Stran 34__________ANGELČEK                   Leto 27
J. E. Bogomil.
Popravljeni led.           S
tmlad   je  silila v deželo.  Južne  sape so hotelc za vsako   ceno  pregnati  sneg  in  led  raz  po-vršje zemlje. Kakšno škodo bosta pa vsled tega trpcla Kosirnikov Makselj in Repnikov Jožek, seveda nihče ni vprašal.  Tako lep led je bil tam na Repni-kovem travniku, tako gladek in tako čist! Koliko ve-   j sclih uric sta preživela na njem ! Koliko sta pa tudi čevljev strgala — kdo ve ?
Ravno popoldne tistega dne pred Sv. Gregorjem je prodrla voda skozi ledeno skorio in \e nastopila čez ves led. AJi naj bo res zdaj konec vesehh dni ? Kako žalostna se vračata Jožek in ftlakselj z leda! I A hipoma se Jožku zasveti lice, jasna raisel mu šine v glavo. Edino to bo morda še rešilo led in prijetno zabavo na ledu !                                                        J
»Makselj!«                                                        J
»Kaj je ?«                                                    ^^M
»Veš, kaj bova naredila?«                     -        ^^M
»Kaj pa ?«                                                    ^^š
»Led bova popravila, pa bo še dober.«         ^^M
»Popravila? Kako popravila?«                        ^^
»Iz naše apnenice bova vzela led, pa bova zama-šila tisto luknjo, ki jo je naredila voda na travniku.« ¦         »Samo, če bo kaj pomagalo.«
»Bo pomagalo, bo; sai mora. Zvečer bova na-redila, ko bo bolj mraz, pa bo led hitreje zraven pri-mrznil. Jutri bo že vse dobro.«   .                              ]
h         »Pa se bova spet drsala!«
^         »Drsala! Sedaj pa kar na delo! Ti pojdi domov
po svoje sani, da bova led zvozila na travnik.«           I
Leto 27                     ANGELČEK___________Stran 35
Makselj odide domov, Jožek gre pa iskat dvch primernih kolov, da bosta ž njima dvignila led iz apnenice in ga naložila na sani.
Ledena plošča v apnenici pa ni tako lahka. Ali sta stokala, preden sta jo naložila ! In pa led je bil mrzel! Toda misel na prijetno zabavo na travniku je fanta krepila, da nista omagala.
Previdno sta zvozila led na travnik, Ko se je pa pričelo mračiti, sta že pričela oba mojstra s svojim delom.
Najprvo sta zadelala luknjo ondi na gornjem koncu ledišča, da ne bo mogla voda na led. Potem sta pregledala z mojstrskim očesom ves led, če ni mogoče še kje drugod kake luknje, kjer bi lahko prišla voda na led. I glej, tam na spodnjem koncu drsališča tudi zija precej velika odprtina. Tam se od-teka voda, da zopet izgine pod led. Dobro, da imata še dosti ledu !
Ko je vse narejeno, odideta zadovoljno vsak na svoj dom. Česar nista mogla narediti sama, bo že po-noči napravil sam mraz. Drugi dan bo pa zopet ve-selje na ledu. S to mislijo sta se vlegla k počitku. In s to mislijo sta zaspala in zasanjala. Kako lepo se drsata na popravljenem ledu ! Uhu !
Ponoči je pa raarčev jug napravil Jožku in Mak-seljnu na ledu še novo škodo. Močan deževen naliv, ki se je pridružil jugu v pomoč, je spravil ves trav-nik pod vodo. O led, o drsališče, kam si izginilo!
Ves  trud,   vse  popravilo  je bilo poslej zastonj.
Hvala Bogu, da ta izguba ni bila prevelika. Jožek in Makselj sta \o lahko in kmalu prebolela. Da bi le nikdar hujšega ne poznala!
3*