Avguštin Leguia, ki je bil 15 let neomejen diktator južnoameriške države Peru, tiči že pol leta v ječi, ki je oddaljena komaj 100 m od predsednikove palate, kjer je izvrševal poprej svojo visoko službo. Kakor njegov slavni prednik, prvi španski zmagovalec države Peru, Pizzarro, je sanjal tudi Leguia o bogati in močni državi. Balzamirano truplo Pizare počiva v stekleni krsti v katedrali peruanskega glavnega mesta; Leguia in njegov sin pa premišljujeta vsak v, svoji zaporni celici o minljivosti po^ svetne sreče. ,'"' " . _ ^ _ Peruanske oblasti se trudijo,^da bi Iz> sledile težke milijone, katere je naložil ter skril predsednik Leguia po inozemskih bankah. Doslej so bila vsa tozadevna povpraševanja zamanj in zaprti Leguia se brani trdovratno, da bi o naložbi kaj izpovedal ter izdal. Kljub težavni izpremembi usode pa predsednik ni izgubil zaupanja v zvezdo sreče. Že enkrat se je nahajal v položaju, ko je viselo njegovo življenje na niti. V drugem letu predsedovanja ga je zajela vstaška tolpa. Gnali so ga na trg neodvisnosti, kjer je že čakala vrsta strelcev, ki bi naj izvršila nad predsednikom smrtno obsodbo. Vodja vstašev je ponudil predsedniku kos papirja, katerega naj podpiše pred ustrelitvijo. Bila je to Iistina, v kateri se odreka Legula predsedniškemu mestu. Leguia je vzel pero v roke, a mesto, da bi bil podpisal, je začel razgovor z uporniki. Znal je zavijati besede tako zanimivo, da je preteklo četrt ure. Med tem so se že bile približale vladi vdane čete. Na smrt obsojeni predsednik je bil oproščen, pač pa so postrelili takoj zajete upornike!