Poštnina plačana v gotovini	■.
Abb. postale I gruppo LCIIH "U IIT
Leto XXIX. Št. 129 (8531)
TRST, nedelja, 3. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Korak naprej ali korak nazaj?
\T sredo 6. junija se bo v V kongresni palači EUR , v Rimu pričel vsedr-Vni kongres Krščanske de-ofcracije in z njim tudi vna-napovedana petdnevna tka med sedmimi strujami finske stranke, od katere — .Saj tako nekateri pravijo — ai bi bil odvisen prihodnji stroj italijanske države. Na l °hgresu bo prisotnih 748 de-Satov, ki so jih izvolili na k krajinskih kongresih stran-1 198 članov vsedržavnega _ eta, člani osrednjega vod-j Va> parlamentarci, ministri Podtajniki, predstavniki naj-u°^nejših sindikalnih organi-opazovalci številnih dr-v ter uradni predstavniki rodnih strank ter končno
600
italijanskih in tujih časni-
ka*
Skupno računajo 2500 eb in med njimi tudi prava j. jska tajnikov, tajnic ter po-Olstov, ki bodo skrbeli za arnost.
^ ^a dnevnem redu kongresa tri vprašanja: notranji Ur*0si v stranki med sedmi-41 obstoječimi strujami, kar ^®ieni prevlado v stranki, ali Ije rečeno, katere struje in Sj. te_re osebnosti v posameznih ^bijah se bodo uveljavile, od-■ °si stranke z drugimi. stran-
oziroma z drugimi be-

?atj
se
ia*hi, ali namerava KD vla-
s socialisti, ali pa hoditi
j Nadalje po poti upravljanja lb=ralci ob tihi (mnogokrat zelo bučni) podpori neo-to ls^°* * * * v> ter končno, kaj vse }arskupaj pomeni za nadaljnjo oi etično gospodarsko in so-I bo usmeritev v Italiji, ali A kongres pomenil korak na-'J' ali korak nazaj? ihtimo se teh vprašanj, po ev®denem vrstnem redu, ki ^ Ze sam po sebi anahroni-bj?’ SaJ bi morali izhajati o-kj n° iz socialnih problemov, Pa najbrž na tem kongre-be bodo v ospredju.
svojem 12. kongresu se Sg. Predstavlja razdeljena na ebi struj. Možna so najraz-ij. ejša zavezništva in iz njih tj^^joče nove večine, ki bo-kj °bločale v večinski stran-kakršnakoli ugibanja so oii . Preuranjena, kombina-
baiKe- nebr°j, za nas Pa ie t]a brz najbolj zanimivo, da Preprest način, in zato tu-bujno nepopolno, ocenimo t^bbje sile, ki se bodo spo-Ori v kD.
p desne proti levi:
^ °r2e Ubere: Skrajno desni-?f&?a skupina, ki je na kon-0^sbih zborovanjih prejela 1,3 *"ka glasov in ki na kon-IfjSu razpolaga z 10 delegati. C?1 voditelj je Oscar Luigi War°> ki se sklicuje na
/V
kč?iativa popolare: To je ‘čn0 najmočnejša struja, siirszpoiagn z 38,7 odstotka v in j° bo na kongresu tj^Palo 1 239 delegatov. Naj-st^Pejši in najplivnejši pred-so Rumor, Piccoli ter vim/bi, ki se je v to skupino kfJ CP zadnji trenutek pred
JcVe cronache: Fanfanije-s^J^ja, ki je skupaj z do-tajnikom Forlanijem ža ^ala in ki sedaj razpola-$ j, 18,9 odstotka glasov in Itn de,leSati-
15,7 ®ePbo democratico: Ima <leu b^stotkov glasov in 112 ka §at°v. Vodilna predstavni-(W, J? _ predsednik vlade An-to v in Colombo. Seveda in fe, j. tudi za druge primeta , struja ni po vsem enot-kojw Prav lahko pride na bia, ,esu do razkola med obe-
^Orn*erjema-
bo .“tejci,- struja je številč-fi^tka 1iena, prejela je 8,1 od-Jl glasov in razpolaga z &a , le§ati. Vodi jo Moro, ima V	vPbv ker je nekje
W . tni med desno in levo » v stranki.
?Qtv6' Razpolaga z 10,9 od-u&f,a glasov in 81 delegati. vidnejši voditelj je
ka *e nuove: Ima 9,9 odstot-?bjvirt sin 74 delegatov. ?Vši	predstavnik je
^°bat ^brister za delo Carlo Cattin.
Poleg tega pa obstaja še okrog 10 odstotkov glasov, ki so razpršeni med najrazličnejšimi listami in struj ioami po večini krajevnega značaja in ki ne bodo mogle imeti večjega vpliva.
S tem pa že prehajamo na drugo vprašanje, ki bo istočasno osrednje vprašanje politične razprave na kongresu, ko bo treba odgovoriti: kdo bo sestavljal vlado in s kakšnimi zavezniki naj se ta vlada sestavlja?
Nobenega dvoma ni, da je Andreotti jeva vlada že . pokopana. S tem pa še zdaleč ni bil izrečen dokončni odgovor, če je pokopan samo Andreotti, če je pokopana samo leto dni trajajoča vladna formula. Prav okrog tega bo najostrejša bitka, katere odmeve in priprave za njo, smo že čutili v zadnjih tednih. KD se bi morala odločiti: ali obnoviti zavezništvo s socialisti, s preteklo ali s kakšno drugačno formulo, ali pa vztrajati na zavezništvu z liberalci, z vsemi posledicami, ki jih je ta politična kombinacija pomenila za Italijo.
S tem pa prihajamo že na tretje vprašanje, ki je bistveno in za katerega lahko že v naprej zapišemo, da bo stalno prisotno na kongresu, da pa o njem ne bo govora v takšni obliki, kot bi bilo želeti. Zavezništva znotraj stranke, vladna formula in vse mogoče kombinacije med sedmimi strujami, vse to bi moralo odgovarjati stvarnim interesom različnih socialnih teženj, ki se pojavljajo v italijanski družbi. Gre skratka za vprašanje, ali bo šel razvoj naprej v smeri globokih reform družbenega ustroja, ali celo nazaj v smeri restavracije.
BOGO SAMSA
PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE
Parada oboroženih sil v Rimu Antifašistični shod v Milanu
V milanski Scali je senator Nenni ostro ožigosal vlado in vse reakcionarne kroge, ki so omogočili fašizmu, da je začel dvigati glavo
RIM, 2. — Ob navzočnosti predsednika republike je bila danes dopoldne v Rimu tradicionalna vo;aška parada ob 27-letnici republike. V Milanu pa so ob obletnici republike priredili v gledališču Scala javni shod, na katerem je govoril dosmrtni senator Piefro Nenni. Pobudo za shod je dal stalni mestni odbor za obrambo proti fašizmu in za republiški red. Pobudi so se pridružile tudi občinska, pokrajinska in deželna uprava.
Pietro Nenni je v začetku govora poudaril važnost obstoja te-oa odbora v Milanu, ki ga sestavljajo stranke odporniškega gibanja in ustavnega pakta iz decembra 1947. Nato je dejal, da se lahko današnja proslava 2. junija idealno povezuje s prvim manifestom, ki qa ie objavilo šest antifašističnih strank v Milanu 26. iulija 1943, ko se je začel boj, ki je osvobodil državo iznod na-cifašističnega iarma, proglasil republiko in dal državljanov novo ustavo.
Večji del svojega govora je Nenni posvetil sedanjemu političnemu položaju v Italiji, zlasti pa boju proti fašizmu in za so-
cialni napredek. Potem ko se j'e vprašal, kako je mogoče, da je fašizem po tridesetih letih našel ponovno plodna tla za svoje delovanje in za svoje provokacije, je Nenni ugotovil, da je temu botrovalo mnogo činiteljev: kriza v državi z razvojem neokapitalizma in vseh protislovij, ki so se s tem nakopičila; močna oblastvena, središča, ki so zrasla okrog najslabših kapitalističnih oblik; parazitni in špeku-lacijski kapitalizem, Ki sta pravi rak za državo; splošna kriza, ki je zajela sodobno družbo in postavila na glavo vse tradicionalne vrednote in jih zamenjala z
liiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimmuiimiuiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiii
SEJA VLADE ODLOŽENA
ŽENEVA, 2. — Tukaj so podpisali nov sporazum med najvažnejšimi državami izvoznicami petroleja iz Perzijskega zaliva, Libijo in Nigerijo ter glavnimi zahodnimi petrolejskimi družbami o ureditvi cene petroleja po razvrednotenju dolarja. Dogovorili so se, da jim bodo petrolej plačevali 11,9 odstotka dražje kot doslej. Sporazum velja do konca leta 1975.
Draginja in inflacija zahtevata nujne ukrepe
Zamrzniti cene najnujnejšega potresnega blaga
RIM, 2. — Seja vlade, ki bi morala biti v ponedeljek, je bila o-dložena za nedoločen čas. Domnevajo, da se bo vlada sestala šele 11. junija, dan pred ponovnim zasedanjem poslanske zbornice in senata in dan po zaključku demo-kristjanskega kongresa. Na ponedeljkovi seji bi morala vlada razpravljati o naraščajoči draginji in inflaciji, ki se je v prvih štirih mesecih letos izredno razbohotila.
Pred nekaj dnevi smo poročali, da so se cene na debelo v mesecu aprilu ponovno zvišale za l,i odstotka. V istem mesecu so se življenjski stroški zvišali za 1,2 odstotka, cene v prodaji na drobno pa za 1 odstotek, v primerjavi z mesecem marcem. Od začetka letošnjega leta in do konca marca so se življenjski strošxi povišali za 4,3 odstotke, cene na drob-
iiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiHimiiiiiiuiiimniiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiifniiiiiiiiiimmiiniiiinii
Priprave na kongres beneških izseljencev
Na sestanku v Švici so^ sklenili, da bo kongres 29. julija v Špetru Slovenov
(Od našega posebnega dopisnika)
HERISAU, 2. — V tem mestu nemško govorečega kantona Švice, so se včeraj zbrali zastopniki Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Prišli so iz raznih švicarskih kantonov in drugih evropskih držav, da bi se pogovorili o sklicanju prvega kongresa društva določenega za 29. julija v Špetru Slovenov. Sestanek je odprl predsednik sekcije društva v Herisauu Pio Kranjac, ki je pozdravil vse navzoče, potem pa so o sklicanju kongresa in o drugih vprašanjih spregovorili predsednik glavnega odbora Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije Marko Petrič, tajnik Aldo Kont in podtajnik Dino Del Medico.
Predsednik Petrič je poročal o srečanju v Taminesu, o različnih akcijah ter o sestanku z italijanskim veleposlanikom v Švici, o dnevu emigranta v Čedadu, ki so ga organizirali beneška društva, kakor tudi o stikih s furlanskimi in drugimi izseljenskimi organizacijami.
Tajnik Dino Del Medico je govoril o izdajanju lista «Emigrant» in o snovanjih v zvezi z izdajo novega emigrantskega glasila, ki naj bi zagovarjal interese furlanskih in beneških emigrantov, o kongresu društva in prazniku e-migranta v Subidu, ki bo takoj naslednjo nedeljo po kongresu.
Tajnik Aldo Kont je pozdravil navzoče v imenu prebivalstva, ki živi v Beneški Sloveniji, _ ter jih seznanil z akcijo na deželi, da prispeva iz svojih neizkoriščenih sredštev po 30.000 lir za vsakega emigranta in mu tako omo-
goči opraviti volilno pravico 17. junija.
O svojem delovanju so nato spregovorili številni predstavniki sekcij.
G. V.
Preložen Minicev obisk v Nigeriji
BEOGRAD, 2. — Obisk podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica v Nigeriji, ki je bil dogovorjen od 2. do 5. junija je bil sporazumno odložen, ker mora nigerijski zunanji minister po priporočilu desetega zasedanja organizacije afriške enotnosti in po odloku svoje vlade kot zastopnik predsednika republike odpotovati na zasedanje varnost nega sveta OZN, ki se bo pričelo 4. .junija.
Ameriška umetna gnojila za SZ
WASHINGTON, 2. - Ameriška vlada je uradno potrdila ratifikacijo sporazuma med ameriško druž bo «Occidentai Petroleum Corpora' tion» in vlado Sovjetske zveze, ki predvideva prodajo Sovjetski zvezi umetnih gnojil v prihodnjih dvaj setih letih za skupno vrednost 8 milijard dolarjev. Ministrski pod tajnik za zunanjo trgovino Sovjet ske zveze Alkimov, ki je že od 10 maja v Washingtonu, je izrazil za dovoljstvo za ratifikacijo in izja vil, da je to najbolj važen spo razum v odnosih med ZDA in SZ.
bojem za «potrošniške dobrine*; vse to ustvarja danes v resnici bedo, ki se skriva pod «dosežki sodobne družbe*. V tem okviru, je dejal Nenni, so nekatere sile v zadnjih letih skušale politično uveljaviti neofašistično gibanje.
Nato je Nenni poudaril, da so v zadnjem času izkoristili vsa j sredstva da bi pomagali fašistom. K temu je treba dodati še vlado, ki je bila na milost in nemilost fašistov v parlamentu, da je lahko dopolnjevala vrzeli neobstoječe večine. V vsem tem vzdušju so se lahko razvila teroristična dejanja, kot bombni napad na policijo 12. aprila, ki ni nič drugega kot nadaljevanje zločinov, ki so se začeli s pokolom na Trgu Fontana v Milanu decembra 1969.
Nenni se je še posebno zgražal nad nastopom misovcev v parlamentu, ki je žalil vse antifašiste, ko so lahko misovsko poslanci izjavili, da so jih vladne stranke vabile naj podprejo vlado, da so pogojevali izvolitev predsednika republike in da so vsakokrat, ko je bilo treba, zamašili vrzeli v vladini večini. Socialistični voditelj je dejal, da je treba tej politiki napraviti konec, da se ne bodo še naprej fašisti bahali da podpirajo vlado, ki jo sestavljajo stranke u-stavnega loka. Svoj govor je zaključil s pozivom na kraščansko demokracijo, naj na svojem kongresu ravna v duhu 2. junija, da se ustvarijo pogoji za demokratično obnovitev sodelovanja med političnimi strankama, za obnovitev gospodarstva in demokratičnega življenja.
Predsednik poslanske zbornice Pertini pa se je danes udeležil v Ascoli Pičeno antifašističnega shoda ob praznovanju 30-letnice odporništva. V svojem govoru je Pertini dejal, da se neofašizem ne bo mogel uveljaviti, ker mu nasprotuje večina prebivalstva, zlasti pa bo našel na svoji poti vse borce, ki so se udeležili antifašističnega in odporniškega boja.
Zaradi stavke, ki so jo za jutri proglasili časnikarji in tiskarji v okviru protestne akcije za zaščito svobode tiska, bo prihodnja številka Primorskega dnevnika izšla v sredo.
stopila iz oboroženih sil: odstopili so gen. Nikolas Dambasis, admiral Manopulos, ki je bil podpoveljnik vrhovnega mornariškega štaba, ter admiral Janopulos, v službi pri obrambnem ministrstvu.
Predsednik Papadopuios je dal tudi odstraniti vse slike kralja Konstantina in njegove žene Ane Marije iz javnih uradov, odstranili so tudi vse kraljevske grbe z vojašnic in javnih poslopij. Grške oborožene sile, ki so do sedaj bile »kraljevske« bodo odslej «nacionalne».
no za 4,3, cene na debelo pa za 6,1 ostotka. Povišanje cen je povzročilo v preteklem mesecu tudi povišanje draginjske doklade za 7 točk. če bo šlo tako naprej, se bo draginjska doklada s 1. avgustom ponovno povišala najmanj za nadaljnjih 5 točk. Če pomislimo, da se je draginjska doklada v februarju, za katero so upoštevali tudi povišanje cen v decembru, povišala za 5 točk bomo letos dosegli zavidljiv rekord: draginjska doklada se bo do 1. avgusta povišala za 17 točk. To pa šele v manjši meri krije višje življenjske stroške delavcev.
Od lanske spomladi do letos so se cene živil podražile za najmanj 10 odstotkov, kar predstavlja najvišjo podražitev med 15 industrijsko razvitimi državami zahodnega področja.
Pričakovali so torej, da bo vlada na ponedeljkovi seji, ki je bila odložena, odločala o znižanju cen nekaterih življenjskih potrebščin, predvsem tistih, ki so bolj obremenjeni z davki na proizvodnjo (semensko in olivno olje, margarin, žarnice, tekstilno blago, kava, kakao, itd.), sladkor, ki se bo znižal za 5 lir pri kilogramu na osnovi sklepa gospodarske skupnosti in drugega blaga. Hkrati pa bi morala vlada odločati o nadzorstvu nad ceno kruha, testenin, konzerviranih živil, pralnih praškov, vina, sira in drugih.
Vlada bi se morala ukvarjati tudi z napovedanim povišanjem cene bencina za 7 ali celo 10 lir za liter. Nekateri ministri baje zagovarjajo stališče, naj bi ohranili sedanjo ceno bencina in ostalih petrolejskih derivatov, proizvajalcem pa naj bi zvišali ceno s tem, da bi znižali davek na proizvodnjo, nekateri drugi pa menijo, da vlada ne ko mogla ukrepati na širšem področju cen, če se bo odrekla delu davka na proizvodnjo bencina. Dejstvo je, da so bila vsa ta važna vprašanja ponovno odložena in da se jih bo Andreottijeva vlada takoj po demokristjanskem kongresu težko lotila, saj je bilo že sporočeno, da bodo stranke vladne večine ob odprtju parlamenta 12. junija odločale o njeni dokončni u-sodi. se pravi o njenem odstopu.
HiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiHmiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiimmmi
Pomanjkanje kakršnekoli reakcije med grškim ljudstvom ob strmoglavljenju monarhije in proglasitvi republike, je prisilila grški polkovniški režim, da je mobiliziral vse organizacije, s katerimi razpolaga, da bi zbral peščico demonstrantov, ki bi vzklikali novemu predsedniku Papadopulosu in republiki. Da bi proslavili proglasitev republike so oblasti včeraj zaprle vse banke, državne urade in ministrstva, katerih uslužbenci so se podali na ulice v znamenju solidarnosti vlado. Večina jih je sicer ubrala najkrajšo pot do doma, tako da se je na trgu, kjer je bila predvidena manifestacija, zbrala ie skupinica ljudi z nekaj transparenti, kot dokazuje zgornja slika
nniiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiinmniuHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiniiiimiiiiia
POLKOVNIKI IZVEDLI VRSTO ARETACIJ MED PRISTAŠI MONARHIJE
Poziv kralja Konstantina ljudstvu po proglasitvi republike v Grčiji
Strmoglavljenje monarkije ni povzročilo med grškim ljudstvom nobenega pretresa • Konstantin zanikal povezavo z upornimi mornariškimi častniki
ATENE, 2. — Prvi dan po proglasitvi republike Je polkovniški režim v Grčiji izvedel vrsto aretacij visokih državnih funkcionarjev in vojaških ter mornariških častnikov. Prvi je bil aretiran bivši minister Stratos, Konstantinov prijatelj. Poročajo, da je vrsta visokih častnikov, generalov in admiralov iz-
Treba bo spremeniti tudi formulo, po kateri so državni funkcionarji prisegali zvestobo kralju, kot poglavarju države in domovini. Tudi kraljeva garda, znani «euzoni», ki so stražili pred dvorom oblečeni v značilna kratka krila, bodo postali «republikan-ska garda* ter bodo na razpolago državnemu poglavarju. Treba bo spremeniti celo molitve, ker so grški duhovniki do sedaj pri vsaki maši molili za zdravje kraljevske družine.
Ostaja še vedno v veljavi stanje pripravljenosti v vsej Grči-
POSLOVILNA SLOVESNOST NA PULJSKEM LETALIŠČU
Iranski šah Reza Pahlevi zaključil obisk v Jugoslaviji
V zaključnem sporočilu o iransko-jugoslovanskih pogovorih poudarjena pomembnost politike neuvrščenosti
(Od našega dopisnika)
PULJ, 2. — Puljsko letališče je bilo dopoldne prizorišče poslovilne slovesnosti ob odhodu iz Jugoslavije iranskega šahanšaha Reza Pahlevija, ki je bil 4 dni na uradnem obisku v SFRJ.
Državnika Tito in Pahlevi sta se pripeljala na letališče z Brionov. Ob njunem prihodu je vojaška godba zaigrala državni himni, nakar sta pregledala častni bataljon jugoslovanske mornarice. šahanšah se je nato poslovil od navzočih jugoslovanskih predstavnikov, med njimi predsednika zvezne skupščine Mijalka Todoroviča, predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bije-diča in drugih.
Sledilo je še slovo od predsednika Tita in soproge Jovanke, nakar se je iranska vladarska dvojica s spremstvom vkrcala v letalo iranske letalske družbe.
Na dopoldanski tiskovni konferenci je Reza Pahlevi izrazil zadovoljstvo nad obiskom in državniškimi pogovori s predsednikom Titom. Med drugim je povedal, da sodi, kako morajo majhne in srednje države biti dejavne v mednarodnem življenju, kajti velike sile ne morejo zagotoviti miru, če delujejo proti volji drugih držav. Izrekel je spoštovanje politiki neuvrščenosti, ki jo vodi Jugoslavija. Glede stanja na Bližnjem vzhodu je menil, da je treba rešitev iskati v uresničevanju
V Rimu je bila ob včerajšnjem
prazniku republike tradicionalna
vojaška parada, katere se je udeležil tudi predsednik republike,
v Milanu pa je stalni mestni odbor za obrambo pred fažizmom in za republiški red priredil ^ v gledališču Scala antifašistični shod, na katerem je govoril dosmrtni senator Pietro Nenni. Manifestaciji so se pridružile tudi občinska, pokrajinska in deželna uprava. Nenni je govoril o boju proti fašizmu in ostro ožigosal vse reakcionarne sile in vlado, ki so pripomogle da fašisti danes ponovno dvigajo glavo.
Grški kralj Konstantin je iz Rima naslovil na grško ljudstvo poziv, v katerem obsoja odločitev grških fašističnih polkovnikov,
DA
'j,. ? ‘

da proglasijo republiko, ne da bi se prej posvetovali z ljudstvom in zagotavlja, da se bo boril, da zagotovi Grčiji svobodo.
Življenjski stroški stalno naraščajo. O tem bi morala vlada čim-prej razpravljati. Sporočili pa so, da je bila jutrišnja seja vlade odložena in da se bo sestala šele po demokristjanskem kongresu. Pričakovali so, da bo vlada sprejela nekatere nujne ukrepe za zamrznitev cen najnujnejših življenjskih potrebščin ter za znižanje cen nekaterih živil in
blaga široke potrošnje. Zdi pa se, da tega vlada ne bo mogla storiti, saj bodo takoj po demokristjanskem kongresu začeli razpravljati o njenem odstopu.
V okviru predvolilne kompanje za deželne volitve bo danes na Opčinah nastopil član vsedržavnega vodstva KPI Giancarlo Pa-jetta, ki bo govoril na festivalu komunističnega tiska v Ljudskem domu. V petek in soboto je Slovenska skupnost imela vrsto zborov v Borštu, Boljuncu, Dolini, Mačkovijah, Zgoniku, Saležu in Šempolaju. Prihodnjo nedeljo bodo v okviru socialističnega praznika v Bazovici nastopili predstavniki PSI Fortuna, Pittoni in Volk.
resolucije varnostnega sveta, ki zahteva umik tujih čet z zasedenih ozemelj.
Glede razvoja Jugoslavije po njegovem zadnjem obisku pred šestimi leti je dejal, da Jugoslavija postaja ena izmed pomembnih evropskih držav, ter izrekel prepričanje o ugodnem razvoju iransko-jugoslovanskih odnosov.
Ob koncu obiska so objavili tudi uradno sporočilo o pogovorih med predsednikom Titom in iranskim vladarjem ter njunimi sodelavci.
Sporočilo pravi, da sta državnika pozdravila začetka procesa dogovorov in sporazumov v mednarodnih odnosih, izrekla pa sta skrb nad obstojem raznih žarišč vojne nevarnosti in pojavi politike sile.
Jugoslavija in Iran bosta storila vse za odpravo napetosti v svetu in ohranitev miru na temelju miroljubnega sožitja med državami ne glede na razlike v družbeni ureditvi. Obe strani sta se zavzeli za enakopravno udeležbo dežel v razvoju pri urejanju mednarodnih gospodarskih zadev. Predsednik Tito je še posebej seznanil iranskega gosta s pripravami na konferenco neuvrščenih držav, rekoč, da politika neuvrščenosti pomeni trden in pomemben dejavnik pri utrjevanju miru in varnosti na svetu. Končno, pogovori so zajeli tudi vrsto vprašanj s področja dvostranskega sodelovanja. Uradno sporočilo na koncu tudi pove, da je iranski vladar povabil predsednika Tita naj obišče Iran.
DRAGO KOŠMRLI
ji: vse vojaške dopuste so začasno ukinili, vojska pa ni morala nikjer poseči, saj so Grki sprejeli novico o proglasitvi republike z dokajšnjo ravnodušnostjo. Vsi se dobro zavedajo, da ne bo različna etiketa spremenila skorumpiranega in diktatorskega režima polkovnikov v demokratično državno ureditev. Zabeležili so sicer vrsto manifestacij v prid republiki, ki pa so jih priredile organizacije tesno povezane s sedanjim režimom.
Bivši ministrski predsednik Ka-nelopulos in osem ministrov prejšnjih vlad je danes izjavilo, da je proglasitev republike, ne da bi se predhodno posvetovali z ljudskimi množicami o tej odločitvi, vsekakor vredna obsodbe. Ne gre za izbiro med republiko in monarhijo, pravijo bivši ministri, temveč za izbiro med diktaturo in demokracijo.
Grška tiskovna agencija ANA medtem poroča, da so oblasti u-kinile Konstantinove prejemke, ki so znašali 600 tisoč dolarjev letno (približno 350 milijonov lir). Iz istih virov se je izvedelo, da obstaja resna možnost, da bodo grške oblasti zaplenile vsa kraljeva posestva v državi.
Kralj Konstantin je medtem iz Rima naslovil poziv grškemu ljudstvu, v katerem izraža ogorčenje nad proglasitvijo republike, ne da bi oblasti prej izvršile posvetovanje z grškim ljudstvom. V svojem pozivu ugotavlja Konstantin, da je v šestih letih, od kar živi v Italiji. vztrajno molčal in ni odgovarjal na kritike in provokacije, da bi ohranil prestiž monarhije. Tudi Konstantin je mnenja, da ni važno vprašanje ali bo Grčija dobila demokracijo pod kraljem ali pod republiko, važno je da imajo Grki pravico do samoodločanja in do svobode. V nadaljevanju svojega poziva pravi komaj odstavljeni grški kralj, da ni bil nikakor povezan s častniki, ki so izvedli vrsto upornih dejanj v mornarici. Konstantin je končno obsodil aretacije, mučenja v zaporih, prepoved vseh demokratičnih svoboščin, ki so v Grčiji na dnevnem redu. Izrazil je upanje, da bodo polkovniki res razpisali referendum o odpravi monarhije in da bodo Grki res svobodni, da izrazijo svoje mnenje.
V zaključku je zahteval odpravo prekega sodišča, splošno pomilostitev političnih jetnikov, svobodo tiska ter svobodni referendum, ki naj ga razpiše nepristranska vlada. Za dosego teh ciljev, je dejal Konstantin, se bom boril kot vojak z vsemi svojimi silami, v prepričanju, da imam ob strani grško ljudstvo in oborožene sile, katerih naloga je braniti ga. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo Grki prav kmalu ponovno zaživeli v svobodi.
BEOGRAD, 2. — Kot gostje sveta sindikata Niša in tekstilnega kombinata «Nitex» se nahajajo v Nišu v okviru šestletnega prijateljskega sodelovanja obeh mest skupina 25 delavcev iz Parme
TRŽAŠKI DNEVNIK
3. junija 1973
SINOČI V NABITO POLNEM KULTURNEM DOMU
NAVDUŠUJOČ NASTOP TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Ob navdušenem odobravanju občinstva je zbor imenoval za svoje častne Hane predsednika vsedržavnega ANPI Arriga Boldrinijar predsednika Zveze borcev Slovenije narodnega heroja Janka Rudolfa in velikega protifašističnega borca, našega rojaka Toneta Ukmarja
_ Tako navdušujočega večera, kot je bil sinoči v Kulturnem domu, ne pomnimo že od prvih povojnih let. Prvi javni nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora je privabil v našo osrednjo dvorano toliko ljudi, da za vse niti ni bilo prostora. Prihiteli so stari borci in aktivisti, prihiteli so naši ljudje iz mesta in okolice, ki se čutijo neločljivi del našega narodnoosvobodilnega boja, prihiteli so vsi, ki v njih še vedno gori živa iskra narodnega ponosa in protifašistične zavesti, da pozdravijo naše partizanske pevce in da prisluhnejo njihovi in naši pesmi; tisti, ki nas je spremljala v bojih in na pohodih slovenskih brigad, tisti, ki nam je neštetokrat vlivala poguma in nam pomagala, da smo premagovali težave in se vsakokrat znova okrepljeni od njene magične moči podajali v nove naloge vse do zadnjega naskoka, vse do zarje ljubljene svobode.
Niso prišli zaman. Slišali so borbeno pesem zapeto iz srca, zapeto iz ponosa in neokrnjene zvestobe idealom narodnoosvobodilnega boja. Slišali so jo mogočno, zapeto iz sto in več grl, kako je donela, kako je grmela udarno in nežno, milo, saj je partizanska pesem, pesem ki se je rojevala iz najglobljih in najbolj plemenitih čustev našega poštenega in zvestega človeka. In ko smo ob naši prisluhnili še borbeni pesmi drugih narodov, italijanski, španski, ruski, makedonski, smo znova občutili, kako je boj za svobodo nedeljiv, kako se skozi pesem - čustvo prepleta skozi njega idealna rdeča nit, ki povezuje vse svobodoljubne narode v eno samo veliko družino, jih dela enake med
enakimi in njihove ljudi brate med brati.
Prav zato je tudi recitativ Kosovelove pesmi Kličem vas že na samem začetku spletel venec v idealno zaobjeto celoto tega nepozabnega pevskega večera, v katerem bi v tem neposrednem zapisu zaman in tudi brez vsake potrebe iskal lepše med lepšim. Vse je bilo lepo in navdušujoče, pa naj je to bila pesem XIV. divizije ali nežna vietnamska Ptički v gozdu, naša stara puntarska Le vkup u-boga gmajna ali narodna primorska Peščalka, italijanska partizanska Tu camminerai ali široko plavajoča ruska Pesem, padlim Koso-velovcem posvečena Slovenci kremeniti aii priljubljena Rozinova Hej tovariši, Adamičeva Zdravica ali španska revolucionarna Rumba-la, ruska partizanska Poljuško polje ali pretresljiva makedonska Bolen mi leži, spet stara revolucionarna Bratje le k soncu svobodi ali Pirnikova otožna Smrt v Brdih z neposrednim prehodom v navdušujoči finale s Pahorjevo Na juriš ob sugestivnem regljanju strojnic in bliskanju.
Zbor po letih sicer ne več mladih, zato pa toliko mlajših pevcev po srcu, je vdahnil v vsako zapeto pesem pristni partizanski zanos, ki je izvabljal navdušeno ploskanje in glasno odobravanje. Dirigent Oskar Kjuder ga je vodil z njemu lastno vehementnostjo, obenem pa tudi z presenetljivo in-tooančno čistostjo in glasovno u-branostjo ob prav tako prijetni in smiselno aranžirani spremljavi instrumentalnega ansambla harmonik, tolkal in balalajk, kar je zlasti pri neslovenskih pesmih bi-
niuiiiiiiimiliiiiHlillilliliiiiiiiiiuiiilliiiiiiiiiiiHiiimiiiiiifiiiiiiiHiiirfiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiuiii
VČERAJ V KONFERENČNI DVORANI TRŽAŠKE BOLNIŠNICE
Začetek II. deželnega simpozija o rakastih obolenjih pri ženskah
Simpozija so se udeležili številni strokovnjak? iz raznih krajev Italije - Danes bosta predavala znana jugoslovanska zdravnika Novak in Kovačič
V konferenčni dvorani tržaške splošne bolnišnice se je včeraj zjutraj začel II. deželni simpozij o rakastih obolenjih, ki ga je priredila tržaška sekcija vsedržavne zveze za boj proti raku ob sodelovanju ginekološ-ško - porodniške klinike tržaške univerze ter pod pokroviteljstvom deželnega odbomištva za zdravstvo in higieno. Delo letošnjega simpozija, ki obravnava znanstvene in socialne a-spekte rakastih obolenj ženskih spolovil, je začel glavni tajnik vsedržavne Zveze za boj proti raku prof. Dino Merlini, ki je v kratkem uvodnem nagovoru poudaril pomen takšnih znanstvenih zasedanj, kjer si zdravniki in znanstveniki lahko izmenjajo znanje in izkušnje v boju proti eni najbolj zahrbtnih bolezni. Potem ko je omenil koristna, požrtvovalna in nesebična prizadevanja raznih centrov za rakasta obolenja v tem težkem boju, je poudaril predvsem zasluge teh centrov pri preventivnem zdravljenju. Za tovrstno zdravljenje pridejo predvsem v poštev ženske, ki so najbolj podvržene rakastim obolenjem spolovil. V tem okviru je letošnji simpozij zato še posebno koristen.
Krajši nagovor je imel tudi predsednik tržaške sekcije vsedržavne zveze za boj proti raku dr. Loren-zo Fogher, ki je spregovoril o izkušnjah in dejavnosti tržaškega Centra za rakasta obolenja, ki se iz leta v leto izpopolnjuje. Pri tem je dejal, da bo ta simpozij prispeval k še nadaljnjemu izpopolnjevanju in bogatenju tržaškega centra, ki je trenutno eden najsodobnejših v Italiji.
Sledila so številna predavanja raznih italijanskih zdravnikov, ki so včeraj obravnavali predvsem klinične aspekte rakastih obolenj na ženskih spolovilih. Govorili so zdravniki Luigi Giarelli, Franco Rilke, Lodovico Dal-la . Palma, Alberto Zaccutti, Pietro Spanio, Sergio Esposito in Alessandro Torretta, nakar je sledila daljša razprava.
Danes se bo ob 9. uri zasedanje nadaljevalo v konferenčni dvorani Centra za rakasta obolenja v Ul. della Pieta 19. V prvem delu zasedanja, na katerem bodo obravnavali predvsem znanstvene aspekte raka, bo govoril tudi znani ljubljanski ginekolog Franc Novak. Svoje predavanje bo dopolnjeval s predvajanjem filma o kirurških posegih v primerih rakastih obolenj maternice. V drugem delu bodo razni znanstveniki, med katerimi tudi jugoslovanski zdravnik Jule Kovačič, obravnavali predvsem družbene aspekte rakastih obolenj.
lilno okrožje od 10. do 17. junija (v Val d’Aosti) in od 17. do 24. junija (v naši deželi), posebne potovalne olajšave. V poštev pride prevoz z vlaki, koncesijskimi prevozi z letali in ladjami. Za ustrezne in podrobnejše informacije, naj se' volivci obrnejo na potovalne urade.
stveno prispevalo k ritmu in barvitosti izvajanih pesmi.
Recitative in vezno besedilo je izredno lepo in s posluhom za vsebinsko ubranost izvajal gledališki igralec Julij Guštin.
Tržaški partizanski pevski zbor je ob svojem otvoritvenem nastopu imenoval za svoje častne člane tri u-gledne partizanske in antifašistične borce: predsednika vsedržavnega AN Pl Arriga Boldrinija, predsednika Zveze borcev Slovenije Janka Rudolfa irj velikega protifašističnega borca Toneta Ukmarja. Medtem ko sta Janko Rudolf in Tone Ukmar osebno prevzela častne listine in značke, je zadržanega Boldrinija, ki pa je poslal pozdravno pismo, zastopal poslanec Albin Škerk in tudi v njegovem imenu iz rok predsednika zbora Nika škamperla prevzel diplomo. Vse tri častne člane je občinstvo pozdravilo z dolgim in navdušenim ploskanjem.
Sicer pa so med občinstvom bili tudi številni predstavniki našega domačega političnega, kulturnega in javnega življenja, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž s člani konzulata, predstavniki ZKPO Ljubljana ter predstavniki partizanskega pevskega zbora Zveze borcev Ljubljana — Zgornja Šiška, ki so poklonili dirigentu Kjudru lovorov venec in mu izrekli čestitke za tako lep partizanski večer. V imenu Odbora za Vietnam pa se je zboru, ki je čisti dobiček koncerta namenil za obnovo porušenega Vietnama, zahvalila Jelka Grbec.
Tri velike košare cvetja in dolgotrajno ploskanje in vzklikanje je bilo najlepše priznanje zboru in njegovemu dirigentu za večer, ki bo še dolgo ostal v spominu naših ljudi.
-----------j. k.
Vprašanje liberalcev v zvezi s kopališči
Z odprtjem kopališke sezone se je kot vsako leto ob tem času odprlo tudi letos vprašanje možnosti kopanja v raznih kopališčih ob naši obali. Kot .je znano, je v nekaterih kopališčih kopanje prepovedano.. ker oblasti še niso izdale ustreznega diroijcHja. Vzroki te zamude so znani. Dovoljenja namreč |e niso izdali, ker so tudi letos prepozno ' izvedli analizo vzorcev morske vode, ki naj bi pokazala, kakšna je stopnja onesnaženja morja. Tržaško prebivalstvo je tako spet oškodovano in prikrajšano za prijetno svežino, ki mu ga nudi morje.
O tem so včeraj obširno razpravljali tudi na izrednem sestanku pokrajinske svetovalske skupine liberalne stranke.
VOLILNA ZBOROVANJA NA TRŽAŠKEM
Pajetta zaključuje festival komunističnega tiska na Opčinah
Prihodnjo nedeljo socialistični praznik v Bazovici z govori Fortune, Pittonija in Volka - Zborovanje Slovenske skupnosti
Danes popoldne se bo zaključil festival komunističnega tiska, ki ga v openskem Ljudskem domu prireja krajevna sekcija KPI ob pomoči federacije. Že v prešnjih dneh je festival pritegnil številne obiskovalce, danes pa jih bo gotovo še več, saj bo popoldne nastopil tržaški partizanski pevski zbor, na festivalu bo govoril znani član vsedržavnega vodstva KPI Giancarlo Pajetta, v slovenščini pa domačin Dolfi Wilhelm.
Tržaška federacija PSI bo prihodnjo nedeljo priredila socialistični praznik, ki bo v Bazovici in na katerem bo govoril poslanec Loris Fortuna, ki je predlagatelj globalnega zakonskega predloga o zaščiti Slovencev. Govorila bosta tudi podpredsednik po-
krajine in kandidat na listi PSI Arnaldo Pittoni ter slovenski kandidat Lucijan Volk.
Razen že napovedanega današnjega. zborovanja Pajette z.a prihodnje dni nobena stranka ne napoveduje pomembnejših govornikov. Demokristjani bodo v Rimu na kongresu in je logično, da bodo okrepili svojo volilno kampanjo šele po kongresu, ko napovedujejo prihod Mora in Piceoli-ja. Socialdemokrati bodo pričeli s kampanjo v sredini tedna, ko je napovedan organizacijski tajnik A ver ar di. Za PRI bo prihodnje dni v Trstu posl. Biasini, za PLI pa je napovedan govor podtajnika za trgovinsko mornarico Durand La Penna.
Slovenska skupnost je v petek
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiifiiuiiiiiiiiiiiiriiiiTmminmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiTmiiuiiiiiiiii
V POZNIH NOČNIH URAH PRI RESTAVRACIJI «MARINELLA»
Mladi francoski športnik mrtev v prometni nesreči
Iz neznanih razlogov je avto zaneslo na skrajni desni rob ceste, kjer je trčil v več parkiranih avtov, vozača pa je vrglo na asfalt - Njegova sopotnica lažje ranjena
Med Barkovljami in Mirama-rom se je pdipetila v predvčerajinjih poznih nočnih urah, ko je bil naš list že zaključen huda prometna nesreča, pri kateri je ena oseba izgubila življenje, ena pa je bila lažje ranjena. Žrtev tragične nesreče je mladi francoski igralec rugbyja, 25-letni Pierre Albert Berdou iz Larousa, ki je prispel v četrtek s svojo ekipo v naše mesto. Ekipa bi se morala namreč pomeriti s tržaško CUS Trieste.
Prizorišče nesreče je bilo naravnost grozljivo. Fiat 850 coupe z registracijo TS 144942, v katerem se je poleg Berdouja peljala 2,3-letn.a Tržačanka Doris Belien iz Ul. Marchesetti 47, se je ob
sprejeli na kirurškem oddelku zaradi številnih lažjih udarcev in ran po obrazu in drugih delih telesa. Zadobila je tudi hud šok. Zdravniki so vsekakor mnenja, da bo okrevala v dobrem tednu.
Eerdbu in Bellenova sta se peljala v smeri Sesljana. Hitrost avtomobila je bila najbrž zelo visoka in v bližini restavracije «Marinella» se je nepričakovano pripetila tragedija. Rdeči fiat je zaneslo proti desnemu pločniku, kjer je silovito trčil v parkiran fiat 850 coupe. Berdou je pri tem očitno izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom, ki se je večkrat obrnilo okrog svoje osi, ter pri tem oplazilo še nekatere druge parkirane avtomobile. Ustavilo se je
trčenju v nekatere parkirane av- šele po štiridesetih metrih divje,

tomobile dobesedno skrotovičil. Pri silovitem sunku so se odprla leva..vrata, ..avtomobila in to je bilo . za .mladega francoskega, igralca usodno.. Vrglo ga je iz avtomobila na sredo ceste, kjer .je nefc ..obležal,. Ko je na kraj nesreče prispelo osebje Rdečega križa, je bil Berdou še pri življenju, a je med prevozom v splošno bolnišnico izdihnil. Zdravniki so po prvem pregledu ugotovili, da si je Berdou prebil lobanjo.
Njegova sopotnica je zadobila samo lažje poškodbe, so jo po prevozu v
nebrzdane vožnje.
Volilna zborovanja
KPI: Boris Iskra, Miloš Budin in Dušan Udovič bodo dopoldne govorili v Šempolaju!t Praproti, Trnovci, Prečniku, Mavhinjah, Cerovljah in Slivnem:	Rossetti ir.- Lovriha pri
Domju, Mačkoljah, Dolini, Boljuncu in Prebenegu; r.a Kolonkovcu in pri Sv. Ani pa bo govoril Monfalcon.
KD: 12. uri Ul. Soncini Nodari; 19. uri Ul. Revoltella Pecorari in 19,15 Ul. Rosmini Masutto. Senator Kljub temu j Toros bo govoril v ponedeljek ob bolnišnico i 19- uri na Trgu Marconi v Miljah.
in soboto imela vrsto shodov na katerih so govorili Drago Štoka, Marijo Zahar, Alojz Tul, Danilo Pertot in Igor Tuta. Shodi so bili v Borštu, Boljuncu, Dolini, Mačkoljah, Zgoniku, Saležu in šempola-ju. V dolinski občini so govorili o stališču Slovenske skupnosti do novih naftnih naprav ter o bolečih razlaščanjih, ki grozijo našim lastnikom. Izrekli so se proti zakonu št. 865.
Dr. Stoka je v šempolaju govoril o kraških rezervatih in še enkrat ponovil stališče Slovenske skupnosti ter dejal, da se bo v deželnem svetu Slovenska skupnost borila za Kras in prebivalce na njem, za ohranitev kmetijstva, obrtništva na Krasu ter bo proti takemu zakonu, ki bi kakor koli škodil Krasu in Kraševcem, kot je bilo to z znanim zakonom o kraških rezervatih. Igor Tuta in Danilo Pertot pa sta spregovorila o problemih današnje mladine. Pri tem sta omenila angažiranost mladine v okviru Slovenske skupnosti in njenega narodnostnega, gospodarskega in socialnega programa.
Za PLI je sinoči govoril Zimolo, ki je ostro kritiziral deželni urbanistični in razvojni načrt.
ZAHVALA
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Gabrovca se toplo zahvaljuje vsem političnim, kulturnim, borčevskim in upravnim organizacijam zgoniški občini te vsem ki so prispevali svoj delež ter sodelovali, da je svečanost ob odkritju spomenika v naši vasi lepo uspela. Posebna zahvala gre pevskemu zboru V. Mirk, pevskemu zboru Rdeča zvezda, godbenemu društvu s Proseka, članom SSG, učiteljem in učencem ter Aldu Colji in Lučku Kralju za njuno delo.
Še posebej se zahvaljujemo za vence, ki so jih dali: občina Zgonik, zveza partizanov za občino Zgonik, Antifašistični odbor občine Zgonik, PD Rdeča zvezda, ŠK Kras, sekcija KPI - Zgonik, zveza partizanov - Repentabor, sekcija KPI - Prosek -Kontovel, pevski zbor «V. Mirk», Slovenska skupnost - Zgonik, ŠD Primorje, ŠD Olimpija, zveza partizanov Kontovel, partizani s Proseka, SKGZ, združenje ANPI - Nabrežina, zveza partizanov Opčine, zveza partizanov - Križ, društvena gostilna -__Ga; brovec, zveza partizanov - Bazovica, vaščani iz Padrič, vaščani iz Zgonika - Koluddovice, vaščani iz Saleža - Bajte, vaščani iz. Sa-matorce in Brišč, vaščani iz Repniča - Zagradca, vaščani iz Briščkov - Postaje, vaščani iz Devinščine ter vaščani K Gabrovca.
Urnik trgovin
Danes, 3. junija bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn.
Jutri, 4. junija stopi v veljavo poletni umik trgovin.
Potovalne olajšave za deželne volitve
Tržaška prefektura nam je poslala v objavo opozorilo, da imajo volivci, ki bodo šli v svoje vo-
ideja... uspeh... zagotovljen...
lineaL
BARWR,
TRST — TRG SV. ANTONA 4
JAVLJA ZMAGOVALCE ZADNJEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA
3433	- 3634	- 3651	- 3813 -
3853	- 4087	- 4103	- 4642 -
4757	- 5077	- 5396	- 5402 -
5737	- 5813	- 6220	- 6280 -
6337	- 6338	- 6350	- 6387 -
6397	- 6412	- 6512	- 6687 -
6715	- 6757	- 6848	- 6950 -
6964	- 7020	- 7041	- 7152 -
7226	- 7267	- 7276	- 7290 -
7401	- 7493	- 7581	- 7610 -
7614	- 7616	- 7632	- 7635 -
7781	- 7852	- 7982	- 8009 -
8071	- 8072	- 8073	- 8074 -
8076	- 8230	- 8259	
Pomnite: DARVVIL že 20 let ohranja svoje
KONKURENČNE CENE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinniiiuifiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniHiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Danes, NEDELJA, 3. junija
PAVLA
Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.48 Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 6.28 in zatone ob 22.16
Jutri, PONEDELJEK, 4. junija
FRANC
Vreme včeraj: najvišja temperatura
25,8 stopinje, najnižja -, ob 19.
uri 25 stopinj, zračni pritisk 1014,6 mb. stanoviten, veter 4 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 48- odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
OKLICI: uradnik Giovanni Cel-lamare in gospodinja Anna Carni-meo, finančni stražnik Mario Mon-tanaro in delavka Erna Narduzzi, uradnik Silvio Santellani in urad-
Včeraj-danes
BIRME 1973
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti.
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst Trieste, (.argo Santorio 4
niča Anna Mestrinaro, mehanik Fa-bio Fornasari in prodajalka Mar-lene Minon, uradnik Sergio Tima-co in prodajalka Marina Bisia, me-
Za vašo poroko..
«1
FOT0GRflFlfl» ESOM
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
hanik Ernesto Schender in prodajalka Marisa Mauri, cevar Roberto Crasso in gospodinja Giuliana Pavan, tiskar Giuseppe Totto in prodajalka VVanda Scrobe, železničar Guido Solanca in učiteljica Sonia Danielut, kemik dr. Sergio Roitti in univ. študentka Donatella Tominz, uradnik Giosue Scelzo in uradnica Aurelia Ceriani, biolog dr. Luigi Moro in učiteljica Neva Sferza, podčastnik Nino Santo in gospodinja Filomena Cozzolino, delavec Dino Gladulich in obrtnica Paola Violin, čuvaj Rocco Lisi in
gospodinja Serafina Scola, ličar Guerrino Pertot in prodajalka Eli-sabetta Mayer, upokojenec Giovanni Saraval in prodajalka Livia Pe-saro, delavec Felice Slama in frizerka Ardea Capotorto, delavec Giorgio Crevatin in bolniška sestra Ivonne Colarich, ličar Elvino Stabile in prodajalka Ester Benci, ekonomist Piero Valentincich in profesorica Annamaria Zanini, u-radnik Flavio Bubula in uradnica Elisa Giordani, bančni uradnik Darko Ban in trg. potnica Laila Adamoli, učitelj dr. Claudio Var-dabasso in učiteljica dr. Maria Bran, knjigovodja Pasquali Turi in uradnica Adriana Urizzi, kapetan dolge plovbe Claudio Lucano in sanitarna asistentka Valnea Sker-gat, inštalater Fabio Braini in frizerka Rosemary Di Liberto, uradnik inž. Cesare Bergamaschi m uradnica Maria Pariš, delavec Al berto Mazzara in frizerka Rosita Kravos, finar.car Eligio Piergian-ni in delavka Maria Grazia Aleš-sio, uradnik Omero Di Bert in gospodinja Liliana Seliš - Sturm,
delavec Michele Santerdiere in bolniška sestra Lucia Coppola, delavec Diego Valenti in gospodinja Sonia Siega, frizer Giuseppe Bevi-lacqua in delavka Elvira Slokar, tehnik Massimo Picconi in gospodinja Lorenza Scheri, igralec Giorgio Biavati in uradnica Elisabetta Fogazzaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo Ul. Bemir.i 4; Al Castoro, Ul. Ca-vana H; Sponza, Ul. Montorsino 9
(Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg Borsa 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare; Largo Piave 2; Sant Anna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
Uspela manifestacija «Skupno»
Gostilna «Le cinque porte» v Ul. Sv. Marka 44 je bila včeraj na dva načina premajhna. Predvsem so bile pretesne njene stene, da bi na njih mogli dovolj pregledno razobesiti vseh petdeset slik, ki so jih prinesli sem njihovi ustvarjalci. Po-drugi strani pa včeraj popoldne niso mogli najti mesta v njej vsi gosti. Toliko je bilo namreč ljudi, ki so prišli na svojevrstno umetnostno razstavo, ki sta jo priredila skupina «Arcobaleno» iz tržaške psihiatrične bolnišnice in skupina tržaških slikarjev pod skupnim naslovom «Insieme» — «Skupno». Prireditev ima — kot smo že včeraj pisali — več namenov ali smotrov, med temi pa je najpomembnejši namen, razbiti zastarelo gledanje na ustvarjalno moč «normal-nega» in «nenormalnega» človeka, za katerega velja, žal, še vedno mnenje, da ni sposoben ustvarjati.
Na otvoritvi razstave, ki bo trajala ves mesec, šrtid ''videli cel kup znanih tržaških slikarjev, med katerimi so bili tudi Alzetta, Cogno,
Devetta. Bastianutto,...Rosignano,
Spacal in drugi. Tu smo se srečali tudi s prof, Mariso Dalai Emiliani z zavoda za zgodovino umetnosti na milanski državni univerzi, ki nam je pripovedovala, kako so tudi pri njih v Milanu delali podobne poskuse. Potem ko je na univerzi obdelala teme o psihologiji in umetnosti, o psihopatologiji umetnosti ter o psihiatriji umetnosti je s skupino slušateljev obiskala milanske umobolnice. Ker jo snov zanima, jo je pritegnil tudi tržaški poskus in je zato skupno s kakimi dvajsetimi slušatelji prišla iz Milana v naše mesto in obiskala razstavo, o kateri je govor.
Kakor smo rekli, bo razstava odprta do konca meseca in to po ves dan, ko je gostilna odprta.
Prosvetno društvo «SLOVENEC» in VINOGRADNIKI priredijo v BORŠTU
III. PRAZNIK VINA
DANES, 3. JUNIJA 1973:
Ob 15.30 sprevod in koncert godbe na pihala iz Pridvora. Nastop moškega pevskega zbora «S. GREGORČIČ« iz Kopra. Nastop folklorne skupine iz Sovodenj.
Ples z ansamblom »PRIMORCb.
JUTRI, 4. JUNIJA 1973:
Od 20.30 dalje ples z ansamblom
«PRIMORCI».
Danes in jutri od 10. ure dalje bodo točili pristna domača vina in delovali bodo dobro založeni kioski.
VABLJENI!
Gledališča
VERDI	.
V sredo, 6. junija ob 21. uri abonmaje vrste B) bo na sP°.r ^ koncert pianista A. Brendla, D ^ izvajal Haydnove, Schubertove Beethovnove sonate. Prodaja vs nic pri gledališki blagajni.
STADION «1. MAJ»	^
Danes, 3. junija :	dvorana *
maj (Vrdelska cesta 7). Teatro P posta- prikazuje ob 20.30 skupino Comune v igri Silvana Piccar ^ «Non basta una bandiera: ^etr0ar. vuole un popolo e davanti un P tito». Režija Dario Fo.
Kino
ŠD «ZARJA« — BAZOVICA
vabi ob svoji
50-
LETNICI
vse bivše člane in simpatizerje, predstavnike vseh športnih in prosvetnih društev ter vse športnike na ogled tekmovanj, posebej pa na zaključno slovesnost danes, 3. junija 1973 v Bazovici

m
Slovenski klub priredi v torek,
5. junija ob 20.30 predavanje
Dr. MILICA KACIN - WOHINZ
PRIMORSKI SLOVENCI POD
ITALIJANSKO ZASEDBO 1918-1920
Na zaključno predavanje sezone toplo vabljeni!
GLASBENA MATICA - TRST
III. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
ŠOLE GLASBENE MATICE
Gojenci klavirskega oddelka -
V sredo, 6. junija 1973 ob 20.30 Mala dvorana Kulturnega doma
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Nazionale 15.00 «Incensurato, Pr0'aer. disonesta, carriera assicurata časi«, G. Moschin, N. B°y> Quattrini, R. Cucciolla.
Excelsior Otroška matineja 10.00	'
«Indagini su un gatto al di s° di ogni sospetto«.	_ hcr.
Excelsior 15.00 «La gang dei d° man». Barvni film. Detektivka.
Grattacielo 15.00 «Questo imPoSSI ^ oggetto«. Prepovedano mladim 18. ietom.	.	„j.
Fenice 15.00 «R furore della Cina ^ ^ pisce ancora«. Barvni film-Bruce Lee.
... ....
Wo<>d
Izleti
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« obvešča izletnike za na Koroško, ki bo dne 10. junija 1973, da bo odhod ob 5.30, po legalni uri, izpred cerkve pri Sv. Ivanu. Prosimo za točnost.
SPDT organizira izlet z avtobusom, ob priliki drugega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo dne 17. junija 1973 na Ojstemiku (2052 m). Srečanje bo s planinskim društvom z Jesenic. Isti dan bo tudi izlet v Ukve, k Sv. Antonu in v žabnice, kjer bo spored zabavnih tekmovanj s piknikom. Vpisovanje do 13. t.m. pri tov. Norci Zavadlal v Ul. Geppa 9.
Eden 16.00 «Prendi i soldi e scapP8j Komični film v barvah. Igra
Al len.	,-nrtipP
Ritz 16.00 «Con una mano ti r -con due piedi ti spezzo«. film.	fjjfii.
Aurora 15.30 «Malizia». Barvni i Laura Antonelli, Lilla ®rlw0ln. Prepovedano mladini pod 18-	$
Capitol 16.00	«11 magnate«.
Buzzanca.	(jel
Cristallo 16.00 «L'isola misteriosa capitano Nemo«. Igra Omar o sUj Filodraminatico 15.00 «Rappori° comportamento sessuale del . j salinghe«. Prepovedano mlad1111 18. letom. Barvni film.	.ar(j
Moderno 14.30 «Barbablu«, ,]»$o Burton. Barvni film. Prepove mladini pod 14. letom.	as-
Vittorio Veneto 15.00 «Professk>® ^ sassino«. Igra Charles Br Barvni film.	ra»,
Abbazia 15.00 «Sfida senza p^,g0^.
Paul Nevvman Barvni film.
in Henry
mam'
id
Astra 16.00 «Pomi d'ottone e di scopa». Walt Disneyev f' ' a». Ideale 14.30 «Anda muchacho SP ^ Fabio Testi in Caro Lope2’ stern film v barvah.	. ser-
Impero 16.00 «Cinque matti vizio di leva«. Barvni filr*1-
ZAHV AL A
čustvo-
Ganjeni ob tolikih izrazih vanja ob smrti našega drage
Rinalda Hrovatina
jgjJjOflfc
se zahvaljujemo iz srca soro *	&
prijateljem, znancem in vsem. ^ na razne načine žalovali z
Razna obvestila
SPDT vabi na ustanovitev jamarskega odseka, ki bo v četrtek, 7. junija 1973 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, s pričetkom ob 20.30. Sledilo bo predavanje Franca Habe-ta, ki bo v barvnih diapozitivih prikazal Slovenski Kras in njegovo podzemlje.
Razstave
Mali oglasi
PRODAJALKO za trgovino jestvin seif-Service iščemo nujno. Opčine, tel. 212-197.
DRUŽINA s hišno pomočnico išče še stalno hišno pomočnico. Odlični odnosi, 140.000 lir mesečne plače, med poletnimi meseci na morju in v hribih. Pisati na: Cassetta 44 SPI 31100 Treviso.
»CITROEN« — mehanična delavnica Samaritiani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmcyer 4/a.
V	občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja tržaška slikarka Anna Maria Vittes.
V	galeriji »Forum« v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih del slovenski slikar Andrej Jemec.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je odprla razstavo svojih del slikarka Otty Stock.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstava, r,a kateri bodo razstavljena dela 24 sodobnih nemških grafikov.
Od petka, 25. maja razstavlja v Prešernovi hiši v Kranju tržaški likovnik Demetrij Cej. ki si deli galerijo Gorenjskega muzeja s Pavlom Zamarjem. Razstava bo trajala do 24. junija, nakar bo Demetrij Cej odprl 27. junija razstavo v Mestni galeriji Piran.
Družina
HROVAT®'1
ZAHVALA
lo
Prisrčno se zahvaljujemo	s0.
so na kakršenkoli način z n a§ega čustvovali ob bridki izgubi dragega moža in očeta
Josipa Spetiča
zbori1.
Posebna zahvala pevskem ^ go darovalcem cvetja ter vsem> ga spremili na zadnji P° •
SPET1C
Družina
Trst, 3. junija 1973
Vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob bridk" izgubi našega dragega
ALOJZIJA TULA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župniku, zdravniku dr. Mirku Salviju e vsem darovalcem cvetja.
Družine TUL
Dolina, 3. junija 1973
SEBOFLEX
VSE ZA (ONO EN
FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361
Prijatelje tn znance naprošamo da nas obiščejo
lepa izbira za izlete in razvedrilo
V Zgoniku občinska vinska razstava V Borštu praznik vina in kulturni spored
Zanimiva šolska razstava v Zgoniku - V Borštu danes nastop pevskega zbora «S. Gregorčič» in folklorne skupine iz Sovodenj
P Na občinski vinski razstavi v .Soniku je bilo včeraj, zlasti zve-,er> vse polno gostov, ki so se za-,agali s piščanci, polento in go-?2em, sirom in čevapčiči, srkali Mtiače vino, poslušali koncert pro-eske godbe in dalmatinske narod-J; Pesmi, ki jih je zapel ansambel ‘famontana* iz Biograda na mo-Potem so se zavrteli ob zvokih asambla «Kras». Prireditveni pro-®r je zelo primeren in dovolj ob-l ^n. toda mnogi gostje so se ■r1 letos pritoževali, da- ni bilo . miz in stolov. Dopoldne so j^Prli dv.e novi balinarski igrišči .. Se je nato razvil turnir v bali-1P. Danes dopoldne bodo tekmo-,®aja v okviru namiznoteniškega vnirja, ob 14. uri bo ex tempore a šolske otroke, nato koncert pro-24 e godbe, tombola in od 20. do , Ure ples na prostem. S tem J; bo zaključila 9. občinska vin-Ka razstava v Zgoniku. h|b priliki vinske razstave so vče-Popoldne odprli v zgoniški šoli, j® kateri je poskusni pouk s ce-jj*®evno zaposlitvijo, zelo bogato j1, zanimivo šolsko razstavo risb, s??nih del in drugih izdelkov solin .°tr°k, ki bo odprta še danes j si jc je vredno ogledati. Nato sledila zaključna šolska prire-lik V’ kuture se je udeležilo veji?0 staršev, zlasti mater, ki so j? otroci navdušili s svojim na-t0Pom. Najmlajši so prikazali pri-,°r «Metuljčki», nato rajanje zajč-n°v in so zapeli nekaj otroških pes-jj1 ■ Odrasli so ob glasbeni spremni recitirali- «Pesem od lepe n*06*, zapeli so nekaj narodnih jfstnic ob spremljavi glasbil, Miro Sk^ari *n njeSova sesi;ra Alenka f? zapela dve pesmici in mali Mi-j?11 je spremljal na kitaro, občin-J'u Pa je zelo ugajala partizanska ,‘Na oknu glej», ki so jo učenci J*P®li tudi ob odkritju spomenika adlim y Qadrovcu. Ob zaključku Reditve so prikazali staršem
ga
rvni kratkometražni film, ki so J. Pos
^'telja Jožeta Perčiča in ki pri-
Posneli učenci pod vodstvom
va?uje otroke pri delu in učenju V prvem delu filma vidimo Jske otroke, kako polagajo šopke sj.etja ob spomenike padlim in kra-J° s cvetjem grobove ob dnevu jih •’ v drugem delu filma pa J; vidimo pri učenju, zlasti pri H^nju. Zelo je zanimiv in poučen f, l2°r, ko učencem slikar Pavel nazorno prikazuje, kako iC- aja niesova umetnina s kra-
-!n) motivom. Učenci zelo pozorih 'u zamaknjeno sledijo umetni-Vemu delu in ga ob koncu najejo s prisrčnim, navdušenim
plavzom.
aj^ri Borštu, in sicer na Hriben-tr’ „Se je včeraj popoldne začel j; praznik vina, ki ga organi-s a Prosvetno društvo «Slovenec>; ^delovanjem domačih vinograd-v**-. Že dopoldne so začeli točiti in streči gostom razne jedi, in Pb pripravljajo domači fantje Vj:JUužje, popoldne pa se je od-J, kulturni spored. Najprej je ala godba iz Ricmanj, nato pa Vstopil domači mladinski pev-
ski zbor, ki je pod vodstvom Draga Petarosa zapel nekaj narodnih pesmi. Ob zaključku svojega sporeda je pevski zbor zapel še dve partizanski pesmi. Dve narodni je zaigral tercet Aleksander, Neva in Lavra, ki obiskujejo glasbeno šolo, po kulturnem sporedu pa so se mladi in odrasli zavrteli ob zvokih ansambla «Primorci» iz Ilirske Bistrice, ki bo igral tudi danes in jutri zvečer.
Danes ob 15.30 se bo izpred Pe-tarosove gostilne razvil na Hribenco sprevod, na čelu katerega bo igrala godba iz Pridvora ki bo nato izvajala koncert. Potem bosta nastopila pevski zbor «Simon Gregor-čič» iz Kopra ter folklorna skupina iz Sovodenj. Tudi na prazniku
vina pri Borzni je bilo že včeraj dosti gostov, še več pa jih pričakujejo danes.
V	soboto pri Repmi otvoritev igrišča
V	soboto ob 17. uri bodlo pri Repnu uradno odprli športno igrišče, ki ga ie začela graditi repen-tabrska občina že pred 12 in več leti s prispevkom ustanove CONI. Stroški so bili precejšnji in delo se je zavleklo zlasti zaradi urejevanja terena. Igrišče bo upravljala občina, uporabljale pa ga bodo razne nogometne ekipe.
Občina ZGONIK priredi
9. razstavo in pokošnjo domačih m
KI JE V ZGONIKU ŠE DANES
Pester kulturni in športni program.
Danes cb 20. uri tombola z visokimi dobitki.
Zvečer ples z ansamblom «KRAS»
Dobro založeni kioski.
Vljudno vabljeni!
■lliliiiiiiiKuiiiiimiiiiilliinimiiimiiilliiiiiilinumiiiuiiuiiiHiiiiiiiiimimiiiimmi..
Šl DANIŠ IN JUTRI V BORŠTU
Praznik domačega vina
ob zvoku veselih viž
Lepit priložnost za obisk «male Svice»
Združiti zabavno s koristnim in to v veseli prijetni družbi, med svojimi ljudmi, v lepem naravnem okolju, ob zvokih godbe in naše lepe slovenske pesmi ter ob čaši pristnega domačega vina — kaj naj si izletnik še lepšega in bcljšega zeli? In vse to se nudi vsem dragim gostom iz mesta in okoliških vasi.
našo «malo švico» nad dolino divje romantične Glinščice. lz lastne izkušnje vem, da je še mnogo naših slovenskih ljudi iz mesta in okolice, ki niso še videli od blizu tega kraja, te krasote naše lepe slovenske zemlje. Gotovo jim ne bo žal kratkega sprehoda, saj se itak lahko prej in pozneje okrep-
m TRSU UMA m V PREFEKTURA PALAČI
Svečanosti ob včerajšnjem «Dnevu republike» v Trstu
Tradicionalno dviganje zastave ob častni straži vojske in v prisotnosti oblasti ■ Sprejem pri prefektu dr. Abbrescii ■ Počastitev praznika v Kopru
ki bodo danes in jutri, prihiteli v gajo na slavnostnem prostoru. Seve-zeleno Hnbmco pri Zabrezcu, ko I da w jim bflo treba za podrobnejši
ogled Glinščice več časa, toda že bežen pogled v to divjo krasoto, jim bo utrdil sklep, da se bodo še in še vrnili, .ter si ogledali ta zanimivi kraj. Prijazno vabljeni vsi! Na svidenje!
M. M. B.
bodo borštanski domačini vinogradniki točili svoj pridelek, ko bo sosedna ricmanjska godba igrala zabavne melodije in bo domači pevski nissani zbor zapel šopek lepih naših pesmi. Danes bodo nastopili pevski zbor iz Kopra — «Simon Gregorčič*, godba iz Pridvora, folklorna skupina, iz Sovodenj in naša domača mladina. Upamo, da nam bo tudi vreme naklonjeno in da bodo vsi udeleženci zadovoljni in razigram ter da bodo odnesli najboljše vtise.
Naj mi bo dovoljeno ob tej priložnosti omeniti še sledeče: čisto blizu na levi strani prireditvenega prostora najdejo izletniki pravo kra-ško planinsko stezo, ki jih v nekaj minutah peš hoje privede v
patronat INAC
34133 Trsi, lil. Cirerone 8/b
OBVESTILA . Telef. 62785
^Kojnsne ZA OBRTNIKE
. 4ta i95Q je bdo razširjeno pla-LVatlje obveznih socialnih prispevki'' tudi na obrtnike. Plačevanje >hv Prispevkov pride v poštev za fJ^jdsko, starostno in družinsko h0K°inino. Samo pod tem pogojem ^ sainteresirani imel pravico do l rimed sledečih pokojnin:
K STAROSTNA pokojnina (pavico do starostne pokojnine
'Paški, ki so dopolnili 65. leto v ?arosti;
2easke, ki so dopolnile 60. leto v ?tarosti;
p® je minilo vsaj 15 let od dne-a, ko je bil plačan prvi pn-spevek, in če je bilo plačanih !faj 2340 dnevnih prispevkov za /riške ( = 156x15) in 1560 dnev-Prispevkov za ženske (=10x
iriln^Piiri imaj0 pravico tudi do s starostne pokojnine:
® je minilo vsaj 35 let od datu-/ri' ko ie bil plačan prvi pri-
^ ?pevek:
■e imajo plačanih vsaj 35 let
v reznih prispevkov;
Piso na dan, ko so
vložili
Jrišnjo za pokojnino vpisani v v žt>amih obrtniške blagajne. šele r, Pa je zakon stopil v veljavo iiL,. leta 1959, je nemogoče, da bi
Vw. 1	dKt>4»^4I-2	„1 vlV« frtlilrn ]0t
&rC obrtniki plačanih toliko ---0stai vk°v. Zato lahko priključijo Pojeta, ko so bili zaposleni kot P°inoJe|ri delavci in zaprosijo za starostno pokojnino.
PtvjJ/Ostna pokojnina začne teči s kij i dnem naslednjega meseca, hp0® bila vložena prošnja. Poleg 'tpol ■Ve ustrzenega formularja, Sa JPtpv ustreznega formularja, ki ^ Jp.di INPS, je treba priložiti še: O>Šk0 potrdilo; finski list.
h
^ Fužinska pokojnina
hil^tem ko je bila priznana obrt-Pravica za plačevanje ob ''ica a socialnih prispevkov in pra-koj,,; 0 starostne in invalidske popri 'Pe šele leta 1959, jim je bila koj^,ana^ pravica do družinske po-gg e ®ele pred kratkim.
Pako,'5 'ma Pravico do družinske cii e P° maža, če je ta užival smo ali invalidsko pokojnino.
V primeru, da mož ni užival še nobene pokojnine, a je bil vpisan v seznamih obrtnikov in plačeval socialne dajatve, ima žena pravico do družinske pokojnine. Tudi mož ima pravico do družinske pokojnine, toda pod pogojem, da je invalid.
Družinska pokojnina začne teči s prvim dnem naslednjega meseca, ko je bila vložena prošnja. Poleg izpolnitve ustreznega formularja, ki ga nudi INPS, je treba priložiti še:
—	moževo vojaško potrdilo;
—	družinski list;
—	notarski akt;
—	možev smrtni list;
—	pokojninsko knjižico (če je že dobival pokojnino).
C. INVALIDSKA POKOJNINA
Zavarovanci imajo pravico do invalidske pokojnine:
—	če imajo plačanih vsaj pet let prispevkov, in če je bilo plačanih vsaj 780 dnevnih prispevkov za moške ( = 156x5) in 520 dnevnih prispevkov za ženske ( = 104
x5) •
—	če imajo plačanih v zadnjih petih letih vsaj eno leto prispevkov oziroma, če je bilo plačanih vsaj 156 dnevnih prispevkov za moške ( = 156x1) in 104 dnevnih prispevkov za ženske (104x1). .
Pri zaprositvi invalidske pokojnine je bistveno, da se je zavarovancu zmanjšal delovni dohodek na polovico zaradi fizične ali umske bolezni.
Pokojnina začne teči s prvim dnem naslednjega meseca, ko je bila prošnja vložena. Izpolniti je treba poseben formular, ki ga nudi INPS in mu priložiti sledeče dokumente:
—	družinski list;
—	zdravniško spričevalo;
—	potrdilo bolnišnice, če je bil v bolnišnici;
—	vojaško potrdilo.
Za vsa pojasnila in za sestavo ustreznih prošenj se zainteresirani lahko obrnejo na Patronat INAC in na Slovensko gospodarsko združenje, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urnik za stranke vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. V četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.50.
Ob Dnevu republike je bila včeraj tudi v našem mestu tradicionalna svečanost z dviganjem zastave na Trgu Unita. Svečanosti, ki je bila pred prefekturno palačo ob 10.30, so prisostvovali vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino prefekt dr. Nicola Abbrescia ter predstavnik mestnih oblasti z mest nim praporom, . odlikovanim z zlato kolajno za zasluge med vojno. Čast no stražo so ob dviganju zastavo držali posamezni rodovi vojske mestne posadke in karabinjerska stotnija v paradnih uniformah z godbo. V zalivu je bila med svečanostjo zasidrana vojna ladja italijanske mor-narice torpedovka «Geniere». Častni bataljon so obšli prefekt dr. Abbrescia, poveljnik mestne vojaške posadke gen. Cellentani in župan inž. Mar-cello Spaccini.
V večernih urah je bil v vladni palači sprejem, ki ga je priredil vladni komisar prefekt dr. Abbrescia. Udeležili so se ga predstavniki mestnega političnega, vojaškega, upravnega, gospodarskega in kulturnega življenja, člani konzularnega zbora in druge osebnosti. Vlado je zastopal podtajnik v zakladnem ministrstvu sen. Picardi.
Ob 19.30 so se svečanosti zaključile s snemanjem zastave ter s promenadnim koncertom godbe na pihala 151. pešadijskega regimenta.
Ob državnem prazniku Dneva republike je včeraj priredil sprejem tudi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Onofrio Gennaro Messina. Sprejem, katerega so se udeležili predstavniki koprskega političnega, u-pravnega in javnega življenja, je potekal od 12. do 13.30 v prostorih lokala «Capris» v Pretorski palači na Titovem trgu.
n
Tajništvo učiteljišča «A. M. Slomšek* — Trst, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostna izpit v šolskih letih 1968/69, 1969/70, 1970/71 in 1971/72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure.
Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois« — Trst. Vrdelska cesta 13/2. obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69, 1969-70. 1970-71 in 1971 72. da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure.
iiniiiiiiiiniirmiiiiimiinmitiiiiiiimiiiiimiiiiiinriiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiii
Pogreb bivšega partizana Avgusta Caharije iz Nabrežine
Kraška zemlja ga je kot vdanega sina končno sprejela v svoje naročje. Novogoričani so zapeli še dve žalostinki, predstavnik domače sekcije ANPI mu je spregovoril nekaj občutenih besed v slovo, prisotni pogrebci pa so v mislih obujali usodo pokojnika, ki se je nenehno razdajal rodni grudi.
Naj ostane za pok. Guštotom blag spomin med nami; njegovi soborci, prijatelji in znanci s te in one strani meje pa izrekajo žalujoči družini in sorodnikom svoje naj-globje sožalje!
Vaščan
V sredo, 23. maja se je odvil z nabrežinskega trga pogrebni sprevod, v katerem so bili mnogi prijatelji in znanci iz naših vasi ter onstran meje. Spremljali smo k potrebnemu počitku nekdanjega borca in aktivista Avgusta Caha-rijo, kateremu je v šempetrski bolnišnici možganska kap prekinila njegovo življenje. Skromno, a tem bolj značilno za današnje čase, je bilo slovo od trpina. Sprevod se je ustavil pred spomenikom padlim borcem, kjer je novogoriški oktet občuteno zapel žalostinko.
Pokojni Gušto je zagledal luč sveta 11.6.1910 v nabrežinski družini Kerinovih, domačih zavednih in zavestnih polproletarcev, kjer se je družila kamnarska špica s poljsko «štropačo». Kot marljiv in nadarjen mladenič je obiskoval srednjo industrijsko šolo na Proseku, ki mu je odprla okno v svet ter ga preobrazila v odličnega or-natista. V medvojnem revolucionarnem času, ko je začelo vreti med napredno mladino, najdemo pokojnika kot aktivnega članh antifašističnega gibanja, že L maja 1929 mu je drzna akcija po kamnolomih dala pečat nepomirljivega mladinca, katerega so črni oblastniki če-sto šikanirali in dajali za zapahe.
Takoj po kapitulaciji Italije ga revolucionarna vnema pripelje v partizane, s katerimi je delil usodo po Krasu in Vipavi. Demobiliziran leta 1946 kot intendant Kosovelove brigade, se je zaposlil na Gospodarskem odseku OLO -Koper, kjer se je kot vodja gradbenega oddelka odlično uveljavil. Tedanji napori pri obnovi Istre, v katerih se je naš Gušto nadpovprečno odlikoval, partizanščina in nezdravi pojavi v Nabrežini, kamor se je pokojnik vrnil, so zapustili v njegovem razrahljanem živčnem sistemu čedalje težje posledice. Usodne razmere so ga oddaljile od rojstne vasi, a tujina ni razumela njegovega domotožja, kakor se tudi on ni uživel v njene, običaje.
BO. junija: vsi v Lipico!
Združeno podjetje Iskra Kranj praznuje vsako leto svoj že tradicionalni praznik, združen z Dnevom borca. Letos je pripravo praznovanja poverilo svojemu članu, Tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani. Ker v Sežani ni primernega prostora, bo to praznovanje v Lipici in sicer že 30. junija, kajti na ta način imajo udeleženci na razpolago prosto soboto in nedeljo.
Pričakujejo okoli 8.000 delavcev iz vseh Iskra podjetij, ki jih je si" cer nad 20.000, ter najmanj toliko družinskih članov. Ti bodo prišli predvidoma na najmanj 50-60 avtobusih in okoli 1000 osebnih avtomobilih — torej prava invazija na Kras.
Ker lipiški hotel Maestoso ne bi mogel sprejeti toliko gostov, bo praznovanje na prostem, na travniku pod cesto. Pričetek ob 9. uri bo naznanila godba na pihala iz Divače, nato bo slavnostni govor predstavnika rep. izvršnega sveta, sledilo bo nekaj pesmi, pri katerih bo sodeloval tudi priznani pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela. Vmes bo za «iskraše» na razpolago tradicionalno okusen »partizanski golaž», vsak udeleženec pa prejme jedilni pribor: keramično skodelico, leseno žlico, plastični kozarec in primerno množino (belega ali črnega) vina, vse v plastični vrečki.
Številni gostje iz vseh tovarn Iskra si bodo ob tej priliki brezplačno ogledali dresurni nastop lipicancev, dalje škocjanske jame in premalo znano, a prelepo Vile-nico, ter spoznali še druge zanimivosti Krasa in običaje ter folkloro Kraševcev.
Tisti, ki zaidejo na Kras bolj poredko, se bodo popoldne ali v nedeljo podali še v Trst ali morda v Benetke, sicer bo pa plesno rajanje pozno v noč.
Organizatorji proslave in praznovanja v Sežani imajo s tem razumljivo pome roke dela. __ v
O praznovanju bomo še poročali.
Cafi
Med novicami, dogodki in vestmi, nam je vedno najbolj prijetno, ko lahko zabeležimo visoko obletnico kakega našega znanca, še posebno, če gre za zavednega Slovenca, ki živi v naši okolici. Zato z veseljem objavljamo kratke življenjepise redkih starih «korenin», ki so prekoračili osem, pa tudi devet križev.
Med temi je tudi naš tokratni slavljenec Ivan Zobec iz Boljunca, ki je prav zadnjega maja praznoval devetdeset let. Prijetno je najbrž tudi njemu, ko se lahko s ponosom ozre na svoje življenje in na uspehe.
«Vane Kukec*, kot mu pravijo domačini, se je rodil 31. maja 1883 v Boljuncu v zavedni in delavni slovenski družini. Ljudsko šolo je obiskoval in dokončal v vasi in se takoj nato zaposlil v škedenjskih plavžih, ki so jih tedaj šele začeli graditi. Tam je ostal v službi do leta 1943, ko je šel v zasluženi pokoj.
Slavljenec Vane ni delal samo v plavžih, temveč je doma pomagal na njivi in v vinogradu. Ivan Zobec je po vsem tem delu našel še dovolj časa, da je sodeloval v domačem prosvetnem društvu »France Prešeren*, ter je bil skupno z domačinom in pokojnim Franom Venturinijem tudi eden izmed u-stanoviteljev tega društva.
Dobro se spominja, ko so še v mladih letih prirejali domače veselice in gostovali v raznih okoliških vaseh in po Istri. Dolga in dolga leta je bil med fanti, ki so postavljali prvo nedeljo v maju
iiiiiiiiiiiimimuiiMiiiiiimiiiuiimiiiuuiiimimiiiiiuiiiimmiimiiimiiiimuiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuimiiiiiiimiimmiiimiiimiiiiiiiuuiiiiiimiu
Jožetu Jamšku v slovo
IVAN ZOBEC IZ BOLJUNCA SLAVIL DEVETDESETLETNICO
V vrstah predvojnih protifasistov, borcev NOV, domačinov, znancev, prijateljev in prebivalcev slovenske I-stre je mučno odjeknila žalostna novica, da si omahnil v smrt. Za tabo je ostala praznina, saj si svoje najboljše moči tako nesebično žrtvoval skozi dolga desetletja za osvoboditev zasužnjene primorske zemlje. Že skoraj v začetek tega stoletja segajo tvoje uporne misli proti narodnemu zatiranju. Zato so te nekdanje avstrijske oblasti štele za upornika, politično nezanesljivega človeka, ki ga je treba zasledovati in preganjati. V resnici si skupaj s svojimi narodno zavednimi rojaki v Plavjah, kjer si preživljal svoja mlada leta le ljubil slovensko besedo, pesem, domača izročila in narod. Tega nisi pozabil niti v najtežjih časih fašističnega režima. Redil si se 29. 9. 1886 v Mačkoljah v delavski družini.
Izučil si se krojaškega poklica, toda s priložnostnim in bornim zaslužkom se nisi mogel preživljati. Spoznal si težko življenje, kako sta izkoriščana delavec in kmet.
• Na škofijskem in dolinskem območju je bilo tedaj že dobro razvito protifašistično delovanje. Prišel si v stik z ilegalnim delavskim gibanjem, ki so ga vodili komunisti. Vedno si bil na voljo za izvršitev kakršnihkoli nalog, čeprav tveganih. Fašistične oblasti so te preganjale in zapirale, toda nisi nikoli klonil pod težo hudih preizkušenj.
Ko je pri nas leta 1941 Osvobodilna fronta slovenskega naroda organizirala svoje prve odbore, v katere so se vključili domači protifašisti z navdušenjem in odločno voljo, da se bodo bojevali proti osovraženemu fašizmu in tujcu, so njeni organizatorji našli pri tebi enega od predanih sodelavcev. Centralni komite Slovenije je poslal med druge organizatorje na Primorsko in v Istro brata Oskarja in Lea Kovačiča že poleti 1941. Oskar Kovačič je uspel prek narodnega heroja Antona šibelja — Stjenke, ki je bil tedaj zaposlen kot varilec v naftni čistilnici Aguila v žavljah, vzpostaviti zveze z istrskimi komunisti in protifašisti. Tako so 1. decembra leta 1941 organizirali sestanek za ustanovitev prvega odbora OF v slovenski Istri. Ta zgodovinski dogodek je bil v Plavjah, v tvoji hiši. Po danih navodilih so se ga udeležili Oskar Kovačič, član CK KPS, Jože Miklavčič s sinom Josipom - Borisom, Aničet Loredan, Jože Vatovec, Avgust Brajnik in ti iz Plavij, Doro Furlanič in Bruno Klarič iz Škofij, Danilo Pregare in Anton Petaros iz Boršta pri Trstu. Pogovorili so se o tedanji politični situaciji doma in v svetu, o konkretnih nalogah za širjenje organizacije OF v kraju in na širšem območju. Od tedaj dalje se je pomnožila protifašistična dejavnost z raznimi propagandnimi akcijami, pridobivanjem novih somišljenikov in drugimi dejanji, ki so povzročili nemalo skrbi fašističnim o-blastem. Vendar je v decembru 1941 in januarju 1942 prišlo do aretacij precejšnjega števila pripadnikov OF, med njimi tudi tebe, Oskarja in Lea Kovačiča ter drugih njenih sodelavcev.
Po večmesečnem preiskovalnem zaporu so te poslali na policijsko kon-finacijo v Pisticci na italijansko o-zemlje, skupaj z drugimi protifašisti, medtem ko so brata Kovačič in 7 drugih sodelavcev obsodili pred posebnim fašističnim sodiščem v Rimu 17. septembra 1942 od največ 30 do najmanj 13 let zapornih kazni.
OF v slovenski Istri je bila s tem udarcem hudo prizadeta, toda ne strta. Namesto aretiranih protifaši-stov so prišli novi organizatorji in pripadniki OF, med njimi Darko Marušič - Blaž, Albin čotar - Jaduk, Vidko Hlaj, Josip Zidar — Jadran, ki so sodelovali z domačimi komunisti in protifašisti. Že pred kapitulacijo Italije smo imeli v slovenski Istri 3 rajonske komiteje KPS in 7 rajonskih odborov OF ter številne krajevne odbore. Posejali so žlahtno seme, ki je obrodilo bogate sadove.
Tudi v policijski konfinaciji nisi miroval. Takoj po kapitulaciji Italije si se pridružil narodnoosvobodilni or-
Spremili smo te na zadnjo pot 22. maja 1973 na domače pokopališče v Plavjah številni tvoji soborci in prijatelji.
Naj ti bo lahko domača slovenska zemlja, ki si jo tako nesebično ljub'1 in zanjo trpel!
Slava tvojemu spominu!
Plavje, 22. maja 1973
Predvojni protifašisti in soborci NOB
ganizaciji v Carbonari pri Bariju, kjer je bila v oktobru leta 1943 u-stanovljena 1. prekomorska brigada, čeprav si bil že prileten, si vstopil prostovoljno v njene vrste. Z njo si se odpeljal čez morje na Korčulo in se tam udeležil prvih njenih bojev, Nato so te vrnili v Bari, kjer si delal za potrebe NOV vse do osvoboditve. Premnogo je spominov nate, ki se v tem trenutku slovesa, dragi Jamšek, porajajo kot skromna oddolžitev za vse dobro in in napredno, kar si storil ne samo v svojem rojstnem kraju .ampak tudi za širšo skupnost. Kot pošten, odkrit, narodno zaveden in razredno prepričan protifašist, si bil tudi v povojnem času zaslužen človek. Počasi so se tvoje moči trošile vse do zadnjih let. ko si še aktivno deloval v raznih družbeno političnih organizacijah v želji, da bi prispeval k izgradnji naše socialistične družbe.
Toda žal si naposled omagal. S teboj odhaja iz vrst predvojnih protifaši-stov še eden od pripadnikov, ki so za novi svet, v katerem, bo človek postal gospodar sadov svojega dela, žrtvoval svoje najbolje moči, kajti brez trpijenja in odrekanja ne more biti velikih stvari in ne svobode.
Tega si se v polni meri zavedal.
iiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova poštna zgradba v Sežani
' ...
m
w solboto, 9. tt.nn).
w kytaro®m d©™, ©b Sl toni:
al^SSala
wst©p pirosSS


Te dni bodo v Sežani odprli in izročili svojemu namenu novo poštno poslopje, ki stoji poleg zgradbe Kreditne banke Koper, ekspoziture v Sežani. Zgradba je moderna, v njej pa bo tudi tel. centrala za dobro povezavo na vse strani, tudi za direktne pogovore z Italijo, kakor taka centrala deluje že dobro leto v Kopru.
Zaradi obmejne lege je poštni promet v Sežani velik. Tu je nešteto zastopstev raznih izvoznikov, prihaja vsakodnevno nešteto tovornjakov iz Bolgarije. Madžarske, Romunije, Češkoslovaške, Avstrije (les) in od drugod, torej je predvidena telefonska centrala že nujna potreba
«mlaj» sredi vasi. Povedal nam je, da je bilo v njegovih časih postavljanje mlaja teže kot danes. Danes pomaga pri tem delu mehanizacija in je postavljanje mlaja, kot je rekel slavljenec, prava i-gračka. V starih časih pa so se pri tem delu močno utrudili in spotili.
Leta 1906 se je Vane poročil z domačinko Ivano Maver, ki mu je v zakonu povila šest otrok, od katerih so štirje še živi. Skupaj z ženo sta vzgojila svoje otroke v delavne in zavedne člane naše slovenske manjšine in v ljuoezni do materinega jezika. Na žalost je žena leta 1925 umrla in tako je
Vane ostal sam s še nedoraslimi otroki.
Cesarja je Vane odslužil v prvi svetovni vojni, in sicer od začetka do konca vojne. Služboval je v Rahensburgu, na italijanski fronti in končal na ruski fronti do Odese, kjer je dočakal tudi konec vojne ter se nato srečno vrnil domov k svojim dragim.
V drugi svetovni vojni za časa narodnoosvobodilne vojne je Vane po svojih močeh sodeloval s svojo družino in tako prispeval svoj delež za boljšo bodočnost svojega naroda, za mir v svetu, posebno pa za mir v naših krajih.
Trije njegovi sinovi so bili v partizanih, kjer so se borili proti nacifašizmu. Izidor, najstarejši je bil v Prekomorski brigadi, Viljem je bil v Kočevju, najmlajši Bogomil pa pri letalstvu. Po osvoboditvi so se vsi srečno vrnili domov.
To je na kratko vse, kar nam je slavljenec povedal ob trm svojem slavju v senci nred hišo v Boljuncu na številki 55.
Čeprav njegovo življenje ni bilo lahko, saj je moral vedno dosti delati, je Vane srečen, da je bil celo življenje zdrav in da je lahko dočakal tako lepo starost in da se še danes dobro počuti. Čestitkam otrok, vnukov ter vseh vaščanov se pridružuje tudi naš dnevni, katerega zvesti čitatelj je naš slavljenec že od vsega začetka. Želi mu še dosti zdravih in srečnih let, vsaj do sto in še kai več...
M. M.
12-tonska jadrnica za milanskega zdravnika
V ladjedelskem obratu «Craglietto» v bližini lesnega skladišča pod Skednjem so včeraj dopoldne splavili 12-tonski kuter «Ornella». Jadrnico, ki bo vpisana v tržaškem pomorskem registru, je zasebno naročil dr. A. Rasiri iz Milana.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 21. julija.
Tajništvo KZ
iliiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,,,It,|||,||„,|l,||,||,„,ll,,,llllll,iimi,l|III||,lm||t(lmlII||t||m|ll||t|||||||t||||||||M||)||||||||I|f||||14|
Darovi in prispevki

ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
V	počastitev spomina pok. Ivana Križmančiča darujejo družine Kalc 5000 lir.
Pepi žagar (Nojes) 10.000 lir, Jože Deponte (Ricmanje št. 11) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	MAČKOLJAH
Marij Šuber 10.000 lir, Idle Tul 20.000 lir, Jordan Tul 20.000 lir, župnik 5000. lir, Vito Jercog 10.000 lir, Izidor Tul 3000 lir, Avguštin Tul 10.000 lir, Albert Štefančič 5000 lir, Erminij Štefančič 10.000 lir, Josipa Smotlak (št. 89) 20.000 lir, Servij Rupreht 20.000 lir, Ivan Smotlak 5000 lir, Rihard Šturman 20.000 lir, Stanislav Purger 5000 lir, Ivana Tul 5000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, OD SV. ANE
IN S KOLONKOVCA
«Sezione zona industriale* 3000 lir, Bosezzi 1000 lir, Fabio Viola 1000 lir, Giordano Pecchiar 1000 lir, Ivan Bozzai 1000 lir, Pina Samec 500 lir, Valerio Bordon 1500 lir, Enio Zoch
5000 lir, Vida Godina 1000 lir, Emi-lia Giorgi 2000 lir, Alberto Furlan 3000 lir.
Ob 50. obletnici smrti drage mame Uršoline Pregare darujeta Anica in Zora z družinama 4000 lir. V isti namen Marta in Angelo z družino 2000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	GABROVCU
Mario Zonta 1000 lir, Pepko Cilan (Kontovel) 2000 lir, Rogelja (šem-polaj) 2000 lir, Marica Trobic (Prosek) 4000 lir.
» * #
Ob priliki praznika 50-letnice ŠD «Zarja» darujeta Cvetko in Valerija Grgič 10.000 lir za ŠD «Zarja».
Za ŠD «Zarja» daruje Amalija Čufar z družino 5000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Križmančiča daruje Andrej Pečar z družino 5000 lir za ŠD «Zarja».
V	počastitev spomina pok. Ivana Križmančiča darujejo družine Kalc 5000 lir za ŠD «Zarja*.
Za ŠD «Zarja» daruje Darko Smotlak z družino 5000 lir.
V	spomin pok. Ivana Sancina iz Boljunca daruje sosedova družina
Maver 5000 lir za PD «F. Prešeren*.
Ob 25. obletnici smrti drage mame Karoline daruje Viktor Širca z družino 2.500 lir za Dijaško matico in 2500 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina dragega strica Berta čoka darujeta Vera in Andro Čok 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Marije Fabjan-Ščuka darujejo Milica in Andrej čok 2000 lir in Amalija Čok 2000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta Milica in Andrej Čok 2000 lir in Carla Carli 2000 lir za PD »Slavko Škamperle*.
Za kulturni dom Prosek-Kontovel darujeta Olindo D’Angeli 5000 lir in Emil žužič 2000 lir .
Silvio Birsa daruje 4000 lir za šolo »D. Kette*.
Za šentjakobsko kulturno društvo darujejo: družina Oberdank 20.000 lir, družina Andlovič 10.000 lir, družina Persegatti 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Križmančiča darujejo Lidija in Edi Godnik 3000 lir ter Olga in Robert Franza 2000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
ORISKI DNEVNIK
LETOS SO IMELI V ZAVODU NAD STO GOJENCEV
V Dijaškem domu so slovenski mladeniči
deležni vzgoje v pristnem narodnem duhu
Gojenci se aktivno udejstvujejo na področjih športa, kulture, družabnosti Starši že vsa povojna leta zaupajo svoje otroke vestnim vzgojiteljem
Šolsko leto se naglo bliža' svojemu zaključku, ki bo letos nekoliko prej zaradi deželnih volitev. Ob zaključku leta delajo svoj obračun vsi, ki so imeli opravka s šolo. Na vrsti so zaključna izpraševanja in izpiti, čez dva, tri tedne bodo na šolskih oglasnih deskah objavljeni končni uspehi.
Tak obračun so napravili tudi letos, podobno kot v prejšnjih, v slovenskem dijaškem domu. Ravnatelj Edmund Košuta nam je v pogovoru dejal, da je z letošnjimi uspehi gojencev zadovoljen in da upa v pozitiven rezultat tudi z zaključnimi redi na šolah, ki jih obiskuje sto gojencev dijaškega
doma, Letos so namreč imeli rekordno število vpisanih, čez sto. To je brez dvoma dokaz, da se naši ljudje zavedajo važnosti in tudi vrednosti tega našega zavoda, iz katerega je v povojnih letih izšlo več kot tisoč gojencev.
Vzgojitelji so v zavodu skušali uresničiti domače vzdušje. V dijaškem domu ne najdemo namreč togega, zaprtega vzdušja, ki je lasten zavodom v katerih je prevladovala in še vedno prevladuje zastarela, avtoritativna mentaliteta. Z odprtim odnosom vzgojiteljev do gojencev se ti sami navadijo discipline, ki je potrebna za skupinsko življenje. Dodajmo še
liiiiilllliliiiiiiiiliiiiillilililliiiiliiiilliiiiiiiiiiTniiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB OBISKU V GORICI
Podtajnik za finance Amadei obljubi! pomoč za prosto cono
V Rimu se bo zavzel za obnovitev zakona o prosti coni - Kontingente blaga naj bi spremenili
Podtajnik v finančnem ministrstvu Giuseppe Amadei se je v Gorici sestal z gospodarskimi operaterji in zastopniki tukajšnjih političnih upravnih oblasti na sedežu trgovinske zbornice. Predsednik zbornice Lupieri najprej, nato pa še župan De Simone, sta mu prikazala nujnost obnove zakona o prosti coni, ki zapade letos. Podtajnik Amadei se je soočil s tukajšnjim stanjem in obljubil, da se bo v Rimu zavzel, da se ta zakon obnovi v izboljšani obliki, kot zahtevajo gori-ške ustanove in tudi sindikati. Slednji se zanimajo zlasti za ohranitev števila zaposlenih in to je podtajniku podčrtal tudi sindikalist Silvano Bregant, ki se je sestal z Amadei jem.
Podtajniku so goriški predstavniki prikazali tudi nujnost spremembe sedanjih kontingentov blaga. Predlagali so mu, da bi ustvarili uvozni kontingent živine. Tako bi na področju goriške proste cone lahko ustvarili novo industrijo kon-serviranja mesnih izdelkov. Prav tako bi bilo treba povečati kontingente bencina po znižani ceni. Goriški župan je prikazal položaj občinskega proračuna in veliko mesto, ki ga v tem proračunu zazve-
majo dohodki, ki so v zvezi z blagom proste cone.
Sestanek o plačah za uslužbence goriške umobolnice
Zastopnik pokrajinske uprave Wal-tritsch in zastopniki sindikatov CGIL in CISL so se v petek sestali v Trstu z deželnim odbornikom za krajevne uprave prof. Vicarijem. Prikazali so mu nekatere sindikalne zahteve uslužbencev goriške psihiatrične bolnišnice. Ti zadevajo nekatere mezdne izboljšave. Deželni odbornik je obljubil, da bo dobrohotno preučil sklep, ki mu ga bo s tem v zvezi poslala goriška pokrajinska uprava.
Sprejem na prefekturi ob dnevu republike
Na goriški prefekturi je bil včeraj zvečer sprejem ob priliki' praznovanja dneva republike. Prefekt dr. Molinari in soproga sta sprejela zastopnike političnega, upravne-ga kultudnega in sindikalnega živ- j svoje zatočišče Mladinski krožek, Ijenja naše pokrajine.	ki je letos zelo plodno razširil
bogato izvenšolsko življenje v zavodu, udejstvovanje na športnem področju, sodelovanje v raznih kulturno-prosvetnih skupinah, debatiranje v krožkih, obisk raznih gledaliških in koncertnih predstav, pa bomo lahko ugotovili, da se naši dajala počutijo v zavodiu kot doma, marsikdaj celo bolje kot doma, kjer ne bi imeli toliko možnosti za raznovrstno udejstvovanje.
Zaradi tega je tudi. razumljivo, da se število gojencev v Dijaškem domu iz leta v leta počasi veča. To kljub temu, da imajo danes ugodne avtobusne zveze z našim podeželjem, da daje deželna uprava razne prispevke za vožnjo v mesto z avtobusi. Starši dajejo svoje otroke med šolskim letom v dijaški dom, ker se dobro zavedajo da bodo v njem našli vso skrb, ki je mlademu človeku potrebna.
V	goriškem dijaškem domu je bilo v zadnjem letu četrtina vseh dijakov slovenskih srednjih šol v Gorici. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da je taka ustanova za našo manjšino zelo važna; če je ne bi bilo, bi jo morali na novo ustanoviti.
V	zavodu ne dajejo gojencem samo osnovnega šolskega znanja, nam je dejal ravnatelj Košuta, gojenci se morajo zavedati, da so člani slovenskega naroda in zaradi tega je tudi vzgoja v zavodu temu primerno prirejena. Nič čudnega torej, če najdemo med voditelji in člani naših prosvetni in športnih društev, med aktivnimi mladimi ljudmi, ki se udejstvujejo na političnem, upravnem in gospodarskem področju, veliko takih, ki so svoja šolska leta preživeli v goriškem dijaškem domu. Poleg tega si gojenci ustvarjajo med seboj poznanstva in prijateljstva, ki bodo trajala vse življenje. Da so vzgojne metode v zavodu pozitivne nam dokazuje tudi to, da nekdanji gojenci pošiljajo dianes svoje otroke med šolskim letom prav v isti dijaški dom, ki je sicer danes modernejši in udobnejši, kot je bil pred dvajsetimi leti.
Ravnatelj Košuta nam je še povedal, da gojijo tako vodstvo kot gojenci zavoda tesne stike z zunanjo mladino. To se ne kaže le v prirejanju skupnih športnih in kulturnih predstav, marveč tudi v tem, da je' prav v domu našel
svoje delovanje. V udobno opremljenem sedežu se zbirajo danes mladi intelektualci, ki zavzemajo važna mesta v našem manjšinskem življenju.
Starši so zaradi tega zadovoljni in ravnatelj Edmund Košuta nam je ob koncu pogovora dejal, da pričakuje v prihodnjem šolskem letu še več gojencev. V zavodu imajo tudi oddelek za osnovnošolce, ki deluje že nekaj let. V avgustu bodo priredili tečaj za tiste, ki imajo razne izpite v jeseni, za prihodnje šolsko leto pa se bodo pripravili vestno, kot vedno doslej.
Marko Waltritsch
Danes nagrade natečaja
o kmečkih puntih
V Prosvetni dvorani bo danes dopoldne ob 10.30 svečano nagrajevanje zmagovalcev literarnega in slikarskega natečaja, ki ga je, v počastitev 400-letnice kmečkih puntov, razpisal Mladinski krožek v Gorici. Na razpolago je 60 knjižniti nagrad. Učenci 4. in 5. razredov slovenskih osnovnih šol so sodelovali na tekmovanju z risbami, na katerih so motivi iz kmečkih puntov. Vse slike, ki jih je skoro 150, bodo danes razstavljene. Dijaki nižje gimnazije pa so sodelo-' vali na literarnem natečaju s spisi o kmečkih uporih.
Današnji podelitvi nagrad bo sledil kulturni program. Vodstvo Mladinskega krožka vabi na današnjo prireditev učence ter dijake, njihove starše, profesorje in učitelje.
Na prostoru med topoli pri Ma-donnini se danes zaključi štiridnevni praznik podgorske sekcije ANPI. Nocoj bodo imeli ples in izvolili najlepšo mladenko.
PREJŠNJO NEDELJO NA NANOSU

Goriški planinci so se udeležili j
proslave 80-letnice Planinske zveze
Bogat spored izletov v juniju - 17. t. m. srečanje s Tržačani in Jeseničani v Žabnicah
Tudi goriški planinci so se prejšnjo nedeljo udeležili množične proslave 80-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva (danes Planinske zveze Slovenije), ki je bila na pogorju Nanosa. Ena skupina naših planincev se je povzpela iz Vipave po zavarovani Furlanovi poti, druga pa je šla na prireditveni prostor po markirani poti iz Gradišča.
Pri zavetišču Abram se je zbralo veliko število planincev, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz zamejstva.
Pozdravni govor je imel predsednik meddruštvenega odbora primorskih planinskih društev Janko Fili, osrednji govor o pomenu planinstva pri nas pa je imel pred-
.......................iiiiiimmillliiiiiiHiiluuiiiiui.........................
SEJA ODBORA EPT
Zaskrbljenost turističnih operaterjev zaradi gradnje petrolejske čistilnice
Zgradili naj bi jo pri Portogruaru, škodovala pa bi turizmu v Gradežu in v Lignanu - V Gradez so že prispeli prvi nemški in avstrijski turisti
Turistični operaterji in vsi, ki Seji odbora EPT je predsedoval ska po 5 točk, Italija 4 točke, Fran-se ukvarjajo s turistično dejav- Mario del Ben. Dodelili, so tudi j cija 2 in pol točke, Belgija 1 in
RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiimiiMimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiimimiimmiiuiiiimimiiniiiuiiiiiiiiimiiiiifiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiimimimii
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Goriško bolnišnico bodo poimenovali po pokojnem prof. dr. Francu Dergancu
Bil je šef kirurške ekipe IX. korpusa, po osvoboditvi pa organizator bolnišnične službe na območju Nove Gorice
Ob nedavni smrti prof. dr. Franca Derganca smo sicer lahko prebrali nekaj spominskih zapisov o njem, to pa je bilo tudi vse. Časnikar Marijan Drobež in poslanec primorskih občin v jugoslovanskem parlamentu dr. Aleksander Nardin sta v časniku «Delo» v Ljubljani objavila pismo, v katerem se zavzemata za to, da bi po pokojniku poimenovali Splošno bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici. Ob utemeljitvi tega predloga sta tudi zapisala:
«Bil je zdravnik s polno humanizma, plemenitega srca ter z veliko poklicno in splošno človeš-
ko etiko. Te vrline in podobo je izpričal zlasti v obdobju narodnoosvobodilnega boja, ko je bil tudi šef kirurške ekipe IX. korpusa NOV Slovenije. Kot tak je delil usodo z borci, predvsem pa pomagal ranjencem v Trnovskem gozdu, Vipavski dolini, na Krasu, v bolnišnici «Franji» pri Cerknem ter po osvoboditvi tudi v Gorici. Pogosto je svojo pomoč nudil tudi ranjenim italijanskim partizanom, ki so se skupaj s slovenskimi borci borili v sestavu IX. kor-
pusa.*
Tudi po letu 1945 je bil zvest goriškemu okolju in ljudem. V
Hminiiiimiiinmimimiiumiiimnmimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiimmminiiiiiiiminimmiimni
PO PREPIRIH V VRSTAH KD NA ZADNJI SEJI
PRORAČUN POKRAJINE BO IZGLASOVAN KMALU?
Vodstvo KD izrazilo zaupanje predsedniku pokrajinske uprave, ki je baje ponudil ostavko . Večina KD ostro graja delovanje skupine «forze nuove»
Vodstvo krščanskodemokratske stranke se je sestalo prejšnji večer v Gorici in obravnavalo položaj, ki je nastal 25. maja v pokrajinskem svetu, ko je skupina pokrajinskih svetovalcev te stranke izrazila določene pomisleke do stališča odbornika za zdravstvo v tolmačenju deželnega zakona o zdravstvenih konzorcijih in ko je prišlo do ostrega, javnega prerekanja med odbornikom Perissinom in svetovalcem Cianom.
V mestu so krožile govorice, da je po tem dogodku nameraval predsednik pokrajine dr. Chientaroli odstopiti in da je vodstvo KD o tem tudi razpravljalo. Iz tiskovnega poročila vodstva KD je moč razbrati le malo; govori se, da je bila ostavka zavrnjena. Tako naj bi predsednik še vnaprej ostal na čelu pokrajinske uprave, kjer je že dolgo let.
Kaj se bo zgodilo znotraj svetovalske skupine KD? Skupina ■storže nuove», ki ima od skupno desetih kar štiri svetovalce, ima v
sov in je tu v izrecni manjšini. Skoro gotovo je, da bodo svetovalci v skupini okrog dr. Ciana glasovali za proračun in se tako podvrgli strankini disciplini, notranjih sporov pa brez dvoma ni konec.
To niti v tem predvolilnem času. Zanimivo je namreč, da vodijo demokristjani dvojno volilno kampanjo. Na zborovanjih stranke nastopajo skupno dosedanji trije svetovalci dr. Tripani, Cocianni in odv. Ginaldi (prvi morotejee, druga dva bazista), kondidat skupine «forze nuove» dr. Gregorig pa dela volilno propagando na svojo roko s pomočjo pristašev te struje.
Včeraj precej dela za mestne gasilce
Goriški gasilci so imeli včeraj precej dela. Eni so morali v popoldanskih urah v Tržič na grič nad mestom «La Rocca», kjer je gorelo na zemljišču zasajenim z borovci. Drugi požar pa se je vnel v Gra-
stranki le petnajst odstotkov gla-1 je zgorel senik s tremi tonami sena.
dišču in sicer v Ul. Roma, kjer
izredno težkih razmerah in okoliščinah je organiziral bolnišnico za kostno tuberkulozo v Šempetru ter bolnišnico za predšolsko invalidno mladino na Stari gori pri Ajševici. Zdravstveni delavci, od zdravnikov do bolničark, pa tudi nekdanji ranjenci iz «Franje» se doktorja Derganca spominjajo z izrednim spoštovanjem in hvaležnostjo. Pokojni prof. dr. Derganc je časnikarju Drobežu, ko je ta imel z njim pred meseci daljši pogovor, zatrdil, da je svojo knjigo spominov na partizanska leta «Okrvavljena roža» posvetil predvsem preprostim ljudem in krajem ob Soči in v Novi Goniči. Z njimi je vse do smrti imel stalne stike. Naj ob tem poudarimo, da je roman «Okrvavljena roža» izhajal v nadaljevanjih v «Pri-morskem dnevniku*.
Pobuda za poimenovanje Goriške bolnišnice po prof. dr. Francu Dergancu je med zdravstvenimi delavci in tudi drugimi ljudmi na Goriškem in povsod po Sloveniji naletala na podporo in odobravanje. Predsednik goriške po-dtužince Slovenskega zdravniškega društva kirurg dr. Vasja Klavora je povedal, da bo ta organizacija čimprej začela postopek, da bi predlog o poimenovanju tudi čimprej uresničili.
Dva hudo ranjena
na cesti pri Petovljah
Na cesti Gorica - Zagraj, in sicer pri Petovljah, se je v petek zvečer pripetila huda prometna nesreča. Dva mladeniča, ki sta se peljala na motorju Honda 750, sta na nekem ovinku, verjetno zaradi prevelike hitrosti, zavozila s ceste in se hudo ranila.
Gre za voznika 26-letnega delavca Federica Ballaben iz Gradišča, Ul. Battisti 7 in prijatelja, ki je sedel na zadnjem sedežu Honde, 22-letnega Maria Conte iz Zagra-ja, Ul. Giugno 2. Prvega so takoj po nesreči, prepeljali zaradi udarca na glavi v videmsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Ponesrečenec ima možganski pretres in poškodovano lobanjo.
Prijatelja pa so v goriški splošni bolnišnici sprejeli na 40 dni zdravljenja zaradi možganskega pretresa, zloma desne noge in udarcev na prsnem košu.
nostjo so zelo zaskrbljeni zaradi načrtov, po katerih naj bi zgradili v Portogruaru novo čistilnico petroleja. Proti tej industrijski napravi, ki bi škodovala zelo nadaljnjemu razvoju turističnih dejavnosti v Lignanu in tudi v Gradežu, vodijo odločno borbo hotelirji iz Lignana. Protest proti nameravni gradnji te čistilnice je izglasoval upravni odbor pokrajinske turistične ustanove, ki se je pred dnevi sestal v Gorici. Tudi turistični operaterji v Gradežu so zaradi tega zelo zakrbljeni. Prav tako imajo veliko pomislekov proti politiki, ki jo vodijo predstavniki industrijske cone Aussa — Corno. Industrijske objekte
prispevke v prireditvam.
podporo nekaterim j pol točke ted Luksemburg pol točke.
Zadnje kolo bodo odigrali danes
ZA VOLIVCE
Znižane prevoznine na vlakih in letalih
Ob bližnjih deželnih volitvah, javlja goriško županstvo, veljajo za volivce, ki prideja v svojo občino na dan volitev z delovnega mesta tako iz drugih krajev države kot iz inozemstva, iste olajšave, ki veljajo ob priliki državnih volitev. Volivci, ki so začasno zaposleni v drugih krajih države, imajo 70-odstotni po-na ’ pust na vlakih, oni ki prihajajo iz
tem področju je treba opremi- | inozemstva pa bodo na državnih ti s čistilnimi napravami, sicer bo j železnicah potovali zastonj. Tudi na
vsa laguna onesnažena ni zaradi tega bi turistične naprave vzdolž severne jadranske obale izgubile na privlačnosti.
Na isti seji je predsednik leto-viščarske ustanove v Gradežu dr. Gregori dejal, da se v Gradežu gradi premalo novih hotelov. Lastniki že obstoječih so izkoristili deželne zakone, da so modernizirali svoje obrate, novih hotelov pa je premalo. Gradfež pa ima še vedno veliko privlačnost in mesta je tu še za nove hotelske objekte. V prihodnjih dneh se bo tu pričel običajni spomladanski seminar nemških zdravnikov. Baje jih bo letos sodelovalo kar tisoč petsto. Nekaterim zdravnikom, ki imajo precej zaslug za prirejanje teh tradicionalnih seminarjev, je EPT podelil spominske kolajne.
notranjih letalskih progah velja po pust 30 ostotkov.
Nadaljevanje šahovskega turnirja na gradu
Na Goriškem gradu se nadaljuje 18. mednarodni šahovski turnir za uradnike finančnih ministrstev, na katerem sodeluje šest evropskih držav. V tretjem kolu, ki so ga odigrali včeraj popoldne, so bili doseženi naslednji rezultati: Italija je remizirala z Madžarsko 1:1; Avstrija je dobila obe partiji proti Franciji, Belgija pa je eno dbbila in eno remizirala proti Luksemburgu.
Po treh odigranih kolih je lestvica naslednja: Avstrija in Madžar-
KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ IN ŠZ DOM priredita v soboto, 9. junija ob 1 7.00 v Slovenskem dijaškem domu
ZAKLJUČNO TELOVADNO AKADEMIJO
Nastopajo: Pionirke TDV «Partizan» Spodnja Siska — Ljubljana; Pionirji Gimnastičnega centra iz Nove Gorice; Modema ritmična gimnastika iz osnovne šole Nova Gorica in Solkan; Otroci predšolske telovadbe iz Gorice; Otroci osnovnošolske telovadbe ŠZ «Dom» ter Folklorna skupina ŠZ «Dom» iz Gorice.
Vljudno vabljeni!
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiHiiiiiiHiiiiiiHiHiiiiiiiiuniiiiiiiiiiininiHiiiiiinii
OB 500-LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA
Kopernikova proslava v priredbi Mladinskega krožka v Gorici
popoldne s pričetkom ob 15. uri.
Mesto skoraj prazno zaradi praznika
Ob priliki velikega počitniškega «mostu» so imeli na obmejnih prehodih polno dela. Na obeh straneh meje so bile dolge kolone vozil, posebno še, ker so bile v Jugoslaviji trgovine odprte, kar so mnogi izkoristili za nakupe.
Mnogo Goričanov je šlo na izlete, nekateri celo z letalskimi čar-trskimi poleti, večina pa je včeraj navalila na plaže v Gradež in v Lignano.
Mestni redarji so imeli včeraj poletno slavnostno uniformo, danes pa bodo oblekli običajno letno uniformo. Tudi vojaki so včeraj hodili po mestu v poletnih uniformah.
sednik Planinske zveze Slovenije | glasbeno produkcijo, na
kateri
dr. Miha Potočnik.
V	kulturnem programu so s petjem in recitacijami sodelovali gimnazijci iz Vipave.
Na tem srečanju so se spet srečali planinci z obeh strani državne meje in spet navezali koristna spoznanja. Proslava se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah v veselem razpoloženju. Na povratku v dolino so se goriški planinci u-stavili še pri izviru Hublja.
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo v juniju več izletov. V nedeljo, 17. bo enodnevni družinski izlet v Žabnice. Popoldne se bodo srečali s planinci z Jesenic in iz Trsta. Imeli bodo razne športne tekme pa tudi kulturni nastop, v katerem bodo sodelovali planinci vseh treh društev. Ob tej priložnosti se bodo povzpeli tudi na vrh Ojsternika.
Naslednjo nedeljo, 24. junija, bo izlet na Trstelj. Namenjen bo predvsem doraščajoči mladini ter staršem. Dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, pa je na vrsti vzpon na Tolminski Kuk in na Vogel. Tu gori bodo planinci proslavili 400-letnico kmečkih puntov.
V	prvi polovici julija pa bo SPD priredilo enodnevni družinski izlet v republiko San Marino.
Včeraj so se zastopniki SPD u-deležili skupščine Planinske zveze Slovenije, ki je bila v Ljubljani.
do mladi glasbeniki pokazali so se med letom naučili pod v
stvom svojih profesorjev. Pr0 na cija bo v prosvetni dvorani Verdijevem korzu 13 v torek, U nija ob 20.30. Vodstvo šole v starše in ljubitelje glasbe.
Jutri predstava Cineforuma
V okviru letošnje sezone g. v bodo
«Piccolo cineforum* bodo ponedeljek zvečer ob 21. uri v^u
v Gregorčičevi dvorani na — ^ Herberta Bibermana film «11 ■■--
della terra». Film iz leta 1953 P ^ zuje stavko rudarjev v Novi 1 ki in so ga vrteli na pobudo darjev samih.	za
V torek 5. junija pa bodo P0110 ga film «La fabbrica». Izjemoma ^ bodo vrteli na sedežu 24. maja 5 s pričetkom ob "L
Danes v Steverjanu zaključek festivala
Psihiatrična oskrba na področju Goriške
Kulturni krožek «Rinascita» je izdal brošuro, v kateri obravnavajo problem psihiatrične oskrbe v goriški bolnišnici od časa, ko je pred 11. leti dospel v Gorico prof. Ba-saglia, pa do današnjih časov. V brošuri je tudi kronologija lanskih in letošnjih dogodkov, ki so privedli do določenih nesporazumov med raznimi političnimi strankami.
V steverjanu bo danes zakUjj.
prireditev tretjega zamejskega 1 ^
vala narodno zabavne glasba ^ katerem so v petek zvečer to ar). raj nastopili številni slovenski sambli iz Slovenije in Trsta- ^ ključna prireditev bo danes Na njej bodo nastopi*1
un.
sambli. ki so prišli včeraj m v.^j Po tekmovanju bo *
tek v finale, ansambel «Lojzeta Slaka* s Praprotna.
Fanti’:
Kino
V torek produkcija Glasbene šole v Gorici
Slovenska Glasbena šola v Gorici deluje z uspehom že dolgo vrsto let, vzgojila je veliko število mladih glasbenikov in letos je dobila tudi javno priznanje, saj ji je pokrajinska uprava nakazala prispevek v višini skoro 2 milijonov lir.
Kot vsako leto bodo imeli tudi letos, ob zaključku šolskega leta,
iiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiHiimiiiiimimiiiiiHiiiiiiimiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiuiiiimiuiHi
«MISEL» ŠTEV. S
Ob zadnji številki glasila slovenskih srednješolcev
Predaval bo prof. Franjo Dominko iz Ljubljane - Večer bo v novih prostorih krožka na Svetogorski cesti
Dne 19. februarja letos je minilo pol tisočletja, odkar se je v mestu Turun na vzhodnem bregu Visle, rodil Nikolaj Kopernik, mož izrednega talenta, revolucionar človeškega duha. Kongres Mednarodne astronomske unije v Brightonu (Anglija) je leta 1970 sklenil, da proglasi v njegov spomin leto 1973 za Kopernikovo leto in povabil vse astronomske kroge sveta, naj seznanijo čim širšo javnost s pomenom tega poljskega genija za razvoj človeškega duha.
Slovenski astronomi so se odzvali priporočilu Mednarodne astronomske unije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti se je dostojno poklonila spominu velikega Poljaka na slavnostni seji, ki je bila v Ljubljani 4. aprila letos. Da bi se tudi goriška javnost bolj seznanila s pomenom človeka, nred čigar znanstvenimi teorijami so se zamajale osnove vseh verskih in posvetnih institucij, je Mladinski krožek sklenil, da zaprosi za pomoč osebnost, ki je v Sloveniji in Jugoslaviji morda najbolj pristojna
na področju astronomije. V petek, 8. junija bomo imeli namreč v gosteh v novem sedežu krožka, Sve-togorska cesta 84 (Dijaški dom), profesorja Franja Dominka, predstojnika stolice za astronomijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze. Pod naslovom: «Kopemik — mejnik v zgodovini znanosti* nam bo predaval o Poljaku, čigar teorije o he-liecentričnem svetovnem sestavu so podrle vsa prejšnja pojmovanja o svetu in bližnjem vesolju, o Soncu in njegovih planetih. Bilo je to v dobi, ki tudi po Kopernikovi zaslugi predstavlja mejnik med sred njim in novim vekom: tedaj je padel Carigrad, odkrili so Ameriko, začeli so tiskati prve knjige; tedaj so se zazibali temelji triumfalne papeške oblasti po zaslugi Lutra in reformacije in se je začelo «po-dirati še nebo* po zaslugi Kopernika in novih tez o gibanju Zemlje in ostalih planetih sončnpga se stava.
S petkovim predavanjem se bo mo skušali tudi mi primerno pokloniti Kopernikovemu geniju.
Pred nami je peta številka dijaškega lista «MISEL», ki ga izdajajo dijaki slovenskega liceja in gimnazije v Gorici. Ker je to po vsej verjetnosti tudi zadnja številka v letošnjem šolskem letu, bo prav, če o njej spregovorimo nekaj besed, oziroma pogledamo njeno vsebino.
V uredniškem odboru je zastopanih vseh pet razredov te šole in ga sestavljajo dijaki: Marko Marinčič, Loredana Antoni, Nataša Sirk, lleana Sirk in Harjet Dornik. Za lično ilustracijsko opremo je poskrbela Marta Rener, ki se sploh že pridno uveljavlja na tem področju ter je bila deležna priznanja tudi že izven ožjega šolskega kroga.
Pri vsebini je na prvem mestu «Odprto pismo tržaškim dijakoma, ki ga je napisal «član dijaškega odbora*, ki v njem očita tržaškim kolegom brezbrižnost pri pripravi prijateljskega športnega srečanja z goriškimi dijaki. Očita tudi na splošno premajhno zanimanje za navezavo in za medsebojno sodelovanje slovenskih dijakov iz Gorice in Trsta. Zaključuje z zagotovilom, da so goriški dijaki pripravljeni na tako sodelovanje, da pa pričakujejo več razumevanja in pobude od tržaških kolegov. Goriški dijaki pričakujejo odgovor in upamo, da bo ta prišel ter da bo tudi pozitiven in mu bodo vsaj v prihodnjem šolskem letu sledili tudi sadovi.
«Marijan» v sestavku «Nekega pomladanskega dne» razvija zanimiva razmišljanja o ljubezni do rodnega doma in kraja in m nesmislu ter brezplodnosti garanja za brezčutnega tujca». Ko si mlad te žene v svet in v njegovo prevaro; ko postaneš star in betežen spoznaš prevaro in se vračaš nazaj k izvoru mladosti in tiste prave sreče, ki si jo zaman iskal po svetu. Vsekakor je zanimiva taka ugotovitev mladega dijaka in upamo, da bo do nje prišla tudi druga, zlasti pa tista kmečka mladina, ki tako rada zapušča rodni krov in zemljo ter spozna varljivo vreva-ro ko je največkrat že prepozno
S tem v zvezi naj omenimo še razmišljanje «Gimnazijke» o Slomškovi ljubezni do slovenske besede, ki naj bi nam bila maše prva. beseda in tudi zadnja» ter pri tem ugotavlja žalostno resnico, da se pri nas često dogaja precej drugače in da marsikdo prehitro pozabi svojo slovensko besedo in poreklo, ko zapusti svoj rodni kraj ter se utopi med tujim življem v mestu. To je res žalosten pojav pri nekaterih; toda dejstvo, da mladina spoznava to zmoto ter jo tudi obsoja, da si postavlja kot
vzor in kot simbol značajnosti ljubezen do svojega jezika in do domače kulture, nam daje poroštvo in upanje, da se bo tudi v tem oziru obrnilo na bolje ob odprti meji in oplajanju ob kulturi in razvoju bratov iz matične domovine.
Iz vsebine naj nadalje omenimo sestavek «Aša» o pisatelju Rebuli in o njegovi knjigi «Divji golob» o kateri ugotavlja, da vidi v svojih junakih predvsem človeka, da vsi izhajamo iz enega in istega naroda in da je treba tudi pri različnih gledanjih in nazorih poiskati skupno osnovo in da «ne bomo delali razlike med lačnim komunistom ali nekomunistom, ker sta oba potrebna naše pomoči», kot je bila morala in vodilo tete Galicije.
Omembe vreden je tudi članek «0 kvaliteti», v katerem «lna» opo-zarje na stališče nekaterih, da je treba upoštevati med pripadniki naše manjšine samo izbrance na škodo kvantitete. Pri tem pa se pozablja na delavce in kmete naše manjšine, ki pa jih je treba pravtako ali še bolj upoštevati ter jim pomagati, da se ne utopijo v tuji družbi, ki preži nanje ter jih skuša pogoltniti. Kvaliteta intelektualcev in kulturnikov da, toda kdo jih bo hodil postulat, če bomo izgubili našo tkvavtiietoz? Vsekakor vprašanje, ki ga je treba premisliti in upoštevati.
V sestavku «0 gledališču» obravnava «Iša» problem modernih in večkrat negativnih vplivov nekaterih predstav. S tem v zvezi je mnenja, da je treba tudi pri prikazovanju negativnih življenjskih slik izsluščiti iz dela samega njegov pozitivni del, da se iz njih naučimo ločiti dobro od slabega, ter da se tako vzgojimo za pravilno presojo igre in življenja, ki ga prikazuje.
«Miseh obsega še nekaj liričnih pesmi (XY in Marijan) ter drugih krajših sestankov, ter se zaključuje z nekaj humorja m vinjeto v slovo štirim absolventom III. liceja, ki se bodo ta mesec poslovili od svoie šole.
Iz celotne številke tega dijaškega
Gorica
n. 2, storie d’amore uei "V Rebar in D. Gallatti. Barvn*^ Mladini pod 18. letom preP0 Tržič	dei-
AZZURRO 14.00—22.00 «La man0 la vendetta*. Barvni film- ^ $ EXCELSIOR 14.00-22.00 «11 BrookIyn... aspirante dete Barvni film.	...„,<$0
niascl
PRVAČINA «Morilec trka francoski barvni film ob
20.00.	jUgo
KANAL «živeti od ljubezni* ^ 9
slovanski barvni film ob 20.00.
aZan>
.rima"
POTUJOČI KINO Grgar «u fjim barvm
heroj Juke», ameriški ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA
v gobi*;'
Danes ves dan in ponor* to . 38, lekarna Alesani, Ul.
tel. 22-63.
DEŽURNI ZDRAVNIK1	gte
Danes v Gorici, Sovodnja	P>'
verjanu sta dežurna dr. F	P
ciulin, tel. 83-441 in dr. _vld	dr-
Krmin in okolico je dežu Gallopin.
DEŽURNE TRAFIK® pl.
. —— m—«trtllK *
Korzo Italija 129; Travni ^
V. Veneto 133; UL CrisP^ fr*
Municipio 10; Ul. S. Chiar® groji*a Cavour 2; Tržaška cesta ’ ulica 6; Ul. Cotonificio 18; Mihama^ 3; 228; Ul. P. Diacono L'
Ul. 9. avgusta H-
oke
lista smo dobili vtis, da se naša
mladina bavi z našimi aktualnimi problemi, da o njih razmišlja in da pri tem prihaja do zanimivih. zaključkov, katerim moramo tudi mi starejši, prisluhniti ter o njih razmišljati in jih upoštevati. To nam bo pomagalo, da ne bomo izgubili stika z našimi mladimi in jim bomo tudi lahko v pomoč pri njihovem iskanju «resnice in pravice», kar je bil že od nekdaj problem mladine v razvojni dobi.
I. M.
Rojstva, smrti in P°5 #
ROJSTVA: Stefane. Višin ^ pr-
chele Fontana, Chiara Co gjjjjgoJ. nesto Pizzignacco, _ Sara „anielis> Greta Corbatto, Cristiano ^eiesio-Lorenzo Favaro, Tamara . pr SMRTI: upokojenec 3 g^leto3 rio Ambrosio. upokojenka
Ljudmila Blažič, upokojene? ^0 Alojz Simšič, kmet 63-lett* Jlan» Adam, upokojenka 65-le Martini.	, a pavc°
OKLICI: uradnica Mavra sp0-uradnik Valter Medessi* jela-
in uradnik Valter Mede^.-gladin ja Mariagrazia TonH ica Si1^ mr- Pnnln Alonzi. UradH«- , pl
Alessan^po-
tLg»r.,in4“r
meniš in trgovec Angel°. biologinja Marina Crainz ^ po-Antonio Bagnato, uradnic
fiiaitoattf
častnik letalstva Giuho jp l lavka Edna Rosa Mard	u<sjtelJl
nancar Mario Montanaro,	gja*’
ca Laura Cocianni in stu franco Menossi, delavka	pjZ
Bogaro in častnik vojske zamiglio.	ata Sfi'
POROKE; frizerka KenLu0^ rello in bolničar Fulvio	pri*
prodajalka Loreta Cocoh	,ejavF
dajalec Adriano Moraš, p^v* Nadja Nanut in meharJB Briško.
VERDI 15.00—22.00 «Trappola P^,, lupo*. J. P. Belmondo in K (j. row. Barvni film. Mladini P° letom prepovedan.	ura
CORSO 15.00-22.00 «Malizia»- “L. Antonelli in T. Ferro. Barvn' Mladini pod 13. letom prep°vf j,; MODERNISSIMO 15.30-22.00 «*^#. d'amore sul filo di lama*. K-renče irj E. Blanc.' Barvni Mladini pod 18. letom Prep0!Lnde CENTRALE 15.30-21.30 «11%» duello*. L. V. Cleef in P- K-scicki. Barvni film.	Mfj
VITTORIA 15.30-22.00 «CantW£ Q
PRINCIPE 14.00—22.00 ruspante*. Barvni film.
!\ova C. or im
SOČA «V vrtincu*, ameriški film ob 16.00 in 20.00.	bafv-
SVOBODA »Mortadela*, amer. ^ ni film ob 16.30. 18.30 ro	.g
DESKLE «Dvojčici zla», am
barvni film ob 17.00 in ^0-	.^j
RENČE «Grisonova tolpa*. a barvni film ob 17.00 in 20. 'l(pt.
KULTURA
OB RAZSTAVI STUDIJSKE KNJIŽNICE V KOPRU
Kmečki upori na Koprskem
Zanimivi podatki o težkem življenju in upiranju slovenskih kmetov na Koprskem od konca 13. do 18. stoletja
• a razstavi o kmečkih uporih \ ^»venskem, ki jo je priredili indijska knjižnica v Kopru ^ - 23.'V. 1973), si je
Mi
vsakdo ogledal tudi kotiček nami, ki govore o nekda-
tejih kmečkega prebivalstva
^nvenski Istri. Tu gre za po naše zgodovine, ki še ni raziskano. Čeprav po-le nekaj drobcev, je prav, L *> obletnici velikih slovenskih ligMi uporov (1473, 1573 in tudi o njih spregovorimo.
Itj Zeriljiških statutov mesta Ko-ii "°nec 13. stoletja) zvemo, da iM°"0liško kmečko prebivalstvo Izvijali Slovenci. Zanje uporab-i, «Slovenci oziroma kmet-toiji Mri seu rustici). Tu so se j privali takšni zemljiški odno-so kmetu priznavali pravili i -ie lahko lastnik zemlje t ® lahko tudi komurkoli v svo-ilT^sčini proda. Kmet tudi ni ijjMvezan na zemljo in se je C? kamorkoli selil. Celotno o-Mp slovenske Istre pa je bilo (j .^no na toliko delov, koli-bmbilo v Kopru plemiških luekaj nad 20). Le-te so si tj Mtabile pravico na dajatve M “delane zemlje. Dohodek od ^•jj^uil.ie je bil stalen in ni bil Cn °d tega, kdo je bil njen \ j •. Pravico na takšne dajat-M 1(uel tudi koprski škof. Da \ Č° hile bolj podobne dav-'ti T^kor pa fevdalnim breme-, r so kmeta močno žuljile lt5|Je od vina, olja in žita ko-tovZM škofu, so mu leta 1387 od-Wfh plačevanje desetine od ji 6u>h pridelkov. Kmečki nemi-S brskem se potlej niso hi-M’. saj govori o njih tudi lz leta 1392. Beneškega do-s, ^ 'bočno zaskrbelo. Zapovedal 'tčgjj .toorajo na Koprskem po-kM^vilo županov in njihovih hijj r~kov (baroeri, požupi). 0-Prejemali stalno plačo. Z t s 0 Pomočjo naj bi dosegli, H; kmetje pomirijo. (A. Mar-'1)9 hffemeridi istriane. Koper p’ str. 42 in 80).
Vsej verjetnosti so se po-^ 2omljiški odnosi izoblikovali MM ozemlju, ki je pripadalo •* >2 jvM Leta 1411 so se kmet-k tieir°kne, Boljunca, Žavelj in M^terih vasi uprli tržaškim ? ga6rtl' Tržaški mestni svet, ki Mil Sestavljali sami plemiči, je k k' da bo uporne kmete stro-^^dbval. Upor je imel za po-tek ’ ■ ^a so se imenovane va-J m a! tet kasneje sploh odcepili (pi ,sta in priključile Kranj-P. Kandler: Codice Di-k j. Uo Istriano). Po letu 1797
St Mhna vključila v koprski M “Pravno je bila združena itaiT?m v®e do leta 1932, ko SlMauske oblasti, iz političnih M.	dolino	vnovič	priključile
^	te 17.	stoletju ni vesti,
Saij kmetje na Koprskem Staj;. z znanega dela «De Com-sh>rici - geografici della M Wa dell’Istria», ki ga je o-d šknt T640	napisal	novograd-
j . G- F. Tommasini, zve-iMeg.'le hil takrat položaj slo-P šn kmečkega prebivalstva " jih .skem izredno težak. Tako-'e °*3,'5a'!
Jj UiSe, So groni zaradi revšči-Podedovane nedelav-a,	ki jih	nosijo, so
Phlačii
Sc z njihovo preprostostjo. ,%a ; slovenski jezik. Imajo j? bo]; skromna bivališča. Vasi tiMšiL h°dobne primitivnim pre-Mbivi?.? kočami kot pa stal-X d;, , Scem. Beda se izraža v
SojM Set nima kruha. On se
iMti Mo, da proda vino, še ie iSL Srozdje pobral. Prisi-
ktajsi-M.vati vodo in se hraniti cMi-lrni mineštrami, ki mu
SaStlit življenja in ga sploh Mie ^ bedo. Ker ima to ob-Mti pašnikov, ni živine
Min f„Va<t in volne. Na tem o-
jT.
JslM Plemičem v mestu, ki
* v. vumit;. inči belil *~r
y: isers® ?'ri beda tudi zaradi te-iM^dai0 vasi raznim me-
.») inPravico, da pobirajo dese-' 'dba S.Va.isetino od žita, ovsa
K30 tl— —
''Subia^0' da zahtevai°. da
<LTrQ€ii0“M bogatejši so, tem lx>lj Odvzemajo mu
l^etig rnase težka in stotera " d' ki
jM, M vendar so tam lepi
Mie "V s° jih plemičem podelili V Mn -.patriarh. Revni ljudje
r Ihr,.
se zaradi tega ■ *io ;/ uPreti. Plemiči razmno-"ietjje in povečujejo bre-
s°
^ JV-
kmetje 10. de-ihMčg Podeštatu v Koper, to 8abiovn<i • °htoževali izkoriščanja Mi ,,i V pritožbi je rečejo 2 ledeee:
^°StavlS° 'jadstvo je že lep čas bo mučnemu trpljenju
Povzročajo mu ga plemiči iz mestnega sveta pod pretvezo, da se potegujejo za splošne koristi. Ker ni moglo ljudstvo doseči, da se odpravijo bremena in bremena mu še vedno nalagajo, je bilo prisiljeno. da Vašemu blagorodju obnovi pritožbe in ga prosi z gorečimi željami, ki jih spremljajo solze in vzdihljaji, da se mu omogoči u-živanje tistih svoboščin, ki jih je državljanom v Istri podelila vedno zavidljiva in prevzvišena vlada* (Per le famiglie popolari di Capodistria, str. 106, 19 H 13, ŠK v Kopru).
V isti vlogi so kmetje zahtevali, da se jim dovoli, da pošljejo v mestni svet dva svoja predstavnika. Beneške oblasti so morale popustiti. V posameznih mestnih četrtih so 1. 1770 kmetje (paolani) izvolili dva svoja predstavnika. Na vsakem sestanku so prebrali listino o svojih zahtevah. Ker sta na sestankih nastopila tudi Žvan Valentič in Anton Sulič, sklepamo, da so bili med «paolani», to je kmeti, živečimi v mestu, tudi Slovenci. Koprski plemiči niso bili zadovoljni, da so kmetje izvolili dva svoja predstavnika v mestni svet. Dne 13. marca 1770 so se pritožili pri dožu v Benetkah. V pritožbi je rečeno tudi sledeče:
«Z na videz lepimi, a vendar zlaganimi pretvezami, skuša hudobija nekaterih (ki iščejo v kalnem javnih upravnih sprememb svoje zasebne koristi, ko nastajajo neke razlike med volivci v mestnem svetu, ki je že navajen, da se dosledno podreja javnim potrebam) zanetiti v mestu požar s hujskanjem najbolj prostaških ljudi, ki jih podpirajo meščani -poljedelci...* (Stampa nobili Capodistria, str. 1, ŠK, Koper).
Kljub nasprotovanju plemičev sta dva kmečka predstavnika le prišla v koprski mestni svet. Ta zmaga je kmete močno opogumila. Poslej so se borili za svoje pravice še bolj odločno in samozavestno.
Po padcu Beneške republike je prišlo 5. in 6. junija 1797 v Kopru do velikih kmečkih nemirov. Kmetje (paolani) so navalili na nekatere plemiške palače in jih opustošili. S pomočjo Avstrije so hoteli namreč koprski plemiči zaščititi svojo posest in svoje privilegije. Zato pa je bilo ljudstvo proti njim. V napadih na plemiške palače je sodelovala tudi skupina slovenskih kmetov iz okolice. O uporu 1797. leta v Kopru je Nicolo de Baseggio zapisal:
«Proti večeru so se uporniki spopadli med seboj in med njimi je bilo nekaj ubitih. Tisti iz vasi (misli na slovenske kmete!), ki jih je privabilo v mesto nenehno zvo-nenje zvonov in so se vključili v upor, so sklenili, da bodo nastopili proti koprskim upornikom (to je paolanom), ker so le-ti enega od njih ranili. Klicali so na pomoč tovariše iz vasi. Na naš ukaz (B. misli na mestno oblast!) so poglavarji mestnih četrti osnovali več oboroženih skupin in jih močno okrepili pri Gradu (Castel
Leone) in pri vratih ob vhodu v mesto. Da bi jih odbili (namreč okoliške slovenske kmete), so oboroženi stražarili vso noč.»
(G. Quarantotto: I moti di Capodistria alla caduta della veneta repubblica. Pagine istriane 1909, str. 188-189). Paolani so bili privilegiran kmečki sloj. Nad njihovo zemljo ni visela hipoteka dajatev koprskim plemičem. Bili so svobodnjaki. Vse drugačen pa je bil položaj mnogo večje množice slovenskih kmetov. Le-ti so morali koprskim plemičem «odraj-tovati* desetino. Ta, tako različen položaj dveh vrst kmečkega prebivalstva je bil nemara poleg je-
zikovnih razlik glavni vzrok, da med njimi ni bilo prave sloge.
Iz podatkov, ki smo jih našteli, sledi, da so se tudi slovenski kmetje na Koprskem v preteklosti še kako krvavo borili za svoje pravice. Kar je zapisal Tommasini, pa razkriva, da se je položaj slovenskega kmečkega prebivalstva tako močno poslabšal, da mnogo let sploh ni imelo več moči, da bi se lahko uspešno borilo za svoje pravice. Konec 18. stoletja so se slovenski kmetje vnovič okrepili in se začeli vnovič odločno boriti za svoje pravice.
Srečko Vilhar
Li coniatli: u sond rozzi per la loro p o v : natura!. Juro . pigrbia. II hup .. vest.ii.e.
naturale/.za. IJsano la linffua slava ed liaimo abitazioni i f p«n:erit.P ristrcUe.,. e .umbr.ai!(>...J(; .vijle. {.uu.loštP ri(Jutti_ili .
tleboli capamie, elte abitazioni perniancm i tornadi no . e mm aver pane ., e s'ina.cUira ..
avauti sia raccolta 1’ uva, e couveneiulogii bever 1’ acgua ; t: mangiar misturc pessime clie g]i troticano_kL__VLL;L3_‘Liy tengono in. miseria. .E perclič il territorip.j li, percio non vi c copia di annenli, cp.sl a&nclli.ejanp •
jr^ ^	.-i*	...... ....:	~	_____ wl»’ nrcon/ln !**
M'
. scuotcre.le (ledine e. vigesime
: soi.o signpri, tanto sono loro.ptntici^che gl.Uejmi^Ic^or. stanze con voler cbe pagbino ^rantlujeccnt<>^itro angarie. cpn^as,ionevonj.e..pur>om J»MlMUl^ipM datigii ..Ia_
c ran.	I*
Odlomek iz zapisa novogradskega škofa Tommasinija iz i. 1640
■iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiMMHNiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
OB ZGODOVINSKI RAZSTAVI V VIDMU
Osvobodilno gibanje v Furlaniji med leti 1900-1950 in Slovenci
Razstava dokazuje, da se mora neformalni dialog med furlanskim in slovenskim zgodovinopisjem še nadaljevati
Pod naslovom «Movimento di li-berazione in Friuli 1900-1950» je bila 25. aprila 1973 odprta v srednjeveškem okolju cerkve sv. Frančiška v Vidmu zgodovinska razstava, ki jo je pripravil furlanr ski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v sodelovanju z deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in pod patronatom odbora za proslavo 25-letnice osvobojenega ozemlja (Zone Libere) v Karniji in Furlaniji. Organizatorji so dali razstavi poseben poudarek s tem, da jo je odprl predsednik poslanske zbornice Pertini, aktualnost razstave pa dokazujejo ne le antifašizem, ki jo preveva, marveč tudi zbiranje podpisov na peticijo za odpravo gibanja skrajne desnice, kar je omogočeno obiskovalcem.
Videmska razstava predstavlja izključno fotografsko gradivo ter faksimile različnih pisanih in tiskanih virov vse v velikih povečavah tako, da zaobja-jame celotno ladjo nekdlanjega kultnega prostora, ki služi pa že nekaj časa različnim kulturnim manifestacijam. Zanimivo okolje — ozadje razstavnim panojem so srednjeveške freske iz 14. in 15. stoletja — in tehnična dovršenost razstave nudita obiskovalcem najboljši vtis. Drugače pa je z vsebino razstavljenega gradiva, pri čemer so se prireditelji odločili kar za zelo enostavni časovni izrez iz socialnega gibajna v Furlaniji — prva polovica našega stoletja. Tudi teritorialno se niso omejili na furlansko nižino in Karnijo pač pa so segli do vzhodnih meja današnjega državnega teritorija Italije, kjer so seveda
■---	........;........... .......1....................!:;p
i 1
predeli slovenskega ozemlja. Leto 1900 s katerim razstava pričenja zato ne predstavlja nobenega začetka zgodovinskega razdobja, pač pa le koledarski začetek novega stoletja: enako velja za leto s katerim se končuje.
Čeravno ni nikjer posebej označeno, razlikujemo v razstavljenem gradivu štiri razdobja: pred prvo svetovno vojno, po vojni in med vojnama, drugo svetovno vojno in čas po letu 1945.
Čeravno Slovencem zgodovina «osvobodilnega gibanja* Furlanov — razredni prizvok in socialni poudarek tega pojma sta na razstavi zelo očitno prikazana — ni tuja in so jo celo soustvarjali, pa se reciprocitetni dolg z italijanske strani, ki bi ga tudi razstava morala dati, kaže v čudni luči. Po razstavi sodeč se vprašanje Slovencev («la questione slava*) v furlanskem gibanju pojavi šele v drugi svetovni vojni, ko furlanskega odporniškega gibanja ni mogoče obravnavati, ne da bi bili pri tem prezrti udeležba in akcija slovenskega partizanstva.
čeravno se razstava za čas do prve svetovne vojne ne omejuje le na Furlanijo, ki je tedaj spadala k Italiji in sega tudi na avstrijsko stran ter se je omejila zgolj na pregled razmer v delavskem gibanju, nimamo podatkov o Slovendh. 1. svetovna vojna je prikazana kot pomembna epizoda iz furlanskega osvobodilnega gibanja* ne pa kot spopad imperializma. Podobne so ugotovitve za čas po prvi svetovni vojni: tako omenja vezni tekst februarja 1921 napad na «circolo di cultura* v Nabrežini in Svetem križu ter atentat mladinca Breganta na fašističnega ovaduha Kogeja v Gorici avgusta 1928. Nikjer pa ni podatkov, da gre za slovenske vasi in Slovenca.
Prvo priznanje Slovencev in podatek o njih prisotnosti pa se pojavi šele pri navajanju pričetkov odpora v Furlaniji. «Distac-eamento Garibaldi* — prvi obo-
tej ne t; vec takih primerov, lm% raosJn, da s tem lahko (Db n nekaJ dobrih in red-’ Areu Gpmmentarii, str. 334-, Wj, ' Tries«no 1837).
)r>hžWlj	položaja v Istri
CM , “enečani svojo državno kifMcentJ1?.0 16- stoletja nekoli-^^o-abzirati. Koper je dobil Vv	st°Pn-ie (apeladj-
kM vsi ?\Se lahko °"
M. pM 1. tjsti, ki so bili obso-vM- Prti ^trškimi mestnimi so-
MNale veRdrUŠe s£pnje nis° uMstvr, 6 v. Benetke. Revno pre-
Miu Sredi6	boli opogu'
Mio M '8. stoletja (tik pred
fcM anc°sko revolucijo) je MMv0t/el° me|t kmečkim pre-CMat; -v kneškem delu Istre. iMči. , le za_čelo, da se mu o-' “le	Pošlje v mestni svet
t;.S.....
Citat iz «Codice diplomatko Istriano* iz leta 1411
......................................
PO SREČANJU AMATERSKIH SKUPIN V KOČEVJU
Velika kulturna vloga
nepoklicnih gledališč
219 delujočih skupm v Sloveniji je kapital, ki ga je treba spodbujati z vzgojo režiserjev in igralcev
roženi in organizirani oddelek italijanskega odpora — je deloval od marca do septembra 1943 ob slovenskih partizanih. Na razstavi je prikazana tudi znana tiralica za narodnim herojem Vojkom; iz podpisa k sliki ni razvidno, da gre za slovenskega partizana Janka Premrla. Poslej nahajamo večkratne navebde slovenskih krajev in bit, kjer so italijanski partizani sodelovali skupaj s slovenskimi. Toda že pri tako zvani «bitki za Gorico* ali «goriški fronti* iz prikazanega gradiva in legend ni razvidno, da so prav za prav to bitko vodile slovenske partizanske enote, enako naj bi bil požig pri Peternelu 22. maja 1944 okupatorjevo nasilje nad Furlani in ne slovenskimi Brici. Takih pomanjkljvosti in netočnosti je še nekaj. Iz tega obdobja furlanskega osvobodilnega gibanja razstava podaja nekaj zelo nazornih prikazov enot furlanskega odpora, prikazuje tudi tržaško Rižarno in delovanje Co-lottijeve bande.
Sodeč po prikazanem gravidu bi se razstava lahko končala že z osvoboditvijo, leta 1945. Povojni čas predstavlja nekaj fotografij in legend. Celotna razstava je objavljena v obsežnem katalogu, ki so mu dodani še bibliografski podatki (od slovenskin avtorjev je naveden le Tone Ferenc s člankom v videmski publikaciji «Ras-segna di storia contemporanea*; navaja se tudi «Zbornik fotografij iz NOB slovenskega naroda 1941-1945»), Katalog navaja tudi avtorje razstave, med katerimi so znana imena iz furlanskega odporniškega gibanja in njegove historiografije.
Videmska razstava kot tudi številne publikacije zadnjega časa ni doprinesla ničesar novega ali pa spremenila znane načine obravnavanja Slovencev in njih zgodovine. Zato se neformalni dialog med furlanskim in slovenskim zgodovinopisjem more še nadaljevati.
B. Marušič
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
RAZGIBANA DEJAVNOST NA PODROČJU LIKOVNOSTI
Likovna dogajanja so v zadnjem času izredno obogatila mariborsko kulturno življenje. Pestra razstavna dejavnost se ne razvija samo v ofieialnih prostorih Umetnostne galerije ali v likovnem salonu Rotovž, ampak tudi v prostorih, ki niso namenjeni zgolj tej dejavnosti. Na primer mariborska podružnica Ljubljanske banke si že od samega začetka svojega poslovanja prizadeva približati umetnost delovnemu človeku. Z organiziranjem in pokroviteljstvom likovnih razstav posameznih umetnikov, v pretežni večini mlajših, ki si šele utirajo pot v svet, v svojih poslovnih prostorih, prispeva simpatičen delež kulturnemu življenju Maribora. Prav tako si je preddverje na I. gimnaziji, pod imenom razstavišče Avla, pridobilo s svojimi rednimi razstavami potreben ugled med občani. Študentovsko razstavišče Avla je še toliko pomembnejše za likovno vzgojo mladine, ker si razstavljena dela lahko mimogrede ogleda veliko število dijakov, ki sicer še ne zahajajo redno na razstave likovnih umetnikov. V Avli prirejajo razstave znanih slikarjev in pa tudi mladine, ki se sicer še ni opredelila za poklicno umetniško pot, vendar s svojim darom za likovno umetnost izpričujo, da bo ta ali oni po končani srednji šoli le prešel s svojo darovitostjo na likovno področje.
Po razstavi otroških risb na temo «400 let kmečkih puntov* je sledila prav tako redka, zato tembolj zanimiva razstava slikarja Toša Primožiča. Predstavil se je z dejavnostjo odrske scenografije, ki jo je z uspehom uveljavljal na raznih gledaliških deskah, največ v mariborskem gledališču. Razstavišče Avla vselej preseneti obiskovalca z novimi možnostmi in pogledi v likovni umetniški svet, ki so sicer redko razstavljeni v tradicionalnih galerijskih prostorih. Tošo Primožič, priznani slikar-krajinar, je razstavil tudi drugo, nič manj plodovito umetniško dejavnost z okoli štiridesetimi scenskimi osnutki za dramska, operna in baletna dela, ki so bila realizirana na gledališkem odru. Tako smo v razstavljenih osnutkih z užitkom podoživljali uprizoritve na odru, ki jim je Primožičev umetniški duh pričaral potrebno vzdušje umetniškega^ izvedenca odrskega prostora in časa dogajanja v arhitektonski obliki

NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
TRI NOVE PUBLIKACIJE V ZBIRKI STO ROMANOV
Z izbiro posameznih amater-kih gledaliških predstav za gostovanje in zastopanje slovenskega amaterizma na raznih prireditvah v Sloveniji, Jugoslaviji in v zamejstvu, se je prejšnjo soboto zaključilo v Kočevju 16. srečanje nepoklicnih gledališč Slovenije. Srečanje so organizirale kar tn organizacije — Združenje gledaliških skupin Slovenije, Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije ter Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Kočevje — samo zaključno prireditev pa so priredili v počastitev 30-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Tako praznično vzdušje je bilo prisotno ves čas srečanja, po ulicah, okrašenih z zastavami, v šeško-vem domu, ki so ga Kočevci in gostje večer za večerom napolnili do zadnjega kotička, pa tudi v hotelu Pugled, kamor so prihajali in od koder so odhajali gledališki ansambli. Kočevje je tako postalo za šest dni — kolikor je trajalo srečanje — pravo gledališko mesto, štičišče ljudi iz vse Slovenije in iz zamejstva, ki se z gledališčem aktivno u-kvarjajo in ki s svojim neplačanim delom so ustvarili novo podobo slovenskega gledališkega življenja.
Ta misel je bila ves čas prisotna, tako na dopoldanskih gledaliških pogovorih, namenjenih
predvsem režiserjem, poklicnim in nepoklicnim, kot tudi v privatnih pomenkih, ob kozarcu piva ali pa med odmorom večerne predstave. Misel namreč, da zavzema gledališki amaterizem v Sloveniji pomembno kulturno nalogo, ki je ne gre — vsaj v takšni meri — primerjati z nobenim drugim kulturnim področjem. Kar 219 delujočih gledaliških skupin, letno prav toliko in še več premier, lepa vrsta strokovno usposobljenih kadrov — to je samo nekaj številk, ki kažejo na pestrost nepoklicnega gledališkega udejstovanja ljudi, ki gledališče ljubijo in mu zvesto služijo.
Na kočevskem srečanju nepoklicnih gledališč je bilo letos prisotnih šest skupin, in sicer iz Hotinje vasi, Kamnika, Trsta, Ljutomera, Maribora in Jesenic, od šestih predstav pa smo gledali kar štiri dela slovenskih avtorjev. Tako dva Javorška, Finžgarja in Partljiča, medtem ko je bila tuja dramatika zastopana z Williamsom in Laurrencejem. Večinska prisotnost slovenskih avtorjev je sicer razveseljiv podatek manj razveseljiva pa je gledališka sporočilnost teh avtorjev, seveda če izvzamemo oba Javorška. ki sta vprašanje zase. V bistvu tnrpj ljudski in zabavni repertoar življenjskih ekscesov, nrav malo pa takega, kar bi u-
tegnilo postati pristna in resnična predstavitev sedanjih družbenih dilem v mestu in na vasi. Tako je treba priznati, da sta se le tržaška predstava «Povečeval-nega stekla» v izvedbi Slovenskega amaterskega gledališča v Prstu in jeseniška «Snaha» v izvedbi gledališča Tone Čufar rahlo nagibali v to smer, namreč v odkrit spopad z dilemami in tegobami današnjega časa, medtem ko je bilo vse drugo, vsaj inter-pretacijsko, bolj stvar osebnih dilem osebnih problemov, kot pa resnično hotenje po prikazovanju družbenih nemirov.
Tako kot zadnja srečanja gledaliških skupin Slovenije je tudi kočevsko srečanje pokazalo predvsem nekaj: da je večji ali manjši uspeh skupine odvisen predvsem od ustvarjalno zavzetih režiserjev in ne nazadnje od pralcev in sodelavcev skupine. Odvisen je tudi od režiserjeve presoje, kaj skupina zmore in od njegove pobude, da bi se vsaj ljubitelji izražali na odru kar najbolj pristno, da ne bi posnemali slabih zgledov s poklicnih odrov, filmskih platen ali televizijskih zaslonov. Tla vse to pa m dovolj zgolj veselje do gledališča, čustvena riavezanost na odrske deske kot se temu pravi ampak
V zbirki Sto romanov, ki jo kot zbirko žepnih romanov izdaja Cankarjeva založba, smo v zadnjem času zabeležili tri nove knjige, ki nosijo oznake 61, 62 in 63. Knjige predstavljajo novost na slovenskem trgu, saj gre za nove prevode Pomembni pa so pri njih, kot pri vseh teh knjigah tudi uvodi, domačih literarnih zgodovinarjev, ki bralce uvajajo v delo in predstavljajo avtorje.
Gotovo bo slovenski prevod knjige rimskega pisatelja Petro-niusa Arbitra SATIRIKON. najbolj zanimiv tekst med vsemi tremi novimi knjigami zbirke Sto romanov. Tisti, ki so se v šoli pobliže ukvarjali z latinščino in rimskim slovstvom, poznajo delo vsaj po odlomku, ki opisuje pojedino pri Trimalhionu. Opis tega gastronomskega slavja predstavlja poseben biser rimske literature. Je pa to le odlomek iz celotnega Satirikona, ki pa nam ves ni ohranjen. Kar ga poznamo nam ga je v sedanji izdaji predstavil kot prevajalec Primož Simoniti, ki je knjigi napisal tudi uvod. V njem nam poskuša osvetliti še ne povsem pojasnjeno osebncet lahkoživega in zajedljivega pisatelja, ki je končal kot Neronov prijatelj in sodelavec. Nadalje nam urednik osvetli tekst ter ga analizira kot spis, ki naj predstavlja parodijo na sentimentalni patetično erotični grški roman. Pri tem citira vrsto klasičnih filologov in njihovo mnenje 0 pisatelju ter romanu. Ta predstavlja odličen tekst stare rimske književnosti, obenem pa je Kot erotično - frivolen roman blizu današnjemu času. Prevajalec J® napisal tudi nekaj opomb k tekstu in tako današnjemu izobražencu približal delo stare rimske kulture, ki kljub častitljivi starosti dveh tisočletij ni izgu-b“u svoje mikavnosti.
Topniški oficir Choderlos de Laclos je napisal eno samo literarno delo NEVARNA RAZMER-JA, ki je v knjigi prvikrat iz-
.o teta 1782. Gre za roman v Pismih, ki je bil moda 18. sto-tetja, ki ga v slovenski prevod-to literaturi doslej nismo poznate ki pa ga nam zdaj približuje zajeten zvezek zbirke Stotih romanov. Delo je v slovenščino prevedla Radojka Vrančič, obširen uvod pa je napisal Dušan Pir-jevec. Ta razpravlja v svoji u-vodni razpravi ne samo o roma-nu v obliki pisem, posebni literarni modi svojega časa, temveč Predvsem o značaju in -----------
predvsem v »pričanje v smisel te Nevarnih razmeri! V ljub” nejavnosti.	*. v. ski roman, ki je daleč prežive)
avtorja, slika razbrzdanost tedanjega časa, odkriva pa tudi vzroke tega zla, ko so želja po u-žitkih, zunanjem blišču in družbenem uspehu zatrli poslednji konec vesti, ljubezni in usmiljenja. Glavni osebi sta zapeljiva markiza in njen ljubimec vikont, ki se izživljata na račun drugih, dokler se njuna komedija ne sprevrže v tragedijo. Roman, ki je nastal sedem let pred izbruhom francoske revolucije se uvršča kot podoba časa in razmer med mojstrska dela francoske književnosti. čeprav bo današnjemu bralcu seveda že precej tuj.
Tretji tekst sedanje serije Sto romanov je pripoved n ameriški družbi 19. stoletja, kakor se kaže sredi burno razvijajočega se New Yorka. Gre za roman HIŠA VESELJA, ki ga je napisala pisateljica Edith Wharton in ki predstavlja njen prvi veliki literarni uspeh. V romanu nam pisateljica predstavlja žensko, ki se predaja užitkom bogatega okolja in razkošja, obenem pa se bori za obstanek svoje pozicije pa ji pri tem spričo vulgarnosti in grabežljivosti okolice vse bolj zmanjkuje moči. Delo je odličen portret ženske, njene nemoči in žlahtnosti v določenih družbenih razmerah, obenem pa tudi obračun z zlaganimi družbenimi vrednotami. Hiša veselja bo od vseh treh o-menjenih knjig najbolj primerna za branje današnjemu bralcu. Prijeten uvod prevajalke Rape Šuklje bo bralcu roman samo še približal.
Slavistični zbornik Trofenikove založbe
Pri založbi našega rojaka dr. Trofenika v Miinchnu je izšel v zbirki Serta Slavica zajeten zbornik razprav slavistov vsega sveta posvečen spominu pok. sodelavca založbe, nemškega slavista dr. Alojsa Schmausa. Alojs Schmaus (1901-1970) je tesno povezan z Jugoslavijo, saj je po končnih študijah v Pragi in Miinchnu leta 1927 prišel v Beograd, kjer je nadaljeval svoje slavistične študije in se posvetil južnoslovanski književnosti ter našim jezikom. Deloval je kot profesor nemščine najprej na srednji šoli, nato je bil privatni docent, profesor beograjske univerze, med vojno pa je po ukinitvi univerze načeloval nemškemu institutu v Beogradu. Kljub temu je bil vseskozi in je tudi ostal velik prijatelj jugoslovan
skih narodov. Po vojni je deloval na univerzi v Miinchnu, kjer je julija 1970 tudi umrl. Njemu torej je posvečen neke vrste slavistični zbornik, ki bi ga lahko izdale kvečjemu slavistične organizacije v svetu, dejansko pa ga je za Trofenikovo založbo pripravil poseben uredniški odbor. Poleg treh uvodnih sestavkov, posvečenih pok. Schmausu, prinaša zbornik preko sto znanstvenih razprav, študij in poročil najrazličnejših slavistov, znanstvenikov vsega sveta. Ne sodi v okvir tega poročila, da bi naštevali vse prispevke, niti da bi našteli vse sodelavce tega edinstvenega zbornika. Naj omenimo, da so zastopani nemški slavisti, češki, bolgarski, da so zastopani Čehi, Italijani, pa tudi Jugoslovani. Od slovenskih avtorjev najdemo prispevke Antona Slodnjaka, Lojzeta Krakarja in Paternuja. sicer pa so zastopani tudi Makedonci, Hrvati in zlasti Srbi Še bolj pester je zbornik v vsebinskem pogledu, saj najdemo v njem razprave o Brižinskih spomenikih, o Vrazovi knjižni slovenščini, o srbskih narodnih pesmih, o staročeških legendah, o poetiki, o Čehovu, srbski topono mastiki, o Boženi Nemcovi, o po labskih Slovanih itd, itd. Gre torej za obširen zbornik velikega formata, ki obsega skoraj 800 strani in ki pomeni tako po av torjih kot glede na vsebino obsežen in pomemben prispevek k slavistični literaturi. Le malokje bi lahko izdali tako pester in obsežen zbornik posvečen dognanjem sodobne slavistične znanosti. V tem pogledu gre torej za ložniku oosebnn nriznanje
Nova izdaja rusko-slovenskega slovarja
Državna založba Slovenije je v novi opremi, enaki za vse no ve izdaje velikih in malih slovarjev, dala na trg novo izdajo rusko-slovenskega slovarja, ki ga je pripravil Janko Pretnar. Gre že za tretjo izdajo tega priročnega slovarja, ki je prvikrat izšel neposredno po vojni, drugič pa leta 1963. Druga izdaja je bila izpopolnjena, sedanja, tretja izdaja pa je samo nespreme njen ponatis druge izdaje. Za ložba se je za to odločila zato, da ne bi nastala vrzel na knjiž nem trgu, ker je pač druga iz daja razprodana.	Sl. Ru.
in slikarski barvitosti, ki ju po svojem bistvu in značaju potrebuje odrska upodobitev. Razstava, čeprav skromna po obsegu, je vendar pokazala velik likovni smisel umetnika tudi za prostor večnih menjav kjer čarobnosti slike pridajo svoje tone in odtenke barv tudi svetlobni snopi skritih reflektorjev.
Trije znani slikarji srednje generacije so se ob petdesetletnem življenjskem jubileju mariborskega slikarja Janeza Vidica predstavili z veliko razstavo novejših del. Razen jubilanta sta razstavljala v skupnem okviru še slikar Jože Ciuha in Ive Šubic.
Priljubljena tema slikarja Janeza Vidica, poznan je tudi kot odličen knjižni ilustrator, je prikazovanje kmečkega življenja na vasi. Čeprav Žiri umetnik v mestu, išče svoj notranji mir na deželi, ki se mu predaja z vso umetniško predanostjo. Tako nam z likovnim izrazom velikega slikarskega znanja približa slovenskega kmeta, povezanega s slovensko zemljo, kjer je čutiti moč dela pri prebujanju jutra, pa tudi tišino miru po zatonu sonca. Značilnosti vaških petelinov v raznih slikovitih barvah in na strojenjih so njegova posebnost; drugi kmečki predmeti pa kot simboli pričarajo duh zemlje, težino tišine in odmaknjenost v umetnikovem tihem svetu, ki mu je po simbolični slikarski tehniki predan s čustveno razgibanostjo.
Slikar Jože Ciuha se s svojim nagnjenjem k značilnostim bizantinskega slikarstva povsem razlikuje od Vidičeve izpovedi. Opazno je, da se je smer Ciuhovega razvoja preusmerila od nekdanjih človeško upodobljenih likov v iz-maličenost obrazov, čeprav je po drugi strani s svetlomodrimi barvami in s skoraj belimi ploskvami umiril to razklanost in ji pridal ekspresivno osvetlitev.
Slikar Ive Šubic se je predstavil v nori obliki. Nekdanjo okornost teles in kubistično stilizacijo je zamenjala mehkoba v risbi in barvi. Niso več težko uklenjene risbe; sproščeno dihajo pokrajine in vasi, kar daje podobam svežino, kljub temu, da je v njih še vedno zaznati nekdanjo slikarjevo značilnost.
V Mali galeriji slikarja Ivana Čobala je bila otvoritev njegovih del na temo poezije Janka Glazerja. Ob 80-letnici pesnika Glazerja je slikar Čobal razstavil slike in prepise Glazerjevih pesmi, ki so umetniku posredovale inspiracijo za likovno uresničitev. Intimni večer v čast Prešernovemu nagrajencu, pesniku Janku Glazerju, sta popestrila dramska igralca Angela Jankova in Marjan Bačko, ki sta z občutjem prebrala nekaj njegovih pesmi, ki jih je občinstvo zbrano uživalo v prijetnem, s prižganimi svečanimi osvetljenem umetniškem salonu, ki ga je prisotni pesnik Janko Glazer po pravici imenoval za hram umetnosti. Ta naziv galerija Čobala povsem zasluži, saj
Emil Frelih
(Nadaljevanje na 6. strani)
NAŠI BESTSELLERJI
Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici.
Domača poezija
Borut Kardelj LAČNE ZARJE
Pretresljiva lirika pred dobrim letom umrlega mladega pesnika. Uredil in iz pesnikove zapuščine izbral Franc Zadravec. MK — str. 150.
Prevodi
Francis van Wyck Mason TRI PRISTANIŠČA
Napet zgodovinski roman o dogajanju v letih 1774-75 v treh ameriških pristaniščih, ko se pripravlja upor angleških kolonij in tako i-menovana ameriška revolucija. Str. 780 — Obzorja
Priročniki
Peter Ficko
KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE
Praktičen m nadroben pla ninski vodič žepnega for mata s slikovnim materialom črtnimi zemljevidi. Planinska zveza Slovenije 360 strani.
Mladinske knjige
Antoine de Saint Exupery
MALI PRINC
Slovita pripovedka o ma lem dečku, ki je iskal srečo: delo, ki po svoji nazornosti lahko velja za otroško literaturo, po svoji enkratni poetičnosti pa to zvrst daleč presega Risbe so avtorjeve, prevod Ivan Minatti, MK - Str. 84.
W
OBČINA ILIRSKA BISTRICA SLAVI SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
Kljub doseženim rezultatom še veliko težav in načrtov
Osrednja letošnja proslava dneva borca bo v Ilirski Bistrici 4. julija, ko bodo odkrili spomenik padlim prekomorcem ob srečanju borcev 3. prekomorske brigade - Na slavju bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor
Premski grad danes
Jutri, 4. junija, praznujejo ob-iani ilirsko - bistriške občine svoj občinski praznik v spomin na hude čase in na tragični dan, ko je fašistična drhal 4. junija 1042 v paničnem maščevanju požgala 7 vasi in zaselkov na področju občine: Kilovče, Spodnjo Bitnjo, Gornjo Bitnjo, Ratečevo brdo, Mereče, Podstenje in Pod-stenjšek. Takrat so tudi ustrelili 28 talcev, v internacijo pa odpeljali 462 vaščanov, starčkov, žensk in otrok.
O velikih žrtvah in prispevku v NOB teh krajev, kjer je tekla zibelka primorskega partizanstva, zgovorno pričajo naslednji podatki. Občina Ilirska Bistrica, ki zdaj šteje 15.400 prebivalcev, je dala v narodnoosvobodilni vojni 2530 borcev in aktivistov, padlih borcev in aktivistov ter umrlih v koncentracijskih taboriščih 517, požganih hiš 547, požganih gospodarskih poslopij 586, interniran-
cev v italijanskih in nemških taboriščih skupno 1332.
V Ilirski Bistrici bo jutri svečana seja občinske skupščine, mladina bo imela pohod po partizanskih poteh, v petek so imeli koncert pevskega zbora «Simon Gregorčič* iz Kopra in pevskega zbora «Dragotin Kette* iz Ilirske Bistrice. Drugih svečanosti in prireditev zdaj ne bo, pač pa se bodo nadaljevale in dosegle svoj višek 4. julija, ko bo v Ilirski Bistrici osrednja proslava Dneva borca za vso Slovenijo ob 30. obletnici formiranja prekomorskih brigad. Takrat bodo v Ilirski Bistrici v Parku III. Prekomorske brigade odkrili spomenik padlim prekomorcem. Na programu je srečanje borcev III. Prekomorske brigade, ki ima v ilirsko-bistriški občini svoj domicil, v v okviru kulturnega sporeda pa bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki v svojih
vrstah šteje precej prekomorcev. Občina Dirska Bistrica obsega 480 km2 površine, toda več kot polovico zajema gorato in neobljudeno področje pod Snežnikom (1705 m), ki spada pod ilirsko-bi-striško občino. Obljudeni del občine sega jugovzhodno od ceste Knežak - Dirska Bistrica in ceste Ilirska Bistrica - Podgraje do ceste Trst - Reka na jugozapadni strani. Pod občino Ilirska Bistrica spada tudi večji del Brkinov. Največji center in središče občine je Dirska Bistrica, ki šteje 4500 prebivalcev. Druge vasi so Bač, Knežak, Koritnice, Šembije, Podtabor, Podstenjšek, Podstenje, Mereče, Ratečevo brdo, Kilovče, Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Prem, Janeževo brdo, Pre-lože, Ostrožno brdo, Rjavče, Gabrk, Pregarje, Huje, Male Loče, Hrušica, Podbeže, Zajelšje, Celje, Tominje, Harije, Sabonje, Podgrad, Račiče, Starod, Pavlica, Studena gora. Veliko brdo, Soze, Mala Bukovica, Velika Bukovica, Jelšane, Dolenje pri Jelšanah, Nova vas, Novokračine, Fabci, Zabiče, Podgraje, Kuteževo. Trp-Čane, Dolnji Zemon, Gornji Zemon, Jablanica, Vrbica, Vrbovo, Jasen, Koseze, Zarečica, Dobro polje, Brce, Smrje, Topole. Glavne prometne žile so cesta Postojna - Ilirska Bistrica - Reka, cesta Trst - Reka in cesta Podgrad-Ilirska Bistrica ter železniška proga Ljubljana - Postojna -Ilirska Bistrica - Reka.
Predsednik občinske skupščine
'M'.'S:-::
s •
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
VHSTA DEMONSTRATIVNIH AKCIJ ZA OHRANITEV ZDRAVEGA OKOLJA
Marsikateri Parižan bo v torek šeI v službo peš ali s kolesom
Najbolj množična akcija bo na Holandskem, kjer bodo olroci v slikah prikazali, v kakšnem okolju morajo živeti - V letu dni je bilo podpisanih več pogodb
V	Parizu in Tokiu bo v torek na tisoče ljudi odšlo zjutraj v službo peš, oziroma z javnimi prevoznimi sredstvi in bo torej svoja vozila pustilo doma. Baje mnogi nameravajo spet sesti na kolo, da nekoliko razgibajo svoje mišice in sklepe, hkrati pa da ne kvarijo ozračja.
V	Bonnu se bodo domači in tuji strokovnjaki sprehodih vzdolž Rena, da bi si na kraju samem ogledali, kako nedopustno je že umazana ta reka. Po tem sprehodu pa bodo sedli za mizo in se pogovorili, kako naj se rešijo že preveč umazane reke in kako naj se še kolikor toliko čistim vodam prizanese. V tako imenovanem civiliziranem svetu je namreč zelo malo še zdravih rečnih tokov in tudi jezera so v glavnem že močno zasmrajena in okužena.
Pa tudi v Londonu se bodo sestali znanstveniki in javni delavci, da bi se pogovorili o tem, kaj pravijo enoletne izkušnje glede preprečevanja kvarjenja pri-rodnega okolja. Gre za preprečevanje onesnaženja voda, zraka in prirode nasploh.
Na Nizozemskem bo ta akcija zajela menda najširši obseg. Kakih 200 tisoč nizozemskih otrok
žliiiiiiiniiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Razgibana
dejavnost
(Nadaljevanje s 5. strani)
je galerijski prostor ob vsaki slikarjevi otvoritvi postal spojina umetnosti z intimno literarno in gledališko dejavnostjo.
Kakor vsako leto, je tudi letos ob občinskem prazniku obogatila razstavni salon Rotovž razstava del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Maribora. Letošnja razstava je bila v glavnem posvečena pred meseci umrlemu članu Maksu Kavčiču, ki si je veliko prizadeval za popularizacijo likovne umetnosti med mladino kot profesor na Pedagoški akademiji in kot član in odbornik Društva mariborskih likovnikov. Da bi bolj poudarili pomen preminulega umetnika Kavčiča, so mariborski umetniki sodelovali samo z enim delom, dočim so preostali razstavni prostor posvetili Kavčičevi dejavnosti. Izguba umetnika Kavčiča za mariborsko likovno umetnost je neizmerna, saj je umrl razmeroma mlad likovni umetnik. Sploh je bila letos smrt v mariborskih umetniških vrstah neizprosna. Kmalu po tej razstavi je nenadoma umrl drugi znani umetnik Lajči Pandur, prav tako profesor na Pedagoški akademiji, katerega slika «Na pašo* je bila razstavljena tudi na tej razstavi, ki ji je še osebno prisostvoval. V spomin obeh preminulih slikarjev pripravljajo v jeseni posmrtni retrospektivni raz stavi, kjer bodo na vpogled dpi? dveh zares odličnih umetn’kov.
bo skušalo v sliki prikazati, kako vidijo oni okolje, v katerem živijo, oziroma v katerem morajo živeti. Verjetno bo slika, ki jo bodo o tem okolju dah nizozemski otroci, še najbolj obtožujoča, kajti prikazali bodo okolje brez vsakega olepšavanja, brez opravičevanja družbe, ki vedno najde kak izgovor za svoje nespametno početje...
Našteli smo le nekaj primerov zelo obsežne akcije, ki jo prirejajo ob obletnici, ko so se predstavniki 113 dežel prvič srečah na londonski konferenci, na kateri so razpravljah o problemu, ki postaja vedno bolj pereč, celo življenjsko važen, namreč o problemu okolja. Na tej konferenci so se predstavniki vseh 113 dežel obvezali, da se bodo njihove vlade in dežele potrudile, da bi se onesnaženje in zastrupljanje okolja vsaj zavrlo.
V letu dni, ki bo minilo prav v torek, je bilo že več mednarodnih strokovnih zasedanj. Hkrati je bilo sprejetih več mednarodnih obveznosti. Podpisanih je bilo doslej več mednarodnih pogodb. Ena teh mednarodnih pogodb prepoveduje tudi izlivanje v morja nafte in naftnih usedhn. To velja za vse ladje in ne le za tankerje. Konkretni podatki govore, da pride na tak način v morje že na milijone ton nafte in njenih derivatov na leto, seveda z vsemi ustreznimi posledicami. Ena teh pogodb govori o prepovedi zasmrajevanja vodnih tokov in morij z odplaknimi vodami mest in tovarn. In spet je tu pogodba o varovanju prirod-nega okolja v krajih, ki so zgodovinsko ali arheološko pomembni ali vsaj zanimivi itd.
Bolj ah manj so se tega problema lotih povsod, seveda predvsem v bolj razvitem svetu, kjer je to vprašanje še najbolj akutno. Tudi v našem mestu, v Trstu smo zadnje dni priča eni teh akcij, namreč šolski kampanji o ekoloških problemih, ki je podobna tisti, ki so jo izvedli na Nizozemskem.
I'
Van Goghov muzej
AMSTERDAM, 2. — Sama kraljica Julijana je prisostvovala odprtju nove galerije, ki je posvečena vehkemu mojstru Vincentu van Goghu. V tem muzeju bo odslej občinstvu na ogled kakih 250 olj, risb in drugih umetnin, ki nosijo Vincentov podpis ah pa podpis kakega drugega velikega umetnika njegove dobe. Umetnostni sklad je dal na voljo van Goghov nečak, umetnine pa odhajajo iz zbirke Vincentovega brata. Van Goghov nečak inž. Vincent van Gogh, ki je danes star nad 70 let, je dal nizozemskim oblastem na razpolago vsa dela. ki jih je zbral njegov oče, toda postavil je pogoj, naj bi obiasti postavile nekakšen muzej, ki bi nosil ime po njegovem stricu. Nizozemske oblasti so zgradile muzej in ga uredile ter danes odprle vrata občinstvu. Muzej je stal kakih 10 milijonov forintov, toda umetnostni sklad, ki je bil vanj postavljen, je za 30-krat več vreden. Strokovnjaki menijo, da so umetnine, ki jih je inž. van Gogh poklonil muzeju, vredne 300 milijonov forintov, kar je cel kup milijard.
SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA
IN
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
ČESTITAJO
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Pogled
Ilirske Bistrice
Jože Grilj, ki je po rodu s Pre-lož in dobro pozna problematiko svoje občine ter se zavzema za reševanje problemov in njen napredek, nam je v orisal sedanje stanje, probleme in načrte. Med drugim je dejal: «Naša občina je ena izmed šestdesetih občin v Sloveniji, ki ima poleg splošnih tudi nekatere svojstvene specifične odtenke, svojstveni razvoj, ki bi mu lahko rekli bolj samorastniški. Naša občina se namreč še vedno nahaja na meji med razvitimi in manj razvitimi občinami. V vseh teh povojnih letih je bil dosežen ogromen napredek, čeprav so bih v posameznih obdobjih zastoji in pomanjkljive programske usmeritve. Od nekdaj sto zaposlenih na območju občine imamo danes okoli 3800 delavcev zaposlenih v družbenem in zasebnem sekorju. Osebni dohodki so se v poprečju Vovzpeli na 1909 dinarjev in tako dosegli 15 mesto med občinami v Sloveniji, medtem ko smo z narodnim dohodkom na prebivalca in z vrednostjo osnovnih sredstev na 30. mestu.
Danes imamo delovne kolektive, ki so lahko ponosni na svoje u-spehe, še posebno zato, ker imajo izdelane realne programe za nadaljnji razvoj. Vsi smo prepričani, da se je treba v največji možni meri opreti na lastne razvojne koncepte, ki naj bodo tudi prostorsko čim širše zasnovani. Prav tako je pomembno spoznanje, da bodo v bodočem razvoju gospodarstva v občini imeli velik pospeševalni učinek razni integracijski procesi lokalnega. medobčinskega in širšega prostora. Ti procesi so se že začeli v lesni industriji, kmetijstvu in v kemični industriji in so že dah prve rezultate. Taka programska usmeritev, zlasti pa izredna intenzifikacija dela v industriji daje trdno osnovo za hiter porast družbenega proizvoda.
Sedanja struktura gospodarstva in njegova hitra intenzifikacija pa nam ne daje dovolj možnosti za zaposlitev vse odvečne delovne sile. Zato nas vsa povojna leta spremlja problem brezposelnosti zlasti ženske delovne sile. Veliko mladih ljudi migrira v druga razvitejša središča Slove nije, vendar to ne rešuje problema. Naše stališče je, da na-
stajajo delovna mesta na lokacijah, ki imajo poleg nekaterih osnovnih pogojev zlasti delovno silo, ki živi na domu in se vozi na delo, saj so taka delovna mesta najcenejša. Z dnevno migracijo delovne sile prihaja življenjski standard, kultura in s
TRGOVSKO PODJETJE
llirgjčl
Priporočamo se za obisk hotela TURIST in hotela LOVEC
Obiščite naše MARKETE v Ilirski Bistrici, na Kozini, v Klani, Knežaku
in drugih krajih
bo povedal enoletni obra-
Kaj
čun?
Pesimist bo ponovno nezadovoljen, ker bo mnenja, da je tako in tako že vse izgubljeno, da se nič ne da več rešiti, kajti priroda je sicer še vedno toliko zdrava, da bi se v doglednem času opomogla, če bi jo začeh resnično upoštevati in ščititi, toda kdo naj bi ukazal vsem tistim, ki prirodo kvarijo? Optimist bo našel rešitev za vse, ker jo je vedno tudi našel, pa čeprav ni bila prava ah vsaj ne resnična in dokončna. Na vsak način pa nekaj je le, da se z zadevo začenjajo ukvarjati v širšem obsegu in na vseh ravneh. Morda pa bo vse to vendarle imelo svoj rezultat Če morda ne bo sveta povsem rešilo, bo vsaj odložilo njegov ž Vos* ir konec . . .
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA	OB PRILIKI OBČINSKEGA PRAZNIKA
	4. JUNIJA
	ČESTITAMO VSEM OBČANOM ILIRSKE BISTRICE
Predsednik občinske skupščine Jože Gril
tem vse ostalo v sleherni košček slovenske zemlje, kar zagotavlja tudi naseljenost prostora. Dirska Bistrica ima vse pogoje za odpiranje novih dejavnosti, v katerih lahko delajo ženske. Zato pozdravljamo pripravljenost nekaterih slovenskih kolektivov, ki imajo že ah pa se pripravljajo organizirati svoje obrate v II. Bistrici. Ti kolektivi so industrija plutovinastih izdelkov «Plutal* Ljubljana, «Polimer» Izola, «Vezenine» Bled in Delamaris* Izola.
V	povojnih letih je bilo zgrajenih ah obnovljenih preko 1700 družbenih in zasebnih stanovanj. Kljub temu, da je bilo v stanovanjsko izgradnjo vloženih veliko sredstev, ostaja ta problem še naprej pereč, saj nam še vedno primanjkuje preko 270 stanovanj. Vse vasi so bile elektrificirane, cestne povezave so bile usposobljene do takšne stopnje, da je mogoč dostop z osebnim avtomobilom do vsake vasi. Mnogo je bilo storjenega tudi za izboljšanje oskrbe z vodo, zgrajene so bile tri šole, zdravstveni dom in še vrsto drugih objektov. Vsekakor ne gre za to, da bi tu naštevali vse kar smo dosegli v povojnem razdobju, marveč gre za spoznanje, da so rezultati sicer veliki, da pa je na drugi strani še mnogo nerešenih vprašanj, ki žulijo naše občane v posameznih krajevnih skupnostih. Velike naloge nas čakajo pri modernizaciji cest, ureditvi vodovodov, zgraditvi še dveh šol, izboljšanju otroškega varstva, graditvi objektov za telesno kulturo, reševanje socialnih problemov, skrb za kulturne vrednote in še nazadnje skrb za kadre.
V	pogovoru smo se dotaknili tudi problema, ki je trenutno najtežji in ki posredno zanima tudi Tržačane, to je izgradnja sistema čiščenja reke Reke, ali Timave. Glede tega je predsednik občine dejal: «To je zelo akutno vprašanje, naloga, ki nas najbolj tišči in ki je ne bomo zmogli sami nrez sodelovanja širše družbene skupnosti. Tovarne zaključujejo dela za prečiščevanje odpadnih voda ob samih tovarnah. Centralna čistilna naprava bo zgrajena v bližnji prihodnosti. Pri reševanju tega problema delamo pospešeno, občina in tovarne s sodelovanjem republiških ustanov. Že v juniju bo določena lokacija za zajezitev pritoka 5*3 Ija in se bodo takoj potem tire-ia pripravljalna dela. Sr^driV
za prvo fazo so že zagotovljena, dela pa bo izvedla Vodna skupnost Koper.*
Na vprašanje o turizmu in gostinstvu je predsednik občine odgovoril, da se bo ta važna panoga gospodarstva lahko razvijala, ko bodo uresničili program Turističnega centra Snežnik. Program je že izdelan in ga bo že ta mesec sprejela občinska skupščina, realizirali pa ga bodo lahko s skupnimi močmi v obliki konzorcija turističnih in gostinskih organizacij.
Ivko Spetič, predsednik izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti, ki skrbi za kulturno-prosvetno delovanje nam je nekaj povedal o letošnjih kulturnih prireditvah v Ilirski Bistrici, potožil pa se je, da nimajo še primerne dvorane za kulturne prireditve. Da bi premostili mrtvo sezono in razgibali družabno življenje ter pritegnili ljudi h kulturi so pred dvema letoma začeh organizirati prireditve v obdobju od maja do avgusta. Poleg koncertov pevskih zborov, ki so že bih. bo 8. junija gostovala v II. Bistrici ljubljanska Opera z Don Pasqualom», velika kulturna prireditev bo 4. julija ob osrednji proslavi Dneva borca v D. Bistrici, 22. julija bo nastopil pevski zbor «Jadran» iz Clevelanda, ki bo po gostovanju po celi Sloveniji imel zaključni koncert v II. Bistrici Na sporedu so tudi dve slikarski razstavi, dve gledališki predstavi ter folklorna prireditev.
Občanom ilirsko - bistriške občine čestitamo ob njihovem prazniku ter jim želimo še mnogo uspehov.
ALBIN BUBNIČ
AVTOPODJETJE
Transport
ILIRSKA B1STRIcA
ČESTITA
VSEM OBČANOM ZA NJIHOV PRAZNIK 4. JUNIJ
Priporočamo naše storitve, prevoze vseh vrst naftnih derivatov in ostalih kemikalij v tekočem stanju
KREDITNA
BANKA
KOPER
EKSPOZITURA ILIRSKA BISTRICA
Za 4. junij
praznik občine Ilirska Bistrica čestita vsem občanom
Kreditna banka KOPER sprejema hranilne vloge odpira devizne hranilne knjižice odpira in vodi devizne račune odpira tekoče ali žiro račune daje vse vrste kreditov
NUDIMO VAM:
hitro, natančno, varno bančno poslovanje
in 1
auPn°
☆	plošče vlaknenke - lesonit
☆	tiskani, lakirani, emajlirani
melaminizirani lesonit
☆	dekorativni plastični laminati
☆	rezan les
☆	furnir
☆	pohištvo
Tradicija v proizvodnji plošč vlaknenk, izkušnje največjega proizvajalca oplemenitenih plošč in dek. plastičnih laminatov, ugled v mednarodnem poslovanju so dolgoletni (stalni) spremljevalci nenehnega razvoja in uspehov delovnega kolektiva — s proizvodnjo furnirja, rezanega lesa in obogatenim asortimentom furnirja pa sodi lesno kemična industrija Lesonit med podjetja, ki znajo upoštevati želje potrošnikov.
f®®®®®t#tg]r#!$lg]I’_________
Na referendumu 22	12.
delovna kolektiva Lesno kemična LESONIT in Lesne industrije TOPO^ ske Bistrice odločila za združitev.
1972 s* ; iz
Ilir-
MO\<"
bil skupm — ob©*1
Temelj združitve je bil skupni program, ki je zajel vse obrate	m
vsak obra’ lahko
tako da je
tedanjih podjetij predloga razvojnega programa svojo perspektivo.
O razvojnem programu so pred dumom razpravljali zbori delavcev podjetjih posebno izvodnje sta
vid«1
eferen'
, oi*h ,no spreieli'
in ga že tedaj neposredno
finalizacijo P
delovna
pa 5
Nove možnosti za zaposlitev fj, posebnega pomena za občino Ilirska ^ ca, kjer je število delovnih mest še
ir odpira pot s tem odpira nova
omejeno.
ri'
tgigttgiigjigjrj, ,®®®®£ *$®® š®®® Š®®®
[j®®®®.
F/
?®®®®d
Po uspeli združitvi je novo stopilo k uresničevanju novih ustavnih sprememb. Izvoljeni so samoupravni organi, ustanovljene organizacije združenega dela. podp moupravni sporazumi med njimi ^	rua
v podjetje, sprejeta nova makroory	^
podjetja, ustanovljeni strokovni tea
realizacijo razvoinih programov ltc*'
bo v
podiet'e nal°9 pil: "0V' Temelire
isani sa;
podjetje, ki šteje 920 delavcev, njem letu ustvarilo za 21 milijard narjev in tako uspešno začelo poloV
N°vc
le'oi'
starih ati-
®®z!
jr®®®®*
I®;gHg:cgHgng!i§]
" fc®®®®®® ligtcgltgtcgllgl
i:®®®®® [Jtgitgiigitr &®®®rj
LESNO KEMIČNA INDUSTRIJA
•lesonit'
ILIRSKA BISTRI^
OB LETOŠNJEM BISTRIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Brkinski žleb - Fosrtvien
zibelka primorske SOB leta 1941
Prva naselitev v 15. stoletju - Je Martin Krpan tudi tod tihotapil sol ?
<> RI3AVČE.
O
PREGAME
RADEJE «TomN3E
0 HARI3E
HRUŠICA
O
AC4 &£UO
globoka in obdana s strmita 8°zdnimi pobočji se vije več L 12 km daleč rečica in dolina ®ftvico od Prelož in Pregarja jj 11 Jugovzhodu, dokler se ne zdru-lilte	dolino na njenem ve-
se T1 loku severno od Zarečja, kjer v Se vedno kot biser čista steka Mazano Reko.
Jelina Posrtvice je precej strma, Ijj ,a°seže na 12 kilometrih razdali: Kar 200 metrov višinske razlike
P5t)PQvPrečno nad IG %». vendar od d„le Približno 130 m na njen gornji medtem ko se že po 3-4 kilo-,in'h dolinica razširi in njena str-kij.^anjša. Prav tu so nastale "jiv'J6'. *ter ie dovolj plodne zemlje. kov ’ “®5enic, pašnikov in sadovnja-biS|	dnu doline pa se pretaka
stj Ta rečica, ki je bila v preteklo-nJ^gato poseljena z raki in ple-ju	postrvmi. Rečica v dežev-
tr° naraste in postane divja ,de-jy, . ler težko prehodna. Včasih tudi ^akrfVl nJ>ve, travnike in celo hiše. ftekj le 7- avgusta 1927 Posrtvica v tf5 V l|rah narasla za več kot 2 metov n P°Plavila večino hiš in mli-
^otapska solna pot
fljffca predstavlja zaradi svoje delu q ’n strmih bregov v tem to. jJjjjkjnov veliko prometno ovi-Vj y°linica je vsestransko zanimi-g°St/\ je igrala v preteklosti v 'logarskem pogledu pomembno % p v življenju tukajšnjih ljudi. dye l^rtvici in čez njo sta vodili tihotT0rnembni P0*-*’ *n slcer: solna, | ^ka iz Istre «na Kranjsko*, Ptoti1 ».aloa iz osrednjih Brkinov ^ U,rski Bistrici.
ta gftajoč se fevdalnim mitnicam tejjn cestah, so tihotapci (pre-letji t soli, vina idr. več sto-lika , v°rili blago iz Istre čez Ve-ti 0hata v čičarijskih hribih pro-bea pr°Vu in Pregarju, od tod pa °srtvico na Prem in dalje čez
Pivko, na Kranjsko. O njihovih težavah in doživetjih so se ohranila v Brkinih mnoga ustna izročila. Eno izmed teh nam priča, da so nekoč, ko so v temni in deževni noči prenašali sol iz doline Posrtvice proti Premu v klancu, imenovanem od tedaj «RaztoTčnik» padli konji in tihotapci v 30 m globok prepad in se ubili. To se je zgodilo med zaselkom Paliski v Posrtvici in kapelico sv. Antona pri Čeljah.
Tihotapstvo soli po tej poti je morda navdihnilo slovenskega pisatelja Frana Levstika za povest o Martinu Krpanu. Za njo in za potovanje šembijskega kmeta Andreja Dolgana s pritožbami premskih kmetov pri cesarju je Levstik baje zvedel, ko je bil domači učitelj pri Miroslavu Vilharju na Kalcu pri Zagorju okoli leta 1860.
in najverjetneje ga tedaj še ni bilo, ker bi ga bil sicer vestni grajski pisar vpisal v urbar in mu določil doižnosti, kot ga jc pri popisu kmetij na Ostrožnem brau. Po ustnem izročilu, ki se je ohranilo do današnjih dni, in ga povzemam po pripovedovanju Jožeta Urha - Goržo-na, se je najprej priselil v dolino Posrtvice mlinar in kovač Urh. ki je bil tlačanski kmet celjskih grofov nekje na Kranjskem, od koder je pobegnil na Primorsko, da bi se rešil tlačanske odvisnosti. Če je to res, tedaj so prispeli prvi naseljenci v dolino že v prvi polovici 15. stoletja, saj je poslednji celjski grof Ulrik II. umrl leta 1456.
Kako je nastalo ime
Posrtvica
Zanimiva je tudi Urhova razlaga nastanka imena «r Posrtvica»: po njej je dobila rečica in tudi dolina najprej ime «Požrtnica». Prebivalci so jo tako poimenovali zato, ker je nekoč, ko je po deževju narasla, požrla csvetega moža*, duhovna, ki ga je bil poslal premski grof Por-zia (ta je prevzel premsko gospostvo leta 1649) na Pregarje, da o-pravi mašo za njegove podložne kmete in pastirje. Duhovnik je poskusil s konjem prebresti vodo, toda ta je odnesla in požrla njega m konja.
starejši stroj evropske civilizacije, vodni mlin, ki ga, ko ni dovolj vode, poganja elektrika. Ta še melje žitarice preostalim pregarskim. čelj-skim in zajelškim kmetom.
Jože Urh - Garžon kot poslednji izmed treh kovačev še vedno živahno vihti kladivo in pritiska na vzvod skoraj 100 let starega meha Čeprav ima že 60 let, še vedno donijo izpod njegovega kladiva po dolini čisti in močni kovinski zvoki. Zraven pa z duhovitimi šalami in dovtipi preganja sebi in drugim samoto ter dolgočasje te tihe doline. Ko sem ga letos obiskal v nedeljo 25. marca v stari kovačnici, je v družbi ^predstavnikov* sosed-
nih vasi čelj, Pregarja in Zajelšja obdeloval plugovo rezilo, ga meril in ogledoval. Počaščen z obiskom, je pol za šalo pol zares najprej potožil, da lansko leto niso češplje obrodile, zato me ne more postreči z brkinsko slivovko, toda pri sosedu Jakobu Urhu smo našli tudi «kap-ljico*, potem pa je pogovor živah-neje stekel. Najprej mi je ponosno razkazal staro kovačijo, v kateri še vedno služita svojemu namenu kovaški meh, ki ga je njegovemu dedu Luku sešil mojster Krebelj (Krnevc z Ostrožnega brda) 1888. leta in kamenito korito, ki ga je isto leto sklesal Jože Zadnik, Kovačev s Pregarja.
Pod Karlovico pri Pregarju: ko je prodrla prva cesta s Prelož na Pregarje (1971) Foto. M. Zadnik
Šest mrtvih in dva invalida hit krvni davek osmih družin
je
Druga, za brkinske kmete pomembnejša vozna in najkrajša peš pot, je povezovala po dolini Posrtvice vasi Tatre, Rijavce, Brezovo brdo, Gabrk, Huje, Pregarje, Za-jelšje, Prelože in Čel jo z Ilirsko Bistrico, ki je bila tržno in po letu 1840 tudi sodno in upravno središče.
Po Posrtvici pa je tekla dolga stoletja tudi deželna meja med I-stro in Kranjsko.
Prav gotovo so dajale_te .prometne poti poleg vode in zadostnih površin plodne zemlje v razširjenem delu doline pod Pregarjem in Za-jelšjem tiste osnovne pogoje za skromno, tedanjim razmeram u-strezno življenje. Zvabile so prve poljedelske naseljence, da so se najpozneje sredi 17. stoletja stalno naselili v dolini ter si ob vodi zgradili hiše in mline. Potem pa se je razvila še kovaška obrt.
Zaradi pomanjkanja pisanih virov je zelo težko pobliže opredeliti, kdaj so nastali prvi mlini v dolini Posrtvice. švarceneški urbarji iz leta 1400 in 1412 ne omenjajo mlinarja pri popisu pregarskih kmetov.
Garžon pa ni le šaljivec, pač pa tudi izvrsten poznavalec zgodovine svojega kraja. Mnogih podrobnosti se spominja iz preteklosti svoje kovačije in domačije. Povedal mi je, da je imela delavnica do 1918. leta dve kladivi na vodni pogon, ki ju je izdelal mojster Lojze Kraševec iz Tominj. V njej so izdelovali kmečke vozove in orodja, zlasti pa zavore zanje že najmanj 4 Garžanovi rodovi, trdi pa, da je on poslednji. Najbolje je delo teklo v začetku tega stoletja, ko so delali stari oče Luka, oče Jože in njegovi bratje Jakob, Janez in France.
Vendar pri Garžonu ni bila ne e-dina in tudi ne najstarejša kovačija, pač pa so se s kovaštvom u-kvarjali tudi pri sosedu Urhu. najprej pa so z njim začeli pri Cipi-narju, in sicer pred več kot 200 leti. Izdelovali so vsa kmečka orodja, največ pa žepne nože. Ker je ljudem manjkalo denarja, kovačem pa hrane, so nože zamenjavali pri kmetih, ovčarjih in mesarjih kar za ovčje glave po prastarem načelu «blago za blago*. Z razvojem industrijske izdelave nožev in njene večje storilnosti ter konkurence je ta obrt v Posrtvici izumrla že pred več kot 100 leti.
O živahnem gospodarskem razvoju zlasti v drugi polovici 19. stoletja nam pričajo velike hiše, zgrajene v obdobju od 1840 do 1880. Med najstarejše z letnico 1841 sodi Mr-čkotova, ki ima ohranjena oboka v dveh spodnjih prostorih, medtem ko bila Bavžonova zgrajena 1846. Razen štirih mlinov in treh kovačij sta bila v dolenjem delu doline — pri Bubcih še dva mlina in tudi stope za valjanje domačega sukna. Tja so vozili valjat svoje izdelke tkalci iz Harij, Tominj, Zajelšja, Pregarja, Čelj in drugih vasi.
Posrtvica med NOB
^	_____ ww Podobno kot v Šmagorski in Pa-
deluje kot poslednji Mohikanec naj-' deški dolini so tudi prebivalci Po
Iz pregarske matične knjige je razvidno, da je bilo 1. 1 '85 v zgornjem delu doline Posrtvice 6 kmetij; dve Paliskovi (lastnik prve se je pisal Malečkar, druge pa Pali-ska) ob poti Pregarje - Prem, približno 700 metrov niže Mrčkotova (lastnik Male) in ob poti Pregarje-II. Bistrica še tri; Garžonova, Či-| pinarjeva in Urhova (lastniki vseh treh so se pisali Urh'. Do prve svetovne vojne sta nastati v zaselku «Paliski* še dve domačiji — Miho-tova in Bržinarjeva. Ob prvem ljudskem štetju leta 1869 je živelo v Posrtvici 26 ljudi, do i948 pa je njihovo število naraslo na 48. Sedaj so vse 4 hiše v zaselku Paliski prazne, v ostalih štirih pa je še 8 ljudi, in najmlajši med njimi je že «srečal Abrahama*. Življenje v dolini tiho usiha, čeprav po njej še vedno živahno teče tista bistra voda, ki je tja zvabila prve naseljence. V nekaj desetletjih u-tegne ljudsko življenje v dolini izumreti kljub idilični naravi in čudoviti lepoti. Rešitev bi lahko našli le z izgradnjo dobre dovozne poti do Ilirske Bistrice.
Mlini in kovačije
Prvi prebivalci Posrtvice so se preživljali s kmetijstvom in mlinarstvom. Ob koncu 18. in v 19. stoletju so delovali 4 mlini in 3 kovaške delavnice. Prvi se je ob koncu prejšnjega stoletja ustavil mlin pri Pa-liskih. Po drugi svetovni vojni so obstala tudi Garžonova in Urhova mlinska kolesa. Le pri Mrčkotu še
je b leta.
njih posledicah tedanjega delova-; nja. Svoje rojake je tudi v najhujših časih bodril in	" ' '
Prizadevni Ivan Dekleva - Čepinarjev, poslednji oglar v Brkinih, si je zgradil novo hišo v žlebu Posrtvice. Družbo mu dela v osamljenem žlebu «belec», ki odganja lisice in varuje domačo perjad
srtviške doline odigrali v NOB že od vsega začetka pomembno vlogo.
Njihova neomajna narodna zavest in ugodni naravni pogoji — težka dostopnost, obsežni gozdovi in majhna kontrola sovražne policije, ki tu ni imela vohunov, so jim to omogočali,. ______________.
V Posrtvici je bil med prvim; in najpomembnejšimi sodelavci NOB pokojni Jože ijrh-Garžon. Kmalu za njim pa so se vključili v organizirano dfelo za NOB tudi Cipinarjevi,
Urhovi, Paliskovi in drugi. Prvi organizatorji OF in partizani so prišli v Posrtvico že konec leta 1941.
Pokojni Jože Urh je bil razgledan, odločen in ugleden mož. ki ni nikoli zatajil svojega narodnega ponosa in nikdar klonil pred fašističnim raznarodovalnim nasiljem. Več let je opravljal dolžnost vaškega župana na Pregarju, zato je bil navajen razmišljati tudi o širših in ne le o današnjih, temveč tudi o prihod-
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
*• R v a t s *
-^4
A “•
H R V A T
jih vzpodbujal z živo besedo ter narodnp negnjio,, naj vzdržijo v pravičnem prbtira-šističnem boju. Njegovo priljubljeno bojno geslo je bilo: «S!ovenski rod živi povsod, zato bo živel tudi todl*
Prav njega so med prvimi obiskali prvi organizatorji NOB Ervin Dolgan in drugi. Prvič so prišli partizani Dolganove Primorske čete že januarja, drugič pa 18. februarja 1942. Potem pa so bili zelo pogosti gostje. V gozdu v Češnn vicah* in v «Borštu* na levem bregu Posrtvice so si uredili tudi taborišče. Okoli 25. junija 1942 je prišla za nekaj dni taborit Brkinska četa v Urhovo dolino na levem bregu Posrtvice. Kc so partizani odšli, je neki pastir iz Soz po nerodnosti izdal Italijanom njihovo navzočnost, zato je vdrlo v dolino več sto italijanskih vojakov in karabinjerjev.
Aretirali so Jakoba Urha in ga odpeljali v zapor v Ilirsko Bistrico. Ivan Dekleva - čipinarjev pa mu je nesel hrano in ga poučil, kako naj se zagovarja, da se njegove izjave ne bi razlikovale od zagovorov drugih. Jakobu je res uspelo prepričati policijo, da mu ni bilo ničesar znanega o partizanih. Potem so pri Garžonu organizirali mletje žita za partizane, zbiranje hrane, orožja, obleke in druge opreme. Iznajdljivi Jože in Jožefa Urh-Gar-žonova sta vedno uspela ukaniti italijanske kontrolorje mlinov in policijo, da jima niso mogli dokazati prekrškov v mlinarstvu, še manj pa sodelovanja z NOB.
Žal pa je tudi prebivalce Posrtvice zadel 13. marca 1943 hud udarec. Tisti dan je padlo v splošnem fašističnem ofenzivnem besu pri Kozjanah in v rijavškem gozdu 7 partizanov Brkinske čete. Fašisti, karabinjerji in italijanski vojaki pa so odgnali v koncentracijska taborišča nekaj sto brkinskih ljudi. V Posrtvici so tisti dan aretirali 58-letnega zidarja Franca Barbo Voleka, 62-letnega zidarja Miha Zadnika - Mi-hotovega, 59-letnega Antona Palis-ka - Paiiskovega, izvrstnega sadjarja in zidarja Janeza Paliska - Brži-narja. Po razpadu Italije so Nemci vse štiri odpeljali iz italijanskega taborišča Cairo Montenotte v Mauthausen, kjer so 1943. leta umrli. V NOV sta padla Anton Zadnik - Mr-čkotov in Mirko Dekleva - čipinarjev, Radko in Anton Paliska pa sta postala invalida.
Šest mrtvih in dva invalida bil krvni davek osmih družin.
Skozi Posrtvico so vodile najpomembnejše in najbolj varne kurirske zveze iz Pivke in Notranjske v Brkine, Ilirsko Bistrico ter Istro, Po italijanski kapitulaciji je bilo pri Garžonu skladišče hrane za NOV, bunker za orožje, mlin za žito, etapna kuhinja, kurirska javka, organizirali pa so tudi pečenje kruha. Iz tega zaselka in iz Zajelšja so se oskrbovali tudi aktivisti, ki so imeli svoje skrivališče med Goržo-nom in Zajelšjem v gozdu Kalič. Pri Garžonu pa je imel od konca novembra do 7. decembra 1943 svoj sedež tudi štab Istrskega odreda. Tja so prihajali tudi borci VDV in drugih enot. Zaradi dobre obveščevalne službe, konspiracije in e-nergičnega prizadevanja pokojnega
1 Jožeta Urha, ki je dobro govoril nemško in bil postavljen celo za nemškega župana v Posrtvici, Nemci zaselka niso požgali. Zdi se skoraj neverjetno, da so ostali celi ti osamljeni domovi, majhen del velike in dvakrat v celoti požgane pregarske vasi.
Sedanje težave
V povojnem življenju Brkinov in tudi Posrtvice se je življenje zasukalo drugače, kot so ljudje med vojno upali in pričakovali. Mladi delavci, temeljni kapital prihodnosti vsake dežele, bežijo v mesto in tudi tisti, ki ostanejo na kmetijah, si ne morejo dobiti neveste, ker nobena ne mara na kmetijo.
Tudi v Posrtvici so podobne razmere: Pri Mrčkotu sta dva moška, stara 53 in 59 let, pri Urhu oče Jakob in žena Marija, stara od 65 do 70 let. številni otroci so odšli v mesta, sedaj bosta tudi ona zapustila kmetijo in se odselila v I-lirsko Bistrico. Pri Garžonu je Jože star 60, žena Danica 52 let, otroci so jima vsi pobegnili v mesto, še najmlajša sta Čipinarjeva: Ivan 50 let, žena Francka nekaj manj. Izmed dveh sinov (18 in 20 let) ne mara in ne namerava nihče ostati doma.
Le zakaj mladi ljudje bežijo iz podeželja? Prepustimo, da nam na to vprašanje odgovorijo Posrtvičani: ^Življenje v Žlebu Posrtvice je težko in komaj znosno. Kuham oglje kot poslednji oglar v Brkinih, da iztržim kakšen dinar in si kupim najpotrebnejše za življenje*, je rekel Ivan.
Takih in podobnih tegob v osamljeni dolini živečih ljudi bi lahko še veliko našteli, toda vprašajmo se raje, ali poznamo rešitev zanje, kakšna je njihova prihodnost? Odgovor na to vprašanje ni lahek.
Rešitvi sta dve: ali dopustiti, da se v občo narodno škodo Brkini izpraznijo ali pa obnoviti kmetijstvo in sadjarstvo ter živinorejo. Zgraditi tem ustrezne ceste (tudi tako, ki bi povezovala Posrtvico z II. Bistrico in omogočila izkoriščanje njenega lesa, obdelovalnih površin zemlje in izgradnjo turističnih vikendov ter rešila preostale kmetije), vodovodno omrežje, turistične in dru-
‘	,,.¥?•	•• , v ■ -;• .. .
s
Jože Urh - Garžon
ge gospodarske objekte, ki b' ne le preprečili sedanje hiranje, temveč bi dali Brkinom nov življenjski impulz in jih povedli k napredku, za katerega so se s tolikim navdušenjem borili med NUB.
MAKS ZADNIK
VIRI : — Milko Kos, Srednjeveški urbarji, Lj. 1954 — Matična knjiga pregarske župnije 1785-1610 — Pripovedovanja Jožeta Urha. Danice Urh. Ivana in Ivanke Dekleve čipinar-jevih
— Krajevna kronika NOB Posrtvice pri obč. odb. ZB NOV n. Bistrica in Kr. leksikon. Slov. 1.
iimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimimiiiHnimiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiii
Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena
ten namen in
delo
Ko se dvakrat letno pojavijo na tržaških ulicah in trgih veliki lepaki te ustanove, ki vabijo meščane k vpisu v tečaje slovenskega jezika, se verjetno marsikdo sprašuje, kdaj je ta družba nastala, kakšne cilje zasleduje in v čem je njen pomen. Čeprav smo lani poročali nekaj o tem ob zaključku tečajev, je verjetno še dosti takih, ki mislijo, da so ti tečaji le posledica trgovske potrebe. Glede na to, da je dotok kupcev iz sosednje Jugoslavije še vedno dovolj velik in da skoraj vse trgovine in trgovske družbe iščejo ljudi, ki obvladajo poleg italijariščine tudi slovenščino ali srbohrvaščino, je tako mnenje več ko razumljivo. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da to sploh niso tečaji, ki naj bi v nekaj mesecih usposobili obiskovalce za vsakdanje trgovske potrebe. Kameni, ki so botrovali pobudi za ustanovitev te družbe in teh tečajev, izvirajo iz popolnoma drugačnih osnov in izhodišč. Nastali niso iz trgovske, temveč iz kulturne potrebe. In prav ob tem dejstvu se velja ustaviti.
Če si nekoliko podrobneje ogledamo tržaško zgodovino, bomo kaj kmalu spoznali, da večinski narod zelo malo pozna slovensko etnično skupino. Čeprav živimo na istem koščku zemlje ie 14 stoletij, se v vsej tej dolgi dobi nikoli nikomur ni zdelo potrebno, da bi se pobliže seznanil z našo kulturo in umetnostjo ter nas glede tega pravilno ocenil. In vendar smo rasli vsa ta stoletja tesno drug ob drugem in tudi drug drugega oplajali. Da, tudi Slovenci Italijane. Zlasti zadnje skuša marsikdo zanikati, saj italijanski kulturni zgodovinarji celo naše umetnike kaj radi pripišejo sebi. Tako se je ugodile s slikar-
jema Tomincem in Špacapanom, z arhitektom Fabianijem in še z marsikom. Med imeni tržaških ulic bomo zaman iskali imena naših pomembnih tržaških ljudi, čeprav jih ni bilo malo. Na njihovih rojstnih hišah ni spominskih plošč. Skoraj neverjetno in nepojmljivo je. da se nikoli, v nobeni zgodovinski dobi ni nihče spomnil na te zaslužne domačine. S čim bi mogli to opravičiti? Z nevednostjo ali s pomanjkanjem dobre volje? Zadnje bi bila prej žalostna ugotovitev kakor pa opravičilo. Verjetno pa gre za oboje. Nevednost pa prav gotovo ne dela časti naši tržaški javni upravi, posebno tej po zadnji vojni ne, ki bi morala biti demokratična, ne samo po imenu, temveč tudi po duhu in dejanjih. In prav to pomanikljivost naših italijanskih sodržavljanov je opazila skupina mladih demokratičnih ljudi, ki so sklenili, da pometejo s predsodki ki so dolga leta razdvajali pripadnike obeh tu živečih narodov.
MALO ALI NIČ!
Kako pristopiti k temu vprašanju in ga zadovoljivo rešiti’ Kmalu so našli pravo pot.
«Kultura je last vseh Ijuai, torej nas lahko tudi zbliža. Skoraj vsak tržaški Slovenec pozno italijanski jezik in kulturo; koliko pa je med nami takih, ki vemo kaj več o naših najbližjih sosedih, o Slovencih, s katerimi že več stoletij ii vimo pod isto streho?
Malo ali celo nič!>
Iz tavega razmišljanja in iz teh
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ente italiano per la conosecnza della lingua e della cultura slovena
NEDELJA, 3. JUNIJA 1973 PONEDELJEK, 4. JUaIJA 1973
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.05	Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 H. Malota - N. Ko-njedic: «Brez doma» — radijska nadaljevanka; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.45 C. D. Grabbe: «Don Juan in Faust»; 17.45 Popoldanski koncert; 18.45 Zgodovina ital. popevke; 19.00 Glasba in šport;
20.00	Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester «La vera Romagna»; 10.30 Orkester Delgado; 11.15 Koncert na trgu; 11.45 Ansambel Tudor; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 Popevke; 15.30 Orkester Freeman; 15.45 Plošče Ricordi;
17.30	Pesem sledi pesmi; 18.00 Veliki orkestri; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Domače pesmi in melodije; 20.15 Na športnih igriščih;
20.30	Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Orkestri; 22.00 športna nedelja; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja;
10.15	Pesem pod senčnikom; 10.45 Folklorna glasba; 11.35 Roditeljski krožek; 13.20 Plošča za poletjp;
14.00	Kvizi za otroke; 14.30 Plošče; 15.45 Popoldne z Mino; 17.45 Glasbeni variete; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Glasba in šport; 19.30 Kako resna je lahka glasba?; 20.25 A. Dumas: «Ascanio».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Sergio Bruni in Diana Ross; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Plošča za poletje;
12.00	Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento*;
15.00	Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 Ital. folklorna glasba 17.30 Glasba in šport; 17.45 O-pravljivci; 18.30 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 20.15 «Ar,data e ri-tomo»; 20.40 Športne vesti; 20.55 Operni svet; 22.15 Operetni spored.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11,15 Skladbe za orgle; 11.30 Odrska glasba; 12.20 Strani iz albuma; 12.30 Dunajski festival: simfonični koncert; 15.30 F. W. Willetts - T. Tel-loli Fiori: «Prova d'amore»; 16.55 Barsantijev Concerto grosso; 17.30 Plošče; 18.30 Gregorjansko petje;
19.15	Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Ital. sodobni pesniki.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 9.05 Veseli tobogan; 10.05 Iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši... F. Trgo: Peta ofenziva nemške operacije «Schwarz»; 11.25 Pesmi boja; 14.30 Nedeljska reportaža: 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Popularne operne melodije; 15.30 Sle-zar: «Zaresna mati* — humoreska; 16.05 Letite z nami!; 17.00 žarko Petan: «Dvojnik* — radijska igra; 17.26 Veliki zabavni orkestri; 17.50 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.20 Zaplešite z nami;
24.05	Ameriške narodne; 24.15 Jazz
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Ob 12. uri;
12.30	Obed v studiu; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 16.15 Prenos športnega dogodka; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Dnevnik; 18.10 Nagradno tekmovanje: Zadnjih sto sekund; 19.20 Polčas nogometne tekme; 20.30 Dnevnik;
21.00	«SEP» s Paolom Stoppo; 22.20 športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.00	Prenos športnega dogodka; 18.45 Giro dTtalia; 19.20 Koncert; 21.00 Dnevnik; 21.20 Varietejski spored «Včeraj in danes*; 22.20 Človek, znanost in tehnika.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 19.00 Poje Melanie; 19.20 Jazzovska glasba; 20,00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 11.30, 16.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Melodije; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Glasbena galerija; 16.30 Plošče; 17.40 Orkestri;
18.00	Narodno zabavna glasba; 18.45 športni pregled: 19.00 Izložba hitov; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Operna glasba; 23.00 Popevke; 23.35 Violinistka A. Accardo.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.20 Hit parade; 14.00 Plošča za poletje; 15.10 Program za mladino; 16.40 Spored za otroke; 17.30 «Sončnica»;
19.10	Sindikalna panorama; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 Koncert v Neaplju; 21.50 Kulturni pregled; 22.20 «Andata e ritorno*.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30,	19.30
Poročila; 7.40 Pojeta Bruno Marino in Rita Pavone; 8.40 Kako in zakaj? 8.50 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 «Na vaši strani*;
12.40	«Alto gradimento*;	13.50
Kako in zakaj? 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno govorni spored;
17.20 Izžrebanje loterije;	17.30
Posebna reportaža; 17.45	Telef.
pogovori; 19.30 Po večernih vesteh Giro dTtalia; 20.15 «Andata e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka «Tarzan*; 23.05 Jazz.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Bachove skladbe; 12.15 Brahmsov romanticizem; 13.30 Smetana in Ru-binstein; 14.30 Zborovska glasba;
15.30	Rossinijeva farsa «La scala di seta*; 17.20 Vivaldijeve sonate; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Guicciardi-ni: «Perela, uomo di fumo».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14 00, 15^00
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Veliki zabavni orkestri; 10.40 Cicibanov svet; 11.20 Pri vas doma; 13.10 «Andante cantabile...* 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Tuje pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...;
15.10	Akademski zbor Tone Tomšič; 16.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 17.00 «Vrtiljak»;
17.40	Orkester Jugozahodno-nem-škega radia; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Z jug. pevci zabavne glasbe; 19.35 «Interna 469»; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Škoberne 21.00 «Ti in opera*: Valerija Heybal; 23.15 Za ljubitelje jazza; 24.05 T. šifrer: Kmet in stvari; 24.15 Popevke.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Poljudna znanost: človek in mraz; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 17.00 Spored za najmlajše 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja 19.15 življenje v Veliki Britaniji; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Film: «Un generale e mez-zo»; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Giro dTtalia; 21.00 Dnevnik; 21.20 Srečanja 1973 ; 22.20 Glasba naše dobe: Busoni in Ca-sello.
(Nadaljevanje s 7. strani)
zaključkov je zrasla družba, ki si je nadela ime:
«ENTE ITALIANO PER LA CO-NOSCENZA DELLA LINGUA E DELLA CULTURA SLOVENA.»
Nastala je iz nič. brez sredstev in brez prostorov. Njeno jedro je bila skupina mladih delavcev, ki so iz dneva v dan diskutirali o teh problemih in vse njihovo premoženje je bila trdna volja in navdušenje za stvar. Iz dolgotrajnih diskusij se je izkristaliziral program, ki so ga sprejeli tudi v svoj statut.
In kakšni so bili zaključki diskusij in kakšen je program? Naša družba naj zajame v daljši perspektivi vse ozemlje naše dežele, saj živijo pripadniki slovenske manjšine v vseh. treh pokrajinah. Družba ima torej deželni značaj. Italijanski večinski narod je na tem ozemlju vedno priznaval samo svojo lastno kulturo, zaprl se je v svoj ozki krog in menil, da je italijanska kultura že sama po sebi dovolj, da torej zadošča sam,a sebi. Skozi vso zgodovinsko dobo, zlasti pa v dobi fašizma, je zanikal obstoj vzporedne slovenske kulture. Manjšinskemu narodu je vzel vse možnosti normalnega kulturnega razvoja, zatiral ga je in ga proglasil za nekulturnega.
Na novo ustanovljena družba hoče to krivico, ki jo ocenjuje kot zgodovinsko netočno, popraviti. Seznaniti želi pripadnike italijanske večine s slovensko kulturo in umetnostjo. Pri tem je ustanovitelje vodilo prepričanje, da je zlasti mladina in delavstvo danes mnogo bolj dovzetno za ta vprašanja, kakor je bila družba v preteklosti. Zato so si postavili za cilj porušiti zid nezaupanja, ki nas je doslej razdvajal. Italijanska mladina naj v bodoče raste brez predsodkov do sodržavljana slovenske narodnosti, nanj naj ne gleda zviška in z izrazom omalovaževanja ali celo zaničevanja. To medsebojno spoštovanje in razumevanje, iz katerega naj zraste nova boljša družba pa je možno doseči le, če italijanski mladinec, italijanski delavec in italijanski napredni izobraženec spoznajo tudi slovensko kulturo in umetnost.
že stoletja se Slovenci v Trstu učijo italijanščine; zakaj se ne bi tudi italijanski meščani naučili slovenščine?!
Literarno umetnino najbolj uživamo, če jo beremo v originalu, zlasti poezijo. Iz te ugotovitve so nastali tečaji slovenskega jezika. Prvi so se vanj vpisali ustanovitelji sami.
To je bilo pred štirimi leti.
»
PRVE TEŽAVE
! Tedaj so se začele prve težave. Stroški morajo biti nizki, vpisnina tečajnikov dostopna vsem, drugače, se zapro vrata mladini in delavcem. Preskrbeli so si skromne zasilne prostore. A mlada družba ni imela ničesar, ne table, ne mize in tudi stolov ne. Pomagali so si, kakor so vedeli in znali. Našli so nekaj dosluženih miz in stolov in začeli. Potem so iskali primerne prostore. Brez sredstev je stvar težka, a že prvi uspehi in veliko zanimanje so jim vlili novega poguma.
Čez dobro leto so vzeli v najem dve sobi v tretjem nadstropju v Ul. sv. Frančiška 20; pravzaprav to nista bili sobi, bila je kuhinja in kopalnica. Treba je bilo tudi fizično prijeti za delo, preden se je družba vselila v nove prostore. A dobra volja in požrtvovalnost vodstva sta premagali vse začetne ovire, ki niso bile majhne. Zdaj so izboljšali to, zdaj ono. Letos so uredili tla, kupili nove mize in klopi za učilnico, s starimi ni bilo več mogoče nadaljevati, saj se v učilnici razvija tudi vsa kulturna dejavnost. Začetni skromni tečaj je namreč presegel vsa pričakovanja.
Zanimanje someščanov italijanske narodnosti iz dneva v dan narašča. Marsikdo si želi dosti več
kulturnih stikov. V tečajih sicer res niso številni tisti, ki vztrajajo do konca, kar pomeni in ali celo štiri leta študija. Slovenski jezik je namreč težek, posebno še za Italijane, ki se na splošno težko učijo tujih jezikov, saj je med njimi malo takih, ki poznajo kaj več kot rodno italijanščino.
A kdorkoli je v teh štirih letih prestopil prag učilnice, je napravil korak k zbližanju med italijansko in slovensko etnično skupino. In teh ni bilo malo
Gotovo je obiskovalo tečaje tri do štiristo ljudi, ki pripadajo vsem družbenim plastem.
Marsikdo si je pridobil toliko znanja, da je lahko vzel v roko slovensko knjigo. Jezikovna ura se pogosto podaljša v diskusijo o tem ali onem vprašanju iz slovenske kulture ali umetnosti.
Družba ima namreč ava oddelka, jezikovnega in kulturnega. Zato je vedno dobrodošlo vsako vprašanje, vsaka pobuda s tega področja. Posebno obiskovalci nadaljevalnih tečajev, ki so v zadnjih večernih urah, to radi izkoristijo in tako se delo ne konča ob 21.20, kakor je zapisano m umiku, temveč uro ali še več kasneje. Potrebe iz dneva v dan rastejo, a s tem rastejo tudi stroški. Z lastnimi sredstvi ne bo mogoče izpeljati vsega programa, saj je že obe zadnji leti v blagajni precejšen primanjkljaj.
Ustanova pošilja prošnje na razne naslove, a doslej so bili vsi poskusi, da bi dobili podporo iz javnih sredstev, brezuspešni.
Delo kljub temu ne počiva. In prav pred nekaj dnevi so že sestavljali programe za naslednje poslovno leto, čeprav letošnja sezona še ni končana in se bodo tečaji zaključili šele 15. lunija.
PESTER PROGRAM
Novi program želi razširiti zlasti kulturno delo, ki je bilo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pogosto žrtev neusmiljenih finančnih Škarij. V načrtu je več umetniških razstav, nekaj lieramih večerov, predvajanje filmov z etnografsko in kulturno vsebino, predaimnja in diskusije. Kakor že v preteklosti, si bodo tudi prihodnje leto organizirane skupine ogledale razne slovenske gledališke in druge kulturne prireditve,, o katerih se potem razvijejo plodne diskusije. Letos si je ena skupina ogledala tudi gostovanje ljubljanske Drame v Rossettijevem gledališču, radi pa bi uvedli tudi občasne obiske kulturnih prireditev v Ljubljani. Lepo bi bilo, če bi mogli organizirati daljša bivanja v Sloveniji, ki bi bila povezana s spoznavanjem kulture. Obenem pa naj bi se v bodočem leto razmahnila prepotrebna knjižnica. Njen namen je zbrali zlasti vse. kar je bilo o Slovencih napisanega v italijanščini, kakor tudi vse italijanske prevode slovenskih avtorjev ;potem pa še, kar so Slovenci prevedli iz italijanščine oz. pisali o italijanski kulturi. Vsekakor bi bila knjižnica, ki bi zbrala vse to gradivo, dragocen posrednik med obema tu živečima narodoma, zato zasluži vso pomoč in pozornost.
Upamo, da smo s tem prikazom, čeprav z nekajletno zamudo, dostojno predstavili to zanimivo samorastniško družbo, ki prav gotovo zasluži priznanje in podporo vsakega državljana in vsakega javnega organa, ki misli odprto in demokdatično in kateremu sožitje obeh tu živečih etničnih skupin ni le trn v neti. temveč gleda na to pobudo z razumevanjem in s perspektivo plodne koeksistence, ki lahko tu na meji zgradi najtrdnejši most med dvema različnima kulturama. Da je prišel ta zapis taki pozno v javnost, pa je vzrok tudi v preveliki skromnosti vodstva, ki sicer pridno dela, a o svojem delu malo govori in se z njim nikjer ne hvali, čeprav žrtvuje za to pobudo ves svoj prosti čas. A delo je zavzelo obseg, ko sama dobra volja ne zadošča več, zato je prav da dobi družba tudi javno priznanje.
L. S.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 3. VI. DO 9. VI. 1973
NEDELJA, 3. junija
9.50 Neznani leteči predmeti; 10.45 Ansambel Toneta Kmetca;
11.10	Kmetijska oddaja; 11.00 Mačkon in njegov trop; 11.55, 18.00, 20.00, 22.35 Poročila; 14.10 Ljudje in zemlja; 15.10 Po domače z veselimi hmeljarji; 15.40 Za konec tedna; 16.00 Atletska tekmovanja za «Hanžekovičev memorial*; -8.05 Operacija Wal-kiire; 20.35 Koncert; 21.50 Dobre stare melodije; 22.05 Šport
KOPRSKA BARVNA TV
19.45	Risani film iz serije «Pra-vnuki*; 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Celovečerni film: «Bar-bar in gejša»; 22.00 Jazz.
PONEDELJEK, 4. junija
17.45	N. Kuret: Obuti maček;
18.10	Obzornik; 18.25 Skrivnosti Jadrana - film; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Barvna risanka: Kalimero; 20.00, 22.15 TV dnevnik; 20.35 Z. Šotra: Romanca s kontrabasom.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Pol ure z Azro Halilovič; 21.00 XXI. stoletje; 21.30 Film; «Ljubosumna žena*.
TOREK, 5. junija
14.30 Evropsko prvenstvo v boksu - barvni prenos; 17.45 Tik-tak: Prišla je miška; 18.00 Risanka; 18.05 Obzornik; 18.20 Narodna glasba Srbije; 18.55 Mozaik; 19.00 Prehrana v izjemnih pogojih; 19.15 S kamero po sve-
tu: Sally in Joe; 19.45 Barvna risanka: Kalimero; 20.00, 22.10 TV dnevnik; 20.35 Diagonale; 21.25 L. N. Tolstoj; Vojna in mir.
KOPRSKA BARVNA TV 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Kviz oddaja; 21.00 Film: «G-47»; 21.50 Evropsko prvenstvo v boksu.
SREDA, 6. junija 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu - prenos; 17.40 Mačkon in njegov trop; 18.10 Obzornik; 18.25 Od filma do filma; 18.45 Plavanje: Prsni slog; 19.15 Zabavnoglasbena oddaja; 19.45 Kozmetično ogledalo; 20.00, 22.40 TV dnevnik; 20.40 Cyrano in D’Artagnan.
KOPRSKA BARVNA TV 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu - četrtfinale; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 21.40 Evropsko prvenstvo v boksu - četrtfinale; 22.30 Saga o Forsytih.
ČETRTEK, 7. junija 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu; 17.45 Veliki in majhni; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti; 19.45 Barvna risanka: Kalimero; 20.00, 22.55 TV Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.40 Slovenska popevka 73.
KOPRSKA BARVNA TV 14.30 Evropsko prvenstvo v bo su - polfinale; 20.15 PororVla 20.30 Igre brez meja; 22 00 Ev
ropsko prvenstvo v boksu - polfinale.
PETEK, 8. junija
17.45 Veseli tobogan: Ajdovščina; 18.15 Obzornik; 18.30 Barvna risanka: Profesor Baltazar; 18.40 Cesta in mi: Vožnja po avtocesti; 18.50 Za boljši jezik; 19.00 400 let slovenske glasbe: Darjan Božič; 19.45 Risanka; 20.00, 23.35 TV dnevnik; 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — Charles Dickens: Oliver Twist; 22.20 Slovenska popevka 73.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Film:	«Kazino»;
21.20 Film:	«Portret meniha*;
21.35 Slov. narodne poje Stanka Kovačič.
SOBOTA, 9. junija
16.55 Mr. Maggo vam predstavlja; 17.40 Obzornik; 18.00 Evropsko prvenstvo v boksu - prenos; 20.00, 22.40 TV dnevnik; 20.30 Slovenska popevka 73; 21.30 šerif v New Yorku - film; 22.45 Evropsko prvenstvo v boksu KOPRSKA BARVNA TV
18.00	in 20.30 Evropsko prvenstvo v boksu - finale; 20.15 Poročila; 22.00 Festival slovenske popevke.
Program jugoslovanske ter koprske barvne TV je objavljen po jugoslovanski torej sončni uri.
"RidtnO- uledntitou
Dr. B. Milanovic:
«HRVATSKI NARODNI PREPOROD U ISTRI*
(knjiga druga)
(dstarsko književno društvo Sv. Cirila i Metoda» iz Pazina in njen predsednik dr. Božo Mi-lanovič nam sporočata, da je izšel pred dnevi tudi drugi del knjige dr. B. Milanoviča, ki je med obema vojnama služboval kot kaplan tudi v Trstu (pri Sv. Jakobu) «Hrvatski narodni preporod u Istri», ki obravnava dobo od 1882 do 1947. Knjiga vsebuje trideset poglavij, razdeljenih na tri dele, in sicer: I. Avstrijska uprava — II. Okupacija Istre in III. Borbeno oslo bodjenje. V knjigi se obravnava zgodovina tudi slovenskega dela v severni Istri (in do določene mere tudi Trsta in Gorice). Trdo vezana knjiga obsega 674 strani in 41 slik ter stane 60 ND' prva knjiga pa stane 20 ND, a kdor bo naročil obe, bo imel 10 odst. popusta. Naroča se pri: (dstarsko književno društvo Sv Cirila i Metoda». 52300 Pazin. Gupčevi 2, tek rac pri banki \ F urinu 33720	62!)	84	71500
69.
NOVA KNJIŽNA ZBIRKA Z LESKOM NAJBOLJŠEGA
SKRBEN IZBOR VRHUNSKIH DEL SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI 20. STOLETJA
8 KNJIG
OKROG 2500 STRANI — ELEGANTNA VEZAVA Z ZLATIM TISKOM — FORMAT 14x21 cm — VSEH OSEM KNJIG IZIDE DECEMBRA 1973
V LETU 1973 IZIDEJO NASLEDNJE KNJIGE:
Sartre: V ZRELIH LETIH Ouasimodo: PESMI Tagore: VAROVANJKE — GORA Boli: IN NI REKLA NITI BESEDE — HIŠA BREZ VARUHOV Reymont: KMETJE l/IV
Urednik zbirke je Janko Moder
CENA ZBIRKE JE 440.- DIN PORAVNATE JO LAHKO V 10 OBROKIH PO 44.- DIN
PRESENEČENJE ZA NAROČNIKE:
Naročnike nove zbirke čakajo posebna presenečenja: ugodnosti pri potovanjih z največjo jugoslovansko potovalno agencijo «Kompas» in kar 575 bogatih nagrad!
Vsi naročniki, ki se bodo na zbirko «Nobelovci* naročili do 30. junija in vplačali prvi obrok v roku 14 dni po prejemu položnic, bodo lahko potovali s «Kompasom» 10 odst. ceneje. Takšen popust jim bo namreč agencija «Kompas», na podlagi našega potrdila o vplačanem prvem obroku, odobrila na izlete, ki so navedeni na posebnem «Kom-pasovem* prospektu, ki je priložen temu pismu. Naročniki — redni plačniki obrokov — pa bodo imeli poleg tega še pravico sodelovanja v VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, kjer bomo razdelili 575 lepih in privlačnih nagrad. Pri žrebanju bodo imeli pravico sodelovati tisti naročniki, ki bodo 15. decembra 1973 imeli vplačanih vsaj sedem obrokov (tj. 308 dir.), še več! Tisti naročniki, ki bodo 15. decembra imeli vplačan celoten znesek naročnine za prvi letnik zbirke, tj. 440 din, bodo dobili dve žrebni številki.
Žrebanje bo v začetku januarja 1974, izžrebali pa bomo naslednje nagrade:
Potovanje za eno osebo za 6 dni z letalom v LENINGRAD in MOSKVO
Potovanje za eno osebo za 5 dni z letalom v LONDON Potovanje za eno osebo za 6 dni z letalom v CARIGRAD Potovanje za eno osebo za 7 dni z vlakom v PARIZ Potovanje za eno osebo za 5 dni z avtobusom v RIM 50 tranzistorjev
20 baterijskih brivnikov za avto z lučko
10 luksuznih pisalnih garnitur v etuiju znamke SENATOR 100 kompletov SENATOR kemičnih svinčnikov in manšetr.ih gumbov 300 lepih knjižnih daril, vsako vredno najmanj 100 din.

NAROČILNICA — PD
Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2/11
Podpisani (a);
Rojen (a);	V	
Stanovanje	(poštna št.)	
(kraj)	(ulica št.)	
		
zaposlen(a)	Poklic	
		
Reg. št. osebne izkaznice	izdane od	
Nepreklicno naročam knjižno zbirko NUULLOVC1, v suošSrtJR-Tji za ceno 440 din. Dolžni znesek bom poravnal(a) v desetih (10) zaporednih obrokih po 44 din. Strinjam se s pogojem, da velja naročilo tudi za prihodnje letnike zbirke, kolikor ga vsako leto v roku 14 dni po prejemu prospekta za prihodnji letnik ne odpovem.
Knjige mi pošljite: — na dom — v službo — prevzamem osebno (ustrezno označite)
Datum
Podpis
ŠPORT SPORI ŠPORT
PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH
Veliko navdušenje v Mirnu Po visoki zmagi NK Adria
V obalnem derbiju uspeh Izole - Enajsterici Vozil in Primorja popuščala - Danes Primorje - Adria
uspelo maščevanje
kola pred koncem prven-
s^ovens:ki ligi so ob obali pričakali derbi med več-lS. rivaloma, Izolo in Koprom, spopad je prinesel zasluže-izolski enajsterici, četo so si tudi Koprčani ustva-^več prilik. Odločilni oziroma iiM ®°1 je padel že v 17. minuti, 5t*ee, pa je bil seveda Vinko sj)5®rie. Potem ni več prišlo do rezultata, čeprav tega Sj P"* bržkone niso pričakovali, ^sedanjih derbijih namreč ni 0 S°lov: lani spomladi pet v Izoli, jeseni pa štirje v
jlj^ljski derbi je dobro orisal td|j 1 sodnik tekme in eden naj-vjj.. °betajočih sodnikov v Slo-8teu Aca Nikič, ki je dal za za-4 .ko «Sportne novosti» nasled-rt*zjavo:
ijj^Peroma dolgo se že uk-ie"f® s sojenjem. Veliko sem kot ?°7'* Vel, vendar kaj takega, . Pedeljo v Izoli, še ne. Kak-15(1)1* bil0 samo vzdušje! Več kot gledalcev, navijačev obeh <4koev z napisi, zastavicami. Da o C°sti nogometa niti ne govo-la Nekoliko minut prvega de-bil to nogomet na drugoli-
5fa];l r3vni. Odlični! Dobro so i-mN di
H^domačini, a k K: a^«i in bila
gostje niso bili bi v^1 m bila bi prava škoda jj. Koprčani izpadli».
4.	Tr»/xl n -7 0 lortclri po-
ško-
Izole za lanski \ ] Kopru je tako uspelo, le. da *ke
pesimizmom. Na četrtfinalni pokalni tekmi za jugoslovanski pokal na področju Slovenije, ki je bila med tednom, je Adria izgubila celo proti Domžalam, ki nastopajo v podzvezni ligi. V soboto pa so zvedeli še, da ne sme igrati Jerončič, ki je bil na zadnjih tekmah najboljši igralec. Morda pa je tako razpoloženje vplivalo na večjo zagrizenost igralcev, ki so z blestečo zmago spomnili na svoje jesenske nastope. V začetku tekme je imela Sava celo več od igre, po drugem golu Adrie v 28. minuti pa je bila zlomljena in mirenski igralci so polagoma polnili njeno mrežo. Zanimivo je, da so vseh devet golov dali samo trije igralci. Saksida in Benedetič sta bila uspešna dvakrat, svojstven rekord pa je s kar petimi goli dosegel Klanjšček, ki je po štirih tekmah kazr.i lahko spet nastopil.
Tudi četrta tekma v Tolminu
brez zmagovalca
Vrhniški Usnjar tudi v Tolminu ni klonil in je osvojil točko. Po nezanimivem prvem polčasu je v drugem najprej povedel Usnjar, nato pa je Kanalec izenačil. Remi tolminskih nogometašev ne predstavlja neuspeha. žal pa bodo kot kaže zaključili spomladanski del prvenstva brez zmage na domačem igrišču, čeprav so v gosteh dvakrat zmagali. Doma se bodo namreč pomerili samo še z Ajdovci, ki se jim ne bodo kar tako vdali.
Pričakovana zmaga Jadrana
<o	v nepravem času, saj
Knrf- se<Iai vebko bolj potreb- y Dekanih je Jadran po predvide-(J:r<;anom- Slednji so sedaj vanj;j1 premagal sosednje moštvo iz Ji bost8 . žal’ nam ®e 13 jasno, j pjrana, Dekančani so povedli z 2:0 po v*ab	'7 slovenske lige izpadli j
V tri ekipe. Če bosta samo
f^Potem je Koper *%>’ H. P3 tri- Petem se
skorajda že , - ui,, j,,iu,.m se bo »e izvlekel, saj to ne bo od-• Ve... samo od njega, temveč Himeri od spodrsljajev naj-konkurentov: Aluminija in Hih^a’ V današnji tekmi ko-\fi 'Selcev z mariborskim Ko-Nžo pričakujemo njihovo Set Izola potuje v Lendavo, Podavno tega zmagal tudi Ho.’ Upajmo torej vsaj na
K
V
s
°ni’ai remi Primorja
s|ie jHbiju 20. kola 3ge sta se
zahodne con-v Ajdovščini sre-'l°Vski*'lf>1 Primorja in Litije. Aj-l Hnv°gornetaai so očitno padli tHlt sa3 bi po porazu na Hi. r .*Hi tokrat kmalu ob obe 'H LK’ja je kar dvakrat po-JjH’ Hvič so Ajdovci že čez ■ biiol-1*1'1111! izenačili z golom le _ iz enajstmetrovke, dru-Hače ■ ie bilo treba čakati na Je jj nJ® do samega finiša tek-. je Peter Brecelj zagotovil ie točko. Litija, preseneče-doH^bjega prvenstva, je zno-% v aiala. da je ena najboljših
v ZCNL-
jj *''a »podarila« točki
^ Por°r’aKi tabor se je moral f borkZU s Slovanom posloviti j6 za Prvo mesto. Tako ni čHeh je v prebolevanju tega ' je 3 moštvo zajelo malodušje fičat botrovalo novemu in ne-Hi, »Vahemu porazu v Škofji ^etjeločani imajo spomladi ph uS,abo bilanco, saj so do etik.? 3 samo enkrat zmagali remizirali ter bili ne-od vseh drugih ekip. i, z„°U Vozilom si niso zaslu-
NodHge
takoirekoč
rsoriL''sc’ vendar « tozL?1 takoirel Vozila
so jim No-«podairili» o-so tesno vod-
S^eŽ6no že v 27. minuti z . lnija, ohranila do finiša H „ kazalo je, da jim vsaj 'K'3«- Takrat
a ■ “*uv. r aKrat pa so si NčiH°go1 (Bučan), nakar Hocp? dosegli še en gol k 6"0 zmago.
T golov Adrie
za-so t in j
golih Furlaniča, Štibilj je znižal na 2:1, končni rezultat pa je postavil najboljši strelec Jadrana Prodan. Kljub zadnjim uspehom pa se Jadran verjetno ne bo rešil izpada. Do konca sta mu namreč ostali srečanji z Usnjarjem in Litijo, medtem ko se bo devetouvrščena LTH spoprijela z zadnjima dvema, Piranom ir.- Zagorjem. Če pa bo iz SNL izpadel Koper, se bodo morali fz ZCNL posloviti vsi štirje.
LESTVICA STRELCEV
V zadnjih dveh kolih se klubske lestvice strelcev ne bodo več bistveno spremenile, zaenkrat pa izgledajo takole:
ADRIA (55 golov): Klanjšček 12, Benedetič 9, Jerončič, Saksida 7, Frančeškin 5, Cotič 3, Fornazarič, Bagi 2, Beč, Gorkič, Petrovčič, Rebec, Uranič, Uršič, Ivčev vsi 1. Sodnikar (LTH) 1 avtogol.
PRIMORJE (47 golov): Batagelj 16, Begič 7, Kopatin 6, Jamšek, Peter Brecelj 3, Carevič, Kotnik, Medvedec, Doljak 2, Mermolja, Plešinac 1, Zalokar (Sava), Jelinič (Piran) 1 avtogol.
VOZILA (40 golov): Marušič 8, Korpar 5, B-ensa, Gulin, čebela 4, Leban, Linzender, Uršič 3, Černigoj, Komac, Klanjšček, Pini, Rubolotto 1. Žabjek (Slovan) 1 avtogol.
JADRAN (29 golov): Prodan 8, Krkoč 6, J. Bertok 5, Furlanič 3, Ko-darin, B. Bertok, Hrvatin, Prašnikar, Purger Sergaš 1, Sarač (Usnjar) 1 avtogol.
TOLMIN (28 golov): Leban 9, Kanalec, Zorč 4, Vukušič 3, Veličkovič, V. Golob 2, Cimerman, Simčič 1, Čargo (Adria), Furlanič (Jadran) 1 avtogol.
IZOLA (26 golov): V. Gregorič 9, Lokaš 7, T. Gregorič, Grbec 2, Bučar Frančeškin, Iskra 1, trije goli brez strelca (Izola : Kovinar 3:0
bKOPER (25 golov): Morato 7, Filipovič 5, Dobrin, Ivetac 4, Ambrožič 3. Ivankovič, Piciga 1-
PIRAN: (16 golov): štibilj 4 Tončič 3, Simonovič, Kopat 2 črnac, Mikulandra Jeličič, Punc, Jelenič 1.
današnje tekme
težke nasprotnike. Tolmin gre v Litijo, Jadran na Vrhniko, medtem ko bo Piran bil brezupen boj s Slovanom na domačem igrišču.
B.P,
OBVESTILA
ŠD Kosovel priredi ob priliki mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja Marlesa, 9. in 10. junija, izlet z avtobusom v Maribor. Vpisovanje v trgovini Lisjak na Kontovelu, do torka, 5. t.m.
ŠD Polet bo priredilo ženski tečaj za minibasket (letniki 1962 in mlajši). Vpisovanje do 7. junija, ob 15. uri v Prosvetnem domu (pri gospe Lojzki).
ODBOJKA ____________
2. slovenska moška liga
Koper že prvak
Odbojkarji Kopra (prej Tomosa) so v odločilnem srečanju za naslov prvaka v precej okrnjeni 2. slovenski ligi — zapad s težavo premagali moštvo Triglava iz Kranja.
Derbi kola in lige se je začel za domačine nepričakovano zelo slabo. Vzrok začetnega neuspeha je treba iskati v podcenjevanju gostov. Šele ko se je Koper zavedal nevarnosti je zaigral zbra-nejše in je zasluženo zmagal.
S to tekmo je praktično prvenstva konec, saj so vsi ostali tekmeci veliko slabši.
Prihodnjo sezono bo Koper zastopal obalno področje v 1. slovenski ligi. Upajmo, da tako uspešno, kot dolga leta moštvo Izole.
REZULTAT TEKME:
Koper — Triglav	3:2
(13:15, 15:5, 11:15, 15:10, 15:8)
LESTVICA:
Koper Triglav Bohinj K. gorica Ljubljana
21 6 211 10 12 14 6 17 5 17 HE
LICEJ «F. PREŠEREN» PRIREDIL PRVO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU ZA DIJAKE
Ekipi «F. Prešeren» in «Ž. Zois» zasedli prvo mesto v moški in ženski konkurenci
Tekmovanja se je udeležilo deset ekip tržaških višjih srednjih šol
Dijaška šolska športna društva pri-1 športa v srednješolski šport v Italiji • ■	...______— j.-u 1 se je lotil letos slovenski licej «F.
rejajo razna tekmovanja (in se jih udeležujejo) že vrsto let. Ta tekmovanja so v skoraj vseh olimpijskih športnih panogah in tudi v nekaterih drugih. Doslej pa še (med dijaki) ni bilo nikoli na sporedu tekmovanje v namiznem tenisu, čeprav je to ena izmed panog, ki bi se lahko prav med srednješolci izredno razširila.
Pionirskega dela pri uvajanju tega
Z druženje slovenskih športnih društev v Italiji čestita ŠD Zarja ob petdesetletnici ustanovitve in želi bazoviškim športnikom, še mnogo uspehov pri njihovem nesebičnem delovanju.
....................................................
POGOVOR S POLETOVIM TRENERJEM PETROM BRLEČEM
«ČIovek si tehk® samo še želi delati v tako prijetnem okolju
Več talentiranih tekmovalcev - Potreba po domačih trenerjih - V tem mesecu tradicionalna revija
'»
Prešeren* v Trstu, ki je v preteklem tednu organiziral namiznoteniško tekmovanje za tržaške višje srednje šele. za moško in žensko konkurenco. Nastopilo je deset ekip, kar je za pivo tekmovanje lep uspeh. Razveseljive dejstvo je, da so največji u-:,^ch dosegle v tem tekmovanju slovenske šole, to pa tem bolj, ker so nastopile precej okrnjene. Licej «F. Prešeren* je nastopil brez Miličeve, !<i je odpotovala na mednarodni turnir v Avstrijo. Kljub temu sta obe naši šoli zasedli prvo mesto, licej pa poleg tega (med ženskami) še tretje.
Raven posameznih srečanj je bila dokajšnja, predvsem pa smo videli mnoge- borbenosti.
Licej «F. Prešeren* je, kot organizator, razdelil med najboljše ekipe fesi lepih nagrad, h katerim je s kolajnami prispevala tudi deželna namiznoteniška zveza.
Zois — Slomšek	3:0 b. b.
finale
Zois — Da Vinci	2:1
Končna lestvica: 1. Zois, 2. Da Vinci, 3. Prešeren.
Vsa srečanja so se odvijala po sistemu dveh nastopov posameznikov in enega dvojic.
GOST ANKETE
Rezultati: MOŠKI četrtfinale Petrarca — Zois	3:0
Oberdan — Da Vinci II.	3:0
Da Vinci I. — Slomšek	2:1
polfinale Petrarca — Oberdan	3:0
Prešeren — Da Vinci I.	3:0
veliki finale Prešeren — Petrarca	2:1
mali finale Da Vinci I. — Oberdan	2:1
Končna lestvica:	1. Prešeren.	
i>bko
Ilr*u pričakovali s
tekmo s
“s I	ss-32 b* i—
Pravega trenerja spoznaš že na prvi pogled. Na videz je miren in nič ga ne vznemirja, njegovi živci pa so pod stalno napetostjo. Tak je tudi Peter Brleč, trener mladih openskih kotalkarjev, ki je prevzel vodstvo odseka pred približno .poldrugim letom in že po tako kratkem času lahko vidimo pri Poletovih kotalkarjih velik napredek. Tak je bil Brleč tudi med turnirjem mladinskih iger. Ko so bili njegovi varovanci na ploščadi je kimal z glavo in marsikdaj smo na njegovem obrazu videli izraz nezadovoljstva. Ko pa je tekmovalec o-pravil svoje in vprašujoče pogledal trenerja, mu je ta pokimal in ga pohvalil. Bil je tako. zaposlen, da smo ga s težkim srcem prosili za kratek razgovor. Najprej nas je zanimalo, kako bo na deželnem tekmovanju v Pordenonu.
«To je za nas pravzaprav kočljivo vprašanje, ker nam ni uspelo, da bi vadili obvezne like. .Otrok je precej, trener pa samo eden in še ta le dvakrat tedensko. Zato ni bilo mogoče izuriti vseh 12 likov, ki bi jih morali znati na deželnem tekmovanju. Naš glavni cilj je, da se udeležimo tega tekmovanja in da naši tekmovalci vidijo, kaj je za tak nastop potrebno. Povedati moram, da je obvezne like treba vaditi po tri leta in torej ne moremo pričakovati nobenega večjega uspeha. Seveda, če bi imel še enega trenerja, domačina, bi bilo mnogo lažje*.
«Vprašanje kadrov je torej zelo pereče?*
«Seveda, vendar pa to ni le openski pojav, ampak trenerjev je malo tudi pri nas, saj ne moremo zadovoljiti niti naših društev. To, da smo priskočili na pomoč zamejskemu društvu, je le izjemen primer*.
«Vi ste sedaj drugo sezono na Opčinah, kajne?*
«Da, drugo sezono, vendar če upoštevamo vse počitnice, znese to le kakih 12 mesecev. Kljub temu pa so ti otroci naredili precej. Nekateri ■ so res talentirani in pri drugačnih možnostih (večjem številu treningov, večji plošči itd.) bi lahko vidneje napredovali in bi dosegli uspehe tudi na večjih tekmovanjih, ne le na pokrajinskih*.
«Na vašem programu je nedvomno tudi tradicionalna revija. Nam lahko poveste, kaj nameravate letos pokazati domačinom?*
«Letošnja revija bo v zadnjih dneh junija. Na tej prireditvi nameravamo pokazati neko pravljično revijo in zato smo izbrali temo Sneguljčice. Točka, ki jo bomo priredili na glasbo Walta Disneya, bo trajala kakih 15 do 20 minut. To bo osrednji del re-
vije. če pa bo čas dopuščal bomo pripravili še eno daljšo točko, slovenskega okolja v zamejstvu: kakšne karakteristike posameznih krajev in poklicev tamkajšnjih prebivalcev: ribičev, peric in še kaj., No, mogoče nam bo tudi to uspelo, je pa vprašljivo*.
«Kaj pa menite o domačem občinstvu?*
«Reči moram, da si človek samo želi delati v takem okolju. Domačini so zelo simpatični. Vsi živijo za šport in kadarkoli je potrebno, mi priskočijo na pomoč*.
«Pa še zadnje vprašanje. Govorili smo o vprašanju kadrov in zanima nas, ali je med temi mladimi kotalkarji kdo, ki bi se lahko razvil tudi v dobrega trenerja?*
«Vsi so še zelo mladi in zato je vsako predvidevanje zelo težko. Izjema je Morana Sosičeva, ki porabi .vsak prosti trenutek, da pride r.a ploščad in rada kaj pokaže tudi ostalim tekmovalcem. Če bi se ona, pa morda še kdo drug, razvil v trenerja, bi bila to seveda rešitev za Polet. Mi bomo pomagali, kolikor bomo mogli, vendar pa je optimalno, da sloni domači šport na domačih kadrih*.
Pogovor zapisal S. J.
ODBOJKA
Danes v Pordenonu
Brežanke v finalu 2. ženske divizije
Danes bo v Pordenonu deželni finale 2. ženske divizije. Za tržaško pokrajino bodo nastopala dekleta Brega. Dekleta, ki so bila končne zmagovalke prvenstva v tržaški pokrajini so:	Lovrečič,
Kofol, Ludvik, Meneghetti, Olenik, Pavletič, Sancin, Trenta in Svetina.
Letos že drugič predstavljajo brežanska dekleta tržaško pokrajino v kakem finalu. Februarja so bila v Padovi na meddeželnem finalu prvenstva deklic in so zasedla častno drugo mesto, za odličnimi predstavnicami Emilije. Med drugim pa so se uvrstile na drugo mesto pokrajinskega prvenstva mladink. Ko so se vpisala v prvenstvo 2. divizije so žela same uspehe. Lahko rečemo, da v tem prvenstvu niso dobila enakovrednih nasprotnic, saj so prepustila samo en set in še tega v zadnji tekmi, ko so imela zagotovljeno prvo mesto na lestvici.
Na žalost pa se jih drži smola,
Petrarca, 3. Da Vinci I., 4. Oberdan, 5. Da Vinci II. in Zois.
ŽENSKE
polfinale
Da Vinci — Prešeren	2:1
DOMAČI ŠPORT
ker bodisi na meddeželnem finalu deklic v Padovi, bodisi na pokrajinskem finalu mladink v Dolini niso igrala v popolni postavi.
Trener Jurkič pa ne ve še sedaj,
katero postavo bo poslal na igriš-1 ..............
če v Pordenonu: gotovo je, da ne bo nastopala Kafolova (zaradi ! zdravstvenih razlogov). Trener pa ne ve niti, če bo lahko razpolagal z Lovrečičevo in Svetinovo.
Ni znano, kakšne možnosti imajo slovenska dekleta v Pordenonu, ker ne poznamo nasprotnic. Vsekakor se bodo srečale štiri ekipe: pordenonsko pokrajino bo predstavljal Virtus Vigonovo, videmsko Flipper iz Maiana, iz Gorice pa še niso sporočili imena (to bosta Sovodnje ali Mariano). Na vsak način pa bodo morale Brežanke igrati na mejah svojih zmožnosti, ki niso majhne. V prvo divizijo bo prestopila ena ekipa; če pa bi zmagovalka 1. divizije, Libertas Pordenon prešla v C ligo, bosta prestopili dve ekipi. V zaključnem turnirju bo vsaka ekipa morala i-grati proti ostalim trem.
VAM
Cveta Hrovatina pogosto srečujemo na športnem igrišču openskega Prosvetnega doma. Za šport se namreč živo zanima. Zato, seveda, tudi njemu ni ušel TV prenos nogometne tekme Ajax -Juventus.
«Kakšen je vaš komentar k beograjskemu srečanju?»
«Ah, kaj! Ajax je bil močnejši, Juventus pa ves v strahu. Če upoštevam, da sta nastopili tako znani ekipi, tekma res ni bila na taki ravni, kot bi morala biti».
«Kateri šport vam najbolj u-gaja?»
«Košarka».
«Zakaj?»
«Kaj jaz vem! To je težko reči. Ugaja mi pač. Morda zato, ker je treba pri tej igri tudi precej mis-liti».
«In šport ki ga sovražite?»
«To je pa boks. Jaz bi ga prepovedal. In motociklizem tudi».
«Se vam zdi prav, da nekatere naše športnike društva plačujejo?»
«Da, včasih je treba pomagati. Če jant zgubi dnevnico, nekaj mora za to dobiti. Na splošno pa je plačevanje športnikov zgrešeni.3».
Anketa Primorskega dnevnika	
ŠPORTNIK MESECA - maj - 1. ARMANDO GERMANI	
(atletika) 2. Vojko Cesar (atletika),	16
Marino Kraljič in Ivo	
Strnad (oba nogomet)	14
5. Sonja Milič (nam. ten.)	9
6. Livij Caharija (nogomet)	8
7. Boris Fabjan (košarka)	7
8.	Edi Podberšček (ati.) 9.	Dušan Švab (atletika), Silvana Vesnaver (nanj. t.), Adrijan Sosič (koš.) in Maruška Grgič (ko-	5
talkanje)	4
13. Nino Maver (koles.)	3
14. Fabij Ruzzier (ati.) SKUPNA LESTVICA PO PETIH MESECIH	2
1. SONJA MILIČ Z. Doljan Petaros	81
in Silvana Vesnaver	39
4. M. Kraljič	34
5. B. Fabjan	21
6. E. Podberšček	20
7.	V. Cesar 8.	A. Germani	18
in A. Križnič	16
10. I. Strnad	15
11. D. Blazina in N. Rebula	12
13. S. Pernarčič in K. Osbot	11
15. L. Caharija in A. Sosič	8
17. A. Žigon	7
18. M. Grgič	6
19. D. Švab in M. Klanjšček 21. S. Verginella, G. Husu, N. Radovič, M. Klabjan,	5
A. Štrekelj, F. Ruzzier 27. N. Maver, F. Meneghet-	4
ti, V. Veljak, K. Bavcon 31. B. Furlan, M. Grgič, S. Antoni, A. Starc, D. Štoka, E. Pertot, T. Deve-	3
tak in G. Vesel 39. V. Vatovec, A. Zava-dlal, M. Kralj, M. Ban, E. Guštin, V. Pertot, O. Pavletič, L. Lovrečič, F. Favento, R. Tence, G. Marson, K. Starc in B.	t
Grgič	1
ZENSKI NOGOMET
PADOVA, 2.	— V mednarod-
nem ženskem nogometnem srečanju v Padovi je Italija premagala ČSSR z 2:0 (1:0)
AVTOMOBILIZEM
Mednarodno avtomobilsko tekmovanje za VN Švedske bo 17. junija. To tekmovanje (formule 1) bo 7. vožnja za SP. Prireditelji pričakujejo 70.000 gledalcev.
ATLETIKA
MOSKVA, 2. — Vasili Hmelev-ski, ki je osvojil na OI v Mun-chnu bronasto kolajno, je dosegel letošnji najboljši rezultat na svetu v metu kladiva: 73,40 m.
DANES
NEDELJA, 3. JUNIJA 1973
NOGOMET
TURNIR ZARJE — veliki finale
17.00	v Bazovici
Sovodnje — Zaule
* * *
ŽENSKI NOGOMET
16.00	v Bazovici
«Debele» A — «Debele» B * * *
MLADINCI
14.45	v Trstu, Sv. Sergij
Costalunga — Primorje * * *
11.45	v Trstu, stadion «1. maj*
Libertas Rocol — Union * * *
ZAČETNIKI
11.30 v Dolini
Breg — Giarizzole
ODBOJKA
BEOGRAD, 2. — Letošnja 29. mednarodna kolesarska dirka «Po Jugoslaviji* bo trajala od 30. junija do 7. julija. Startala bo v Beogradu, končni cilj pa bo po 2000 km v Skopju. Doslej so se prijavili za nastop najboljši amaterski kolesarji iz 8 držav. Vsaka ekipa bo štela 5 tekmovalcev.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA DESETI STRANI
FINALE 2. MD
9.00 v Trstu, Ul. del la Valle
Nastopa tudi Bor
9.00 v
Nastopa
FINALE 2. ŽD
Pordenonu
tudi Breg
KRAŠKI POKAL
9.00 v Zgoniku
Nastopajo 4 ekipe
NAMIZNI TENIS
KRAŠKI POKAL
9.00 v Zgoniku
Nastopajo 4 ženske ekipe * * *
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
* * *
9.00 v Dornbirnu
Sodeluje tudi Miličeva
KOTALKANJE
DEŽELNO PRVENSTVO
10.00	v Pordenonu
Nastopa tudi Polet
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
15.00	v Krminu
Sodeluje tudi KK Adria
Poletovi mladi kotalkarji so že na zadnjih MI dosegli vrsto priznanj (na sliki) in sodijo trenutno med najb olj obetajoči naraščaj v naši deželi
Na nižješolskem prvenstvu
ATLETIKA '
Kostnapflova tretja v teku na 60 metrov
Grgičeva osvojila 4. mesto v skoku v daljino
čeprav so velika nihanja v rezultatih za mlade in na tekmovanje ne-navajene atlete povsem normalna, so bili dosežki slovenskih predstavnikov na pokrajinskem prvenstvu nižjih šol skromnejši od predvidevanj. Pred tekmovanjem smo upali tudi na prva mesta. V primerjavi z izločilnim delom so napredovala predvsem dekleta. Marija Kostnapfel je bila tretja v teku na 60 m, Mira Grgič pa četrta v skoku v daljino. Do kolajne je prišla samo še Sonja Kralj v metu krogle. Pri fantih je bil uspešen samo Igor Kralj v skoku v višino, šesta pa je bila štafeta openske šole «Srečko Kosovel*.
Rezultati:
ŽENSKE
60 m čez ovire: 8. Zdenka Hrovatin
(S. Kosovel) 10"5 skok v daljino: 4. Mira Grgič (S. Kosovel) 4,13 m
met krogle: 6. Sonja Kralj (S. Kosovel) 7,70 m. 8. Barbara Kralj (S. Kosovel) 7,50 m, 9. Anamarija Švab (F. Levstik) 7,22 m, 12. Gra-cijela Kralj (S. Kosovel) 6,86 m štafeta 4x100 m: 11. S. Kosovel 61’5 MOŠKI
60 m ovire: 10. Romeo Malalan (S. Kosovel) 10”8
met krogle: 10. Boris Bizjak (S. Kosovel) 9,39 m
skok v višino: 6. Igor Kralj (S. Kosovel) 1,45 m, 11. Pavel Sedmak (S. Kosovel) 1,40 m, 12. Darij Milič (F. Levstik) 1,40 m štafeta 4x100 m: 6. S. Kosovel 54"8 Bruno Križman
J^^dnder
9,9 * Peter
b°gatega, p
Partizanski zdravnik 79
a »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
okupatorja po 'ofSSi!živeli so v pomanjkanji konico vrh temena.
taborišče ie bilo nekoliko slabše urejeno kot nazornosti so posvetili higienskim .^r<?iHm^n’zat0j , odpadki in podobno. Mogoče J sli zdravnika.	, . .
em, da imajo zdravnika le na štabu cone 1 je
-d Risnjakom. Rekli so, da Je zdravmk dobrota
tarnim materialom. Zapomm!.?e® kai sanitetnega ■kal. Hotel sem od njega dobiti :m*nega a mi ga je tako primanjkovalo. Ko sem zavri sem opravljal zdravniško službo Trl® J b £ »ge kot nas: ušivost, griža, gnojne kožne bolez i še kake garje. Ranjencev takrat niso ime . s hravškimi partizani smo imeli so se urili v uporabi orožja in pnsos	P
liti enim uram. Sploh sem imel vtis, da imajo tam več političnih ur kot pri nas.
Nekega dne smo se udeležili mitinga, ki so ga priredili nam v čast. Poleg neizbežnega vsaj enournega govora o političnem položaju po ofenzivi doma in o položaju na vzhodni fronti in domoljubnih recitacij, je bila tudi humoristična točka. Prvič po ofenzivi. Ni čudno, da je bilo razpoloženje v obeh enotah kar dobro.
Prijetno bivanje med hrvaškimi partizani je prekinila nenadna vest, da hodijo belogardisti in Italijani na Babno polico in nam ropajo magazine, v katere smo pred časom pospravili žetev z njiv. Morali smo se nemudoma vrniti. Po celonočnem maršu smo že navsezgodaj tik pred dnevom prispeli do Otrobovca. Komanda odreda je sklenila, da mora odred še pred dnevom zasesti položaj, primeren za zasedo okoli Babna jjplice.
Borci so hitali na položaje. Mene so pustili nekje pod Olrobovcem, bliže Babni polici, tako da bi lahko nudil pomoč ranjencem. Z menoj sta bila še Frenk in Marko. Izbral sem primeren kraj za previjališče. Razen nekaj malega obvezi!, kot že rečeno, drugega nisem imel. Utrujeni od dolge poti iz Sokolskih sten do Otrobovca, smo polegli po mahu in čakali, kaj bo.
Ni se še dobro zdanilo, ko se je vnela bitka. Kasneje sem zvedel, da ta dan niso bili samo belogardisti namenjeni na Babno polico, ampak tudi fašisti iz Starega trga. Ko so se partizani bližali položajem, ki naj bi jih zasedli, so se tako rekoč srečali z Italijani. Tako se je bitka vnela, še preden so se partizani dokopali do dobrih položajev in utrdili zasedo.
S presenečenjem iz zasede ni bilo nič. Spiprijeti se je bilo treba s sovražnikom v odprtem boju. Sovražnik je bil močnejši, imel je več mož in boljše orožje. Bitka je trajala
več ur. Naši so se uspešno branili. Italijani so se večkrat močno približali. Vendar jih niso mogli pregnati s položajev, šele ko so privlekli minometalce in začeli znjimi tolči po naših položajih, so se morali umakniti.
Kasno dopoldne je streljanje prenehalo. Partizani so se vračali proti Otrobovcu. Imeli smo štiri ranjence. Nikogar izmed njih niso privedli na previjališče. Pomoč sem jim lahko nudil šele kasno popoldne, ko sem se priključil drugim v taborišču. Tam so že bili ranjenci; Tončka Drobnič iz Grahovega, Rafael Martinčič iz Pudoba, Živko (Franc Žni daršič iz Bločic) in Vida Maslo. Bili so le laže ranjeni. Hoditi ni mogla samo Tončka, ker je bila ranjena skozi stegno. Vida, čeprav je bila ranjena v nogo, je lahko hodila. Pogrešali smo komandanta Slavca. Komandant je takoj poslal na zaj na bojišče patrolo, da ga poiščejo, če je padel ali bil težko ranjen, in ga prinesejo v taborišče. Ta dan ga niso našli, ampak šele naslednji dan, in to prav pod taboriščem.
Komandant Bračič je odločil, da ranjenci ne morejo ostati v enoti. Spričo borb, ki jih pričakujemo v prihodnosti, mora biti enota čim bolj mobilna. Potrebujemo bolnico, v katero bo mogoče pošiljati ranjence in bolnike in tako povečati bojno sposobnost enote. Bolnica se mora vzdrževati sama. Mora biti sposobna, da se brani, kakor ve in zna. Obramba z orožjem ne pride v poštev, ker zato ni ne ljudi ne orožja. Bolnica se mora braniti le tako, da je sovražnik ne bo našel, to je, ostati mora skrita tako, da razen nekaj oseb iz štaba drugi ne bodo vedeli zanjo. Zvezo s štabom naj bi organizirali posebej.
Nalogo je bilo treba izvršiti takoj, še isti dan. Določili so nekaj ljudi za osebje. Zbral sem ranjence in bolnike in °dšli smo novi usodi nasproti, čas po veliki ofenzivi je bil za nami. Pod Snežnikom se je za sanitetno službo začelo obdobje partizanskih kospirativnih bolnic.
PRVE BOLNICE POD SNEŽNIKOM
Bolnica na Prezidanskem Berinščku
Prve dni v septembru, še istega dne, ko je bila borba na Babni polici in smo imeb prve ranjence, odkar je minila ofenziva, smo organizirali prvo konspirativno partizansko bolnico na področju pod Snežnikom. Bolniško osebje smo bali; Tine Mlakar in Anton Pintar z Babnega polja, Milka iz Fodloža, ki je kasneje padla na Primorskem, Vinko Levček iz Ige vasi in jaz. Levček je bil v bolnici le občasno. Oprav ljal je še druge dolžnosti v Loškem potoku. Kasneje je tudi on padel.
Ranjencev je bilo pet: štirje, ki sem jih že omenil, in Tone Antončič z	Vrhnike ter bolniki: Ivan	Patemost	iz	Starega trga, ki je	imel krvavo grižo in je zaradi tega	močno
oslabel, dve Hrvatici Anka in Marija, sestra in žena partizana iz Gorskega kotarja, ki sta se prišli zdravit k meni, ker Primorsko . goranski odred takrat ni imel zdravnika.
Razen skromne opreme nihče od nas ni imel ničesar, kar je bilo potrebno za življenje v posebni enoti, kakršna naj bi bila partizanska bolnica. Na pot nas je pospremila le komandantova zapoved: «Organizirajte bolnico!« Kje in kako naj bo organizirana, v to se komandant ni spuščal. Organizirati jo moram tako, da bo sposobna povsem samostojnega življenja, da se bomo sami varovali pred sovražnikom, sami nabavljali	hrano, obleko, zdravila in	vse, kar	je	pač
potrebno. Loški	odred bo bolnici pomagal	s hrano	in	po-
dobnim, kolikor bo mogoče.
Moj prigovor komandantu, da je nemogoče, da bi sami z osmimi ranjenci in bolniki formirali bolnico brez pomoči, ni zalegel.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	3. junija 1973
Za SFRJ
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501*3-270/ »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 M
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali og3 ^ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Glavni urednik Stanislav Renko
■7TT . Trsi
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT ^
HUDA NESREČA PRED VHODOM V PRISTANIŠČE
Sedem mrtvih zaradi trčenja dveh ladij pred New Yorkom
Nesrečo je povzročila ameriška trgovska ladja, ki se je zaletela v neki belgijski tanker
Požar v newyorškem pristanišču: trgovska ladja «Sea \Vi!ch» in belgijski tanker «Esso Brusseiss v plamenih
NEW Y0RK, 2. — Sedem mrtvih in osem pogrešanih je tragičen o-bračun trčenja med ameriško trgovsko ladjo «Sea Witch» in belgijskim tankerjem «Es;|-s Brussels* pri vhodu v newyorško pristanišče. 63 ljudi se Je rešilo. Ne izključujejo pa možnosti, da bi se utegnilo število žrtev še povečati.
Takoj po trčenju je prišlo do verižnih eksplozij ter do silovitega požara, obe ladji pa priklenjeni druga na drugo, sta se začeli oddaljevati proti odprtemu morju. Pri nekontrolirani plovbi sta obe šli pod mostom Verrazano, katerega so zaprli za promet za tri četrt ure.
Po sporočilih ameriške obalne varnostne službe je nesrečo povzročila ameriška trgovska ladja «Sea Wftch», ki se je zaletela v belgijski tanker, ko je zapuščala pristanišče. «Esso Brussels» je bil v tistem trenutku zasidran blizu mosta.
Požar, ki je izbruhnil na obeh ladjah je bil silovit. Reševanje je otežkočalo dejstvo, da sta obe ladji zapluli pod most Verrazano, ki pa ni bil poškodovan.
Takoj nato sta obe ladji pluli z morskimi tokovi proti odprtemu morju ter se ustavili v bližini Coney Islanda. Takoj so se jima skušale približati desetine remorkerjev in manjših ladij, da bi rešili člane posadke, ki so se pred zublji rešili s tem, da so skočili v morje.
Razmere v Ulstru še vedno negotove
LONDON, 2. — Danes so bili objavljeni dokončni rezultati upravnih volitev v Ulstru z izjemo sedmih volišč, kjer so bile volitve odložene. Po teh podatkih so razne liste dosegle te rezultate: «Unio-nistis 210 sedežev, «Loyalist Coun-cil» (V. Craig) 68, «Democratic U-nionists» (John Paisley) 11, socialdemokrati - laburisti 82, «Allianee» 63, North Ir. Labour party 4, republikanci 14, neodvisneži in krajevne skupine 65. Vseh sedežev je 519.
Poročajo, da se je teh krajevnih volitev v Ulstru udeležilo od 50 do 60 odstotkov volivcev. Vseh volivcev v Severni Irski je približno en milijon, od katerih sta dve tretjini protestanti, ostala tretjina pa katoličani.
V bližnji prihodnosti bodo severni Irci izvolili deželno skupščino, ki se bo ukvarjala z vprašanji cele Severne Irske. Pripomniti pa je treba, da bo britanska uprava obdržala v svojih rokah vsa vprašanja javne varnosti. Ta nova skupščina bo deloma nadomestila razpuščeni deželni parlament. Kot je znano, je angleška vlada lani ukinila deželno avtonomijo. Po njenem mnenju naj bi deželna skupščina, ki bo izvoljena konec te-
ga meseca pripomogla k političnemu dialogu med protestanti in katoličani.
Perspektive za boljše razumevanje med obema verskima skupno-stima pa niso kdovekaj rožnate.
Zaključena Odiseja kolumbijskega letala
BUENOS AIRES, 2. - Kolumbijsko letalo, ki so ga neznanci preusmerili predvčerajšnjim, je danes prispelo na buenosaireško letališče. Malo prej je poveljnik letala Hugo Mo-lina prekinil na zahtevo dveh zračnih gusarjev vsako povezavo z letališčem. Takoj po pristanku sta gusarja
RIM, 2. — Ko se je davi akro-betska skupina italijanskega letalstva vračala s parade, ki je bila v prestolnici ob dnevu republike, je prišlo v bližini Torvajani-ce in letališča Pratica di mare do hude nesreče. Dve letali od devetih, ki sestavljajo akrobatsko skupino, sta iz neznanih razlogov trčili. Eno od letal je treščilo na zemljo v bližini letališča Pratica di Mare, drugo pa je verjetno strmoglavilo v morje. Obe letali, kot sicer tudi vsa ostala, pripadajo tipu «FG-91». Upravljala sta ju major Angelo Gais ter kapetan Antonio Gallus. Oba sta pripadala levemu delu skupine. Zakaj je prišlo do nesreče, se še ne ve.
Očividcev nesreče je zelo malo, morda samo dva. Neki podčastnik, ki ni hotel povedati svojega imena, je rekel, da je bil v tistem trenutku na obali pri Torvajanici. Nenadoma je zaslišal tipično hrumenje reaktivcev. Ozrl se je v nebo ter videl devet letal, ki so letela proti morju ter nato začela zavijati na levo. Iz dolgih oblakov dima, ki so ga spuščala za seboj in ki so različno pobarvani (kombinacija sestavlja italijansko trobojnico) je sklepal, da gre za akro-bratsko skupino. V trenutku, ko so letala začela zavijati na levo, je menil, da se pripravljajo na spust na letališče. Prav v tistem trenutku je prišlo do trčenja med obema letaloma.
skočila iz letala ter odnesla s seboj 50.000 dolarjev, ki jima jih je izročila kolumbijska letalska družba.
Ugrabljeno kolumbijsko letalo je preletelo skupaj okoli 16.000 km v 60 urah. Pristalo je v raznih letališčih, kjer pa mu niso dovolili, da bi se ustavilo.
Pri pristanku na letališču v Buenos Airesu so bili v letalu samo člani posadke.
Poveljnik Molina je izjavil, da sta zračna gusarja zagrozila, da bosta ubila vso posadko, če jima ne bo omogočila bega. Izjavila sta, da sta člana kolumbijske Vojske narodne o-svoboditve. V nekaterih krogih dvomijo, da gre res za politične «preu-smerjevalce». Pravijo, da gre lahko za navadne kriminalce.
«FG-91» majorja Angela Gaisa se je raztreščil pred letališčem, kjer je eksplodiral. Delci letala so odleteli tudi več kot tristo metrov narazen. Zdi se, da je major Gais skušal preprečiti, da bi se letalo zrušilo na neko poslopje. Pilot je bil pri priči mrtev. Major Gais ni bil poročen. Živel pa je v Vidmu ter je bil edini sin matere, ki živi v Turinu.
Kapetan Antonio Gallus, ki je pilotiral drugo letalo in katerega so našli na morski gladini, ker se mu je posrečilo izkočiti z letala, je poročen ter tudi prebiva v Vidmu z ženo in dvema hčerkama. Zdi se, da je njegovo zdravstveno stanje dobro.
Italijanska akrobatska skupina ima svoj sedež v Rivoltu pri Vidmu ter so jo ustanovili pred kakimi desetimi leti. V skupini sodeluje devet letal ter je v vseh teh letih žela številna priznanja na letalskih prireditvah, posebno v Angliji. Letala so opremili s posebnimi napravami, tako da lahko z izpušnimi plini sestavljajo italijansko trobojnico. Ena izmed najbolj privlačnih točk, ki jih skupina izvaja, je tako imenovana «bomba» pri kateri letala strmoglavljajo navpično navzdol, odletijo na razne strani, se vračajo navzgor in potem ponovno padajo proti letališču kjer se križajo v neposredni bližini. Doslej je bila akrobatska skupina žrtev le malo nesreč.
IlliliiliiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiillililllilllMlliiuiillimiliimnmiitnmiliilillllliiinmiimillimmimmiiiimiim
PO PARADI OB DNEVU REPUBLIKE V RIMU
Smrtna žrtev pri trčenju letal akrobatske skupine
Trčili sta dve letali pred spustom na letališče pri Pratici del Mare
............................................
PRED JUTRIŠNJO DEBATO V VARNOSTNEM SVETO
Izraelska vlada se ne namerava odpovedati zasedenim ozemljem
Izraelska zaskrbljenost zaradi prodaje ameriškega orožja Saudski Arabiji
BEJRUT, 2. — Pojutrišnjem se bo sestal Varnostni svet OZN, da bi preučil krizo na Bližnjem vzhodu, ki traja že šesto leto. V teh letih je Organizacija združenih narodov sprejela razne sklepe (najpomembnejša je resolucija iz 1. 1967, ki je zahtevala, naj Izrael umakne svoje čete na mejo, ki je bila prej določena). Izrael ni spoštoval teh zahtev, temveč je trmasto vztrajal na stališču, da se ne bo vrnil na stare položaje. Še več:	pozneje so
izraelski politični krogi začeli resno razmišljati o kolonizaciji zasedenih ozemelj. Tako se je danes u-stvarilo to stanje: Izrael ni pripravljen zapustiti zahodnega dela Jordanije in niti dostopa do El Eilata,
ki mu ustvarja možnost navzočnosti na Rdečem morju. Kvečjemu bi lahko nekaj popustil na Sinajskem polotoku, kjer pa že pripravljajo načrte za izraelsko kolonizacijo.
Po vsem svetu pa so se Izraelci znašli pred neko drugi stvarnostjo. ZDA so obljubile Saudski Arabiji, Kuvajtu in drugim manjšim državam na Arabskem polotoku, da jim bodo prodale letala tipa «phantom» in drugo orožje v znesku okoli ene milijarde dolarjev. Na dlani je, zakaj so Amerikanci napravili te ponudbe: predvsem jim gre za petrolejske dobave, ki v sodobnih gospodarskih in političnih razmerah postajajo ved no bolj negotove. Izraelci se bojijo, da bi ameriško orožje prišlo v roke
Egiptu ter močno pokvarilo ravnotežje oboroženih sil na Bližnjem vzhodu na njihovo škodo.
Izraelski zunanji minister Aba E-ban je v nekem radijskem intervjuju, ki so ga objavili danes, izjavil, da bo odkup ameriškega orožja s strani držav Perzijskega zaliva predmet razgovorov med Izraelom in ZDA in da bo njegova vlada zavzela primemo stališče po teh pogovorih.
Glede debate v Varnostnem svetu je Eban dejal, da se bo Izrael uprl vsaki spremembi resolucije 242. Izrael je prepričan, da bo Washing-ton podprl to njegovo zahtevo ter morebiti tudi postavil svoj veto,
KOLESARSTVO
DIRKA «GIR0 DITALIA
Mladi Francesco Moser premagal poleg nasprotnikov tudi vročino
Tudi drugo mesto pripadlo Italiji - Skupna lestvica brez bistvenih sprememb
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
FIRENCE, 2. — Italijanski tabor . je bil z današnjo etapo v glavnem lahko zadovoljen. Ne le da sta prvi dve mesti pripadli italijanskim barvam, ampak je tudi zmagovalec član «tabora mladih sil», novopro-fesionalec, kar dopušča boljše obete za bodočnost.
Zmagai je Francesco Moser, zadnji član družine znanih kolesarjev, ki si je ta uspeh priboril v razmeroma nezanimivi etapi. Tekmovalci so se pretežno bolj ukvarjali s premagovanjem vročine (popili so velike količine pijače), kot pa z vožnjo. Za nekoliko razgibano vzdušje je poskrbel le Fuente, ki je pri 150 km potegnil za seboj še šest drugih tekmovalcev. Kmalu so ostali le v štirih in ti so se nato tudi predstavili sami na cilju. Oba Italijana sta bila v zadnjih metrih odločno boljša od ostalih dveh soubežnikov.
Merckx se ni posebno naprezal z zasledovanjem, saj mu ubežniki niso bili nevarni.
Lestvica današnje etape:
1.	Francesco Moser (It.), ki je prevozil 202 km dolgo progo v 5.39’35” s p.h. 35,689 km na uro
2.	Roberto Poggiali v enakem č.
3.	Jose Fuente	zaost. 1”
4.	Luis Zubero	2”
5.	Silvano Schiavon	31”
6.	Cavalcanti
7.	De Vlaeminck	1’15”
8.	Karstens
9.	Basso
10. Pella in še drugi v času De Vlaemincka.
Skupna lestvica:
1. Merckx
2.	Battaglin
3.	Gimondi
4.	Panizza
5.	Pesarrodona
6.	Lazcano
7.	Bitossi
8.	De Vlaeminck
9.	Pettersson 10. Motta
Lestvica z grado:
1.	Merekx
2.	Fuente
3.	Battaglin
4.	Panizza
5.	Zilioli in
77.55’46” zaost. 6’39” 7'27” 8’23” 9’08” 9’33” 9’48” 12’30” 14’04” 24’06”
veliko gorsko na-
Farisato
točk 320 150 90 70 30
7. Gimondi in Aja	20
9. De Schoenmacher	10
V jutrišnji 15. etapi bodo kolesarji prevozili 150 km dolgo pot od Firenc do Forte dei Marmi.
ATLETIKA
VČERAJ V TURINU
Odlična Pignijeva
TURIN, 2. — Danes je bilo v Turinu veliko mednarodno atletsko tekmovanje, katero pa je delno skvaril močan naliv. Čeprav so ponekod dosegli zelo dobre rezultate (Pignijeva svetovni sezonski rekord), pa je drugod razmočeno igrišče preprečilo bolje dosežke.
V posameznih disciplinah so zmagali ti atleti:
400 m ovire — moški:
Stukalov (SZ) 50”3 troskok:
Sinikin (SZ) 15,70 m 200 m — moški:
Mennea (It.) 20”8 100 m — ženske:
Molinari (It.) 11”5
110 m ovire:
Drut (Fr.) 13”6 800 m — moški:
Fontanelli (It.) 1’50”1 višina — ženske:
Kamareva (Bol.) 165 cm daljina — ženske:
Saviozzi (It.) 5,83 m 100 m — moški:
Cravvford (Tri.) 10”2 1500 m — moški:
Arese (It.) 3’43”3 kopje — moški:
Cramerotti (It.) 68,60 m 400 m — moški:
Fiascomaro (It.) 45”9 5000 m :
Del Buono (It.) 13’54”2 1500 m — ženske:
Pigni (It.) 4’11”5 palica:
Gusev (SZ) 5,15 m disk — moški:
Spasovkods (SZ) 56,62 m daljina — moški:
Klauss (NDR) 7,71 m višlina — moški:
Na sporedu bi morala bita tudi štafeta 4 X100 m, vendar so jo odpovedali.
V Zgoniku so včeraj dobili še en športni objekt. Pred otvorli',‘‘'y#jko vega balinarskega igrišča je spreg ovoril predsednik ŠK Kras ^ Kocman (zgoraj), nato pa je prerezal tradicionalni trak občinsk* bomik Srečko Orel (spodaj)
iniiliiviliiliiil....„„„i„i„i„i„i„„„miH>inil„l„„i„..................m.........................nuni,...........................................................
			
KOŠARKA
V 7. MOŠKI DIVIZIJI
Polet proti vsakemu pričakovanju premagal odlično ekipo Ferroviaria
Kontovel zaradi napake zveze zopet ni igral
Polet — Ferroviario 65:50 (41:26)
POLET: Adrijan Sosič 4, Daneu, Jugovič, Guštin 26, Dolenc, Gantar 17, Kraus 18, Tavčar, škerla-vaj, Edi Sosič.
FERROVIARIO: Gropazzi 8, Giu-ni 7, Kozmann 14, Castellarin, Furlani, Perini 8, Cavallaro 2, Mian 7, Luin 4.
SODNIKA: Scalamera in Picu-lin (Trst).
Balinarski turnir Za rje: Padriče-Gropada
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiivmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimniiiiiiiiiiiiii
V ORGANIZACIJI ZSŠDI
PROSTI METI: Polet 7:14, Ferroviario 8:18.
PET OSEBNIH NAPAK: Perini (40:57), Gropazzi (40:57), Gantar (61:44), Castellarin (44:61), Kraus (63:45).
Kar ni nihče v Poletovem taboru pričakoval, se je tokrat pripetilo: Polet je premagal (in to z dokajšnjo razliko 15 točk) še nepremagano ekipo v tem prvenstvu Ferroviario. Openski košarkarji so, vsaj v prvem polčasu, odigrali doslej svojo najboljšo tekmo. Predvsem so zadovoljili v obrambi, kjer so si s presingom priborili vrsto žog, ki so jih nato koristno izkoristili v napadu. Celotno moštvo je v tem delu igralo samozavestno, v napadu pa iznajdljivo. Izredno ugoden začetek naših košarkarjev je popolnoma prekrižal račune go stom, ki so kaj kmalu popustili in niso znali izkoristiti svojega najboljšega orožja: visoka centra Giunija in Kozmanna. Na Poletovi strani pa se je peterka: A. Sosič, Gantar, Kraus, Jugovič in Guštin dobesedno razigrala. Gantar, Kraus in Jugovič so polnili koše od vsepovsod, tako da so domačini že po prvem polčasu vodili s 15 točkami razlike.
ODBOJKA
ŽENSKI TURNIR
zarJe
Uspelo tekmovanje
V zaključnem delu odboji^ja ga turnirja ob 50-letnici S smo končno le videli tu_ prva
lepe odbojke, katero
smo
tekmi
vana, ki sta doslej nastopila, sta bila poražena. Sinoči je Bolgar Savandjijev v težki kategoriji premagal Jugoslovana Matejiča po
točkah. Danes pa je zahodni Ne-	j	le kasnejše	zma„	scv_	.
mec Schoth v lahki kategoriji nalogo za osvojitev .je jn knockoutiral Milovanoviča v pr-	arugem	so	nekoliko	P°™nale	t0
vem krogu. Na letošnjem prvenstvu	:	bojevite	Kontovelke	so	bjl	na
skrbno izkoristiti. Set J moč izenačen vse do za“
dva dni pogrešali. Obe	23'
tretje in prv0 mesto) sta ^o nimivi in gledalci so Pr3 sp°" prišli r.a svoj račun. EWeP -^gjco-pad/ sta se končdla P° km vanjih. Kontovelu drugi v grenil ni uspel, čeprav je preceJ i^pni-pot do zmage boljšim iipe-cam Sloge. V prvem s j u,,; lak'
agovalke «***. V
za .....°
je 148 boksarjev iz 22 držav. Ita lijanov letos ni na prvenstvu.
B. B.
KOLESARSTVO
2 UO "—' ap0.
Slogašice so s skrajnim g w izbojevale poslednji tockb načenju pri petnastici-	nastv
Po dveh izredno sl® goicoM11' pih je Bor v srečanju s pj-jča' le zaigral tako kot je 131 pok3' kovati. Mlade Tržačanke g0 or zale dobro igro v P°lJu 1 jp tek' mogočile napad, ki. v 8rizadev^ mah sploh ni obstojal- r ^ kaJ Nabrežinke niso uspele v teij! več kot častni poraz. TUI3 bo" spopadu je bil drugi deJ izenačen kot prvi.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — V prvi etapi 13. mednarodne kolesarske dirke po Srbiji, ki se je. danes pričela z vožnjo po ulicah Vrnjačke Banje, je v konkurenci 71 kolesarjev iz Poljske, Italije, Madžarske, Bolgarije, Turčije in enajstih moštev Jugoslavije, zmagal Italijan Viano Franco, s časom l.OM” Po prvi etapi je vodilo moštvo Poljske s 3.12’, pred moštvom Italije z istim časom.
Jutri bo na sporedu dirka Vrnjač-ka Banja -- Zaječar, dolga 170 km.
B. B.
NA DIRKI VETERANOV V AIELLU
uiiav.cu RV/ll 1VJ,
Turnir je nedvomno d0^l°„T še,s! saj smo videli pri delu b eluP naših šesterk: poleg	.	gor8
Sloge. Sokola, Kontovela >	igto
tudi izredno mlade in^z 0
navdušene zastopnice
1
1
I
I
1
)
i
1
i
1
!
i
I
I
I
1
S
I
I
I
Cez teden dni seminar v Trstu
Predavali bodo priznani strokovnjaki o nogometu, odbojki in drugem
Prihodnjo soboto in nedeljo pri- 1 kovnjak, ki je treniral tudi ljub-redi ZSŠD seminar za trenerje in j ljansko Olimpijo, bo predaval o
odbornike naših športnih društev. Prav od strokovnosti trenerjev in dobre organizacije odbornikov je v največji meri odvisna dejavnost naših osnovnih organizacij. Ta seminar pa toplo priporočamo tudi profesorjem telesne vzgoje na naših šolah.
Predavali bodo res najboljši strokovnjaki, ki jih trenutno premore Slovenija. Zveza si je zelo prizadevala pri organizaciji tega seminarja, ki vsekakor ni zadnji, toda njegova uspešnost je odvisna samo od udeležbe naših telesnovzgojnih delavcev.
Sam seminar bo razdeljen v dva dela. Prvi dan bo predaval vsem slušateljem profesor Drago Ulaga o dveh temah. Najprej bo slušatelje seznanil z metodami športnega treniranja. Nato bo predaval še o telesni vzgoji in športu kot narodnoobrambni dejavnosti.
Prvi del seminarja je namenjen vsem tečajnikom in je najbolj priporočljiv prav trenerjem in profesorjem.
V nedeljo se bodo udeleženci seminarja razdelili v tri skupine. Trenerjem odbojke bo prof. Viki Krev-selj najprej zavrtel kratek odbojkarski film, ki ga je posnel na zadnjih olimpijskih igrah. Isti predavatelj bo še govoril o strukturi moderne igre v odbojki.
Prof ‘Štefan Filipančič pa bo praktično pokazal kako mora potekati trening v tej športni panogi.
Znani slovenski nogometni stro-
temi: priprava na tekmo in vodenje treninga.
Našim odbornikom in tajnikom bo predaval prof. Marjan Jeločnik o delu, ki ga morajo opravljati v lastnem društvu, da bo čim bolj nemoteno in uspešno teklo naprej.
Vsem našim strokovnjakom in odbornikom toplo priporočamo, da se seminarja udeležijo.
I. Furlanič
S tako prednostjo ni preostalo poletovcem drugega kot, da so dalje «kontrolirali» igro in tako tudi zmagali. Navdušenje domačih navijačev je bilo seveda veliko. Za Polet pa pomeni zmaga visoko uvrstitev v lestvici.
Cianocolori — Kontovel n.o.
V telovadnici v Ulici della Vat-
le se je ponovilo to, kar se je v četrtek pripetilo na Kontovelu: košarkarska zveza ni pravočasno obvestila Kontovela, da je Cianocolori zaprosil za anticipiranje tekme ob 8. uri. Kontovelci so se, seveda, držali uradnega urnika (9.30). Tekme tako niso odigrali.
b. 1.
BOKS
BEOGRAD, 2. — Jugoslovanski boksarji niso uspešno startali na 20. boksarskem prvenstvu Evrope, ki se je pričelo v novi dvorani «Pionir» v Beogradu. Oba Jugoslo-
Adria med moštvi na prvem mestu
Macarol je nepričakovano osvojil 2.	0
Lonjerska Adria je na kolesarskem tekmovanju v Aiellu dosegla
Viži"'
včeraj izredno lep uspeh: ekipno je zasedla prvo mesto, svoje posameznike pa je uvrstila na 2., 6., 11. in 18. mesto.
Tekmovalci so morali prevoziti v desetih krogih 90 km dolgo progo. Lonjerci so vozili zelo dobro in nekaj pred ciljem sta se znašla v ubežni skupini, skupaj s kasnejšim zmagovalcem in bivšim italijanskim prvakom Selvaticom iz Padove, tudi Macarol m Vižintin.
V zadnjih 50 metrih P3 jJ4C»' tin popustu, medtem ko J $ rol zdržal napad Selva«* čaSu, prispel na cilj v njeg ,nestO' v čeprav je osvojil drug r0go
je prevozU JP* TretJ>
,^1” «5»'
irisP^J ji.
je bil Belloli iz Milana ri'
v njegovem času Pa	bil
di Vižintin kot 6. Maver J3 in Bonano 18.
iifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiinmiiiii,mm,um,umu,,,mil,l(l iilinillllllllll|l|||||||||||lli|||||||||||i||||||||
ZOPET LEP USPEH POLETOVIH KOTALKARJEV NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Boris Škerfc deželni prvak med začetniki
Sinoči se je v Pordenonu zaključil prvi dan deželnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. V moških in ženskih disciplinah se je med začetniki in mladinci pomerilo 45 kotalkarjev, člar.ov osmih društev iz naše dežele. Polet, ki je tokrat prvič nastopil z večjim številom tekmovalcev, je dosegel zavidljiv uspeh, saj se je izkazal kot najboljše tržaško društvo, pa tudi v absolutnem merUu je bil rezultat prvega dneva nadvse zadovoljiv.
Tekmovanje so začeli najmlajši kotalkarji in sicer dopoldne v obveznih likih, popoldne pa v prostih. V tej disciplini je premočno zmagal pole-tovec Boris Škerk, ki je dosegel 32,6
17,7 točke. Tako je Boris Škerk postal deželni prvak v kategoriji začetnikov, kjer je odlično četrto mesto osvojila v ženski konkurenci Erika Purič, medtem ko se je Adri-jana Sossi uvrstila na solidno deveto mesto med štirinajstimi tekmovalkami.
Med mladinci je Pavlu Sedmaku le za las ušlo prvo mesto, ki ga je zasedel elan SC Pordenone Merlo s 111,50 točke, medtem ko je bU Sedmak drugi s 100,9 točke. Zelo dobro se je uvrstil tudi Ivo Volpi, ki je bU četrti.
Med mladinkami, kjer je nastopilo skupaj 23 tekmovalk, sta Pordenone in Italcantieri iz Tržiča pobrala pr-
točke, pred drugouvrščenim Caligari- vih enajst mest, medtem ko sta se som iz Pierisa, ki je zbral skupaj I poletovki Zdenka Hrovatin in Morana
Sossi uvrstili na solidno 12. oziroma na 14. mesto, medtem ko se je na 19. mesto uvrstila Licia škerlavaj.
Tekmovanje se bo nadaljevalo danes. Dopoldne bodo nastopili naraščajniki v obveznih likih (tu nastopajo trije Poletovi tekmovalci) popoldne pa v prostih in takrat se bodo pomerile tudi dvojice. Polet je prijavil dva para in sicer v kategoriji naraščajnikov ter mladincev.
Lep uspeh Poleta torej, ki je ne samo spodrinil vsa tržaška društva, temveč je že posegel v boj za boljša mesta v eliti kotalkarskega športa v naši deželi. To pa je prav gotovo tudi veliko zadoščenje za trenerja Petra Brleča, ki je dvignil kotalkarje na Opčinah na tako zavidljivo raven.
M »1	v
TRST, 2. - Na	^
jadralnem tekmovanju	treh
V
jctLucunciu	trt-* ^
di v razredu «sloka» Pr,„e), S njah domača jadrnica «	^ ju|
sadko Brezich Ferm.	(P
saaKO orezicu 1 „pPsia» „ slovanskim čolnom	«470*.,,,a
krst Pleteš). V razredu sta trenutno v vods^ngCku». pLo brata Farthofer na «N°e» Spoflž
domačinoma Vencatom
(«Strucolo de pomi»)-
NOGOMET
VIAREGGIO, 2. -	n°
"il”!iMr°ŠarfUEFA fa $
gometnega turnirja O naDska 'J-segli te izide: SZ	RoIflU.-e-
Islandija - Belgija }■ ^ flor' ja - ZRN 1:0, Ital«3 ška 1:0.
MONTECARLO, 2. ' nem srečanju za	J
boksarskega prvaka preU1?” * je Argentinec Monzo Amerikanca Griffitha P°
15 krogih.