Tedetiske iioifica. Novi škof lavantinsivi. Naša škofija je izprazajena že od 28. marca 1922. Zdaj pa poročajo listi, da je papež imenoval lavaatiaskim škofom dr, Aadreja Karli_a, bivšega škofa tržaškega. Mi novega nadpastirja apoštljiyo pozdravljamo ia mu želimo veliko bla u>:'ova v ajegoyem novem delovanju! Družba duhovnikov lavantinske škofijf. Redni ol;čni zbor se vrši v ponedeljek, dae 25. juaija 1923 ob 10. uri v ka.-šk. ordiaariatski pisarai v Mariboru. Dnevai tcd: 1. Braaje zapisnika zadnjega občaega zbora. 2. Poročilo tajaika ia blagajnika. 3. Volitev odbora in aadzorstva na podlagi izpremeajeaih pravil. 4. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. — Ako ob določeai uri ae bo aayzočih dosli članov, se vrši črez pol ure občai zbor, ki sklepa ne oziraje se na število člaaov. V Mariboru, dne 5. junija 1923. — Martia Matck, predsednik. Važno za duhovnike! Pokrajiaska uprava za Slove»ljo je potrdila na izrednem občnem zboru dne 23. noVembra 1922 izpremeajeaa pravila Družbe duhovaikov, po katerih je odslej ime družbe: Vzajemaost, drašlvo duhovnikov lavaatiaske škofije. Po teh pravilih je zelo razširjea delokrog društva, kar je razvidno iz §§ 2 ia 3, ki se glasita: § 2. Namea. Društvo je stanovsko-ekoaomsko. Njega namea je: a) pospeševati staaovske iaterese in gniotai prospeh duhovščiae; b) nuditi duhovnlkom Staaoysko obrambo in skupno nastopati v obrambo verc 4n Cerkve; c) podpirati podpore potrebue člane z dena.raimi zaeski. — § 3. Sredstva. Društvo dosega svoj •aaunea: a) da izdaja spise ia kajige za duhovaike; b) i» ustanoyi osrednjo knjižnico za celo škofijo; c) da hmni čast in dobro kae duhovnikov; č) da duhovnike r potrebi po možnosti s svetom in z aavodili podpira .m jtai »udi poBBOČ; d) da organizira člane in po _ji_ Ijndslvo v obrambo in zagotovitev cerkvenih pravic; e) da pomaga in posreduje svojim članom in po njih cfrkvam pri dobavi raznih potrebščin; f) da orgaaizira in pomaga organizirati katoliške naprave; g) da ustanoyi za svoje člane-duhoynike zavarovalaico za slarost, nezgod« in onemoglost ter bolnišnico; h) da nstanovi za dnhovnike in cerkve hranilnico in posojilnico ter nabavno zadrugo. — Za prospeh društva je potrebno sodelovanje yseh lavantinskih duhovaikov, potrebea tudi razgovor o novih namerah društva. Zato se yabijo vsi ; čč. gg. člani, da se v prav obilnem številu udeležijo zgo} raj naznanjenega občnega zbora. Duhovaiki, ki še aiso j člani, pa naj kmalu prijavijo svoj pristop! častitim gospodom duhovnikoml Izprememba v direktorju 1923. Ker za daa 14. juaija določenega oficija Euch. Cordis Jesu še ni, se inoli dotičai dan breyir po nasledajem direktoriju: 13. Juaii: Vesp. (Ps. fer.) a cap. de seq. (m. 3. y., Ant. O Doctor) com. praec. — 14. Juaii: S. Basilii Ep. C. E. D. dupl. c. a. in M. Gl. I Gr. — In 2. Vesp. (Ps. fer. Ant. O Doctor) com. seq. I Castitim kn. šk. župnijskim uradom se javi, da se bo i 8., 9. in 10. junija kot na obletaico poroke Nj. Vel. kralja | Aleksandra I. pobiralo za rdeči križ. Ka. šk. ordiaarijat ' to zbirko priporoča ia jo čč. gg. župniki naj podpirajo. i Ponovno opozarjamo naše volilce, pristaše, somiš\ ljenike in čilatelje, da skrbijo z vso vnemo zato, da bo | v kar aajkrajšem času izgiail iz aam aasprotaih deaar i aib zavodov ves pošteai kmečki deaar! Soaiišljcaiki, aa delo, da si ne bomo z lastaim deaarjem gojili strupenih ' gadov v sokolski srajci in z orjunskimi znaki! ; Ljudskošolske pocitnice v naŠih šolah aa deželi je ; preložil višji šolski svet na poletai čas. To se je izkazalo lani kot skrajno slabo in brezobzirao naprani ogromai večini kmetskega prebivalstva. Znano je, da na jesen polem nikjer ni bilo rednega pouka ia izobrazba niladiae je vskd trrae nekaterih učiteljev ia ajihovih zastopaikov v viš. šol. svetu močao trpela ae oziraje so na to, da sedaj kljub oseai letnemu obisku šole posamezni učeaci ae dobijo toliko izobrazbe, kakor so jo poprej ob maajšem številu učiteljev in skrajšaai šolski dobi. Jugoslovanski klub ia sicer vsi štajerski poslanci so se v posebni vlogi obrnili pretekli tedea aa višji šolski svet ter zahtevali, da se preložijo počitnicc spet na jesen. Par razvajenih učiteljev in učiteljk bo niogoče proti temu ugovarjalo, ali tisti, ki so res z ljudstvoru, bodo soglašali. Sicer pa se ima višji šolski svet ozirati aa zahteve ia gospodarske potrebe ljudstva, zato upravičeao pričakujeaio, da bo viš. šolski svet uvaževal vlogo zastopnikov ljudstva. Kadi novega viaičarskega reda se je vršilo posvelovanje zastopnikov viničarjev in viaogradnikov v soboto, dne 2. t. m. v Mariboru. Sejo je vodil g. ravaatelj Puklavec. Za Jugoslov. Idub se je udclcžil posvetovanja iioslar.ee Žeiiot. Dosegel se je sporazuia. Ko pride viuičarski red pred parlament, bomo govorili o ajem podrobneje. Značilno za «Kmetijski Iist.« Toliko aasilja, razboj ništva in krvavih dogodkov so že povzročili v Sloveniji orjunci, a «Kmetijski list« še ni doslej obsodil aiti eaega od teh slučajev. Žalostai preostaaek samostojaih je kot policajdemokratje za Orjuno ia z molkom odobrava orjuaska lolovajstva. Samostojai s svojim «Kinetijskim 'istom« vrod odobravajo Sokola in Orjuao, to dejstvo si aaj dobro zapomnijo aaši somišljeaiki! Mladeniči in možje, zopet Vas kličemo na plan! — Na marijaaskem shoda pri Sv. Jožefu aad Celjem smo sklenili, da se vrši v nedeljo, dae 1. julija, pri Materi božji na Gori pri Sv. Pelru aiže Maribora marijanski shod za mladeaiče ia može za dekanije: Maribor kvi ia ilesai breg, Jareaiaa, Hoče ia Sv. Lenart v Slov. gor. Ilazpored bo približno sledeči: Ob 9. uri zjutraj bo pridiga, nato slovesna sv. maša. Po koačaai sv. uiaši bo /borovaaje aa planoti zunaj cerkve. Govorila bosta dva iluhovnika in ea aeduhovaik, vsi prizaaai govoraiki. iiot drii^i govorniki bodo nastopili faatje in možje, ki se bodo priglasili. Opoldne bo odmor. Popoldae ob dveh bo kratka sklepna pridiga ia nato pete litaaije. Natant-en spored se bo objavil tekoin prihodajega tcdaa. — Mladcaiči, možje! Pripravljajte se in pridite v nedeljo, riae 1. julija, aa Goro pri Sv. Petru, pridite k Mariji! ;:npaijski uradi se naprošajo, da faate ia aiože svoje župnije povabijo na marijanski shod, da bo isli fes mejdan preroda in aove dobe slovenskega aaroda. — Pripravljalai odbor. Lepa cerkvena slovesnost se bo vršila dae 10. t. m. v Rušah. Ob 6. uri zjutraj bo procesija prvoobhajaacev Ut drugih svečano oveačanib deklet ia faatov z zastavami. Nato pridiga in posvetitev cele župnije presvct. Srcu. Pobožai verniki iz sosedaih župaij so k slovcsnosli najuljudneje vabljeai. Cerkvena pobožnost pri Devici Mariji aa Brezju !>ri Mariboru. V nedeljo bo pri aas sv. maša s telovo (Tocesijo. Po sv. maši bodo naše mladeakc proilajak žopke ter se bo izkupiček uporabil za nabavo aovih >:vonov, katere si naša cerkev namerava aabaviti. Vabijo se ludi drugi faraai, da podprejo aaš trud lcr aan]¦•mnagajo pri aabavi aovih zvonov. ^ariborske novice. Minuli teden snio doživeli v Mariboru marsikaj noyega. Na veselje ia pomirjenje ^seh miroljubaih Mariboržaaov je politična ol)!ast obsodila aa zaporao kazea od 8 do 14 dai 24 mariborskib orjuncev, ki so se udekžili že v zadajem «Gospodarju« omeajeafga poh(xla v Ptuj. Istotako je bUo obsojenih kakih šest ptujskih orjuaašev. Mariborski policijski komisarijat je prisodil zaporno kazen po 14 dni šestim orjunctm, ki so opljuvali g. policijskega komisarja Ptsleyšeka. Držayno praydništyo jc yložilo težko obložb-j proti 19 orjunctm, ki so razbili Cirilavo tiskarno. Orjunci so vslcd zadnji_ kortikov oblasti proti ojim silno razburjtni in s« prito-ujejo po dtmokratskih listUd, da se jim kot narodnim mučenikom godi kriyka; * pa-< metni ljudje so mneaja, da je oblasl razbojaiSk« or-» junce enkrat zaslnženo in iyalevrcdno Dašeškal*. P* zadnjih korakih oblasti napram Orjuni j« opaaiti r po< nočnih urah po mariborskih ulicah yeč mini In red* kot poprej. Ako bo post^»ala policija proti orju_€e_i, kot je to pokazala zadaje dni, bo v Mariboru kiualu vzpostavljen prejšnji mir. — Zadaje dneye smo imell v Mariboru par hudih nalivov. Drava je močno aarasla ia prinesla seboj eao moško in eao žeasko truplo. Ueki ribič je potegnil iz vode samo utopljenko, moškega paf so cdnesli dravski valovi naprej. Utopljenka j« bila služkiaja pri mariborskem dr. Schmidererju in je bolehala na padavici. Ta bolezea jo je pograbila, ke je koncem majaika šla v Dravo po vodo, je padla v ya-* love in utonila. — V Mariboru se je pojavila dobro or-> ganizirana tatiaska družba, ki v odsotnosti bogatejšffl straak vdira v stanovaaja in krade deaar, zlatnino ia perilo. Doslej se je že pri bekm daevu zgodilo kakib šest takih drzaih vlomov in tatvia, ne da bi se bil« policiji posrečilo, izslediti pretkane ter drzne uzmoviče. No, jih bodo že dobilil Smrt vrlega mladeniča. V žilečki vasi je urorl vrl mladeaič Fraac Thaler, sin župana Igaaca Thakr ~ starosti komaj 22 let. Meseca decembra 1921 je bil pokli caa k vojakom, od kodil veličasten, Velika maožka ljudi j'e sprem-* ljala vzoraega mladeaiča na ajegovl zadnji poti. Pogre- šelo ga bo domače izobraževalno društvu pri katerem je deloval dolgo časa. f, Pretep Sokolov v Oplotniei. Na binkoštni ponede-I ljek so imcli pri aas Sokoli ob štirib popoldne svoj javni naslop. Nastopili so z aoži ia koli in se lako surov* pretcpali, da je moralo biti vsakega pošteaega človeka v dao duše sram. V aeki gostilai so izzvali Sokoli prepir s pohorskimi faati, iz gostilne so prihruli aa cesto in se tamkaj s sokolskimi zaaki na prsih obdelavali z noži iu koli. Pohorski faatje so bili v maujšiai in so se umikali, toda razdivjaai sokolaši so drli za njimi, dokkr se načelnik Sokola ni zgrudil v mlakuži kivi. Vendar ten* razbojaikom še ai bilo dovolj, šli so še dobrih 300 m za pohorskimi fanti, ki so bili samo trije. Eden izme_ ajih se je spustil v beg in hotel preskočiti bližnji plol, Loda ravno v treautku, ko je mislil čez plot, skoči eden Sokolov za ajim in mu zada junaški udarec z nožem. v hrbet, tako hudo, da mu je ranil celo pljuča. Ko se je iaat zgrudil na tla ia ležal nezavesten v mlakuži krvi, so ga Sokoli tepli še naprej in mu hudo stepli glavo. Sedaj leži v bolnici v Koajicab in se bori s smrtjo. Sokolski zaak je postal pri nas znameaje pretepačev in največjih surovežev. To je sad približao .štirilelaega «delovanja« našega Sokola. Vsem, posebno pa yodstvur iskreno čestitauio aa doseženem uspehu. Zdravo! Jo bomo že ukrotili. (Dopis iz Grab pri Središču.) Pred dvema letoma so se nastanile pri nas čč. šolske sestre ia si ustanovile v naši vasi lep in miren dom. Vse prebivalstvo katoliškega prepričaaja je bilo njihovega prihoda vzradoščeno, zlasti še, ker so otvorik šolski vrtec, kamor so uiogli starši pošiljati svojc malčke, kar je bilo zelo ugodao zlasti ob času poktaega dela na polju, ko tako primanjkuje časa za brigo z otroci. Tako so čč. seslre ostaie pri nas do danes ia vse je bilo z njimi zadovoljao, samo njihova soseda se ni mogla privadhi ajih soseščine in jim je grenila življenje, kjer j« le mogla. Cč. sestram je začelo to večno zmerjanje presedati ia se hočejo umalmiti zlobai obrekljivki in nas v aašo aajvcčjo žalost v kratkem zapustijo. Mi ne moremo pustiti, da bi nas radi ničvredaice, ki se ima za svoj dobrobit zahvaliti plemenitemu dobrotniku, zapustile mirne učitcljice ia poskrbeti hočemo na pristoj-* aem raestu, da bodo tej visoko letajoči ptici prjkraj" šane peroti ia jezik tudi. Ccrkvena pobožnost v Veržeju. Marijanišče v Veržeju obhaja praznik presv. Srca Jezusovega 3. nedeljo mesca junija. Pridite, častilci božjega Srca ia se v obilaem številu udeležite te tako Ijubeznjive slovesaosti, ki je pač edina te vrste na celem Murskem polju. Pokloaimo se božjemu Srcu našega evharističnega Kralja, posvetimo mu zaova sebe, svoje družine in svoje •lomove! Izlet na Goro Oljko v Sav. dolini priredijo skupine celjskega okrožja Jugoslovaaske strokovae zveze, due 10. t. m. to je v nedeljo. Po prihodu aa goro jc sv. aiaša, Po sv. maši zuaaj pwl miliin nebom delaysko zborovanje. Nastopi več govoraikov ia narodai delayski poslanec. Po zbcrovaaju je zaainiiva prosla zabava, ki ne bo združcna •? stroški. Valiimo vse uaše prijatelje ia somišljenike krščanskega ddavstva ta daa s seboj. Na veseio svidenje. — Izletni odbor v Celju. Smrt posestnika in organista v št. Hjn pod Turjakom. Pri aas je po dolgi mučni bolezai umrl posestnik ia 36 lelai orgaaist Fraac Krušič, v slarosti 59 let. Rajni je bil tajaik dveh občia in posojilake ter si je nmogo prizade\al, da koristi ljudem. Radi tega je bil tudi obče priljubljcn, kar je pokazal tudi njegov pogrcb. Ob grobu je govoril g. župaik, ki je z lepimi bosedami tolažil žalujoče sorodaike. Hnirli zapušča žeao ia deset že preskrbljeaih otrok. Bil je dolgoleten aaročnik «Slov. Gospodarja« ter odločea aaš pristaš. Naj v niiru počiva? Novice iz Razbora pri Slovenjgradcu. Lep inir jft zopet zavladal v našem gorskem kraju, odkar sino zavrgli Samostojno, ki aam ga je bila za nekaj časa ;ska-» lila. S posmehom ia pomilovaajem pa gledaaio na naša sosede Sratvidčane in Zavonj-Jane, ki s« s_ajjtrovaiii odl Virtiča in Ročaika držijo Se kot klošči propale Sam»-* •.iujiue. tiuiiao sc nam zdi, da mor^jo ijudjc ili za laktima surotrima ošabnežema. Binkoštni pondeijek snio biti prida, kako sta zvabila v Virčevi gostilni po svojem jedaakovYediiem tovarišu Delobst« jedaega ugkdacga občinskega odboniika od SLS stranke k svoji gospo^ki mizi, rekoč, aaj pride pit. Komaj se približa ta ajihovi mizi, ga župan Ročaik y divji surovosti obsiplje a nazdahtečimi cvetkanii iz ajegoyega «Kmetijskega li»ta«, grozi s pretepom ia vrže z yso silo stol proti ajemu. Poeivamo odboraika, da sodaijsko postopa proti teau nasiinemu surovežu, aaj »i je tudi župaa ia veleposestnik in lesni trgovec, ki s svojo lesao trgovino guii zlasti nas Razborčane. Vsak je bil še opeharjen, ki mu je les prodal. Gibanje Orla y Šniartnu pri Slovenjgradcu in sokolske «cyetke«. Zelo redko kedaj slišite g. uredaik kako novko iz šniartaega. Da si ne boste mislili, da saio mi Šmarčaai čisto zadiiji, poslušajte, kako zaaimive reči se gode pri aas. Dae 27. maja se je vršila pri aas tekma koroške orliške sreaje. Veliko je bilo zaaimaaje za to tekmo, ykljub temu, da so bili povabljeni samo starši Orlic in gojenk, zbrala se je na lepo okrašeacai teiovadišču velika maožica ljudi. Ogroaiaa večina Šmarčanor je aavdušeaa za Orla, a imamo pa tudi nasprotuike, njim aa čelu stojita — kakor meada tudi po drugih farah — dva učitelja svzgojitelja«. jEdea izmed ajiju je izlil svojo onemoglo jezo aad Orlicami že aa binkožtni pondeljek. Orlice so šle k večeraicam ia so ga dostojno in mirao pozdravile. Mož pa je kričal nad njimi, kakor kak vaški pobalia in jih celo ozmrejal z babami. Ali ni res gospod uredaik, da je to lep vzgojitelj? Po rajnem «Narodnem listu« so že blatili aašega g. kaplana, češ, da dela prepir v fari, ker je ustanovil orliški krožck in sedaj se že fanje pridno vadijo v telovadbi. Dne 27. maja so pa sami pokazali, kdo hoče imeti prepir. Rayno aa daa tekme so povabili iz Slov. Gradca aekaj sokolskih vročekrvnežev, da bi prišli Šmarčaae navdušit za Sokola. Zaponinili si bodemo dobro, kje se je zbrala ta čedaa družba. Bilo je to v gostilai gospoda Mikoiiča, katerega mi podpiramo z našim deaarjem. Sedaj so se aam že odprle oči, da ne bomo več kupovali pri tistem, ki se nam v obraz sladka, pod svojo streho pa sprejema brezverske Sokok. Starši si bomo tudi dobro zapomnili, kdo se je udeležil ustanovitve Sokola ia kdo se je za to aajbolj trudil. Bil je to seveda aaš dičai g. nadučitelj, ki vedao zatrjuje, da se ne briga za poutiko — na drugi straai pa je tako predrzen, da upa aam katoliškim staršena po šolskih otrocih pošiljati vabila za shode liberalnega velikana dr. Kukovca. Svetujemo vam, gospod aadučitelj, da nas ne izzivate, sicer vam bomo bolj natanko izprašali vest. Ustanovitev Sokola je bila precej klaveraa, ker je samih šmarskih Sokolov bolj pičlo število, so povabili tudi Sokole iz Slov. Oradca. Med to dičao družbo smo videli tudi visoko liberalno inteligenco ter dičnega šmarskega farana Verdineka, p. d. Kralja, ki se je pustil ločiti od prave žene i_ žiyi že več kt z drugo. Da bi jih več privabili, so jim obljubili, obkko zastonj. Mislim, da si bodo starši dobro premislili, predao bodo pustili svoje siaove k brezyerskemu Sokolu. Že na daa ustanovitye so pokazali, kaj znajo. Ko so namreč Orlice iz Prevalj šle k vlaku, jik je ta čedna družba sprejela z divjka kričanjem sokolske koračnice. Posebno se je odlikoval dr. Pernat, odvetaik v Slov. Gradcu, kateremu toplo priporočamo, aaj si večkrat prebere knjigo o lepem vedenju. Mati ubogih uiorla. Od Sv. Frančiška v Savinjski dolini poročajo: Preteklo soboto, dne 2. rožaika, smo izročili materi zemlji blago ia krščaasko ženo Mazejevo mater iz Okonine. Rajna je bila res vzor krščaaske gospodinje, kar spričuje tudi to, da se v hiši pri Maziju ne nahajajo veri soyražni listi, ampak je že od nekdaj pri _iši «Slov. Gospodar« kot star prijatelj in še več irugih krščanskih listov. Nismo si mislili, ko smo tik pred volitvami imeli volilai večerni sestaaek pri MaziJH, da se bomo tako kmalu ločili od nje, od one, ki aas je bodrila za našo krščansko SLS. Kako spoštovaaa j« bila, je pokazal njea pogreb. Ni bila zastopana le domača župnija, ampak tudi sosedne.saj blago ženo je »sled njeae radodarnosti spoštovalo vse in po vsej pravki se iahko reče, da je bila umrla mali ubogih. Počiy-aj y miru blaga žena! Njenemu možu in otrokom pa oaSe odkritosrčao sožaljet Smarčani in okoličani, bodite zavedni naši pristaši v vsakem oziru! Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo: «Sloy. Gospodar« je hvalevredno pozval slovenske kniele na bojkot napram vsem liberalaim zavodom, ki podpirajo Orjuao in demokratsko centralističai tisk. — »Gospodar« je pa pozabil, da iraamo tudi pri aas v Šmarju Posojilako, ki je skoz in skoz demokratska in sramota za ysakega Šmarčana in okoličana ki bi nalagal svoj denar v ta zavod, ki podpira brezverskega Sokola, razbojniško Orjuno in druga demokratska diyjaštva. Zavedai Šmarčani, posaemajte gledc zavedaosti Slov. Bistričaae ia obraite hrbet liberalai posojilaki, katero naj odslej podpirajo šmarski liberalni šolaiki, advokatje ia Sokoli, ne pa krščanski kmetje, ki so zyesti pristaši Ljudske stranke. Dragi kmetski Smarčani m »količani, yen z vašim z žulji prisluženim denarjem iz liberalne posojilnice! Prihodajič nekaj yeč o tem deurnem zavodu! Umrla je cvetka. (Dopis iz Verač pri Kozjem.) Dae 23. maja smo spremili k zadnjemu počitku učitcljico, 31_lno devojko Marico Bovha-tovo, ki je po kratki, b mučni bokzai mirno v Gospodu zaspala. Bogata dobrih del se je preselila od nas v boljše življenje tja med krilalce, katerim je bila v življenju tako zelo podobna po svojih vsestranskih vrlinah in krščanskih čednosti_. Pri odprtem grobu je imel pretresljiy poslovilni govor domači i. g. župaik, spominjaje »e njeniii aasluj, Zainji čas je službovala kot učiteljic* v Sevpici. Ifi slu/iia iz Jobkkarije, pač pa iz pravega idealizma, iz Ijubeziii do malčkov in svojega k-planega nsrofla. Iz aaroda je vzrastla, za narod je liolela dclovaii in se zaaj žrtvovati kot aekdaj ajea sedaj že y Bogu počivajoči oče, nepozabni nam Jakob Bovha. Ti pa, Marica, spavaj mirao v domači zemlji na straai svojega očelal Razočaraaje Te je spremljalo na potih Tvojegn življeaja, želje se Ti niso vse izpolaik . . . Pa jedaa sc Tebi je želja spolnila, truplo v domači da zemlji leži ... Tvoj dub bo pa živel še daije aied aami ter aas bodril k dobremu, vzvišeaemu . . . Tyoji ideali ne bodo zamrli, udejstvovali sc bodo po tistih, ki si jim bila vodilo ia vzor! Šla si po plačilo k Bogu, kjer ni sovraštva, ne hinavščiae, kjer tudi ni — prevar! Iz kozjanskega okraja nam poročajo, da tsdi pri ajih vojaška oblast zahteva, da morajo kmetje pripeljati vso živino ia vozove iz cekga okraja v trg Kozje aa pregled. Ta aeumestna zahteva vojaške oblasti je poyzročila med ljudstvom veliko razburjeaje, ker knietje ravao sedaj, ko je toliko dela, nimajo maogo časa goaiti živiao aa pregled v tako oddaljea kraj, kot je trg Kozje. Zakaj pa ae bi vojaška komisija potovala po občinali, kjer l>i pregkd izvršila hitreje in brez vsake škode za kmete. Tako pa morajo kmetje zarauditi celi daa, če liočejo, da jife vojaška oblast ne kazauje, ako ae priženejo živiae na pregled. Opozarjamo aaše poslaace, d^ to zadevo urede, da ne bo ljudstvo trpelo škode. Tajništvo SLS v Ko/jem uraduje doraa tri dai v tcdau ia sicer: v torek, četrtek ia petek. Ostale daeve je tajaik aa potu. Toliko v vedaost straakaai, ki prihajajo v tajaištvo po pojasaila. Organizatorično delo pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Tudi pri aas aapredujemo. Pred dvemi leti se je pri aas osnovalo Kat. slov. prosvetao draštvo, v katerega je dosedaj včlaajeaih 52 moških ia 69 žeaskih člaaov. Š svojo pridaostjo ia štcdljivostjo si je društvo v teku dvch let aabavilo lastae kulise in oder. Dne 27. 5. t. 1. jc društvo igralo že na lastaem odru, ko je vprizorilo 2 igri: »Razvalina življenja« in «Vse aaše«. katerih čisti dobiček se je v zaesku 1935 K podaril ustanovi za nabav.j svetogorskih zvoaov. Burao ploskaaje mnogobrojaega občiastva je pričalo, da so igralci aad vse krasao izpolnili svojo aalogo v eni izmed težko vprizorljivih ljudskih dram ter da se zaaimajo zadelo na prosvetaem polju. Od Sv. Ruperta nad Laškim. Tukaj smo iaieli komisijoaelai ogied zaradi železnice, ki se gradi k rudaiku Trobni dol. Pri tej priliki smo šele prav spozaali, kakšea prijalelj kmetov je propadli kandidat liberalcc dr. Roš. Ko je člaa okrajnega zastopa kmet Hrastaik zahteval vštric Pusarjevega mlina oporni zid ia ograje za cesto, je rekel dr. Roš, da naj to okrajai zastop napravi. Ko mu Hrastaik odvrne, da ima okrajai zastop drugih izdatkov zadosti, ne pa da bi popravljal škodo aa okrajai cesti, povzročeni po družbi, je dr. Roš jezno zakričal: »Zakaj ste jo pa prevzeli, to cesto? To je klerikalao gospodarstvo!« Dolga leta smo Šeatruperčaai in drugi prosili, da bi se omeajeaa cesta prevzela od okrajaega zastopa, ali vse zastonj, dokler so imeli liberalci pri okrajnem zastopu odločilno besedo. Ko pa je dobila SLS v okrajnem zastopu večino, kar ji tudi po pravici gre, je pa prevzel okrajai zastop aa prošajo štirih občin to cesto, dasiravno si je dr. Roš na yse načiae prizadeval, da bi to preprečil, ali pa ovrgel, ko jc lansko kto okrajni zastop prišel po krivici zopet v liberalae roke. Tako smo torej pray spozaali tega kmeis kega prijatelja. Čisto prav je imel kmet Hrastaik, ko mu je povedal, da se njemu škoda zdi tistega deaarja, če ima kmet aii delavcc kakšne koristi od njega, za bogate družbe se mu ga pa nič ne toži. Takšni prijatelj kmeta stel Kmetje, dobro si ga zapomaimo! Siromašna vdova, kateri je pred kratkem mož po dolgoletni bolezni umrl ter jo zapustil z majhnim otrokom, se obrača aa blaga srca, ki bi ji hotela priskočiti na pomoč z kakoršaimkoli zaeskom, da se reši iz bedaega položaja, v katerem se sedaj aahaja. Blagohotae darove sprejema župnijski urad sv. Petra ia Payla v Ptuju. Vozni red, veljaven od 1. junija 1923 se dobi y Cirilovi tiskarni. Cena komadu 1 dinar, po pošti 40 par več. Poleg južne železaice so oojavljene še sledeče proge: Celje—Dravograd, Ljubljaae—Kamnik, Ljubljaaa— Jesenice—Trbiž, Kraaj— Tržič in Jesenice—Bohinjska Bistrica. Priporočamo ga zlasti turistom, ker zayzema vsled svoje ročne oblike jako malo prostora. Znana dežnikarna Vranjek y Celju se je iz scdaajih svojih prostorov na Slomškovem trgu št. 1 prcselila aa Kralja Petra cesto št. 25, v bivšo graško mitnico. Jo priporočamo našim bralcem! za nabavo telovadnih oblek in kroj«v, da potoan «Č«bclice«j zbirajo zneske za yožnjo v Ljubljano, da goj« petje i:i pridobivajo novih članov. Vsak odsek naj vpošlje okrožju takoj žievilo lclovadcev, ki bodo nastopili pri kat. shodu. Vsem odsckoml Odpošljitc v najkrajšein časi; inesočae štatistike. Pošljite takoj izpolnjene članske listke okrožju. Odseki, katere to zadcva, aaj store -Smpreje svojo dolžaost. Odseki srenje Siudenci. Dne 17. j-nija t. 1., ob pol 10. uri predpoldnc se bo vršil v Mariboru y Lekarniški uiici občai zbor sreaje Sludenci. Udeležba obyezna za odsek št. Jaaž aa Dravskem polju, Sv. Martiii pri Vurbcrgu ia Studeaci. Po možnosti naj pridejo ysi odlx>rniki. Telovadni odsek Orel pri Sv. Juriju ob Taboru priredi v nedeljo, dne 17. t. m., igro