitje in žitje«, od primarne in prevladujoče vojaške 
dejavnosti in profesije ter vse do poezije, bibliofilstva in še česa drugega. 
Umetniško plat svoje tipične nevojaške dejavnosti je izživel z likovno in 
pesniško ustvarjalnostjo ter strastnim zbiranjem knjig. Ves čas je načrtno 
podpiral družbenost in družabnost, bil v tem aktiven in neumorno podpiral 
slovensko umetnost in kulturno dogajanje. Narodno zaznamovanje življenja 
in ustvarjanje generala Maistra je poklon velikemu slovenskemu domoljubu, 
vojaškemu poveljniku, strategu in poetu. Njegova vojaška kariera, literarno 
delo in ukvarjanje s še drugimi umetnostnimi in družbenimi disciplinami so 
več kot zgolj formalni dokumenti takratnega časa in prostora, saj vsi po vrsti 
izpolnjujejo najglobljo človečnost in domoljubje. Če je bilo vse tole v okviru 
Maistrovega profesionalnega vojaštva kot neke vrste nadgradnja slednjega, je 
 1 Vlada Republike Slovenije se je spominu na generala Maistra in v čast njegovim izjemnim 
zaslugam za slovenski narod poklonila z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa 
Maistra. Leta 2024 so potekali številni projekti in prireditve, ki jih je zaokrožila glavna 
proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembra 2024 (v: splet 
Uprave RS za vojaško dediščino MORS; pridobljeno 21. 3. 2024). 
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 65
to zagotovo njegova elementarna vizija po uresničevanju slovenske ozemeljske 
celovitosti. Ta je bdela nad slovenskim narodom verjetno že veliko prej, pred 
letom 1848, vse do leta 1990, ko so se daljna zgodovinska in tudi Maistrova 
prizadevanja, sanje in želje nekako uresničile kot »nota finalis.«
Življenje in delo, ki nas lahko tako ali drugače navedeta k 
razrešitvi glasbene in plesne dileme
R. Maister je bil rojen v Kamniku, na Šutni št. 16, 29. mar. 1874. Po OŠ v 
Mengšu in Kranju, kjer je bil vseskozi odličen, je v Kranju (1885) začel obi-
skovati (nižjo) gimnazijo (do 1890). Njen 5. in 6. r. pa je končal v Ljubljani.2 
Navduševal se je za vojaški poklic. Zaradi gmotnih razmer se je v nadaljnjem 
šolanju odločil za vojsko. Od začetka je bil vseskozi odličen učenec. L. 1894 
je z dvajsetimi leti na Dunaju končal domobransko kadetnico in bil takoj 
vključen v domobranski bataljon v Ljubljani kot kadet in naslovni vodja čete. 
Služboval je v Celovcu, v jugovzhodnem delu Poljske na meji z Ukrajino v 
Przemyslu in Mariboru. Zaradi očitne narodne zavednosti je imel službene 
težave. Decembra 1914 je bil premeščen v Maribor. 1917 pa so ga premestili v 
Gradec. Tam je bil povišan v majorja. Spet se je vrnil v Maribor. Imenovan je 
bil za stalnega poveljnika črne vojske št. 26, kjer je ostal do razpada monarhije 
(1918). 10. okt. 1920 je celotna Koroška pripadla Avstriji. Njim je otel širši del 
Maribora, Dravsko dolino in še kaj. Kot divizijski general je bil odlikovan z 
redom belega orla z mečem III. stopnje. Njegov duh pa vseskozi obuja in oživ-
lja Zveza društev Generala Maistra, ki ima svoje odbore v skoraj tridesetih 
občinskih prostorih po državi. Vojaki, ki so se borili pod Maistrovim povelj-
stvom v severni Sloveniji, so postali znani kot »Maistrovi borci.« Na Uncu 
pri Rakeku je preživel zadnja leta svojega življenja. Tam, na Uncu, je 26. jul. 
1934 tudi umrl po srčni kapi v 60. letu starosti. Z velikimi vojaškimi častmi 
so ga pokopali na mariborskem pobreškem pokopališču.3 Številna spominska 
obeležja (kipi, spominske plošče, spomeniki …) so povsod tam, kjer je bival: 
od rojstnega Kamnika, prek Maribora, Ljubljane, Ljutomera, Ptuja, Kranja, 
Trebnjega do Celja in še kje. 
 2 Slovenska biografija (pridobljeno 10. 2. 2024).
 3 Obrazi slovenskih pokrajin, Maister Vojanov, Rudolf (dLib, pridobljeno 1. 2. 2024). 
66 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
Slika 1: Na ljudskem slavju v Celovcu 6. jun. 1920 po koncu koncerta  
PZ Glasbene matice iz Ljubljane; R. Maister v uniformi
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 67
Imel je velik posluh za navadne vojake, za njihove stiske in veselje. Rad se je 
pomešal med vojsko, jih poslušal, kako pojejo, se z njimi poveselil v pivskem 
krogu in jim storil kaj dobrega. Ni bil samo (vojaški) mož dejanja; bil je tudi 
mož besede in duha (Glazer, 1934, 264).
Že v svoji mladosti je kot gimnazijski četrtošolec v Kranju deloval v di-
jaškem listu Internos. Še več: bil je njegov (so)ustanovitelj, vanj je pisal in ga 
urejal. V 5. ljubljanskem gimnazijskem razredu je urejal tamkajšnjo Večernico. 
Na Dunaju je bil Maister kot kadet v letih 1892–94 izredni član tamkajšnje 
dijaške Zadruge in ji pošiljal v oceno pesmi in prozo. Člani tega skrivnega 
gimnazijskega društva so bili Maistrovi kolegi, prvaki slovenske (literarne) 
moderne: I. Cankar, O. Župančič, D. Kette in J. Murn Aleksandrov. Še prej 
je sodeloval pri Vrtcu (1890), nato pri Vesni (s psevdonimom Vuk Slavič). S 
psevdonim Vojanov je sodeloval pri Ljubljanskem zvonu, Slovanu, Zabavni 
knjižici in pisal v Slovenski narod. Njegove lirske pesmi so usmerjene v reali-
zem in so prehajale v dekadenco. Zato so njegove Poezije (1904) poleg krepke 
erotike in satirične šale namešane z mnogotero prešerno, včasih skoraj ci-
nično neskladnostjo. Zbirka je bila predporočno darilo Maistrovi izvoljenki 
Marici (Mariji) Stergarjevi. Razdeljena je na štiri poglavja: Marici, Balade 
in romance, Fantovske pesmi in Soneti. V baladah se pozna močan vpliv A. 
Aškerca. Kasneje so se njegove pesmi zresnile. Iz narodne odločnosti, ki je 
tudi v Poezijah zelo očitna, je zrasla močna osvobodilna težnja. Še posebej 
pesmi tik pred (prvo) svetovno vojno so izkazovale celo izrazito bojevitost. 
Druga generalova pesniška zbirka Kitica mojih (Maribor, 1929) pa je že izraz 
zrele moške lirike in epike. Tudi ta je razdeljena na štiri dele: Nazaj pa jih ni 
(pesmi iz vojnih časov), O, jaz ne spim (pesmi o izgubljeni Koroški in Pri-
morski), Oj, ti naša zemlja sveta (pesniške upodobitve nekaterih slovenskih 
dežel), v zadnji pa so štiri pripovedne pesmi. Iz njih govori krepka vojaška 
pesniška osebnost, ki čuti človeško in narodno gorje. Tematsko se ukvarja s 
svetovno vojno in koroškim pohodom. V tej zbirki je pesnik našel tudi svojo 
osebno obliko in v njej prepesnil nekaj starejših pripovednih pesmi (Čeh Ster-
gar, 2011). Ponatisa obeh zbirk sta izšla že posmrtno: Pesmi (2003) in Poezije 
(2003 kot zbrano delo). Njena estetika je postromantična; nanjo sta vplivali 
slovenska lirika in domoljubna poezija 19. stol. S. Jenka, S. Gregorčiča in A. 
Aškerca (Hartman, 1989). 
Maister je bil tudi ljubiteljski slikar in bibliofil, t. j. zbiralec starih knjig. V 
svojem ljubiteljskem slikarskem opusu se je držal oljne tehnike. Ni znano, kje 
je sicer črpal svoje slikarsko znanje. Bil je dober prijatelj R. Jakopiča in kas-
neje tudi M. Jame in M. Sternena. Bil je med prvimi organizatorji slikarskih 
razstav v Mariboru (Glazer, prav tam). 
General Rudolf Maister pa ni bil le general in pesnik, ampak tudi velik 
ljubitelj slovenske besede in knjige. Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla 
68 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6000 enotami. Maister je bil torej tudi 
strasten ljubitelj knjig in lastnik ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic 
na Slovenskem. V veliki večini je zbiral samo slovenske knjige in časopisje. Po 
lastnikovi smrti je knjižnica doživela nekaj selitev, ki so ji dodali še nekaj knjig 
sinov in žene. Danes se hrani v posebnih prostorih Univerzitetne knjižnice 
Maribor – Maistrova knjižnica.4 
Slika 2: M. Gaspari, razglednica v spomin na izgubljeno Koroško, 1924; osrednji lik 
(zgoraj) je general Maister ter simbola vojske (meč) in lire (poezije in glasbe)
 4 Gl. na naslovu, Gospejna ul. 10, Maribor. UKM.
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 69
Raziskava
Analiza pesniških zbirk in glasbeni, plesni ter onomatopoetski izrazi
Za omenjeno raziskavo smo upoštevali obe Maistrovi pesniški zbirki in v 
njegovi poeziji iskali ter naši naslednje povsem glasbene, plesne in tudi ono-
matopoetske izraze. Vsi po vrsti in še skupaj z ritmično urejeno ter rimano 
poezijo navajajo (in kar se kasneje tudi utrdi) k temu, da so kasneje Maistrovo 
poezijo kot možna libretta sprejemali za svoje kompozicije (v glavnem slo-
venski) skladatelji. Upoštevali smo (po vrstnem redu naslovov pesmi v obeh 
zbirkah) tiste pesmi, kjer smo v omenjeni raziskavi na dano tematiko tudi 
kaj našli.5
Poezije (1904, 2003)
I. Marici V spominsko knjigo (str. 9): … bučeči …
Moje gosli (str. 11): … gosli, Strune …, … ubiral …, Strune …, popokale …, … 
gosli počile …
Pod kostanji (str. 12–13): (2.) … zašuštelo …, … himna …, … škrtanje … hi-
mno … (3.) … čutečo.
Morje (Božič 1903, Trst; str. 18–19): (2.) … buči … valček …, … žvižga …
Scherzando (= šaljivo, v načinu scherza; tudi scherzoso; str. 29): … plesala …
Oltar (str. 21–22): … prihrumelo … koral … zapelo.
II. Deklinacija (str. 30): Poslušaj …
Nebesa (str. 31): Zvonki glasek, … doneči,
Bohême (= boem, izgubljeni genij, pesniška duša; str. 32): … kitara …, … brbljá
Po zimi (str. 33): … igrá …
Prazno srcé (str. 34): Zagodi goslár …, … v strune …, … srebrnodoneče … a 
sviraj …
Procesija (str. 35–36): … zveni. … glas. … kujete. če godba zadoni vojaška, … 
zarožlja?! …
Prošnja (str. 37): … valčki …, … valčki …, … rajal …, … z valčki …
 5 Poleg strani drugih podatkov nismo vnašali.
70 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
2. Balade in romance. Golgota (str.- 45–47): Zapokale …, … trepetale …, … 
zašušti, začuje …, … zavpije, zarjove, … vpijoč …
Romanca o plesu (str. 52–53): … gosli, vzel je lok, … goslar …, … gosli …, … 
(v desnico) lok, … himno zaigral …, vrtela …, … sviral …, … sviral …, … 
ples …, … plesal ni!
Ptičja romanca (str. 56): … ščinkal …, Poslušala …, … ščinkal z glasom …, 
stokalo …
Slovo (str. 57): … (srce) tožilo, 
Prijatelji (str. 58–59): … zvenelo, … strune ubrane donele …, … pela …, … gla-
som …, … grohot …, … ploski doneli so glasni.
Tihotapec (str. 60–61): »Čuj! …
Čudež (str. 62–63): »Čujem …
Luč (str. 64–65): … lok se s struno, »Čujte, …, Vpitje …
Plemeniti Turopoljci (str. 66): Dirindaj in šum …, Krik in vik. …
Polnoč (str. 67): … skovikanja …, … čujem skovikanje …
Mati (str. 71–72): Rog zapel je vojni …, … brusit (na sovraga jeklo), … (s) tam-
burami, peli pesmi …
Umrli brat (str. 73): … zvon zveni, … glási, … psalme (v noč) mrmrajo, … (z) 
molki …
Patra Feliksa zdravilo (str. 74–78): Poje maše, …, … nemirno …, Zarožljajo …, 
Kreše …, … vpije …, kliče …
Vrbanov kres (iz zbirke »Trubar«; str. 81–83): … šumijo –, … (slavo) 
pet! …, … psalme (vmes) pojó.
3. Fantovske. Pogodba (str. 87): … glas …
Pomlad (str. 88): … poje …, … pesmi …, … pesmi …, … žvrgoli …, s 
piščalkami …
Tožba (str. 90): Plaka …
Zaklad (str. 91–92): … zvóni (z vsemi tremi), … godcem …, … godcev …, … 
zasmejem …, … zavriskam (in) zaukam, zatrkam, … zaukam glasnim god-
cem, … prevpijem močni bas, … pelo, … godcev, … godli godci, … pel.
Krvavo sonce (str. 93): … vriščem …, … pripojo.
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 71
Slika 3: E. Adamič, Pogodba (R. Maister), rkp., dLib NUK
72 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
Slika 4: F. Gerbič, Rožmarin (R. Maister), tisk NA, L. 5, št. 2, LJ-dLib, NUK
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 73
Kazen (str. 94): … pojó. … pojó … … (tri) ptičke. Pojo … (… tri) ptičke …, … 
ptičke …, … ptičke. … počila …, … ptičke.
Ljubezen (str. 95): … molčeče …, … (burja) piše –
Roženkravt (str. 96): … pojó (na) glas. zalajajo …, … vriskajo, pojó. … odzvo-
ni, … molči, molči, …
Nageljček (str. 97): … ukal …, … vriskal …, … pele. … zahrkal; … potrkal. … 
dirjal …
Rožmarin (str. 98): … pokale, … plakaj, plakaj, …, zadele (krogle tri)
4. Soneti. Zvezdogledom (str. 106): … a tempo …
Stolp sv. Marka (str. 107): … kampanile …, … zatrepetal, … kampanile.
V vsega 67 uvrščenih pesmih v pesemski zbirki smo omenjene izraze našli v 
40 Maistrovih pesmih; izraze, ki smo jih iskali, smo torej tudi našli. 
2.2 Kitica mojih (1929, 2003)
Nazaj pa jih ni. Nazaj pa jih ni (str. 7): … vriskali …, … odpeli. … odbilo. – 
pojoče, … (v fantovskem) petju.
Bojno znamenje (str. 10): … odbila …
Še zadnji zvon (str. 11): … zvon …, … rezgeta …, … vriska, …, … (bron ti) 
poči …
Gospa z goré (str. 12–13): … udarci.
Pesem sv. Martina na Krasu (str. 15).
O, jaz ne spim. Naprej (str. 19): … rjove, … skrešejo …
Malgaj trka (str. 20): … ave, zapoje …, … trka …
Kraški piloti (str. 21): … (Se) gode?
Gosposvetska straža (str. 22): … zapelo, zajokali –
Oj, ti naša zemlja sveta. Ciklus Slovenske gorice:6
 6 Ko je R. Maister l. 1920 odpiral prvo slovensko (likovno) umetniško razstavo v Maribo-
ru, je izrazil željo, da bi lepota in poezija Slovenskih goric našla svojega poeta. Čudovita 
simfonija, simfonija barv in zvokov obenem! (…) Sama od sebe mu poje pesem (v: Glazer 
J., prav tam, 266). 
74 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
1. Zavrh (str. 29–30): … pesmi v himno (zlite). … zvonovom …, vriskajo …, … 
potrka …, … glasovi. … péti (maši), … orgle zabučijo: … melodijo, … kliče, … 
tre (globoke) base, skladajo vesele pesmi,
2. Septembrski laudate (= slava; str. 31): … zvonijo, … laudate (= slava) in 
orate (= govor).
5. Péča (str. 34–35): … šumela:
6. Závrški fantje (str. 36): … pojo. … glas (zaženo): … glasno, … pojo, … pri-
pojo, … peli, … vriskali …
7. Završki škorci (str. 37): Pojemo brez not in strun.
Dolenjska poletna noč (str. 40–41): … kliče, … piska, vriska.
Belokranjski spomladanski snubači (str. 42): … godca (ste najeli), … (v) dudo 
piha.
Naši jadranski kapitani (str. 43–44): … zavija in piska,
Sto kovanih (str. 47): … cvili, …, … krik …, … (se) oglasi,
Dobra letina (str. 48–49): … peli (in) kleli (vozniki). … svete Cecilije (dan) …, … 
(na) trombo. Trarí (in) trará! – … zbora …, … popokajo …, … ječaje zvale,
Ante (str. 50–52): stokala …, … piskale in pele, … vekala …, … bobnela mol-
klo. Priplesala …, žvižg in pisk …
»Pri belem medvedu« (str. 53–55): Živahno …, … (trdovratno) molči, … sladko 
zapojo!
Tudi v tem (drugem) Maistrovem pesniškem opusu, ki je od prvega in prej-
šnjega mnogo krajši (saj obsega le 28, a spet raznolikih oblikovnih in vsebin-
skih pesmi), smo iskali in našli relevantne glasbene, plesne in onomatopoetske 
izraze v 21 pesmih. To pomeni, da se je pesnikov tovrstni repertoar ritmično 
metrično urejenih in rimanih delov poezije razširil in povečal.
Zaradi vsega tega generala Maistra dojemamo drugače, večplastno in po-
leg profesionalnega izšolanja in vojaške službe še kot večplastnega umetnika. 
Že njegova starša sta bila za tisti čas nenavadna: mati iz ugledne trebanjske 
(meščanske) družine Tomšičevih. Njen oče (Matija Tomšič) je bil učitelj, or-
ganist in (ljudski) pevec. Tudi več kot znanstvo s še drugim (slovenskim) 
generalom Friderikom Širco (= Ristom Savinom) je morda botrovalo k (Mai-
strovim) nadaljnjim naprezanjem, tudi v glasbi, plesu in onomatopoiji. Bil je 
sploh vsestranski ustvarjalec in uživalec vsega lepega – pesnik, ljubiteljsko je 
slikal, bil je strasten ljubitelj in zbiralec knjig, tudi bibliograf – estet. Rad je 
imel glasbo, petje in ples. Bil je »vojaški« estet. Pritegovala ga je zgodovina, 
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 75
rad se je družil z različnimi (po)ustvarjalci, jih povezoval in jim stal ob strani. 
Takratnega avstrijskega domobranskega nadporočnika R. Maistra je z Marijo 
Stergar poročil v ljubljanski šentpetrski cerkvi (ž. c. sv. Petra) dobri znanec, 
frančiškan in skladatelj pater Hugolin Sattner (14. 3. 1905). Maistrova pro-
gramska Jugoslovanska himna je bila leta 1918 objavljena v mariborskem listu 
Straža več kot zgolj neke vrste »panslovanska deklaracija.« Objavil jo je pod 
psevdonimom Kranjc; še eno od Maistrovih dejanj pesniškega navdiha in pre-
drznega poguma: »igra na vse ali nič.« Gre za Maistrovo politično poslanico, 
ki se zaključi in se najusodneje zanj – za Maistra in za Slovence – konča 10. 
okt. 1920 s plebiscitom in izgubo avstrijskega dela Koroške:
»Bratje, v sedlo, vajeti v dlan:
Drava nas zove, Jadran rjove,
Vranci naj skrešejo trde podkove,
Bratje – naprej!« (Glazer, prav tam, 265).
Razprava
Po poglobljenem iskanju in ugotovitvah najdenih glasbenih, plesnih in ono-
maptopoetskih izrazov v Maistrovi poeziji se nadaljuje vprašanje in poglablja 
dvom o morebitni pesnikovi glasbeni izobrazbi oz. tovrstni angažiranosti. 
Zagotovo je bil vsaj minimalno in osnovno glasbeno izobražen. Ni pa zna-
no kaj več o njegovi posebni, tovrstni glasbeni izobrazbi. Zakaj? Kranjska 
glasbena šola je bila ustanovljena šele 1909,7 ko je bilo takrat R. Maistru 
že 35 let. Torej je bil daleč od Kranja, kjer je prvič nadaljeval svoje šolanje 
(1885–1890): v Ljubljani, na Dunaju idr. Četudi seveda ni nemogoče, da je 
bil deležen kakšnega posebnega glasbenega šolanja tako v rodnem Kamniku 
kot bližnjem Mengšu. Povsod tam in tudi v Kranju je bilo mogoče najti tako 
lokalne, krajevne godbe (na pihala = pihalne orkestre) kot domače (glasbene) 
učitelje in organiste. 
Da pa je bil Maister tako ali drugače tudi (glasbeno) tenkočutno ozaveščen, 
nam pričajo iz raziskave evidentni splošni in specifični (glasbeni in plesni) iz-
razi. Ti vsi po vrsti, vsaj tisti najbolj strokovne narave, pričajo, da je moral biti 
 7 Glasbena šola Kranj je bila ustanovljena leta 1909 na pobudo kranjske Čital-
nice. Poučevali so le tri predmete: glasbeno teorijo, goslanje (violina, …) 
in igranje na glasovir (klavir). Imeli so tudi deški in dekliški pevski zbor. 
Pouk je potekal do (prve svetovne) vojne, ko je glasbena šola prenehala delovati. Ponoven 
zagon leta 1925 ni bil lahek, saj šola ni imela zagotovljenih denarnih sredstev pa in tudi 
vpis učencev je bil manjši. Stanje se je sčasoma izboljšalo in šola je 25. obletnico obstoja 
obeležila s koncertom v Unionski dvorani v Ljubljani z nastopom mladinskega pevskega 
zbora in orkestra (v: Križnar, Glasbeni Kranj v 20. stol., Kranjski zbornik, 2000, 177–184).
76 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
naš general in pesnik vsaj strokovno (glasbeno) ozaveščen, če že ni bil praktik: 
pevec, če že ne godbenik. Vsaj kar zadeva vse tiste najbolj izpostavljene (glas-
bene in plesne) izraze (ki jih navajamo po abecedi) v pojavnosti Maistrove 
poezije: a tempo, ave, (trije globoki) basi, Bohême (= boem), (Sveta) Cecilija, 
glas (-no), glasek, godci, gosli (počile), goslar, himna, igrá (-ti), kampanile (= 
zvonovi), kitara, koral, laudate (= slava, slaviti), lok (s struno), melodija, orate 
(govor, -iti), (od)peti (-la) pesmi, maše (brez not in strun), (za)peti, piščalke, 
ples (-esanje, -lec, -lka), pojoče, poslušaj, psalmi, rajati, rog (zapel je vojni …), 
scherzando (= scherzoso; šaljivoل), skladati (vesele pesmi), strune (ubrane do-
nele), sviral (-ti), (s) tamburami, tromba (= trobenta), valček, vrteti, zagodi 
(goslár), zveni (-ti), (zvon), zvoniti (z vsemi tremi zvonovi) idr. 
Če v vsej tej plejadi kar najbolj izpostavljenih in včasih kar večkrat pono-
vljenih (glasbenih in plesnih) pojavov podamo v sucusu le-teh vsaj naslednje: 
a tempo, sv. Cecilija, kampanile, koral, laudate, orate, psalmi, rog, scherzando, 
tambure, tromba, valček idr., vsi ti predstavljajo zagotovo neke vrste pesnikov 
cvetober s področja cerkvene in posvetne glasbe, vokalne (pevske), inštru-
mentalne in vokalno inštrumentalne, ljudske in umetne (umetniške, ume-
tnostne) glasbe idr. Zagotovo o Maistru in njegovem odnosu poleg literarne, 
t. j. pesniške umetnosti in glasbe ter glasbene in plesne umetnosti, še nismo 
zaključili vsega tega: generalove in umetniške povezave s področja literature, 
glasbe in plesa.
Če že ne moremo dokazati neposredne Maistrove povezave ali celo ade-
kvatnih umetniških izzivov na glasbenem in plesnem področju, pa je z litera-
turo posebej izpostavljena pesnikova afiniteta ali kar empatija do glasbenih 
in plesnih izrazov in takega občutenja njegove poezije. Če že ne drugega, pa je 
vsaj vse tole s tipično avtorjevo pesništvo ritmično urejeno in rimano poezijo 
kar izzivalo profesionalni glasbeni in plesni (ustvarjalni in poustvarjalni) svet.
Zaključek
Splošno
V zadnji Maistrovi pesmarici (Kitica mojih, 1929, in ponatis, 2003) so zdru-
žene pesmi iz vojnih časov, pesmi o izgubljeni Koroški in Primorski, pesmi, 
ki upodabljajo nekatere slovenske pokrajine in pripovedne pesmi. Prav te 
Maistrove pesmi, poezija, so spodbudile kar nekaj slovenskih avtorjev – skla-
dateljev, da so jih uglasbili, in sicer večinoma za moške zbore. To je glavna 
značilnost le-teh. 
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 77
Konkretno: glasbeni opus na Maistrovo poezijo8
Fran Gerbič (1840–1917), Rožmarin/moški zbor (a cappella),9 nasploh prvo 
komponirano delo na poezijo R. Maistra in njegova največkrat uglasbena pe-
sem; Lavoslav Leopold Pahor (1863–1928), Rožmarin – balada na besede R. 
M. Vojanova/soli, moški in ženski zbor;10 Vinko Krek (1874–1914), Pogodba/
moški zbor (a cappella; prav tam); Josip Proházka (1874–1956), Pomlad/moški 
zbor (a cappella; Arhiv RA SLO in inf. UK Maribor); Gregor Gojmir Krek 
(1875–1942), Izkušnja, op. 42, št. 2/samospev s spremljavo klavirja (prav tam), 
Pogodba/samospev za glas in klavir;11 Emil Adamič (1877–1936), Kazen/mo-
ški zbor (a cappella; Arhiv RA SLO), Pogodba/moški zbor (a cappella),12 Po-
mlad ni zame/moški zbor (a cappella),13 Rožmarin/moški zbor (a cappella),14 
Slovenske gorice/Oj, ti naša zemlja sveta; 1–8: Zavrh nad Št. Rupertom/moški 
zbor (a cappella), Septembrske laudate/mešani bor (a cappella), Nočna meglica/
moški zbor (a cappella), Oktobrski mrak/mešani zbor (a cappella), Peča/žen-
ski zbor (a cappella), Završki fantje/moški zbor (a cappella; inf. Arhiv Radia 
Ognjišče), Završki škorci/mešani zbor (a cappella), Sveti Martin/mešani zbor 
(a cappella),15 Scherzando/moški zbor (a cappella),16 Tam gori za našo vasjo 
(= Kazen)/ mladinski zbor in klavir,17 Završki fantje/moški zbor (a cappella);18 
Fran Edvard Venturini (1882–1952), Vasovalec/moški zbor (a cappella; Arhiv 
RA SLO); Ivan Grbec (1889–1960), Nazaj jih pa ni/ mešani zbor (a cappella; 
inf. UK Maribor); Danilo Bučar (1896–1971), Dolenjska poletna noč/moški 
zbor (a cappella; Arhiv RA SLO); Matija Tomc (1899–1986), Ljubezen/mešani 
zbor (a cappella; prav tam); Ciril Vremšak (1900–1968), Ljubezen/moški zbor 
(a cappella; prav tam in inf. UK Maribor); Jakob Jež (1928–2022), Oda gene-
ralu Maistru/mešani zbor (a cappella; na besedilo, poezijo Janeza Menarta; 
prav tam), Pomlad (Cveto narcise)/ženski zbor (a cappella; inf. Arhiv Radia 
Ognjišče); Janez Močnik (1936–2016), Scherzando/mešani zbor (a cappella; 
inf. UK Maribor); Jani Golob (1948), Naprej/moški zbor s spremljavo (Arhiv 
 8 Spisek Maistrove uglasbene poezije je izdelan po kronologiji biografskih podatkov avtor-
jev glasbe.
 9 /Posvečeno društvu »Smetana« v Plzni/-u. V: Novi akordi, 5/1906, 5. zv., 20–22 (dLib, 
NUK v Ljubljani).
 10 Rkp. (dLib, NUK v Ljubljani).
 11 V: Novi akordi, 7/1908, 4.–5. zv., 51–52 (dLib, NUK v Ljubljani).
 12 V: Novi akordi, 5/1906, 5. zv., 59 (dLib, NUK v Ljubljani).
 13 Arhiv RA SLO in inf. UK Maribor.
 14 Inf. Radio Ognjišče, rkp. in Novi akordi, 4/1905, 6. zv., 71 (v: dLib, NUK Ljubljana).
 15 1930 (v: dLib, NUK Ljubljana) in inf. UK Maribor.
 16 Prav tam.
 17 V: https://www.youtube.com/watch?v=iYsYpVizYqA.
 18 Inf. Radio Ognjišče.
78 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
Slika 5: J. Ivanušič, Scherzando, 1. str. partiture (2018)
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 79
RA SLO); Aldo Kumar (1954), Polnoč/mešani zbor (a cappella; prav tam),19 
Kazaška/mešani zbor (a cappella; prav tam), Še zadnji zvon/mešani zbor (a 
cappella; prav tam); Andrej Misson (1960), Cvete dekletu rožmarin/moški 
zbor (a cappella; dLib NUK), Nazaj pa jih ni/moški zbor (a cappella; Arhiv 
RA SLO), Sveti Martin/moški zbor (a cappella; prav tam); Mitja Reichenberg 
(1961), Patrola/mešani zbor (a cappella; prav tam); Jure Ivanušič (1973), 6 
songov – šansonov: Nazaj jih pa ni, Rdeče rože, Pomlad, Ljubezen, Scherzando, 
Morje (3)/glas in klavir20 idr.
Še najbolj pa velja Maistrova ljubezen do domovine in njenih lepot: ponosa, 
poguma, pripadnosti, vztrajnosti, moči in zaupanja, ki tli v (inštrumentalni) 
Koračnici generala Maistra kar štirih (enega tujega in treh slovenskih) skla-
dateljev: Karla Klime (1890–1968; priredil Franc Es), Slavka Avsenika, ml., in 
Tomaža Habeta z različnimi naslovi kot koračnica.21
Prva od teh je nastala neznano kdaj in neznano kje komaj kaj znanega emi-
granta, violinista Karla Klime (v Varaždinu?).22 To Koračnico generala Maistra 
je priredil slovenski kapelnik Franc Es., transkripcijo (za Orkester Slovenske 
vojske) pa je opravil Jani Šalamon. V zasedbi zdaj velikega ali koncertnega pi-
halnega orkestra v značilnem 6/8-taktovskem načinu tipične koračnice, marša 
komaj 70 taktov. Oblika dela je 3-delna, saj sledi v teh (izpisanih) taktih še 
nekaj ponovitev posameznih delov tradicionalne in udarne koračnice.
Skladatelj Slavko Avsenik, ml., (1958) jo je koncipiral povsem drugače. 
Njegova Koračnica R. Maistra je tudi koračniška v hitrem C = 4/4-taktovskem 
načinu (120 = ل enot MM). Melodično, harmonsko, metrično-ritmično, obli-
kovno je še podobno prvi (Koračnici), barvno-orkestracijsko pa sta si deli kar 
najbolj podobni.23
Zadnja v tej seriji je Koračnica pesniku Vojanovu, ki jo je 2020 napisal 
Tomaž Habe (1947). Tudi ta je za zasedbo velikega ali koncertnega pihalnega 
orkestra v približnem obsegu prvih dveh (82 taktov). Njen tempo je (116 =ل 
MM) in je v koračniškem ritmu in tempu (C = 4/4-).24
 19 Prav tam. 
 20 Arhiv J. Ivanušiča, Maribor.
 21 Inf. Mitje Dragoliča, dirigent in umetniški vodja Orkestra Slovenske vojske.
 22 Prav tam in https://www.youtube.com/watch?v-prpuziXU7s8. Prim. partit. OSV.
 23 Prim. partit. OSV.
 24 Prav tam.
80 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
Slika 6: T. Habe, Koračnica pesniku Vojanovu, nasl. partit. za pih. ork., 2020
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 81
Slika 7: T. Habe, Koračnica pesniku Vojanovu, 1. str. partit. (2020)
82 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
Številne Maistrove pesmi so uglasbene, najbolj znan pa je ciklus osmih le-
-teh, Slovenske gorice. Glasbo zanjo je napisal E. Adamič, to je tisti skladatelj, 
ki ima nasploh največ le-teh (15-krat) na Maistrovo poezijo. Med starejšimi 
slovenskimi avtorji, skladatelji, ki so posegli po Maistrovih verzih, so še F. 
Gerbič, J. Prohazka, G. G. Krek, M. Tomc, C. Vremšak idr. Med srednjo in 
mlajšo generacijo so to še J. Golob, A. Kumar, A. Misson, M. Reichenberg idr. 
Med mlajšo generacijo avtorjev (šansonov) je to J. Ivanušič idr. 
Viri in literatura
Arhiv RA SLO.
Čeh Stergar, J. (2011): Rudolf Maister: od anakreontskega do domovinskega in pokrajin-
skega pesnika (v: Časopis za zgodovino in narodopisje, 82/2011, 47. zv., št. 2/3, 206–220. 
Ljubljana). 
dLib, NUK Ljubljana.
Dragolič, M. (2024): Ljubljana, Orkester Slovenske vojske (informator; v: elektronska 
pošta 5. 3. 2024, hrani avtor, FK).
Glazer, J. (1934): Rudolf Maister – Vojanov kot pesnik. V: Kronika slovenskih mest 1, št. 4.
Hartman, B. (1989): Rudolf Maister 1924–2011. Ljubljana: Partizanska knjiga.
Hartman, B. (1998): Rudolf Maister, general in pesnik. Ljubljana: DZS.
Kladnik, T. (2011): General Rudolf Maister (v: Studia Historica Slovenica, 11/2011, št. 
2/3, str. 463–482. Ljubljana).
Križnar, F. (2000): Glasbeni Kranj v 20. stol. (v: Kranjski zbornik, 2000, 177–184).
Maister, R. (1929, 2003): Kitica mojih. Ponatis. Ljubljana, 2003.
Maister, R., Vojanov (1904, 2003): Poezije. Ponatis. Ljubljana: Jutro.
Maistrova knjižnica, Gospejna ul. 10, Maribor. UKM.
Pavšič, J., Z. Markovič (2021): Oblike kolektivnega spominjanja na generala Maistra v: 
Sodobni vojaški izzivi, 23/2021, št. 1, str. 77–79. DOI: https://doi.org/10.33179/BSV.99.
SVI.11.CMC.23.1.5
Pokrajinski arhiv, Maribor.
Rudolf Maister (2018): Sto let severne meje. Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 
1874–1934 (album). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Salmič, Kovačič, K. (2024): Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor (informatorka; v: 
elektronska pošta, 6. 3. 2024; hrani avtor, FK).
Uprava RS za vojaško dediščino MORS (2024): splet (pridobljeno 21. 3. 2024).
Wikipedija.
Franc Križnar, General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost 83
GENERAL RUDOLF MAISTER VOJANOV (1874–1934) IN GLASBENO 
PLESNA UMET NOST 
Povzetek
Slovenski general in poet Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) je bil humanist: vojak, poet, 
bibliofil, slikar … in še kaj. Njegova poezija v dveh zbirkah (Poezije, 1904 in 2003, in Kitica 
mojih, 1929 in 2003) kaže na glasbene in plesne elemente. Ti v ritmično metričnih uredi-
tvah in rimah kažejo na tenkočutnega pesnika. V raziskavo je vključena še onomatopoija 
oz. njeni tovrstni izrazi. Cela plejada slovenskih skladateljev je (na)pisala na njegovo poe-
zijo zbore: moški, mešani, ženski in mladinski, samospevi, šansoni idr. Številne Maistrove 
pesmi so uglasbene; najbolj znan je ciklus osmih le-teh, Slovenske gorice. Glasbo zanje je 
napisal Emil Adamič, to je tisti skladatelj, ki ima nasploh največ teh del (26) na Maistrovo 
poezijo. Popis vseh avtorjev in njih dela na Maistrovo poezijo, ki je še dodatno ovekovečila 
skladateljevo (literarno) muzo, je fragmentarna podoba Maistrove poezije, njena refleksija 
ali odsev, ki jo je še dodatno ovekovečila tudi glasbena, skladateljska muza: B. Ipavec, 
F. Gerbič (4 dela), V. Parma, L. L. Pahor (3), O. Dev, F. Juvanec, st., V. Krek, J. Proházka 
(2), G. G. Krek (2), E. Adamič (26), F. E. Venturini, V. Mirk, F. Premrl, I. Grbec, K. Kli-
ma, A. Groebming, D. Bučar, M. Tomc, C. Vremšak, B. Arnič, R. Gobec (2), A. Vračko 
(3), J. Jež (2), J. Kranjec (2), D. Božič (2), L. Lebič, I. Vrbančič, E. Gašperšič (2), C. Krpač, 
J. Močnik (2), P. Mihelčič (3), F. Podjed (12), T. Habe, M. Feguš, J. Golob (4), A. Kumar 
(4), S. Avsenik, ml., D. Krt (3), A. Misson (11), M. Reichenberg, D. Tement, J. Ivanušič (6), 
K. Pustinek Rakar (2), B. Maurer, S. Skalar (11), U. Jašovec (2), M. Krečič (1) idr. pa tudi 
klavirsko suito, orkestrsko simfonijo in koračnice za pihalni orkester. Ta tako kot Maistrov 
pesniški opus neposredno povezuje primarno vojaškost R. Maistra in poezijo v eno in isto 
interdisciplinarno dejavnost generala Maistra in ji dodaja na enako tematiko še glasbo in 
ples, še dve interdisciplinarni in multidisciplinarni umetnostni panogi.
GENERAL RUDOLF MAISTER VOJANOV (1874–1934) AND THE ART OF 
MUSIC AND DANCE 
Summary
Slovenian general and poet Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) was a humanist: a soldier, 
poet, bibliophile, painter … and more. His poetry, in two collections (Poezije, 1904 and 
2003; Kitica mojih, 1929 and 2003) shows musical and dance elements. These, in rhyth-
mic and metrical arrangements and rhymes, indicate a sensitive poet. The research also 
includes onomatopoeia or its expressions. Many Slovenian composers have written (and 
set) choir arrangements to his poetry: male’s, mixed, female’s and youth choirs, solo songs, 
chansons, etc. Many of Maister’s poems have been set to music: the most famous is the 
cycle of eight of songs, Slovenske gorice. The music was written by Emil Adamič, the com-
poser who has written the most works (26) to Maister’s poetry. The list of all authors and 
their works set to Maister’s poetry, which further immortalised the composer’s (literary) 
muse, is a fragmentary image of his poetry, its reflection, which was also further immor-
talised by the musical, composer’s muse: B. Ipavec, F. Gerbič (4 works), V. Parma, L. L. Pa-
hor (3), O. Dev, F. Juvanec, sen., V. Krek, J. Proházka (2), G. G. Krek (2), E. Adamič (26), 
F. E. Venturini, V. Mirk, F. Premrl, I. Grbec, K. Klima, A. Groebming, D. Bučar, M. Tomc, 
C. Vremšak, B. Arnič, R. Gobec (2), A. Vračko (3), J. Jež (2), J. Kranjec (2), D. Božič (2), 
L. Lebič, I. Vrbančič, E. Gašperšič (2), C. Krpač, J. Močnik (2), P. Mihelčič (3), F. Podjed 
(12), T. Habe, M. Feguš, J. Golob (4), A. Kumar (4), S. Avsenik, Jr., D. Krt (3), A. Misson 
(11), M. Reichenberg, D. Tement, J. Ivanušič (6), K. Pustinek Rakar (2), B. Maurer, S. Skalar 
84 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 • RAZPRAVE – STUDIES
(11), U. Jašovec (2), M. Krečič (1) and others. Works set to Maister’s poems also include a 
piano suite, an orchestral symphony and marches for wind orchestra. These, like Maister’s 
poetic opus, directly connect the primary military nature of R. Maister and poetry into 
a single interdisciplinary activity of General Maister, adding music and dance, two more 
interdisciplinary and multidisciplinary artistic branches, on the same theme.
GENERAL RUDOLF MAISTER VOJANOV (1874-1934) UND DIE KUNST 
DER MUSIK UND DES TANZES 
Zusammenfassung
Der slowenische General und Dichter Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) war ein Hu-
manist: Soldat, Dichter, Bücherfreund, Maler … und noch mehr. Seine Poesie in zwei 
Gedichtsammlungen (Poezije, 1904 und 2003, und Kitica mojih, 1929 und 2003) enthalten 
musikalische und tänzerische Elemente. Sie weisen in ihrer rhythmischen und metrischen 
Anordnung sowie ihren Reimen auf einen sensiblen Dichter hin. Die Forschung umfasst 
auch Onomatopoesie bzw. ihre derartige Äußerungen. Unzählige slowenische Kompo-
nisten haben auf der Grundlage seiner Gedichte Chöre geschrieben: Männer-, gemisch-
te, Frauen- und Jugendchöre, Kunstlieder, Chansons usw. Viele von Maisters Gedichten 
sind vertont; am bekanntesten ist der achtteilige Zyklus Slovenske gorice. Die Musik dazu 
schrieb Emil Adamič, der Komponist, der die meisten dieser Werke (26) auf Gedichte 
von Maister vertont hat. Die Liste aller Autoren und ihrer Werke zu Maisters Poesie, die 
die (literarische) Muse des Komponisten weiter verewigten, ist ein fragmentarisches Bild 
von Maisters Poesie, deren Reflexion oder Echo, das durch die musikalische, kompo-
nistische Muse weiter verewigte: B. Ipavec, F. Gerbič (4 Werken), V. Parma, L. L. Pahor 
(3), O. Dev, F.  Juvanec, alt, V. Krek, J. Proházka (2), G. G. Krek (2), E. Adamič (26), 
F. E. Venturini, V. Mirk, F. Premrl, I. Grbec, K. Klima, A. Groebming, D. Bučar, M. Tomc, 
C. Vremšak, B. Arnič, R. Gobec (2), A. Vračko (3), J. Jež (2), J. Kranjec (2), D. Božič (2), 
L. Lebič, I. Vrbančič, E. Gašperšič (2), C. Krpač, J. Močnik (2), P. Mihelčič (3), F. Podjed 
(12), T. Habe, M. Feguš, J. Golob (4), A. Kumar (4), S. Avsenik, jun., D. Krt (3), A. Misson 
(11), M. Reichenberg, D. Tement, J. Ivanušič (6), K. Pustinek Rakar (2), B. Maurer, S. Skalar 
(11), U. Jašovec (2), M. Krečič (1) usw. sowie eine Klaviersuite, eine Orchestersinfonie und 
Märsche für Blasorchester. Dies verbindet, wie auch Maisters poetisches Werk, R. Maisters 
primäre militärische Tätigkeit und Poesie direkt zu ein und derselben interdisziplinären 
Tätigkeit von General Maister und fügt dem gleichen Thema Musik und Tanz hinzu, zwei 
weitere interdisziplinäre und multidisziplinäre künstlerische Zweige.