Štev. 49. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 2. decembra 1926. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi ma dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina. naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasev cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči5Din. više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da sa vso oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Svetek zjedinjenja. Prvoga decembra Slavi naša država desetletnico svojega obstanka. Pred desetimi leti na te den so zastopniki Slovencov Hrvatov i Srbov s te ešče srbskim prestolonaslednikom Aleksandera sklenoli, da se vse tisto krajine gde prebivlejo Srbi, Hrvati i Slovenci zdrüžijo s Srbijov v edno velko narodno državo. Ta država se zdaj imenüje uradno kraljevin Srbov, Hrvatov i Slovencov, zovemo jo pa kratkomalo za Jugoslavijo. Za Jugoslavijo jo zovemo zato, ar so v toj državi zdrüženi Slovani na jugi; mamo pa tüdi Slovane na severi kak Čehe, Slovake, Poljake, Ruse i tak naprej. Tej sebe zovejo tüdi vsi za Slovane. Slovaki na Češkom sami sebe cilo zovejo za Slovence ne za Slovake, če bi se pa ednok mogoče ešče vsi tej severni Slovani zdrüžili v edno velko slovansko državo, bi se zvala ta držáva gotovo Severoslavija. Bolgari. Na jugi so v Jugoslaviji ne zdrüženi ravno vsi Jugoslovani. Bolgari so tüdi Slovanski narod, pa majo svojo posebno državo, ločeno od naše države. Bolgari so na čüden način gratali Slovani. Oni so po svojem pokolenji pravzaprav Mongoli i so prišli v te kraje tak kak Vogri iz Ažije. Tü so se pa med slovanskimi narodi nastanoli, se zoženili i prevzeli Slovanski jezik, slovanske še- ge i navade i krščansko vero. Tak se zdaj oni tüdi štejo med Slovane i je močna vola tak med Bolgari kak v našoj državi, naj bi se tüdi bolgarska država pridrüžila našoj državi v edno Velko popuno Jugoslavijo. Kelko vekša je namreč edna država, telko ležej se razvija i telko več vala njena reč tüdi med drügimi državami. Že zdaj je naša država najmočnejša i najbogatejša na balkanskom polotoki i Nemci nam že naprej proroküjejo, da je Jugoslavija bodoča velesila. Če se pa zdrüži z bolgarijov, bodo zalevala tri morja meje naše države kakti Adrijansko, Egejsko i Črno morje. Zasedeno ozemlje. Poleg Bolgarov, šteri so tüdi Slovanski narod i so nej zdrüženi v našoj državi, pa mamo ešče Odzvüna naše države pol miljona Slovencov i Hrvatov pod Italijov i Austrijov i nikelko Slovencov tüdi pod Vogrskov. Tej bi se radi tüdi vsi zdrüžili v našoj državi nego v mirovni pogodbaj so je krivično odrezali od naše države. Tej lüdje i ta zemla po vsoj pravici pripada k našoj državi i je majo drüge države po krivici zasedeno. Zato pravimo toj zemli zasedeno ozemlje. Tej lüdjé, posebno tisti pod Italijov dnes jako dosta trpijo. Taljanje je na vse načine silijo, naj bi iz Slovencov kem prvle gratali Taljanje. Tam nemajo niti edne Slovenske šole, Slovenske vučitele preganjajo i je prestavlajo v kraje, gde nega slovenski lüdi, med Slovence pa pošilajo vučitele, šteri gučijo samo taljanski i ne razmijo niti reči slovenski. Ravnotak delajo z dühovniki. Taljanje dobro znajo, da dobri domači dühovniki najbole čuvajo svoje lüdstvo. Zato so vnogo dühovnikov že iztirali iz tej krajov, drügim pa delajo vsešerom najvekše neprilike. Med Slovence selijo vsakše leto vnogo taljanski drüžin. Zemle domačinom neščejo dati, nego samo Taljanom. Domači človek slüža nemre dobiti, Taljan ga pa naednok dobi. Zato se lüdjé iz Primorskoga trumoma selijo v Ameriko i drüge države, na njüvo mesto pa naseljavlejo taljanje svoje lüdi. Pride čas! Pride pa čas, gda se vse te krivice popravijo. Bog kaštiga na zemli tüdi grehe narov. Južni Slovani so bili dugo raztepeni pod raznimi gospodari, letos pa obhajamo prvo desetletnico kak smo zrdüženi v ednoj državi. Nej je ešče vse tak kak bi si želeli, ali to je naša država i mi sami si jo bomo že znali tak napraviti, da bo prav za nas. V drügi državaj je vnogo krvi preteklo prvle kak so gratale tak velke i tak močne kak so dnes. Naša država se je zdrüžila brez krvi i si šče tüdi vse brez krvi uredili. Želemo samo, da bi odznotra države kem prvle prišli do reda i mera, da bomo tak lehko tüdi kem prvle v zadostnoj meri skrbeli za tiste, šteri so ostali i trpijo odzvüna naše države. Za réd i mér v državi pa moramo vsi skrbeti i tisti, šteri dela proti tomi redi i meri, je ne samo sovražnik države, nego škodovalec nas vsej. V državo pa pride red i mér, če si bo naše lüdstvo znalo zebrati prave zastopnike, šteri bodo vsigdar i vsešerom delali za to. Dnes ma naša država na najvišišem mesti človeka, šteri je sposoben napraviti red i mér, Škoda samo, da je te človek že prvle nej prišao na to mesto, ne komaj te, gda je bilo že strašno zavoženo. Daj pa Bog, da bomo obslüžavali drügo desetletnico zjedinjenja v svojoj velkoj držávi tak, da bodo v njoj v istini zdrüženi vsi Jugoslovani od Slovencov do Bolgarov. Te čas pa prvle ali sledi mora priti, ar to zahteva pravica. Našim pristašom! Občne zbore krajevnih organizacij Slovenske ljudske stranke za leto 1929. naj napravijo vse naše organizacije v nedelo 16. decembra ali pa, če gde na te den toga ne bi mogli zvršiti, najkesnej v nedelo 23. decembra toga leta. Podrobnejša navodila dobijo vse krajevne organizacije v posebni okrožnicah. — Tajništvo S. L. S. v Mariboru. Kalendarje Srca Jezušovoga so dotiskani, se vežejo i do se za kratek čas razpošiljati. Vsi, ki majo M. List naročen i so ga plačali, dobijo kalendar brezplačno. Ki majo samo Novine naročene, ga dobijo za 4 Din., če nam te peneze naprej notri pošljejo, i če so Novine že plačali. Ki pa ščejo kalendar küpiti, ga dobijo v trgovini pri Erdőssyji i Hahni v Soboti, pri Balkanyiji v D. Lendavi, pri Rogani v Večeslavcih, na uredništvi Novin v Soboti i na uredništvi M. Lista v Črensovcih. Cena kalendara je kak lani 8 Din. Gospodinjski tečaj. S podporov oblastnoga odbora mariborskoga se bodo vršili po celoj mariborskoj oblasti posebni tečaji za izobrazbo naši deklin. Eden taksi tečaj traja 22 dni i se kmečke deklice včijo pri tom kühati, šivati, najpotrebnejše pletenje, vezanje i tak naprej. Pri kühanji se posebna pazka obrača na zdravo prosto hrano i na hrano za betežnike. Poleg toga so pa predavanja od splošnoga gospodinjstva — pospravlanja sobe, čiščenje, pranja, peglanja, nikelko od mlekarstva, perntninarstva, živinoznanstva i tak dale. Tečaj v Soboti. Taksi tečaj se bo vršo zdaj tüdi v Soboti. Začne se v soboto 8. decembra. Sprimejo se dekline iz okrogline sobočke, Stere so stare že 14 let. Sprime se pa zaednok samo 12 deklin. Vse, štere se ščejo toga tečaja vdeležiti, se naj javijo te dni pred 8. decembrom v pisarni lüdske šole v Soboti predpoldnevom od 9 vöre naprej. Pridejo naj bole samo iz sobočke okrogline, to pa zato, ar tečaj traja od 8 vöre zajtra pa do 4 vöre po poldnevi i štere so jako oddaljene od Sobote, njim bo teško priti do 8 vöre v Soboto, Tečaj je brezplačen, samo telko stroška morejo dekline prinesti seov. kelko je potrebno za kühanje i za drva morajo vse vküp dati. To oboje pa pride jako malo. Otvoritev. Otvori se tečaj v soboto 8. decembra ob edenajstoj vöri v občinskoj hiži. Ob toj priliki pride poseben gospod iz Maribora, šteri bo meo edno gospodarsko predavanje. Dekline, štere bodo sprejete, naj pridejo s svojim Očom ali materjov, k predavanji pa lehko pride vsakši. Tečaj se nameni zaednok vršiti samo vsakšo soboto mogoče bo pa tüdi po dva dni na tjeden, od koj se prvi den tečaja vse lehko vsi pognčijo. Tečaj bo vodila Strokovna učiteljica gospodična S. Schwarzova. Zakon od nagle pomoči za od süše i drügih vremenskih neprilik obiskanim krajem. Te zakon je zglasan že. Po tom zakoni dobijo od süše i drügih vremenskih neprilik obiskani kraji 117 milijon dinarov pomoči ka si stemi penezi spravijo krüh z delom. Sirote, štere zavolo starosti ali betega nemrejo delati, dobijo po tom zakoni 8 mil. dinarov podpore potom Rdéčega Križa. Od naše stranke sta bila v tom odbori dr. Kulovec i Klekl. Prvi je predlagao k zakoni, naj se dajo ešče tarifne olejšave pri prevozi hrane i krme v te ponesrečene kraje. Prosvetni minister je obečao pomoč nakeliko njemi to dovolijo dohodki ministerstva. To ministrstvo najmre ma več stroškov kak dohodkov. Poslanec Klekl so predlagali, naj se dela v tistih krajah kde je bila vremenska nesreča, od ponesrečenih ljüdih i to v prvoj vrsti od siromaškejših. Njihov predlog je bio ednoglasno sprejet i je prišo v novi 11 član, šteri se glasi: »Na vse delo po tom zakoni so bo v prvoj vrsti jemalo siromaško prebivalstvo onoga kraja kdo so bodo ta dela zvršavala.« Ar se pa bodo po 1. člani toga zakona ta delo zvršavala tam, kde je bila nesreča, pridejo v poštev naši kraji iz gornjega dela Slov. Krajine, gde je bila süša, toča, to je od Jürja do Martjanec na Dolinskom pa Motvarjevci, Kobilje, Čentiba i süšne Goré. Ka se pa bo delalo i gde ravno, to se pa zdaj bo določilo. 2. N O V I N E 2. decembra 1928. NEDELA. (V adventi prva, Evang. sv. Lukača 21; 25—33.) V tisti časaj pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Znamenja bodo na sunci i meseci i zvezdaj i na zemli bo stiska med narodi zavolo strašnoga šümneja morja i valov. I lüdjé bodo trepetali od straha i čakanja toga ka ma priti na ves svet, ar burkale se bodo moči nebeske. I teda bodo videli Sina človekovoga priti v oblakaj neba z velkov močjov i veličastvom. I gda se bo to začnolo goditi, Poglednite i povzdignite svoje glave, ar približavle se zveličanje vaše.“ I povedao njim je priliko eto: »Poglednite figovo drevo i vse drevje; gda že poganjajo bratje, znate, da je leto blüzi. Tak tüdi vi, gda bote videli, da se to godi, znajte, da je kralestvo bože blüzi. Za istino povem vam, da ne prejde te rod, dukeč se vse to ne zgodi. Neba i zemla prejdeta, moje reči pa ne prejdejo. Navuk: Što nešče za Kristuša-Odrešenika, bo prisiljeni sprejeti Kristuša-Sodnika. Ve nebesa ga rosite! Pa prihaja tista lepa doba v cerkvenom leti, gda najbole čütimo kak smo mi v svojoj düši bogati i kak so vsi Siromaški i mali, šteri so zavrgli Cerkev. Zimski čas prihaja, v naši düšaj se pa poraja sprotoletje, v naši düšaj vzha]a sunce. Mlado i staro pohaja vsako zajtro zaran k zorjenicam. Mraz je, kmica je, v düši je pa toplo i svetlo. Kak se nam smeje domáča cerkev že Ozdaleč s svojimi razsvetlenimi okni ! Kelko srčnoga veselja vživajo naša deca ! V nestrpnom veselji vsi nekaj Čakamo. Nekaj lepoga, dobroga nekaj veseloga. Ves adventni čas ne čütimo mraza v tom veselom pričaküvanji. Božič pride i ž njim radost v naše düše. Ne prinaša nam zemelskoga bogastva, prinaša nam pa mer i veselje v naše düše. I pri vsom svojem siromaštvi smo nezmerno srečni zadovolni. — Zdaj nam pa naj dajo tisti, šteri so zavrgli to znotrašnje veselje samo najmenšo nadomestilo za to naše bogastvo. Vse veselice, vsi plesi vsa bogastva nam nemrejo spraviti niti senco toga zadovolstva, štero čütimo v naši düšaj v tej lepi dobaj cerkvenoga leta. Boj za šolo. V Belgradi razpravlajo o načrti novoga lüdskošolskoga zakona prvlé kak ga predložijo parlamenti, da ga sprime. Načrt za te zakon je bio zgotovleni za prvejše vlade, gde so demokratje ešče velko reč meli. Zakona v takšoj obliki, kak so ga tej pripravili, zdajšnja vlada nemre sprejeti. Te zakon ma namreč pred očmi samo vučitele, ne pa vzgojo dece. Ravnotak nalaga lüdem velke dužnosti i velka bremena za vzdrževanje šol, pravic njim pa ne da skoro nikši. Spomina vredno je tüdi, da so tomi odbori, šteri obravnava lüdsko-šolski zakon, poslali zdaj vučitelje iz naše države, šteri so organizirani v Udruženji jugoslovanskih učitelov svoje posebno mišlenje i zahteve k zakoni. V tem zahtevajo vučitelje, da dühovnik nesmi včiti katekizma v šoli. Da prej dühovnik ne ve tak vzgajati, kak eden vučiteo, šteri se je zato vö včüo, da vzgaja mladino. Povedali so ešče cilo, da dühovnik zna Prinesti med šolsko deco kakšo kügo, ar hodi okoli betežnikov. K tomi razmeten človek skoro kaj ne ve povedati. Znali smo da so tej novoga düha, takzvani demokratski vučitelje ne kakše posebne zvezde, da pa majo v istini jako stisnjene možgane, to so pa komaj s tem pismom pokazali. Naši poslanci so se ostro zavzeli za spremembo toga zakona i g. prosvetni minister Grol je sam povedao, da je te načrt ne delo te vlade i naj ga odsek znova predela. Laganje z dačov. Naj ležej je tistomi, šteri se postavi na edno stran, nika ne dela i se iz vsega norca dela i vse samo šinfa. To delo opravlajo naši demokratje. Mislijo si: Nebes itak nega na zemli i toga nam nišče nemro spraviti, zato pa težimo i šimfajmo nikaj le ostane. Zdaj bi na vsakši način radi lüdem dopovedali, da pod Korošcovov vladov več dače plačamo kak prvlé. Toga ne pravijo, da bi zdaj več dače plačali kak te, gda so bili oni na vladi, ar toga nemrejo povedati. Samo to pravijo, da zdaj več dače plačüjemo, kak prvlé. Ka je istina? Najprvle moramo povedati, da mamo v glavnom troje vrste dače. To Je državna, oblastna i občinska doklada. Dr. Korošca bi lehko primali samo za državno dačo, če bi že z demokratskimi možgani mislili, da je samo dr. Korošec Vsemogočen gospodar v državi pa nišče drügi i da samo on lehko zniža ali zviša dačo, kak je njemi draga vola. Tü pa lehko najležej vidimo, gda se je plačüvala vekša dača prvle ali zdaj, če vzememo uradne številke, iz Belgrada, kelko penez iz dač je prišlo od nas v Belgrad. Mislimo, da so to najbole zaneslivo številke. Slovenija je plačala: Leta 1924. — 190 miljonov Din. Leta 1925. — 295 miljonov Din. Leta 1926. — 226 miljonov Din. Leta 1927. — 227 miljonov Din. Leta 1924. i 1925. so bili v vladi demokratje. Zdaj pa poglednimo za kelko so povekšali dačo od ednoga do drügoga leta ! Za letos se ešče nemre zračunati na celo leto, plačala je pa Slovenija letos v 9 mesecaj 132 miljonov i pravijo, da do konca leta ne dosegne niti 200 miljonov. To je državna dača. Gde je pa te vekša dača? Državna dača je ne vekša nego od lani na letos so za 125 procentov vekše oblastne cestne doklade. Tisti na priliko, šteri plača vse neposredne državne dače 20 Din, plača k tomi letos ešče 25 Din cestni doklad. No, tej penezi ostanejo po večini doma, ar to moremo priznati, da se te ceste zdaj jemlejo vred kak mogočo nigdar prvle. Vnoge občine so pa navrgle tüdi jako visike občinske doklade. Ništerne občine, kak na priliko Vel. Dolenci, cilo 5 Din na eden dinar državne dače. To se pa od lani na letos že pozna. Vse to je pa na čekaj vküp pisano i lüdje mislijo, da je to vse državna dača. K tomi pa te zdaj ešče pridejo z lepimi rečmi naši demokratje i na vse načine hujskajo. Če pa ešče što pride kaj od dače lagat samo lepo trbe povedati. Pri vsej davkarijaj so skoro vsi uradniki demokratje i ne Povemo dvakrat, da tü pa tam mogoče sami radi delajo kakše krivice lüdstvi, samo naj bi mogli na te način šinfati naše poštene lüdi. Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. XV. Gda se je Anton približavao svojoj hiži, je vido, da je ešče posvet v hiži. Nej je bila navada pri Smrekarovih, da bi tak kesno v noč svetili, zdaj se je pa Antoni to ešče dobro vidlo. Ročno je skočo s kolesna i je zružo po okni. Hlapec je prišao iz Štale i izpregao konje, Antoni je pa prišla odpirat žena. Posvet je mela v rokaj i vidlo se njoj je, da je objokana. Reči njemi je ne povedala pa tüdi on je brez edne reči stopo v hižo. Ka se je zgodilo na poti je že znala, ar je eden sosid prišao nikelko prvle domo i njoj je vse povedao. Anton vrže kaput pa kraščak s sebe, obstane pred ženov i ostro pita: „Gde je Franca ?“ „Spi“, odgovori žena i se zgene po celom teli, »Idi po njo!« zapove Anton. »Zdaj nej« odgovori preplašeno žena. „Pravim ti, idi po njo i to včasi!“ veli Anton odločno. Smrekarica si pokrije obraz i začne jokati. »Tak, tüdi ti več neščeš čüti ! Dobro!« odseče kratko Smrekar, za- me posvet i se napoti proti tistoj sobici, gde je navadno spala Franca. Smrekarica je znala, da Franca dnes ne spi tam, nego jo je za to noč preselila v zgornjo sobico, nego nika je ne pravila. Mož je prišeo nazaj i stopo s svečov pred njo. Žena je znala ka to pomeni i je z jočom začnola gučati: „Anton, jez sam te ešče malo prosila v svojem življenji, zdaj te pa prosim za božo volo pomiri se. Idi spat. Zajtra boš gučao ž njov, zdaj si pa čemeren. — Pa biti je nesmiš.“ »Če nede takša kakšo jez ščem, tri palice razbijem na njoj. Znaš, da sam je ešče nej büo, nego či je nači nej, te naj zna što je njeni oča. Jez sam svojemi oči ešče dnes zahvalen, da sam po njegovoj voli delao. Samo idi spat“ pravi za eden časek Anton ženi. »Nicou si mi jo skrila, zajtra jo pa ščem meti pred seov.« Naskori po tom je gratala kmica v Smrekerovoj hiži. Vse v vesi je mirno spalo, samo mati pa hči sta ne mogli zatisno ti oka. Bridko čakanje drügoga dneva je težilo obema srce. XVI. Smrekar je bio vajeni rano stanjüvati, naj je šo spat ob deveti ali pa ob polnoči, naj jo že legao popunoma trezen i spočinjeni ali pa nikelko vinjeni i trüden. Po njem so se morali ravnati vsi drügi. Tüdi to zajtro je stano Smrekar ob svojoj navadnoj vöri i pogledat šo okoli hramov i živine, če je vse v redi. V kühnji je vido svojo hčer, Pogledno jo je malo pa šo brez reči mimo. Po pol osmi je bio zajtrk gotov. Vsi so bili pri stoji samo France nej. „Gde je Franca?“ pita oča. Mati pove, da je vinej i da nemre jesti. »K stoli se pride k molitvi, naj se jej ali, pa ne« odgovori Smrekar i naskori potom pride Frnnca notri. Jela je jako neslano i malo, komaj telko, da je pokušala jestvine. Po zajtrki je vsakši od hlapcov nemarno napravo po pol križa, popravo razkuštrane vlase i odišao vö. Franci je pravo Smrekar naj ostane notri. Gda sta bila že sama v hiži je oča zakleno dveri odznotra. Hči je sedela na klopi, bleda kak mramor i roke mela mrtvo spüščene na kolenaj. Óča je stopo na sredo hiže i pravo: »Stopi esi pred mene!« Hči je stopila, zdignola proseči pogled proti oči, gda je pa Vidla njegov oster obraz je pa znova boječe povesila oči. »Poklekni !« pravi oča ostro. Deklica spadne na kolena pred očo i vdari v glasen joč. »Što sam jaz?« Smrekar je morao ešče ednok ponoviti to pitanje, prvle kak njemi je odgovorila s slabim glasom: »Moj oča«. »Moli deset boži zapovedi !« Hči začne pa nemre naprej od drüge. Oča to vidi i jo pita: „Ka vči štrta zapoved ?“ Poštüj očo tvojega i mater tvojo . . .“ »Dobro. Ali me poštüješ?« »Poštüjem« odgovori hči z boječim glasom ! „Kakpa, tak, da za mojim hrbtom delaš nepoštene reči. Ka maš s tistim, šteri drügo nema kak sam sebe?“ »Oča, pregrešnoga sam nikaj ne mela žnjim.« „Tak, ešče kaj pregrešnoga bi ti trbelo meti ! Te mi lehko ideš po sveti iskat očo pa mater. Oblübi mi, da od dnes naprej več neboš mela nika ž njim i da tüdi gučala več neboš ž njim. Oblübiš?“ Hči se šče oklenili njegovi nog, nego on ešče ednok zakriči »Oblübiš ?« „Obečam“ pove v joči ona. »Vidiš ka visi tü na steni?« i pokaže na pükšo. »Raj ga strelim — kakpa — vej znaš« rekši se obrne i odide nad dveri vö. (Dale sledi.) Murska Sobota. — Proslava prvoga decembra v petek zvečer bo lepa, samo če nede božnoga vremena. Če bi bio dešč, odpadnejo govori i Obhod po mesti ravnotak razsvetlava. Vršila se bo samo posebna slavnostna seja občinskega odbora v varaškoj hiži. — G. dr. Glančnik odhaja z dovoljenjom ministrstva za narodno zdravje na več mesečni dopüst v Beč. Specializirati se misli posebno v zobnoj stroki i se po končanom študiji vrne nazaj v Soboto. — Občni zbor dijaškoga podpornoga drüštva. Preminoči petek, 23. toga meseca se je vršo v gostilniški sobi g. Benka letni občni zbor toga drüžtva. Navzoči, so bili med drügim tüdi poleg predsednika ravnatela g. Vagaja, i odbornikov g. okrajni glavar. Iz poročil se je vidlo, da drüštvo skrbi predvsem za dijake na te način, da skrbi za šolske knjige siromaškejšim pa davle tüdi penezne podpore. Preci je prišparanoga že tüdi za ustanovitev dijaške kuhinje. Drüštvo je naročalo knige direktno iz Ljubljane i je s tem prišparate za siromaško dijaštvo dobri 25 procentov. Ništerni sobočki trgovci so prek gremija protestirali proti tomi, da drüštvo ne küpüje knig od njij, ka je smešno, ar nišče nemre nikoga prisiliti, da pri njem küpüje, če indri falej dobi. Pri volitvaj je bio izvoleni z malimi spremembami nazaj stari odbor. 2. decembra 1928. NOVINE 3 — Najdeno. Poleg Fürstove trgovine sta se najšli dve malivi belivi detečivi rokavičici. Prinešenivi sta v uredništvo »Novin« gde se lehko dobita. Slovenska Krajina. — Opomin dužnikom. Zadnji mesec leta je prišao, Novine i M. Liste ste redno dobivali, prosimo Vas, kak poštenoga človeka, da nam to itak najnižišo naročnino tüdi pošteno plačate. — Navuk za tretjired i ponovitev obljübe bo, kak vsako leto, 8. dec. na god Nevtepene Device Marije, v Črensovcih popoldnevi ob pol treh. — Naši veški cintorje so letos bili lepi, mirni, dostojni. Bio sem na ednom, kda je bilo največ naroda zbranoga. I ka sam vido? Vse je tiho i potopljeno v pobožno molitev ali pred glavnim križom ali pa pri grobi svojih dragih. Nišče niti glasno ne je gučao ne samo na cintori, nego ešče zvüna njega ne. Hvalevredni red v Slov. Krajini, naj bi ga povsod nasledüvali ! — Nova posojilnica v Beltincih. Demokrat Rešek je odpro pri nas demokratsko posojilnico. Če de njemi tak nosila intereše, kak škrinja demokratske stranke kruglice, te jo naj včasi zapre. — Vsem županom. Ár dosta nepošteni ljüdi hodi pobirat, se dajo vö za ponesrečene i neso, so celo bogatejši, prosimo vse župane, naj dajo vö zbobnjati, ka nišče nikomi nikaj ne sme dati. Prosilci či pobirajo, naj se zapišejo gor pri župani, županstvo bo pozvedlo od oblasti, če je prosilec siromak, i če so prosilci zaistino samo po ugotovitvi siromaki, se bo v občini pobiralo naednok i med te sirote razdelilo. Réd nej bo! Na račun sirot naj se lumpi ne podpirajo. — Naši delavci, šteri so bili to leto v nemčiji zaposleni, so se z vekšega jako zadovolni vrnoli domo. S plačov so bili vsešerom zadovolni, čiravno so si ništerni tü pa tam želeli poleg dobre plače tüdi nikelko bogšo hrano. Tisti pa, šteri so bili v Belji, se že zda) na vse načine pripravlajo, če bi mogli v prišestnom leti tüdi oni priti v Nemčijo. To pa zato, ar se nikaj čüje, da mislijo velki tao zemle v Belji razdeliti med dobrovolce. Na te način bi kleti samo polovico delavcov lehko šlo v Belje kak to leto. Vüpamo se, da bo kleti lehko Šlo vnogo več naši delavcov v Nemčijo kak letos pravijo pa tüdi, da se v Rumuniji tüdi lehko dobi jako dobro delo za polske sezonske delavce. Zdaj je ešče čas i bodo mogoče naši lüdje v toj zimi kaj pozvedavali, da se naši lüdje kem bole zaposlijo. — Velka Polana. Dobili smo drügo stran i objavlamo: V zadnji No. vina) je bio članek od licitacije občinske krčme. Te članek pravzaprav žali nas Polančare. Iz tistoga članka se tak vidi, kak, da bi mi polančari bili sami pijanci i sami madjaroni. Istina je pa, da je malo občin v našoj krajini, štere bi v kratkom časi telko napredüvale kak ravno naša občina. Da od drügoga niti gučali nemo, samo poglednoti trbe v našoj občini šolo, cerkev i farov i bo včasi vsakši vido, če smo v istini dnes tam, gde smo bili pred desetimi leti. Ne je nigdar istina, da bi pri nas licitirali krčmo samo židovi ali pa z židovkinjami oženjeni oštarjaši, istina je pa, da je takšega niti ednoga ne bilo na licitaciji. Od gospoda Vrabla naj nam pa nišče niti ne guči nikaj. Mi ga dobro poznamo i smo radi, da je kem dale od nas. — Uredništvo na tom mesti izjavla, da tistoga članka v zadnji »Novinaj» ne pisao g. vučiteo Tratnjek, kak so to ništerni mislili. — Beltinci. V nedelo, 9. decembra po večernici bo v šoli predavanje za rojare. Predavanje bo meo strokovnjak v rojarstvi tišinski Školnik g. Antauer. Vableni so vsi rojari brez razlike, či so člani drüštva ali ne. Pridejo pa lehko tüdi vsi drügi, Šteri se zanimajo za rojarstvo. Plačati ne trbe nika. — Bogojina. Pravila naše nove hranilnice i posojilnice so potrjena od okrožnega sodišča v Maribori, ravnotak novoizvoljeni odbor. V najkračišem časi bomo teda tüdi mi meli tak potrebno i Zaželjeno posojilnico. — Cankovska fara se srčno zahvaljuje Občinam Rakičan, Satahovci i Lukačavci za nabrano silje, štero so te občine darovale našim po toči Oškodovanim siromakom. — Beltinci. Preminočo nedelo 25. novembra smo meli pri nas po vrsti štiri lepa predavanja s skioptičnimi slikami, štero so nam održeli g. kaplan Žalar. Lüdstva se je vdeležilo nad 1200. — Kak je v Uraguayi. V zadnjem časi se čiduže več naši lüdi seli v Južno Ameriko, Vnogi od tej v Uraguay, ar je posebni agenti na vse načine prigovarjajo, naj idejo ta. Ljubljanski oblastni odbor se je podrobno informirao kakše so prilike v toj državi. Na kratko bi lehko povedali za naše lüdi od té države eto: Navadni delavci teško dobijo delo, radi pa sprimejo različne obrtnike, mizare, mehaničare, zidare i tak naprej. Navadni delavci dobijo 1.20 do 1.80 pesov na den (1 peso je 55 Din, tak skoro kak eden dolar). Obrtniki pa dobijo tüdi 2 do 4, pesov dnevno. Navadni delavcov je strašno dosta brez delal stalno delo je jako teško dobiti. Po zimi ji je večina brez dela, vleti se nikelko ležej dobi delo. Nikelko dobrote za delavce ma v sebi to, da mora biti vsakši delavec sakulerani i pri kakšoj nesreči dobiva delavec polovico plače naprej, čiravno ne dela. Zato, če. že idejo mešterski delavci v Uraguay naj ido, Šče majo zasigurano delo, za navadne delavce je pa to jako riskirano. — Za poštene novine. Bliža se zimski čas. Lüdje majo več časa čteti radi segajo po dobrom čtenjej. Pazimo pa, da nemo svoje hiže smetili z malovrednim čtenjom. Takše čtenje dnes na vse kraje ponüvlejo našim lüdem. Zato dobro pazimo, ka jemlemo v svoje roke. »Novine« se morajo z novim letom ešče ednok tak razširiti kak so se. Dobro bi bilo, če bi Širitelje v tom časi pred svetki po mogočnosti obiskali Urednika »Novin« v Soboti. Ž njim bi se vnogokaj pogučali. Vsakša naša poštena hiža bi morala meti naročene „Novine“. Razne „Domovine“ 1 drüge takše liste, šteri nas i našo krajino pred svetom samo blatijo, pa naj nema niti edna naša poštena hiža. Ogiblite se takše hiže, štere majo pod svojov strehov takše novine. Šteri pa količkaj premorejo, naj si naročijo tüdi „Gospodara“ ali „Domoljuba“, posebno pa Mohorske knige. Samo v hasek bo nam vsem. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din.— Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. Tjedenske novine. — Dobro da se spomnimo. 26 november je rojstni den velkoga püšpeka i vučitela slovenskega lüdstva Antona Martina Slomška, za šteroga prosi slovensko lüdstvo da bi bio kem prvle prišteti med svetnike za volo svojega pobožnoga živlenja, 27. novembra je pa rojstni den dr. Kreka političnoga voditela slovenskoga lüdstva v zadnji letaj pred dr. Korošcom i velkoga prijatela kmetov i delavcov. — Novi župan Zagrebečki. V predzadnjoj številki naši Novin smo pisali, da je odstopo Zagrebečki župan arhitekt Heinzel, ar so radičovci strašno začnoli proti njemi kričati, čiravno so njemi nikši drügi krivic ne mogli dokazati kak to, da ne odobrava delo radičovcov. Po njegovom odstopi si je občinski odbor zmed sebe Zvolo novoga župana radičovca dr. Srkulja. Čüdno je bilo pri tom to, da je novi župan v svojem prvom govori povdaro, da šče nadaljavati delo prejšnjega župana Heinzla. V cerkev sv. Marka na zahvalo po zvolitvi kak je bila stara navada zagrebečkih županov, je pa novi župan radičevec ne šo. — Naprej lažejo. Pisali smo že kak naši demokratje zgrabijo za vsakšo priliko, gde bi mogli količkaj ogrditi katoličansko Cérkev i na njo konči nikelko blata lüčiti. Mehika njim ešče zdaj ne da mera. Naprej pišejo, da ma mehiška vlada prav da preganja krščenike, ar so si tej to zaslüžili. Mehiške krščenike zove demokratska „Domovina“ za klerikalec. Naprej lažejo te novine, da je morilca novozvolenóga mehiškoga prezidenta pregovorila k tomi deli edna nüna, čiravno je morilec sam izjavo, da ga je ne ona nagovorila k tomi, i da je ne pozna. Ravnotak naprej lažejo, da je na Hrvaškom eden frančiškanski Pater znoro drüge za peneze, čiravno je tisti človek nigdar ne bio pater. Či je bio v svojoj mladosti nigda v frančiškanskom samostani, Odked so ga zavolo nelepoga živlenja vö vrgli, stem je ešče nigdar ne bio pater. Nego demokratje to naprej lažejo si mislijo, nikak bo že vervao. — Ravnotak, so lagali na naše delavce, šteri so se pelali iz Belja domo i so si v veselji svoje vagone okrasili s papirnatimi rožami i pantliki Vsefele farbe, da so prej naši delavci meli okinčene vagone z vogrskimi zastavicami. To je pi- salo najprvle demokratsko „Jutro,“ za njim pa njüva malovredna „Domovina.“ Samo, naj bi pred svetom ogr-dili naše lüdi. I ništerni lüdje ščejo takše novine, štere za krščanstvo i za nas nemajo nigdar lepe reči širiti med našim lüdstvom? Ogiblimo se takše hiže, gde majo takše novine! Poštena hiža to nemre biti. Domača politika. Naš parlament. Pisali smo, da je bio predložen parlamenti novi proračun za leto 1929 šteri znaša 12 miljard. Po tom se je pa delo v parlamenti pretrgalo, da lehko posamezni odbori pripravijo najrazličnejše zakone, šteri morajo priti pred parlament. Eden zmed najvažnejši zakonov je na redi šolski zakon, šteri bo morao biti močno spremenjeni. Med tem časom so pa prišli v Belgrad Vnogi radičovski pa tüdi demokratski poslanci, šteri bi radi prijali plačo pa je po zakoni nemrejo dobiti ar ne hodijo v parlament delat. Tüdi med našimi slovenskimi demokrati poka. Njüv poslanec Urek je že povedao na ednom shodi, da so poslanci zato zvoleni od lüdstva, naj delajo v parlamenti. Ponüdo se je tüdi, da stopi v našo stranko če ga Sprimemo, ka se je kakpa ne zgodilo ar takši lüdi mi ne nücamo šteri bi samo te z nami bili gda so v nevoli. Dr. Korošec vodi dobro politiko. To dnes vsi priznavajo. V celoj državi ide vse na bogše. Vsešerom se kakpa to ne pozna, pozna se pa v državnom gospodarstvi. Demokratje so znali, da nedo dugo na vladi, zato so v kratkom časi vse zapravili. Razmetavali so peneze dukeč je kaj bilo, zdaj se pa čüdivajo, kakše čüde dela dr. Korošec, da je brez penez itak v red Spravo državno gospodarstvo. 26. novembra je prišao znova vküp naš parlament, gde pridejo na vrsto Vnogi Važni zakoni. Razglas. V Mlajtincih v bivšem logi grofa SZAPARY, prva parcela od Lükačoves se bode 4. ga decembra predpoldnom na licitaciji odavao goristojéči gabrov les za drva na obségi 2 plügov. Pošta. Števan Hozjan, Selnica 62. Ki majo pogodbo odobreno i zemljo na sebe vpelano, naj bodejo brez skrbi. To pa mislim, vi vsi mate že. Pa ovak se tüdi ne bojte, ne pride vse v razdelitev ešče ednok, tü se ide samo za male falate. — Vsem. Čeke pošljemo dužnikom, naj poravnajo svoj dug, konec leta je tű. — Širitelom. Sterjajte nam dug, zadnji čas je že, da vsaki plača, ka je dužen. Občina Bukovnica. Vi ste z Vašim prizivom zamüdili. Pa bodi Vam v tolažbo, da sta našiva g. poslanca v Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. imeni cele Slov. Krajine protestirala proti količniki 17 na katastri v Beogradi i pri našem odposlanci komisije. — Ivan Sakovič, Zenkovci. Ne Vam sila letos plačati, kleti Vas Bog blagoslovi, pa te lehko plačate. — Žilavec Jožef, Topolovci. Bejek je Prinas plačao 15 Din., ovo more pri Vas. Pišete, da ste poslali 520 Din. Mi teh penez dozdaj nesmo sprejeli. Javite nam, kde i kda ste je dali na pošto. — Denša Ivan, Chicago. Pri Vas so plačali nadale sledeči Novine : Marija Zelko, Dovečer Ivan, vsaki 4 dol., Marija Grüškovnjak je dala na podporo M. Lista en dolar, Jožef Raj plačao naročnine 2 dol., Jožef Györköš 2 dol., Matjaš Grüškovnjak darüvao dolar na podporo M. Lista. Vsem Bog plačaj, peneze prijali. Ki neso ešče plačali, prosimo je, naj taki poravnajo dug. — Hvala širitelom vsem za trüd. Imena onih, ki so nam küpili kamle za »Dom sv. Franciška “ smo objavili, če što ne bi bio, naj se javi. Ka do roke dobimo, vse objavimo v M. Listi. 4. N O V I N E 2. decembra 1928. GOSPODARSTVO. J. casar: Zadružništvo. Mi govorimo zdaj samo od pridobitni ali gospodarski zadrug. Pri zadrugi je važno sküpno delo. Če se delo kakšega drüštva ne vrši sküpno, se takše drüštvo nemro imenüvati zadruga. K zadrugam se ne prištevajo kakša dobrodelna drüštva, štera majo namen podpirati različne lüdi. Pri zadrugi se navadno podpirajo samo njeni Člani. Kakpa, da zavolo toga majo od zadrug tüdi vnogi drügi velke haske. Gospodarske naloge zadružništva. Zadruge ne zadevajo samo posameznikov, nego ségajo globoko tüdi v gospodarstvo vsej slojov posebno v gospodárstvo siromaškejših i srednjih lüdi. — Zadruge se borijo za poštenost v gospodarstvi i poslovanji. Zadruge pobijajo odiranje vsej vrst. Tak odiranje pri peneza) kak odiranje pri blagi. Zadruge razširjajo šparavnost, preganjajo ponarejanje blaga. Zadruge se držijo toga, da se pri odaji kmečki pridelkov plačüje vsigdar v gotovi penazaj i navajajo k pametnomi gospodarstvi. Z ednov rečjov: Zadruge dajo svojim članom na pošteni način vse tiste ugodnosti, štere lehko da eden velki obrat. Z njenov pomočjov lehko vsigdar vküp stopijo producenti i konsumenti, to je tisti, šteri majo blago sa odajo s tistimi, šteri blago küpüjejo. Odklanjajo pa zadrüge preküpčevalce to je tiste, Šteri blago samo drakšajo. Pri zadrüžništvi se širi tüdi póznavanje tržni prilik i se tak lehko določajo pravične cene. Zadruge zberejo okoli sebe male i srednje gospodare, Šteri se samo na te način lehko branijo pred velkimi kapitalističnimi drüžbami. Eden sam mali obrtnik se nigdar nemre ne s svojim delom, ne s cenami proti postaviti fabriki. Zdrüženi obrtniki v zadrugi pa lehko konkorirajo vsakšoj fabriki, ar majo menje stroškov i lehko bogše delo na plac postavijo kak fabrike. Samo v zadrugaj se lehko ohranijo i ostanejo mali kmetje i mali obrtniki. (Dale sledi.) Penezi. 1 amerikanski dolar 56'95 Din. 1 nemška marka 13.67 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengö 9 92 Din, 1 Češka krona 1.69 Din, 1 taljanske lira 2.98 Din, 1 francuski frank 2.22 Din, 1 angleški funt 276 23 Din. Štev. IV. A 18. 885/28. RAZPIS. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za dobavo vseh vrst mesa, mesnih izdelkov, moke in mlevskih izdelkov, specerijskega in kolonijalnega blaga, kruha in mleka, drv in premoga v letu 1929, to je za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1929, sledečim zdravstvenim zavodom: 1.) Splošni bolnici v Mariboru, 2. ) Javni bolnici v Celju, 3. ) Javni bolnici v Murski Soboti, 4. ) Javni bolnici v Slovenjgradcu, 5. ) Javni bolnici v Čakovcu, 6.) Javni bolnici in oblastni hiralnici v Ptuju, 7. ) Oblastni hiralnicl v Vojniku. Ponudbe opremljene s 100 Din. kolekom, glasečo se na stalno ceno, z navedbo eventuelnega popusta v %, je izročiti upravi dotičnoga zavoda, sa katerega ponüdba velja, najkasneje do 11. ure predpoldan dne 10. decembra 1928. v zapečatenem zavitku, na čegar zunanji strani je označiti naslov ponudnika, predmet ponüdbe in zavod, za katerega se glasi ponüdba. Ponudba, v kateri mora biti izrecno navedeno, da so ponudnika vsi podrobni dobavni pogoji znani i da na nje v celoti pristaja, je priložiti spričevalo sreskega poglavarja a in odražitelj-ski sposobnosti in potrdilo davčnoga urada, da so davki za tromesečje plačani. Vsak ponudnik mora založiti najkasneje do 10. ure predpoldne dne 10. decembra 1928. pri upravi zavoda, za katerega se glasi ponudba, predpisano kavcijo v višini 5% vrednosti ponudene dobave. O položeni kavciji prejme ponudnik od uprave zavoda Potrdilo. Oba pogodbenika si pridržujeta pravico, en mesec pred potekom I. polleta 1929. pogodbo Polletno odpovedati, ako bi se pogojene cene tako spremenile, da bi oblastni odbor ali pa dobavitelj ne mogel v II. polletju pristati na dogovorjeno ceno. Ako se nihče izmed obeh pogodbenikov pravočasno ne posluži te odpovedao pravice teče dobavna pogodba avtomatično dalje do 31. decembra 1929. Pri zavodih v katerih se peče kruh v lastni režiji in v katerih dobavljajo mleko okoliški posestniki v menjših količinah, odpade jo zadevne ponudbe. Podrobna pojasnila in podrobne dobavne pogoje za vsak posamezen zavod daje ponudnikom uprava dotičnega zavoda. Oblastni odbor si pridržuje pravico, oddati dobavo neglede na ponudeno ceno, in deliti dobavo med več ponudnikov. Na ponudbe, ki ne odgovarjajo prednjim določilom razpisa in podrobnim dobavnim pogojem, se ne bode oziralo. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 17. nov. 1928. Predsednik: Dr. JOSIP LESKOVAR, l. r. Sode (lagve) vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV P L A Č EK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Ka je „Mastelin“? „Mastelin“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „Mastelin“ utrjuje organizera pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „Mastelin“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „Mastelin“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na Pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Zdrav ostanoti, boleznim vujti! Če si prezebleni, ali prehlajeni, če maš mrzle noge, te glava boli, če maš migrene, reumo, če so ti oslabili živci i mišice, če si düševno ali telovno oslabo, če slabo spiš, če maš trganje v členkaj, bolečine na obrazi i po celom teli, če si preveč občütlivi za mrzeo zrak, i se ovači javlajo pri tebi znamenja slabosti i nezadostnoga obtoka krvi, te je to znamenje, da si v svoji zdravi dnevaj nika ne včino, da bi se toga očuvao. Delaj to ka so že naši dedeki i pradedeki vsigdar z uspehom kušali. Rabi odznotra i Odzvüna vsigdar preizkušeni pravi Fellerov prijetnodišeči „Elsafluid“ V apotekaj i takši trgovinaj košta edna poizkusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna kantica 26 din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 poizkusni, ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kantici za 62 Din. Dve takšivi kišti staneta samo 102 Din s pakivanjom i poštninov vred. Naročila trbe točno nasloviti na EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. Če pa rabiš dobro sredstvo za želodec, naroči obenem Fellerjeve blagodelujoče Elsa kroglice 6 škatulic za 12 Din. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! Brezplačna darila Samo 49 Din 60 p. stane prava švicarska žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 69 Din 20 p. izvrstna vöra št. 111. z radijovim številnikom i radijovimi kazalci z 3 letnov garancijov. Samo 64 Din 20 p. stane prava 16 cm. visoka Anker-budilka št. 105. Velka zbirka ženski moški vör zlati i srebrni predmetov, prstanov, vör z nihalom, vör s kukavicov itd. v ceniki. lehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisana v velkom ilustr. ceniki tvornice SUTTNER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. SUTTNER najbogši glas zavolo svojega solidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kak v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka ne odgovarja se vö mini ali pa penezi nazaj dájo. Pošlite včasi Vaš točen naslov na H. SUTTNER LJUBLJANA, št. 945. i dostavleni Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik žepnih vör, vör na roko, vsej zlati i Srebrni predmetov, olepševalni predmetov i tak naprej popunoma brezplačno. Suttnerova „IKO“ vöra vam slüži celo živlenje! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,