Rusko-japonska vojna. Vsi Slovanom sovražni listt vriskajo pamega veselia, da se umikajo Rasi. Tudi vsakemu drugeroa nerazsodaerau čioveku se to umikanje čadno zdi, ako natanko ne premisli položaja, v katerem bi se nahajali Rusi, ako bi se spustili v bitko pri Liaojanga in Mukdeau, kjer zdaj stojijo. Imeli bi namreč za hrbtom kitajsko vcjsko, ki stoji na meji Mandžarije ia Mongoliie. Karopatkin je pa kmala sprevidel, da Kitajeem ni vehko zaapati, zato se raiši umika, kakor pa da bi aačel z Japonci vojao, in bi ga pri tem Kitajci, ki se zdaj 8e drže nevtralai, napadli za hrbtom. Kako prav je on imel, razvidi se iz najnovejših brzojavk, da 86 je izrazil kitajski zastopaik zunanjih zadev, da Kitajska ne bo mogla daije ostati nevtralaa. Rasi se bodo morali torej amikati Se tako dolgo nazaj, da bodo imeli hrbet prost. Seveda si moraio Japonci vsak kraj Se pribojevati, ksr jih Rusi z malimi oddelki posedejo ter s tein oviraio njih prehitro prodiranje. Medteai, ko se Rasi amikajo ob sibirski železnici, prodira kozaSki general Reaenkamp v severno Korejo ter vznemirjaie japonsko vojsko ob desaem krila in za hrbtom. Vsled Lega bodo Japonci prisiljeai v posedenih mestih zapastiti močae posadke, kar bo precej oslabilo glavao armado. Dalje ko bodo prodirali tem siabši bodo in tem slabSe se jim bo godilo, ker bo tiuli dovaževanje živeža stalo ogromno trada. Medtem bo pa zbral general Karopatkin svoje čete ter se jim postavil po roba. Kedaj se bo to zgodilo in kako daleč se bo Se amikal, ve seveda samo on. Maogo ruskih generalov baje ni zadovoljaih s tem niegovim postopanjem ter hočejo pri carja doseči, da zapove Karopatkinu naj se ne umika dalje. To bi pa bilo seveda zelo skodljivo, ker Karopatkin je jako izvrsten vojskovodja in že ve zakaj se umika. Port Artur je zdaj popclnoma ločea od raske armade, ker so Japonci razruSili železnico. Veadar se Japoaci ne apajo bližati s bvojimi ladijami trdajavi, ker se bojijo ruskih topov, samo od daleč stražijo vhod v lako. Po aajaovejSih poročilih vhod v luko ni zaprt z iadijami, katere so Japoaci potopili, čeravno so vsi aagleški listi to zatrjevali. Japoaci so izkrcali severno od Port Arturja vko 3vojo drago armado, s katero hočejo oblegati trdnjavo. Ea japoaski bataljon so Rusi skoro popoinoina uničili, ker si je upal preblizo njihovih utrdb, ki se aahajajo severao od trdajave. 'PoložaJ Port Artnrja. V »Reichswehr« primerja pisec veleza- nimivega članka sedaaji položaj Port Arturja z onim v letu 1894. povodom japonsko-kitajske vojske, ko so Japonci v 1 in pol daevu vzeli Kitaicem trdaiavo Port Artur. Kitajska posadka 1. 1894. je zaaSala 3000 mož, sedaaja Steje Sestkrat toliko: 18.000 mož. Pred začetkom sedaaje vojae je bila trdnjava oborožena s 400 topovi, a po začetka vojae je bilo dovedeno v trdajavo vse polno težke artilerije. Posebno važna stvar pa je, da v 1. 1894. niso bili Japonci navezani na aikak rck, do kdaj aiorajo zavzeti Port Artur. Sedsj pa so vezani na določen rok. Morajo ga zavzeti vsaj do začetka janija. Kajti v tem času začeaja silno deževje, ki traja do koaca jalija. V tei dobi je nemožno vsako izdatno oblegsaje. Do konca jalija pa bo že v japoaskih vodah baltiško brodovje, ki bo Stelo 48 ladij, med temi 6 bojaih oklopajaC aajvečje vrste. Čim se to zgodi, ne bo več govora o japoaskem aadvladju na morja, a s tem bo temeljito spremeBjea tadi položaj vojae na — kopnem. Nadaljno bojevanje Japonoev. S tem, da ]e pridobil japoaski vojskovodja Karoki bregove reke Jala, je pridobil tadi trdno oporo za aadaljno bojevaaje v južai Maadžuriji. Zdaj se mora pokazati tudi arrnada generala Aka. Ako Njučvan Se ni padel, je zdaj vsekako prisla vrsta aaaj. — Če se spoiita armadi obeh japonskih generalcv, jima bo lahko prodirati proti Makdeau, kamor imata le se 225 km. Za to pot bosta rabiii osem do deset dni. To prodiraaje bo pa jako težavao. Tia so hribovita, skalnata, brez cest. Tak kraj je pač pripraven za majhae praske, ne pa za bojevaaje velikih armad. KnrokJJeva armada. Japonska armada geaerala Kurokija, ki si je izsilila prehod čez reko Jalu in se polastila FeBvaačeaa, Steje skupno 60.000 mož (43.200 bsjonetov, 2100 sabelj in 120 poljskih topov). Ve5 kakor 65.000 mož pa gotovo Se nima. Rusko brodovje. Ruske mornariske rezerve baltižkega brodovja in ruskega brodovja v Črnem morja so sklicane pod orožje. Baltidko brodovje odide baje na bojisče 14. juaija. Težave Japouske vojske na maria, Dopisnik >Daily Telegrapha«, ki se nahaja pri japonski armadi, je poslal pvojema lista brzojavko o marSu predajih japoaskih čet. Dopisnik pripovedaje, da se je to marsiranje vrSilo z grozaimi težavami. Ccste so bile v zelo slabem stanu, in Japonci se imajo zahvaliti le svoji vstrajnosti in polrpežljivosti, da so prišli z vsem vojnini materijalom do reke Jalu. Mnogo cest je bilo treba Se le popravljati • za gradnjo mnogoStevilnih mostov je manjkal les in \e bilc treba z&io posekati cele gozdove. Velika truma delaveev (kulov) jo spravljala zaloge naprej. Noč in dan so bile ceste pclne delavcev, katerih je vsak nosil do 160 iuntov teže. Vojaki so prevažali živila in municijo tudi na malih vozovih. Ob cestah so stale zapuSčene in poruSene vasi. Rusi so povsod razdrli brzojav, požgaii brzojavne kole, a žice vzeli seboj. Japonci so napravili novo brzojavno zvezo, katere se pa dopisniki časnikov ne smejo posluževati. JaponBke zvija&e. Japonci delajo s prav azijatskimi sredstvi. Vsled tega je sedanja vojska nekaj posebnega, kajti evropski narodi so se borili vsikdar bolj odkrito in poSteno. Japonci so pa doslei vse svoje postopanje osnovali edinole na zvijaSo in zahrbtne napade. Angleži, ki so jim prijazni, so ravno tako goljufani od njih kakor drugi. Tako n. pr. je dopisnik »Daily News« pisal, kako je v japonskem taboru poročai o bitki pri reki Jalu. Japonci so vzeli za brzojavko 100 funtov Sterlingov, a 80 črtali iz nje vse, kar bi izdalo svetu njihove načrte. Nazadnje je v brzojavki ostal samo še popis krajev. — Zato se je nadejati vedno novih presenečenj. Danes se Se ne ve, ali imajo Japonci podvodne čolne ali ne. Zatrjuje 8e, da jih nimajo, a kdo ve? Svoje granate in Srapnele so uapolnili š tvarinami, kakrSne so pri civiliziranih državah prepovedane. Topovi po načinu »Arisaka« so njihova tajnost, in mine nabijajo z nekim posebnim smodnikom, kakrSnega Evropci 3e ne poznajo. Megla na morjn. Dalje se ponavlja v tem času nov sovražnik na Japonskem morju — neprodirna megla. A ta je na srečo tudi Japoncem nevarna. Vsako letu ob tem česu ležejo tam na morje težke megle. Ladja v megii je kakor človek z zavezanimi očmi. Te megle so tudi zadržale kontreadmirala Kamimura, da ni mogel bombardirati Vladivostoka. Eo je iaponsko brodovje prvič plulo proti severu, je tudi rusko brodovje plulo proti Genzanu. Na morju sta se prav blizu srečali, pa se vsled megle nista videli. A gotovo se znajo Japonci v megli bolje gibati, kakor Rusi, ker so jim kraji bolje znani. Marsikak uspeb zadnjih dni je pripisovati gotovo tudi temu.