Štev. 93.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Z; inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se 5.	pošilja upravništvu.	:::
Telefon Številka 118.	:::
V Ljubljani, torek dne 2. aprila 1912.
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto I'
TbJOFff-r. v(V>
ys -,...
■
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma i se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telef.m številka 118.	:::
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	.	.	.	K	4-50
Pol leta	...	K	9-—	En mesec	.	.	.	K	1 5U
V upravništvu prejeman na mesec K 1’20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20—	Četrt leta	.	.	.	K	B-—
Pol leta	...	K	10—	En mesec	.	.	.	K	170
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Drobno gospodarsko delo.
Perutninarska razstava, ki je bila te dni v Ljubljani, nam je vzbudila nekaj misli. Videli smo na razstavi del tihega drobnega gospodarskega dela.	,	n	•
Tam na mizi — smo videli—, je ležal »Prijatelj narave". Droben listič, menda sta izšle doslej dve številki. Prebrskali smo in smo videli v njem lepe članke. Ali imamo mnogo prijateljev narave? Ali je dovolj zanimanja za oni del živalstva v prirodi, ki se kaže kot brezpomembna stvar, pa nudi gospodarju ali gospodinji mnogo zabave - pa tudi dobička. Včasih smo dobivali v roke „Perutninarja“, ki je imel nam buditi zanimanje za kurorejo, sedaj bi človek komaj vedel, ali še izhaja ali ne. Take drobne stvari se včasih pojavijo in izginejo. Ljudem se ne zde važne in človek, ki pride z drobno idejo, se nekaj časa bori proti brezbrižnosti drugih in pusti vse skupaj. To je škoda — kdor vztraja, ta zmaga. Perutninarska razstava je obilo poplačala trud onim, ki so se v zadnjih letih posvetili tej stroki. Kaj pravimo trud! Ali ni veselje, ako človek vidi, kako se lepo redi in množi pasma in kako delo nosi uspehe! Pri nas se mnogo redi perutnina, toda kakšna! Le malokatera gospodinja se potrudi, da bi vzgojila res lepo pasmo. Isto je s kunci in drugo drobno živaljo. In vendar se da z malim trudom doseči lepe uspehe. Morebiti bo ravno sedanja razstava marsikoga navdušila, da bo znal poslej bolj ceniti umno gospodarstvo v tem oziru.
Na razstavi smo videli mnogo veselih obrazov in obil obisk bo dal našim perutninarjem gotovo poguma, da se kmalu zopet izkažejo. Naj bi se jim pridružilo mnogo novih. Po naših dvoriščih se nahaja gotovo še mnogo lepih eksem-plarjev, a ljudje ne znajo ceniti vrednosti razstav. Razstava šele pokaže, kaj je lepo, kaj ni lepo, kaj ima vrednost in kaj ne. Obenem razstava seznani ljudi, ki se zanimajo za isto stroko, med občinstvom pa budi zanimanje za domače gospodarstvo.
V tem se nam zdi v zvezi misel o gospodarski razstavi. V drugih krajih so gospodarske razstave vsako leto. Imeli smo priliko videti gospodarsko razstavo. Kako ponosno so stopali gospoda!ji po stajah ter presojali svojo in tujo živino!
Kak direndaj je bil v perutninarskem oddelku, kjer so se sešle gospodinje in so pregledovale svoje drobne domače prebivalce, ki so jim doma polnili dvorišče tu pa so delali čast svoji gospodinji.
Polje gospodarskega dela je zelo obširno in nahaja se v njem mnogo drobnega, ki šele v skupiri pride do pomena. Pa ravno to drobno gospodarsko delo lahko pospeši razvoj dobrega gospodarstva v deželi.
Marljivega narodnega gospodarja, ki redi in se ukvarja z domačo drobnarijo nihče ne vidi — in vendar vrši veliko delo; zato nas veseli, da je razstava pokazala koliko je še polja za drobno gospodarsko delo, ki vabi novih delavcev.
M.
Premije oz, darila, ki so se razdelila na perutninarski razstavi
Posebna precenjevalna komisija je razdelila med udeležence »perutninarske razstave« 115 diplom, oziroma premij in daril, (darila so obsegala 5 do 10 K). Samih diplom je bilo razdeljenih 40.
Prinašamo imena posestnikov odlikovanih vrst oziroma skupili.
Premije za kokoši.
I. Darilo. Priznalne diplome I. vrste. .Jelovšek, Vrhnika. — Franzi. Ljubljana. — Penca, Mokronog. — Klofutar, Tržič. — Sola Orni. — Simenthal. Mokronog. — Oblak Fran, Bolnica Postojna. — Borštner Franja. Ljubljana. —
II. Darilo. Priznalne diplome II. vrste. Šola Grm. — Apfaltrern, Grmeče. — Kanz Ljubljana. Herrisch. Ljubljana. — Humek, Raka. — Gosp. sola. Vrhnika. — Gosp. šola, Repnje. — Dobravec Ana. Črnuče. — Traven. Glince. — Smuk, Gosp. šola, Marijanišče. — Pečnik, Počivalnik. Matilda Kaulich. Medvode. — Kobe, Žabja vas. — Paternoster, Arko, Postojna. — Zupančič, Dolsko. Kok, Strah. Vevče. —
III. darilo. Priznalna diploma III. vrste. Zupan. Dolsko. — Slane. Litija. — Gosp. šola, Repnje. — Potočnik. Simenthal. Mokronog. — Bertoncelj. Kosler. Ljubljana. — Klander, Franzi, Ljubljana. — Pečnik, Ježica. — Malenšek, Kandija. Košir, Brod. — Golli. Rudnik. — Kotar, Dolsko. — Alič, Medvode. — Gosp. šola, .Vrhnika. — Škrjanc, Radomlje. — Martnik, Polhov gradeč. — Pavlin, Grič. — Gosp. šola, Marijanišče. — Merkun, Homec. — Drašček, Zalog. — Šola Grm. — Mulley, Logatec. — Kozamernik, Košenina, Bojane, Št. Peter. — Šporar. Št. Peter. — Dobravc Ana. Črnuče.
Premije za race.
. Darilo. Priznalne diplome I. vrste. Penca, Mokronog. — Šola, Grm.
II. darilo. Priznalne diplome II. vrste. Počivalnik, Ljubljana. — Cerar, Domžale. — Traven. Glince.
III. darilo. Priznalne diplome III. vrste. Bertoncelj. Domžale. — Sbil, Mokronog. — Franzi, Ljubljana. — Požlep Fr., Ljubljana. — Strah, Vevče.
Premije za gos!.
II. darilo. Priznalne diplome II. vrste. Kosler Jos.. Ljubljana. — Banmeister, Kranj. — Traven, Glince. — Miiller, Ljubljana. — Počivalnik. Ljubljana.
S. L. S. je šla na savske mline sest Bled pograbila je nemška pest.
Zakaj?
Zato. da ne meče denar se v vode stoječe, ker v čase bodoče.
— le vode tekoče prineso ga nazaj.
Premije za purane.
I. darilo. Diplome I. vrste. Mulley, Logatec (beli). — II. darilo. Štev. 3 (črn puran). — Traven, Glince.
Premije za kunce.
Treo. Ljubljana. — Bubnič, Slivje (Istra).
— Traven. Glince. — Galle, Ljubljana. — Grmska šola. — De Gleria, Ljubljana. — Lich-tenthurnov zavod, Ljubljana. — Miklavčič, Ljubljana. — Štev. 9. (angora).
Premije za golobe.
Franzi. Ljubljana. — Dr. Hočevar. Domžale. — Počivalnik, Ljubljana.
Športna perutnina.
Počivalnik (pegatke). — Franzi (fazani).
Zadnji poskus.
»Zaupno prosim narod, naj mi olajša, da morem to svojo nalogo izpolnjevati po vvesti in tako zagotoviti nadaljevanje na sporazumu kralja in naroda osnovanega ustavnega dela. —
Tako se glasi poslednji stavek v lastnoročnem pismu, ki ga je cesar pisal povodom Khueno-vega reaktiviranja; pomen teh besed izvzveni popolnoma v tonu, ki se mu vidi, da je to zadnji poskus krone, rešiti ogrsko krizo in uresničiti vojaške predloge parlamentarnim potom.
— Kako stališče pa zavzame ogrska javnost, napram kralj, reskriptu in novi Khuenovi misiji, se pokaže v državnem zboru orskem, ko bo Khuen zahteval, da naj parlament reši vojaško predlogo brez vsake izpremembe, tudi brez vsake dodatne resolucije. — lz vrst Justhove stranke se zagotavlja, da tudi ta korak ne bo na noben način odvrnil stranke raz stališče, ki ga zavzema izpočetka napram vojaškim
vprašanjem. Košutovci. pa nočejo stopiti v odprto obstrukcijo pač pa bodo moralno podpirali .lustovce. Khuen hoče z najstrožjim razlaganjem poslovnega reda zadušiti obstrukcijo, u-vesti hoče paralelne, to je dvakratne seje dj.'je izključevati posamezne poslance, tako da se omogoči delo v parlamentu. Vprašanje pa je, ako se bo Khuenu to posrečilo, saj so Ju-sthovci obstruirali brambno predlogo že deset mesecev, a nasilja vlade in predsedništva niso prav nič roinogla. Listi se bavijo obširno s kraljevim reskriptom in ga najrazličnejše komentirajo. Opozicionalni listi obsojajo te »Dunajske ukaze« in svare vlado, da ne poskuša izsiliti uresničenje svojih zahtev, ker nasilje bi rodilo najhujši odpor. Povdarjajo tudi složnost vseh opozidonalnih strank in napovedujejo nov boj, ki bo končno odločil o usodi vojaških vprašanj. Khuen bo obljubil tudi parlamentu, da mu predloži zakonski načrt volilne reforme, ki naj se izvede v teku treh let, kolikor ravno še traja zakonodajna doba sedanje zbornice. O kaki medsebojni zvezi brambne reforme, kakor so to zahtevale opoziciotialne stranke pa seveda ni govora, ker je rešitev vojaškega vprašanja podlaga vsega nadaljnega dela.
Ruska duma.
V prvi polovici junija zaključi tretja ruska duma sv.\ie parlamentarno duV. Ze sedaj pa se med strankami kažejo prvi znaki volilnega gibanja in juzvija se že živahi a agitacija. Stranke liberalnega programa se združijo v med-rank.ir.sk?; liberalno zvezo. Ministrski predsednik Kokovcev je v dumi izjavil, da se bo vlada pri bodočih volitvah držala principa, da izvede volitve brez vsakega vpliva, popolnoma svobodno, da vidi potem v četrti ruski dumi izraz prave narodne volje.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
»To si ti. daskal?« odvrne objokana mati. »Kje je vaš Peter, mati Stojkoviča?« »Sinko, čuvaj se, da te ne bi slišali ti... Peter je pri Borimečku.«
»Kje stanuje Borimeček, mati?«
»Poleg hiše strica popa, saj poznaš nova vrata. A bodi previden, sinko!«
Revna žena ni slutila, da se stric Stojko bori s smrtjo. Ognjanov je zdirjal dalje. V nogi ni čutil nobene bolečine. Ko se jc približal k popovi hiši, pride mu truščna družba naproti. Ognjanov je poznal Petrov glas. Vstavil je prišlece.
»Daskal!« vsi so ga poznali.
»Jaz sem, bratje, kam greste?«
»Bili smo pri Borimečku,« odvrne Peter; »to noč je vkradel nevesto, pa smo bili pri njem da smo izpili kupico vina... Ko bi ti videl, kako se sedaj imata rada! Kakor bi bila vstvar-jena drug za drugega...
»A kje pa si se ti vzel?«
»Peter, pojdi sem, hočem ti povedati dve
—	tri besede.«
Oba odideta na stran.
»Imejte se dobro, lahko noč!« spregovori •'Cter tovarišem in urno odide z Ognjanovim. Dospcta domu.
_ »AH se }e ž»: Vrnil oče?« vpraša Peter
»Ne še sinko.«
Ognjanov ga potegne v klet.
»Cuj, Peter, rekel sem ti, da so očeta grozno natolkli radi tebe... Ti govedi zamoreta doprinesti še kaj hujšega pri Canku. Zabraniti, da ne bosta doprinašala zločinov, zamoremo edinole z orožjem. Jaz sam bi ju bil pred trenutkom lahko oglušil, toda bal sem se nasledkov ... K Cankovim ne moreva iti.«
»Hočem se maščevati, moj brat!« je kričal Peter ves iz sebe.
»Tudi jaz si želim maščevanja, Peter, strašnega maščevanja, toda brez nevarnosti za nas.«
»A kako to izvršimo?« vpraša Peter, snemajoč puško raz stene.
»Imej potrpljenje, treba je stvar premisliti.«
»Nimam časa za premišljevanje, zares treba mi je iti pogledat, kaj doprinašajo z očetom.«
Ognjanov. dasiravno sam ognjen, se je čutil prisiljenega ga pridrževati pred dejanjem, ki je bilo sicer naravno, toda skazonosno. Ako bi bil Peter odšel k Canku, brezdvomno bila bi tekla kri. Ognjanov pa si je domišljeval, da še ni odbila ura razločne borbe. Bilo mu je žal, da bi tako odličen junak padel prezgodnje smrti in brez vsake koristi
1 oda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Peter je rjovel kakor tiger.
»Moram se maščevati za očeta, ako tudi propade ves svet!«
Po teh besedah je odrinil Ognjanova, ki ga je vlekel s seboj in skočil k vratom.
Ognjanov si je pulil lase. čutil se je preslabega. da bi ukrotil tako bujen značaj.
Toda poprej, nego je Peter dospel do vrat, le potrkal nekdo, na nje od eunaj. Napel je puško in odprl Trije Bolgari, Cankovi sosedje.
so nesli na preprogi strica Stojka, ali bolje: njegovo truplo.
»Tebe naj Bog živi, Peter!« reče mu eden izmed prišlecev.
Dvorišče se je napolnilo z jokom in cviljenjem žensk. Mati Stojkoviča je trgala na sebi srajco ter se vrgla na mrtvo truplo svojega moža. Ognjanov je pograbil od nesreče omamljenega Petra in ga odpeljal nazaj v klet. S solzami v očeh si je prizadeval ga pridržati, kajti Peter, omamljen za trenutek s pogledom na očeta, je sedaj še huje besnel ter zahteval ne-odložno maščevanje.
»Maščujemo se. brate, maščujemo,« mu je govoril Ognjanov; »sedaj nimaš ne ti, niti jaz, dolžnosti, ki bi bila bolj sveta, nego je ta.«
»Kri! kri!« je rjovel od besnote kakor brezpameten, Peter. »Oh, oče, polomili so ti, dušmani, tvoje stare kosti. Oh, mati, kaj naj sedaj počnem?«
»Prenehaj, brat. ohrabri se, bodi srčen, morilca bosta grozno kaznovana.«
Čez kake pol ure se je Peter pomiril, ker tudi najkrutejše nravstveno trpljenje oslabi vsled svoje lastne napetosti. Peter je privolil v to. da ostane doma. poprej pa so se Ognjanov. Osten in Spiridon morali pred sliko zarotiti. da vojaka ne pustijo živa.
»Toda. da si ta Borimeček ni znal najti primernejšega časa za ženitev...« omeni O-sten nejevoljen; »ko bi tega ne bilo. vzeli bi tdui njega s seboj, ta hrust bi nam prišel prav.«
Načrt maščevanja je bil sledeč: hoteli so zasesti pot. ki drži proti zapadu k Leskovske-mn prelazu, od koder drži cesta v Klisuro. Za prežo so odločili z goščavo obraščeno dolino, iz katere izvira potok Beleštrica ter se potem zliva v Stremo. Ondi so hoteli počakati oba Turka, planiti na Pia s golimi noži ter potem
njuni trupli zavleči in skriti v goščavo... Da bi njim pa žrtvi v nobenem slučaju ne mogli zbežati, vzeli so tudi puške s seboj. Toda tega poslednjega orožja so se hoteli poslužiti samo
v	skrajni sili. Ta načrt je bil določen na temelju poročil, ki jih je Dejko posnel od vojakov; ta sta hotela kaj zgodaj vstati, poprej nego petelini v drugič zakikirikajo ter se podati proti Klisuri, kamor se njima je mudilo; radi tega sta zapovedala, naj ju zbude še pred svitom.
Petelini so uprav prvokrat zapeli, ko je mala družba zapustila prazno vas in odšla na polje. Sneg je padal v obilnih, debelih kosmuljah. Vsa pot je bila kakor bi jo bil pokril z be-
lo	preprogo. Vsled tega se je. videlo tudi po noči. Popotniki s puškami, skritimi pod haljami, so^ korakali molče po globokem, vse pokrivajočem snegu. Niti najmanjši šum ni najavljal, da bi šle tu žive stvari; bili so podobni ponočnim prikaznim in vampirjem, k vstajajo o Božiču iz groba. Sneg je padal neprestano in na-polnoval jame ter delal v njih zasipe, oviral v hoji popotnike, kateri se pa še niso zmenili za te ovire. Vsem je rojila po glavi samo ena misel: maščevanje. Obupni krič Petra, junaškega njihovega tovariša, tarnanje matere in drugih domačih jim je donelo po ušesih. V tem hipu so se bali samo ene reči: da vojaka ne bi ušla njihovim rokam — vse druge bojazni in obziri so zginili... Tako so karakali še precej časa, ne da bi bil kateri izpregovoril. Tu so nakrat začuli za seboj neko lajanje, ki je dramilo tišino. Začudeni so se ozrli.
»Odkod bi se vzeli tu psi ob tem času?« Je vprašal Bojčo.
»Čndno,« reče Spirood vznemirjen.
(Dalie.)
DNEVNI PREGLED.
Lopovščina klerikalnega deželnega odbornika. Dr. Pegan se je zopet izkazal velikega nar. junaka in zelo honetnega odvetnika. Kot zagovornik Kregarja, ki pride zaradi vol. slep. pred celjsko poroto, si je te dni dovolil take lopovščine, da se mora želodec obrniti vsakemu človeku in četudi ni klerikalen advokat. Napravil je pritožbo proti obtožnici Kregarj^, misleč, da bo graško nadsodišče postopanje vstavilo kakor je svojčas vstavilo postopanje proti škofu Jegliču zaradi razžaljenja časti in obrekovanja na pritožbo dr. Šušteršičeve pisarne. Da bi pa dr. Pegan vplival na sodnike v Gradcu, se v pozivu poslužuje tako ostudnega lopovskega sredstva, da se samo čudimo kako more odvetniška zbornica še naprej trpeti Pegana za svojega kolega. Dr Pegan namreč v dotičnem prizivu podlo denuncira, svoje denuncijacije temelji na lažeh in obrekovanju. Kregarja predstavlja, kot da bi se boril kot najvdanejši avstrijski patriot proti srbo-filski zaroti. Narodno napre#no stranko slika v dotičnem aktu dosledno kot srbofilsko, celo uradne prostore obrtno-trgovske zbornice označuje kot srbofiliski lokal. Pegan se je spravil tudi ob tej priliki na priče, o katerih trdi, da so podkupljene od srbske vlade. Pošten človek se mora kar za glavo prijeti, če čita te najnovejše nizkotne in satanske lopovščine klerikalnega deželnega odbornika in advokata dr. Pegana. Če ima klerikalna stranka šg pičico poštenja v sebi, če ljubljanski škof še količkaj drži na svojo čast kot faktični voditelj S. L. S. potem se izvrševalni odbor ne sme niti trenotek pomišljati, da bi ne izbacnil iz stranke take individuje kot je advokat dr Pegan. Dokler pa klerikalna stranka tega ne stori, nosi na sebi pečat organizacije osebno nečastnih ljudi ter je Se ognjišče korum-piranih najpodlejših lopovov.
Nadomestne občinske volitve v Zagorju ob Savi. Pri nadomestnih občinskih volitvah v Zagorju ob Savi so zmagali z ogromno večino naprednjaki.
Položaj bana Čuvaja in saborske volitve na Hrvaškem. Položaj hrvaškega bana Slavka Čuvaja gotovo ni prijeten. Mož je dobil pri svojem banskem nastopu nalog, da dovrši delo, ki je bilo ukazano njegovemu predniku dr. Tomašiču in uničiti saborsko opozicijo. Čuvaj pač ni mislil, da je stvar tako težka. Toda že v začetku se je lahko prepričal, da ga narod visoko nadkriljuje in da se nikakor ne bo navduševal za njegove načrte. Cesar Hrvati sami poprej na noben način niso mogli doseči, to je dosegel na mah ban Čuvaj. Hrvaške opozicionalne stranke so se združile in bodo šle v okrajih, kjer bodo kandidirali madžaroni, skupno v boj proti skupnemu sovražniku. Čuvaju je dobro znano, da ga čaka pri volitvah tak poraz, kakršnega je doživel edinole zloglasni Rauch in zato se je krčevito branil razpisati volitve. Hotel je na vsak način vladati brez sabora, brez ljudstva. Toda kakor se poroča iz Dunaja in Budimpešte, se bodo saborske volitve vršile vendarle v zakonitem roku in bodo razpisane že jutri dne 3. aprila, vršile pa se bodo še v prvi polovici meseca aprila. Sam Hedervary je baje dobil tak ukaz na najvišjem mestu. Po končanih saborskih volitvah bo pa čisto gotovo končana na Hrvaškem tudi era Čuvaj in Čuvaj se bo moral polagoma umakniti drugemu možu. No-
vi	hrvaški sabor bo po teh volitvah prvič pred vsem antiuniostični in antimadža-ronski.
Pol leta italijansko-turške vojne. Dne 28.
marca je preteklo ravno pol leta, odkar se je pričela italijansko-turška vojna. Dne 28. septembra ob pol treh popoldne je izročil italijanski poslanik v Carigradu turški vladi ultimatum in zahteval, da se Turčija tekom 24 ur izjavi glede aneksije Tripolitanije in Cirenajke od strani Italije. Ker je Porta odgovorila na to noto nepovoljno, je italijanska vlada naslednjega dne napovedala Turčiji vojno, istočasno pa naznanila vsem evropskim državam blokado ci-renajske obali. Vojna se je torej pričela in Italijani so mislili, da bodo imeli v par tednih Tri-politanijo in Cirenajko v rokah, a so se kruto zmotili in prevarali. Odpor Turkov in Arabcev je medtem postal tako silen, da Italija Tripolitanije in Cirenajke dosedaj še ni mogla anektirati drugače kakor na papirju. Prvi spopad v tej dolgotrajni in dolgočasni vojni je imela torpedna flotila vojvode abruskega dne 29. septembra ob tretji uri popoldne, torej pol ure pozneje po proglasitvi vojne in sicer pri Prevezi ob albanski obali, kjer sta bili ukrcani turški torpedovki »Takat« in »Antalia«. Takoj nato je italijanskobrodovje uničilo pri Draču zopet dve turški torpedovki. Ker Turki v mestu Tripolisu niso hoteli razobesiti bele zastave, je italijansko brodovje dne 3. in 4. oktobra bombardiralo mestne utrdbe. Mesto je padlo v italijanske roke dne 5. oktobra. Nato so Italijani pričeli izkrcavati svoje vojake v Bengaziju, Derni, Tobruku in Homsu. Seveda so pri tem delu naleteli na velikanski odpor od strani Turkov in Arabcev in dobili ta obrežna mesta le po najhujšem boju in z velikimi izgubami v roke. Danes ima Italija na bojšču okolo 150.000 mož, pokazati pa nima pravzaprav nobenih uspehov. V notranjost Tripolitanije še sedaj niso mogli prodreti. Vmnogobrojnihbojih in radi epidemije so po poročilih »Teinpsa« izgubili lurki in A-rabci do 10.000, Italijani pa do 6000 mož. Ker je italijanska vlada prišla do prepričanja, da na suhem nikakor ne bo mogla prodirati se že dalje časa pripravlja na pomorsko akcijo na kaki točki izven Tripolisa. Velesile se sicer trudijo na vse mogoče načine, da bi izposlovale mir, toda mirovne akcije so bile dosedaj vse brezuspešne.
Po gledališki sezoni. Z včerajšnjimi predstavami se je zaključila gledališka sezona 1911/12. Objavili smo že zadnjič statistiko mi-mule sezone in konstatirali popolen in časten uspeh. — Ko se je razhajalo sinoči gledališko občinstvo so bile misli precej negotove, vsakdo se je nehote vprašal, kaj bo prihodnje leto. In položaj je skrajno resen. Danes stoji igralec na cesti brez angažmaja, brez kontraktov, nikdo ne ve, kam naj se obrne; gledališko vprašanje
je z današnjim dnem postalo tudi pereče socialno vprašanje, ko stoji toliko in toliko posameznikov kakor tudi obitelji in čaka, kaj se zgodi. Res žalostno je in dokaz naše malen-kostnostni, da mora politiško nasprotstvo izzvati kulturno krizo, da politiška osebnost pripravlja v strah in srkbi toliko in toliko ljudi! Kje so tu vendar načela! Dolžnost ljudi, ki imajo moč v roki je, da rešijo to vprašanje, pa to takoj, ker zadeva je skrajno nujna ter je vsak' zavlačevanje dokaz nekulturnega in nesocialnega dela!
Mednarodna konferenca za pomorstvo se
vrši te dni v Peterburgu, protektor te konference je ruski car, a predsednik ruski geograf Sokolski. Glavna naloga te konference je izdelati natančne mednarodne morske karte in sestaviti skupen način obrambe nemotenega bro-dovjenja.
Pogrešan. Dne 28. marca je zapustil 70-letni dninar Matija Sterjanšek svoje stanovanje na Karolinški zemlji in se ni več vrnil. Kljub vsestranskemu poizvedovanju ga dosedaj še ni bilo mogoče najti.
Smrt otroka radi neprevidnosti. Pred par dnevi je posestnikova soproga Cecilija Vidmarjeva iz Zage prala perilo in pri tem opravilu pustila otroka, da je hodil naokolo, kamor se mu je ravno zljubilo. Otrok je plezal na neki griček tik ceste, kjer so delavci spravljali smrekove hlode. Kar je neki hlod zdrčal na cesto in priletel s tako silo na otroka,, da je obležal na mestu mrtev na tleh.
Mačja godba. Na predvečer Sv. Jožefa je več oseb priredilo Josipu Cerarju iz Moravč k njegovemu godu mačjo godbo. Zraven je prišel tudi slaboumni posestnik Franc Nemec, ki je hotel pri mačji godbi sodelovati s tem, da je tolkel s polenom po lestvi. To je Ivana- Uštin-ca tako vjezilo> da je udaril Nemca parkrat s polenom po glavi. Nemec je zadobil na glavi več težkih poškodb.
Radi salate. Ko je Josipina Ban iz Sela nabirala na njivi salato, je prišel k njiejj mesar Andrej Bitenc in ji je to prepovedal. Nastal je prepir, ki je končal s tem, da je Bitenc udaril Banovo parkrat po glavi in jo nevarno ranil. Odpeljali so jo takoj v deželno bolnico' v Ljubljano.
Aretiran pijanec. Slamnikar Ignacij Korbar iz Mengša je prišel pred kratkimi v gostilno Josipa Ahlina, kjer si je pošteno postregel. Ko se je dobro' najedel in napil, je položil na mizo 12 vinarjev denarja in nenadoma neopaženo zginil iz gostilne. Ahlin je zadevo takoj sporočil orožnikom, ki so Korbarja aretirali. Po aretaciji so našli pri njem 6 naglavnih* robcev in črn dežnik, kar si je gotovo pridobil tatinskim potom. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Zopet žrtev alkohola. V soboto ponoči je našel neki stražnik 341etnega delavca. Franca Kregarja iz Dobrunj, mrtvega. Na lice mesta' došla policijska komisija je konstatirala otrp^-njenje srca vsled preobilice zavžitega- alkohola. Ko se je Kregar vrnil v soboto zvečer domov na svoje stanovanje, se je na dvarišču nenadoma zgrudil, nakar so ga prenesli v šupo na slamo. Truplo so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
251etnica esperanta. V nekaj tedhih poteče 25 let, odkar je dal v javnost ruski zdravnik dr. Zamenhof nov svetovni jezik z imenom esperanto. Esperanto je tako sestavljen iz vseli svetovnih jezikov, da se ga vsak v nekaj urah nauči. Esperanto se že rabi z uspehom na mednarodnih shodih. Razširjen je po vsem svetu. Prvo četrtletje obstanka bodo proslavila espe-rantska društva vsega sveta: Zanimivo je, kake uspehe je dosegel esperanto v prvih 25 letih. Dr. Zamenhof je že pred 35 leti prišel na misel, da potrebuje sedanji svet, ko narodi toliko med seboj občujejo, posebnega jezika, ki bi bil vsem lahko razumljiv in bi služil posebno v trgovini, v kupčiji in pri znanosti. Spočetka je delal esperanto slabe uspehe. Vkljub teinu, da so se mnogi učenjaki postavili na njegovo stran. Še I. 1907. je bilo le kakih 100 esperant-skih društev, sedaj pa jih je nad 2000, v Nemčiji okoli 300, v Avstriji 150. Esperantisti imajo sedaj 125 svojih časopisov, in 1000 svojih klubov; esperanto se danes priporoča kot praktično sredstvo v prometu in se uvaja že v šole. Splošno se trdi. da je esperanto jepik bodočnosti.
Občni zbor gremiia trgovcev se je vršit v nedeljo v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Iz računskega zaključka posnemamo, da je imel gremij preteklo leto 7705 K 71 h dohodkov in 7193 K 38 h stroškov. Cisto premoženje znaša 47.780 K 31 h. »Merkurju« se je dovolila podpora 400 K, podpora »Društvu slov. trgov, potnikov« pa je bila odklonjena.
Ciril Metodova družba priporoča vsem rodoljubom svojo veliko zalogo narodnega kolka. Kdor pošilja svojim znancem in znankam spomladanske in velikonočne pozdrave, naj nikar ne pozabi prilepiti na razglednico ali pismo tudi družbeni narodni kolek. Ta mali izdatek vsakdo lahko utrpi. Ciril Metodova družba pa vendar dobi potem skupno lepe zneske. Kupujte torej narodni kolek, ker s tem koristite ob jednem prepotrebni šolski družbi. Družbi sv. Cirila in Metoda ie poslal g. Fr. Skerlec od Sv. Tomaža 3 K. katere sta darovala g. Iv. Veiič, trgovec v Ormožu, 2 K, in g. Iv. Grivec 1 K. mesto cvetja na grob pok. g. Fr. Lopar-nika. Na izvanrednem občnem zboru društva »Morje« v Vižoljah se je nabralo za C. M. družbo 6 K. te so darovali gg. Al. Pernačič, Mart. Furlan. Iv. Šuc, Jak. Klemenc in Al.^Peric po kronskih darovih. G. V. Watzak v Šmartnem pri Litiji je poslal 6 K, prebitek I. slov. recitatorja g. V. Rožanskega od njegovega predavanja v Litiji 20. t. m. Gospa Ana Podboj v Ribnici je darovala 10 K mesto venca na krsto g. Amaliji Podboj v Ilirski Bistrici. Hvala!
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 1500 K. katere jej je izročil g. veletržec Iv. Perdan kot četrtletni prispevek od družbenih uži-galic. tvrdka Golob in Ko. pa je nakazala K 325.— od prodanega čistila za kovine in tla ter vazelina za črevlje. To je znaten prispevek za I naše plemenito pbrambno in kulturno delo. za katero se zanima vsak, komur je Slovenstvo
mar.. Narodno blago družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo kar najtopleje. Ciril Metodov koledar za leto 1912 se je že meseca decembra 1911. 1. razposlal. Malo je bilo onih. ki so koledar vrnili. Veliko jih je, ki so koledar sprejeli. pa pozabili ga plačati. Ciril Metodova družba prosi vse te, da ji pošljejo 1 K 30 ali pa še kaj več. Ciril Metodova družba naznanja na razna pismena vprašanja tem potom, da ima v zalogi še veliko število novih, priznano lepih razglednic. Naročila naj se pošiljajo v družbeno pisarno v Ljubljani, Narodni dom. Pri tej priložnosti’ naj si podružnice in razne narodne tvrdke in prijatelji družbe naroče tudi narodni kolek. Za C. M. obrambni sklad so se nadalje prijavili p. n. gg.: 976. Kokalji Ivan. c. kr. carinski revMent v pok. Trst — v spomin f žene gospe Marije Kokalj, plačal 200:	977.	Neime-
novan učitelj v pokoju na Štajerskem plačal 200 K; 978, podružnica družbe sv. C. in M. Dunlo, Pa št, 2 Amerika plačala 200 K; 979. Ida Žitih, c. kr. ptof. soproga. v Gorici, plačala 200 kron; 980. Ja&ob Hren,, višji sodni svetnik v Ljubljani.
Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani
imela meseca marca 1912 sledeči p some t: Pre<-jeiuid: A. redni dohodki. L Prispevki iz nabiralnikov K 1037,13. 2. Prispevki »odružnic: Kranjsko, K 268.35, Štajersko K 1280.77, Koroško K 100.—, Primorsko K 383.70. Skupaj K 2032.821 3. Razni prispevki 6827.17. Skupaj K 9897.12, B. Izredni dohodki: 4 .Prispevki za o-rambni sklad 1615i09. Skupaj: K 11.512.21. Izdatki. A'v Redni izdatki: 1. Plače renumeracije učiteljskemu osobju,- razni računi itd. K 9744.91. B. Izredni izdatki: 2. Naložitev na glavnico o-ziroma obrestni sklud K 1768,79. Skupaj K 11.513.70. Torej primanjkljaja K 1.49. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi, zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski
200.000 K.
Gospod sodni nadsvetnik Jakob Hren, ki
je uže od 1. IN85 pokrovitelj Ciril in Metodovega društvai podaril je istemu za velikonočne pirulie k narodni zgradbi en kamen 200 K, ki se bo z obrestmi takoj po njegovi smrti izplačal. Naj bi mu sledilo mnogo posnemalcev!
Svobodna misel. 2 štev. je ravnokar izšla in izkazuje sledečo vsebino: F. V. Krejči: Verstvo in moderni ideal človeka (konec). — Igno-tus: Pravno-politična vprašanja; I. Verski redovi. — Theoiior Ostry:: Razlaga avstrijskega’ zakonskega prava in težnje po njegovi reformi.
— J. Podravčan: Fajmoštri — božji poslanci.
— J. Zemlja: Propad. — Svobodomiselno gi: banje. — Raznoterosti. — To edino, v resnici svobodomiselno* revijo, ki se bavi za vsestransko kulturno-politično in umstveno osvobojenje slovenskega naroda in ki se mora radi klerikalne strahovlade tiskati na drage stroške daleč od naše domovine, vsem, somišljenikom najtopleje priporočamo.«
Slovanske himne. Založništvo Mojmir Ur-banek v Pragi Le izdalo zbirko slovanskih himen (Kde domov moj. Hej Slovane. Ješte Pol-ska . Onamo. Bože carja. Marseljeza). za 50 v~ (po pošti 60 vin.)
Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice, se je izposodilo;- v prvem četrtletju leta 1912’ 4751 knjig. Povprečno na dian 52. Meseca januarja 1772 knjig, februarja 1429 in marca 1600. Knjižnica šteje 3934 zvezkov. Na tem mestu bodi izrečena prav iskrena hvala gospodom Planincu, Maticu in Tomcu za podarjene knjige. Posebno pa še gospodu Maticu iz Borovelj, ki je daroval nekaji angleških! knjig. Naj bi našli mnogo- posnemalcev.
Arrigo Boilo, nestor italijanskih komponistov, slavni skladatelj opere Mephistopheles je te dni, kakor poroča italijansko časopisje, dokončal svojo veliko opero v petih dejanjih »Ne-ro«. Skladate!*, ki je sedaj v sedemdesetih letih, je delal, na kompoziciji celih petindvajset let; vsi ki so imeli priliko slušati to njegovo življensko delo, trdijo, da je opera pravo mojstrsko delo*. Sedaj dela skladatelj še na in-strumentacijL Opera se vprizori še letošnje leto na milanski operi »ScaAa«.
Sled za banditi, ki so pred par dnevi napadli avtomobil in potem še oropali banko, je popolnoma izginil. Družba apačev postaja čim dalje bolj nevarna. Gruchard predsednik varnostnega oddelka, je razpisal 100.000 frankov onemu, ki naznani, kje se nahajajo banditi. Splošno se sodi, da so v Parizu. Na to nagrado je dobil Guichard 1200 pisem ,ki navajajo imena raznih ljudi, pa seveda neprava. Cel Pariz zasleduje sedaj predrzno bando, kajti
100.000 kron je lep denar.
Poskušen umor. V soboto so prinesli praški listi, da se je hotel neki 401etni Franc Fri-drich umoriti s tem, da si je z britvijo prerezal vrat. Tako je šla vest po izpovedi policije
— tako je tudi Fridrih izpovedal. Kmalu pa se je dognalo, da gre tu za umor. Oni dan je bil namreč pri Fridrihu njegov nečak 191etni človek, ki je božjasten. Padel je nanj sum, da je mogoče v napadu božjasti izvršil zločin. Res je tudi Fridrih potem na kliniški komisiji izpovedal, da mu je hotel njegov nečak prerezati vrat. Nečaka so takoj prijeli. Mislili pa so vedno še, da se je zgodila nesreča. Ko pa so na-tačno preiskali stanovanje, so našli mnogo znakov, ki so potrdili, da gre za zločin. Nečak je namreč hotel oropati svojega strica, pa se mu je napad ponesrečil. Zvečer je mladi Fridrih krivdo priznal, ker ni imel denarja, je hotel strica okrasti.
Za smeh in kratek čas. Včeraj je bilo v Ljubljani radi 1. aprila veliko smeha in zabave. Tudi naša aprilska notica, v kateri smo poročali, da je dr. Zajc odložil občinski mandat, je bila povod najživahnejšem razgovorom. Hudo-mušneži pravijo, da je dr. Zajc sam šel vprašat na magistrat, če je res odložil mandat. Šele tamkaj so ga menda poučili, da je bil včeraj 1. april!
Aprilsko vreme. Po teoriji profesor Zen-gerja se prerokuje v aprilu sledeče vreme. V aprilu bodo velike vremenske izpremembe — kakor po navadi. Vrmenski prevrati bodo 12, 17, 18, 20, 24, 25 in 30 aprila; najhujši 12, 18 in 24. Vremeski preobrat dne 20. aprila bo takrat
hujši nego druge dni. More se pričakovati, da bo v prvi polovici meseca vreme nekoliko hladneje in bolj suho, nego v drugi polovici. V drugi polovici se obetajo nalivi in deževja. Prvi dnevi aprila bodo oblačni in deževni. Smer vetra je južno vzodna. Pozneje se zjasni. Barometer stopa do 11. aprila. Od 12. aprila barometer pada. Sledi zelo spremenljivo vreme. Upli-vajo preobrati s 17. in 20. Od 20. aprila naprej bo grdo deževno vreme. Proti koncu meseca se vreme ustanovi. — Po Falbovih prerokbah bodeta v aprilu dva kritična dneva. Prvi pade na 1. aprila — ako kritičen dan pomeni dež, se je izpolnilo, dežja je bilo včeraj mnogo — drugi pade na 17. aprila. Prvi aprilski dnovi bodo deževni. Okoli 9. aprila se zjasni. Noči postanejo mrzle. Kritični dan 17. aprila se bo čutil že 14. aprila. Barometer pada. Veter se izpremeni, nastopijo celo močni mrazi. Slede izpremembe: solnce dež in sneg. Po 12. aprilu slede tudi ma-
li	sunki iz irodzemeljske katastrofe. Po 20. se zjasni in nastopi stalno lepo vreme skoraj do konca meseca. Ker pa je aprilsko vreme navadno najbolj nestalno — se lahko tudi vremenski preroki za ta mesec — najbolj motijo..
Društvo slovenskih učiteljic ima svoj redni občni, zbor dne 3. aprila 1912 v slov. Srazred-; nici pri sv, Jakobu v Ljubljani ob 2. pop. Poleg : običajnih poročil odbornic poroča gdč. M. Žele ! o II. tečaju1 za učiteljice.
»Ljubljanska kreditna banka«. V meseca marcu’ 1912 vložilo se je na knjižice in na tekoči račun, K 2,663.37.5.22 dvignilo pa kron 1,002.587.53.
Kinematograf »Ideal«,. Spored za torek dne 2; in sredo 3 aprila 1912: 1. Zurnal Pathe (Novosti. šport, moda; požar palače Ecjuitable v New Yorku.) 2. Junato, gumasti mož. (Zanimiv varietetni posnetek). 3.. Moric. bančni sluga. (Velefcomičrco; igra Prince.) 4. Oče in sin. (Lepa drama. — Samo popoldne.) 5. Uboga »Jenny«. (Učinkovita drama z Asto Nielsen. Samo zvečer.) 6. Le ne tašče! (Amerikanska veseloigra. Učinkovitost. Samo zvečer.) V sredo od 5. do> 7. ure dijaške predštave,. ker bo na veliki’ četrtek in petek kinematograf zaprt. Cene: 10 vin., 20 vin.. 30 vin.
Idrija.
Iz delavskih krogov nam pišejo: Veseli smo idrijski narodni napredni delavci, da toliko pozornosti posvečate našemu mestu. Tudi naše klerikalce in njih pogubno delovanje slikate v popolnoma pravih barvah. Sedaj vsaj tudi širša javnost ve. s kakimi ljudmi imamo opraviti! Treba jim bi šibe, kakor hudobnim paglavcem, ki delajo škodo iz gole hudobije. — Tudi pri sedanjem. mezdnem gibanju igrajo klerikalci grdo demagoško igro in nam prete več škodovati kakor koristiti. Celo nekateri klerikalni rudniški pisarji se vmešavajo v naš boj in delajo na vse kriplje proti temu. kar z vso vnemo zagovarja njihov gospodar v gradu. Klerikalcem je res vse dovoljeno.. Ampak tudi zanje pride dan plačila. kateremu niti Oswald ne uide. Saj vemo, kako ga je enkrat nekdo obiskal. d!a se pomeni z njim na štiri oči. Kdor išče, najde! On nam škoduje, kjer in kakor nam more„ našim sinovom, ki študirajo na visokih šolah, da bi se jim kdaj boljše godilo, kakor se godi nam, ne privošči kruha. Ob takem nekrščanskem njegovem delu mora vsakemu zavreti kri. Pa naj zavre! Vsaka reč ima svoje meje, pa jo mora imeti tudi Oswaldova zlobnost. — Vas pa prosimo-, da nas še nadalje podpirate v boju z ljudskimi sovražniki! Hvaležni Vam bomo! (Za Vašo pravično stvar smo Vam radevolje vedno na razpolago! Op. ured.)
Osebna vest. Zdenko Krapševo in Angelo Grudnovo, doslej namestni učiteljici na c. kr. rudniški dekliški ljudski šoli. je z dnem 1. t. m. imenoval minister za javna dela za definitivni učiteljici na isti šoli.
Idrijska podružnica S. P. D. si je osnovala iz svojih članov in članic mešan pevski zbor, ki ima dober glasovni material' in ki se pod vodstvom g. prof. Kalana pridno vadi v planinskih in drugih pesmih. Pevski zbor bo gotovo mnogo pripomogel k zabavnosti podružničnih izletov in k prijetni družabnosti sploh.
Trst in Primorje.
Občni zbor Ciril-Metodnve podružnice pri Sv. Jakobu. V nedeljo, dne 31. marca se je vršil občni zbor te podružnice pri jako lepi udeležbi. Predsednik g. Šorn je pozdravil navzoče člane ter zastopnika glavnega odbora prof. dr. Merharja ter zastopnika moške mestne podružnice dr. J. Abrama in V. Engelmana. Iz tajniškega poročila g. Široka posnemamo, da je podružnica v preteklem letu prav lepo napredovala. Priredil se je dobro uspeli »Št. Jakobski semenj«, ki ostane tradicionalna prireditev. Odbor je posvetil veliko pozornost upeljavi nabiralnikov, ki so nesli prav lepe dohodke. Blagajnik g. Jak. Merhar je podal blagajniško poročilo. Iz tega je razvidno, da je imela podružnica lep promet okrog 5000 K in se je glavni družbi odposlalo okrog 2000 K. Odbornik osrednjega odbora g. prof. Merhar je v daljšem govoru naslikal marljivost sedanjega odbora s primero z lanskim. Zahvalil se je imenom glavnega odbora vsem odbornikom ter izrazil željo, naj bi tudi v naprej delovali z isto požrtvovalnostjo. Na to so se vršile volitve. Izvoljeni so bili: gg. Šorn. I. Hvastja. Jak., Merhar, Drago Širok. Rapotec in Milka Levstik. Pregled. raČ. R. Trampuš. Pri raznih predlogih se je vneU prav živahna debata v podrobnem delu podružnice. v katero so posebno poseolj gg. Škulin. F. Barič i. dr. Posebno pozornost je vzbudilo poročilo predsed. stav. odbora g. dr. Jos. Abrama. ki je poročal o razvoju sedanje šole ter s prepričevalno besedo razlagal težkoče. ki jih Je imela družba pri razvoju šolstva in pri uresničenju že zdavne želje: postaviti pri Sv. Ja' kobu moderno šolsko poslopje. Apeliral je navzoče, naj ob vsaki priliki pokažejo svoi^ narodno zavest, da naj nekoliko pokažejo nakl°' njenost napram drpžbi, ki z velikanskimi žrtv^ mi hoče ohraniti slovensko deco slov. narod11.
G. Šorn je nato zaključil lepo uspeli občni zbor, bodreč k novemu delu.
Za »Lego nazionale« so poslali dijaki iz Bo-lonje v Italiji tržaški podružnici 1000 lir. In take. pa še večje svote prihajajo letno iz Italije — in potem si upajo govoriti ti ljudje o ruskih rubljih, ki jih baje dobivamo Slovenci? — Čudno se nam zdi, da iz Trsta in Pulja pošiljajo denar v Italijo v stotisočih, a oni ga vračajo pa samo v tisočih.
Glas iz občinstva: Iz Trsta smo dobili sledeče poročilo: Kam plovemo? Razni slovenski nezadovoljneži rogovilijo po Trstu. Ni jim všeč razvoj Slovenstva, hočejo imeti prvo besedo in v rokah pa narodno vodstvo. Stojimo na stališču, da je prava kritika na pristojnem mestu vedno dobra. Nikakor pa ne moremo odobravati. da se pri sedanjih razmerah skuša delati razdor s tem, da gotovi gospodje snujejo novo narodno socialno stranko. V zvezi s to nameravajo ustanoviti ljudsko gledališče, izobraževalno in pevsko društvo. Čemu vse to? V Trstu je toliko narodnega dela, da je vsakdo ki ima le količkaj dobre volje in vstrajnosti dobrodošel. kajti naša društva rabijo delavnih moči.
— Op. ured. Odgovornost za ta dopis prepuščamo popolnoma dopisniku samemu.
izletnikom iz Trsta je posebno dobrodošel vlak, ki ga je železniška uprava upeljala s tekočim mesecem med Trstom in Nabrežino. Vlak vozi po južni železnic iz 1 rsta do Nabrežine ob nedeljah in praznikih ob znatno znižanih cenali za II in 111 razred. Vlak bo odhajal iz Trsta ob 3’55 pop., ustavljal se bo v Miramaru. Grljanu in Sv. Križu in bo prihajal na Nabrežino ob 4’36 pop Nazaj z Nabrežine v Trst bodeta vozila dva vlaka in sicer do 1. majnika ob 6’31 in 9’55 zvečer, od 1. majnika dalje pa ob 7 in 10'29 zvečer, ki bodeta prihajala v Trst ob 7’07 in 10’35. oziroma 7’30 in 11’02 zvečer. Poleg teh vlakov pa bodeta vozila z Nabrežine v Trst še dva vlaka in sicer od 1. majnika do 9. junija in od 15. septembra do 3. novembra ob 6’45 z dohodom v Trst ob 7’15 zvečer in od 16. junija pa do 8. septembra z Nabrežine ob 7’30 z odhodom v Trst ob 8'04 zvečer. Cene voznim listkom za tja in nazaj iz Trsta so: za II. razred do Miramara ali Grljana 1 K, za III. razred 60 vin.; do Sv. Križa II. razred K 1.40, III. razred 90 vin.; do Nabrežine II. razred K 1.50, III. raz. 1 krona.
prošvetaT
Gospod Peter Teply. kapelnik »Slovenske Filharmonije«. Pred nekaj tedni so poročali tržaški in tudi ljubljanski časopisi, da se namerava preselti ljubljenec tržaškega občinstva g. Veter Teply, kapelnik 97. pešpolka v Ljubljano.
— Odbor »Slovenske Filharmonije« potrdi to vest in naznanja z veseljem, da se mu je posrečilo. pridobiti toli odličnega glasbenika za naše mesto. G. Teply, ki je prevzel vodstvo »Slovenske Filharmonije« s 1. aprilom t. 1. je nam Ljubljančanom dobro znan. Kdo se_ ne spominja krasnih koncertov izza časa vojaških vaj. ko je godba pešpolka št. 97. bila nastanjena v Ljubljani; pa tudi pri koncertih »Glasbene Matice« videli smo g. kapelnika sodelovati z nekaterimi godci svoje odlične godbe. — Kako prljubljen je bil g. Teply v Trstu, priča odliod-nica. njemu na čast prirejena od ondotnih Slovencev. »Edinost« piše o tem: »Odhodnica kapelniku Teplyju je privabila predsinočnjem v gornje prostore restavracije »Balkan« lepo število častilcev in prijateljev tega izbornega muzika in iskrenega prijatelja nas Slovencev. V imenu zbranih gostov je pozdravil g. kapelnika predsednik »Slov. Čitalnice« g. dr. Egon Stare; potem so govorili: v imenu »Slov. Čitalnice« g. dr. J. M. Čok, v imenu podružnice »Glasbene Matice« gg. dr. Slavik in Mahkota, v imenu »dramatičnega društva« g. Hlača, v imenu gledaliških igralcev g. Dragutinovič. Vsi govorniki so naglašali velike zasluge g. kapelnika Teplyja za napredek tržaškega Slovenstva na polju glasbene umetnosti. — Vsi so mu po-kladali tribut dolžne hvaležnosti, označujoč izgubo, ki nas zadevlje z odhodom tega odličnega glasbenega umetnika in zavednega Slovana. a častitujoč Ljubljani na tej odlični pridobitvi. G. kapelnik Teply se je zahvaljeval govornikom s toploto, ki je ovajala, kako težko mu je ločitev od tržaških Slovencev, s katerimi so ga bolj in bolj spajale vezi skupnega stremljenja k lepemu, vzvišenemu. Gospodu Teplyju še enkrat na tem mestu: obilo sreče
in obilo uspehov v prestolnici Slovenije'« ____
G. Teply, rodom Čeh. je absolviral praški konservatorij z odliko, ter bil na to nekaj let član različnih velikih orkestrov v Avstriji. Nemčiji na Švedskem in v Rusiji. V svojem rodnem mestu Pragi sodeloval je v nemškem gledišču pod ravnateljstvom Angelo Neumann tri leta kot prvi goslač. V tem času mu je bila priložnost. sodelovati pgd, znamenitimi dirigenti novejšega časa in sicer: Mahler, Mottl, Wengart-ner. Rihard Strauss. Nikiš, Edvard Colonne in drugim, ki so kot svetovnoznani umetniki gostovali v praškem gledališču. Po dosluženih vojakih prevzel je kapelništvo najprvo pri 40. in na to pri 97. pešpolku v Trstu, kjer je deloval na umetniškem polju 10 let. — G. kapelnik Teply dirigiral bode svoj prvi koncert v Ljubljani na vilikonočni pondeljek 8. aprila v veliki dvorani hotela Union, in nastopiti nekaj dni potem tudi v komornem kvartetu, tem biseru glasbe. — Natančno poročilo o teh prireditvah priobčimo pravočasno.
Umor in samomor.
Oče umoril svojo hčerko in sebe.
V Pragi je živel prav mirno starejši gospod, ki je bil po rodu Francoz, po imenu Chausa, s svojo šestnajstletno hčerko. Njegova družina živi v Nizzi in on je s hčerko v Pragi le, da bi se v p-aškem znanem „Vyrobnem spolku" izučila v gospodinjstvu in v ročnih delih, da bi si služila kruha. Hčerka pa je bila zelo lepa in je s svojo mično postavo vabila za seboj poglede mladega
moškega sveta. Posebno študentje in oficirji so radi gledali za njo. To je starega očeta vznemirjalo, posebno, ko je hčerka pogosto nekoliko pozneje prihajala iz šole. Vsled tega je prišlo med njim in med hčerko večkrat do prepira; on jo je silil naj dela, da si zasluži kruha, ona je zahtevala _ svobode. V soboto zvečer se je zopet vršil prepir, ki je trajal zelo dolgo. Ko je prišla gospodinja, pri kateri sta stanovala, domov, je bilo v sobi vse mirno. Odprla je vrata in nudil se ji je grozen prizor. Oče je ležal na tleh mrtev, hčerka pa je ležala v zadnjih zdihih. Prestrašena žena je letela na ulico in je sklicala ljudi. Komisija, ki je prišla na mesto, je konštatirala pri očetu smrt, — ustreljen je bil v glavo — hčerka pa je ustreljena štirikrat — v samokresu je bila samo še ena kroglja — prepeljali so jo v bolnico, pa je po poti unula. Strah za hčerko je prignal očeta do groznega čina. V vseh, ki so ju poznali, je vzbudil ta žalostni slučaj mnogo sočutja.
Karol May, ki je napisal nad 60 del o svojih potovanjih, ki jih sploh videl ni in dogodkih, ki jih ni doživel.
RAZNO.
mmm.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
VOLITEV ŽUPANA V METLIKI.
Metlika, 1. aprila. Za župana je bil danes soglasno izvoljen dr. Rudolf Weibl, okrožni zdravnik v Metliki.
MINISTRSTVO KHUEN HEDERVARY IV.
Budimpešta, 1. aprila. Danes se je predstavil ministrski predsednik Khuen svojemu ministrstvu. Opozicija je sprejela kabinet z ironičnimi klici, ko je Khuen tolmačil kraljevski res-kript je opozicija protestirala proti Khuenovi taktiki, ki je blamiral ogrski narod pred vsem svetom. Značilen je bil stavek Kossuthov, da želi opozicija cesarju dolgo življenje, a da bo znala pri tem varovat predvsem narodne koristi.
Budimpešta, 1. aprila. Vtis ki ga je naredila današnja seja poslanske zbornice, je tak, da ni upati na kako posebno izpremembo. Splošno se sodi, da tudi ta Khuenova misija ne bo imela uspeha, ker opozicija ne bo tudi v najskrajnejšem slučaju zapustila svojega stališča! Zato je smatrati poltiški položaj kot popolnoma neizpremenjen.
KUGA NA LLOYDOVEM PARNIKU.
Trst, 1. aprila. Včeraj je došel sem Lloydov parnik »Bregenz« iz Bombaja. Med potjo je zbolel en potnik za kugo, ter so ga izkrcali v Port-Saidu. Zaradi tega je odredila sanitetna komisija, da morajo vsi potniki ostati štiri dni pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Do sedaj se ni dogodil noben nov slučaj.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Rim, 1. aprila. Zatrjuje se, da Italija zato tako odlaša s svojo pomorsko akcijo, ker hoče potom velesil izvedeti kako stališče zavzema Turška napram noti, ki jo je italijanska izročila velesilam v vprašanju mirovnih pogajanj. Italija pa je popolnoma pripravljena za akcijo v egejskem in Rdečem morju.
SMRT KARLA MAVA.
Draždani, 1. aprila. V starosti sedemdesetih let je umrl tu znani pisatelj šundromanov
Smrt v gozdu. Te dni so našli v gozdu ob češko-saški meji neko žensko truplo, ki je bilo od lisic tako oglodano, da se ne da obraza več spoznati. Splošno se sodi, da je ženska po zimi v gozdu zmrznila in so jo lisice oglodale.
* Ukradeni kanoni na Ruskem. Na Pctro-pavlovski trdnjavi je izginilo pet topov z mnogimi strelnimi pritiklinami vred.
* Vstaja v Arabiji. V Hodeidi se je 400 mož izmed čet Sulejman paše spuntalo. Sulejman paša je dal nanje streljati s puškami in topovi.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Strojni
■ I
■ ■ ■ ■
stavec
z večletno prakso
;pri 3ao.su 30006
ki bi bil obenem nekak nad-ziratelj oddelka stavnih strojev vdobi to mesto v ,,Učiteljski tiskarni" v Ljubljani, Fran-::	čiškanska	ulica	8.	::
261
Modni salon Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki   = so vedno v zalogi. . ......................=
Prešernova ulica.
Palača mestne hranilnice.
Im
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame in deklice. Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
========= Ceniki zastonj in franko. =======
* * m trm* **	mr*1*	m*	t
Priporočalo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se
obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar v Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20.
. v" Znlilcva j te vzorce in eenik.  . ...
Ke'8,ooao.oooa: EijcMlanska kreditna banka v Ljubljani. “oT
Stritarjeva ulica štev. 3, (lantna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogo na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
411 01
2 o
— 252 —
mora skozi ulico Vicille Barbette... Nekdo, če-gar bodalo ne zgreši...
— Jutri ob enajstih ponoči, bo pripravljen v ulici Vicille Barbette nekdo, čegar bodalo ne zgreši...
— Ni treba, da bi bil človek iz vaše hiše ...
— Ni iz moje hiše. Če ga primejo, ne bo vedel nihče, da je poslan od mene in nihče, da ste vi razpalili moje sovraštvo.
Tako sta govorila, in lica so jima žarela v sladkosti, kakor bi jim razgovor narekovala ljubezen. In Passavant je trpel, ker je videl.. Ljubosumnost je vstala v njem s hudourno na-' glico; izročil se je kraljici in čutil je, da naredi vse, kar le mu ukaže ona, ki se je vtisnila v njegovo srce. kakor boginja ...
Monotoni in razburljivi ritem godbe mu je trgal živce s svojo sladkostjo in mu razžarival kri v žilah. Čustven in sprejemljiv za vse občutke. stremeč, mil in grozen, je bil sedaj v oblasti ljubezni, v oblasti strasti, v oblasti ljubosumja. V sencih je zadivjal vrtinec krvi in krenil je naravnost proti kraljici...
Proti Izabeli, ki ga ni bila spustila iz oči...
Videla ga je prihajati.
V tem trenutku je zadonel sonoren glas:
— Kralj! Kralj! Prostor, kralju!...
XXIX.
Norec.
Karl Šesti je naglo premeril dvorano in se zgrudil v prestol na estradi. Nato je izbruhnil v krčevit smeh.
— 249 —
grob. iz katerega me je čudežno rešil sam nebeški Bog. Oprostite, Veličanstvo! Razumeli boste, da se nisem mogel dati zakopati znova, ko sem spoznal življenje, solnce, zrak ...
— In kdo vam je storil veliko krivico? je vprašala Izabela hripavo. Označite mi jih!
— Ne poznam jih, madame!
— Ne poznate jih? je vprašala kraljica in njen pogled se je sumljivo zakopal v dno mladeničeve notranjosti.
— Ne, Veličanstvo, ne poznam jih. Sficer bi ne bil tukaj. Zasledoval bi jih. dokler bi jih ne dosegel, in kaplja za kapljo krvi iz njihovih src bi poplačevala dneve mojega dolgega trpljenja in krivice! Ali ne poznam jih, madame!
Izabela se je oddahnila in pogledala plemiča z nezaupnim očesom.
Ali naj ga pošlje nazaj v grob, ali ga izroči Redonovemu bodalu?
— Obžalujem, da jih ne poznate, je končno spregovorila in čarobni nasmeh ji je zopet pokril lice. Kaznovala bi jih strašnejše, kakor bi morali vi. Kajti življenje, ki ga dajete meni v službo, moram varovati... Ali ste pa tudi pripravljeni je dodala po hipnem pomisleku, v vsakem trenutku in brez ugovora braniti me in žrtvovati za me svoje življenje, kadar bi bila ogorožena?
— Vaš sem, madame! Zapovedujte! je dejal Passavant omamljen.
Uprla je vanj svoj skrivnostni pogled, ki je navdal Hardy-ja s tako ozkostjo, da bi najraje na mestu umrl. Brez volje je ponovil:
— Vaš sem, madame! Zapovedujte!
Hiša Saint-Pol.	63
Sloyenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto-
dove šolske družbe!
Sveže ščuke in karpi
iz sladke vode, kakor tudi navadne ribe iz Severnega in Jadranskega morja dospejo veliki četrtek in petek zjutraj.
T. MENCINGER, Ljubljana.
r
Brez razprodaje 75°/0 ceneje.
Namesto da veliko anonciratn sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°l° znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pil Sv. Tilnu, iiustrovana knjiga. Cena 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.	Štupar: 0 prvinah in spojinah, llustrov. Cena 1*50 K.	Brunet: Telovadba. Cena 4 K.	Mešiček: Beležke Iz fizike in kemije. Cena 40 vin.
Marolt: Zgodovinske ufne stike. Cena 2 K.	Vizitke	Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3’—, broširani K 2 60.	Kuverte $ firm®	Kaj izide zopet 9 •	Trgovske račune
knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena 1*50 R. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — tiangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 li.			Adamič: Slava Cesarju? Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena ii 20 vin.
Kreti: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razni napisi na lepenkah za šole.	1 Novo? Popravljalna znamenja na tabelah.	■ Tabela o pravilnem mešan« n umetnih gnojil, j	Vse tiskovine za knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole	Stereotipija	Litografija	t Muzikalije	Založba knjig
V ,,Učiteljski tiskarni6* se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, ! Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Haša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec«					
— 250 —
Nagnila se ie k njegovemu licu in ga oblila s svojo vročo sapo:
— Ali. ste pripravljeni, je dihnila, udariti moje sovražnike?... Recite... V Parizu, ne tu, v palači je bitje, ki je moja poguba. Nimam miru. kajti bitje me je obsodilo na smrt. Prepričana sem, da poginem od njegove roke in v smrtnem strahu preživljam svoje dni... Ali me hočete reštiti? ...
— Hočem! je burno potrdil Hardy.
— Zenska je! je nadaljevala Izabela s tišjim glasom.
Passavanta je spreletelo:
—Zenska!... je dejal.
— Ah, že ste malodušni! Zato ker je ženska, ker se ne morem braniti sama pred njo, ker umre. ki se dotakne te hinavske, zločinske osebe! Obotavljate se in pravite, da je vaše življenje moje življenje...
— Zenska. Veličanstvo! je jeknil Hardy.
— Oh! ne bojte se, možje so okoli nje in rabiti boste morali svoj meč.
— Da madame, meč proti meču. tako vam hočem služiti. Pozovem jih in pomro od mojega meča, ker vam strežejo po življenju. Ali ženska... ne mogel bi je spoznati?
Izabela je vedela, da je pridobila Passavanta z dušo in telesom.
— Pokažem vam dekle, je dejala.
— Odett® je izgubljena, je pomislila.
Iztegnila je roko in Hardy je položil svoje
ustnice na rožni nadil, ko je začutil, da se je roka hipno, vendar silno pritisnila k njegovim ustom.	,	.
—	251 —
—	Pojdite, je nato ukazala kraljica. Bodite pripravljeni. Noč in dan pričakujte mojega sela. Kadar pride po vas, vedite, da je prišla vaša ura — ura rešiti me ali umreti. Dekle pa vam pokažem jutri. Kajti plemič, jutri vas pričakujem ne tu v kraljevi palači, v tej množici, kjer nimam niti enega zvestega prijatelja, ampak v svoji palači... Sama se bova lahko pro-stejše razgovorila in spoznali boste Izabelo Bavarsko ...
Passavant se je zgubil med množico. Pari so se gibali v divjih vrtincih; vse je izhlapevalo in napolnjevalo dvorano z vrtoglavo omotico. Vsa bitja, moški in ženske so se vdajala, z žgočimi nasmehi, s pojemajočo sapo in opletajočimi gestami, ob počasnem in razburjajočem ritmu godbe, brez upora viharju ljubezni, ki je prevejal dvorano; hinavske maske, so se privzdigovale in odpadale. Šumeč šum je objemal celo družbo, kakor kadar gre veter skozi košato vejevje hrastovega gozda.
Passavant je hodil okoli v omotici. Drenjali so se k njemu, k novemu ljubljencu kraljice, čestitali mu, vabili ga v hišo, ženske so ga sladko pogledavale in se pritiskale k njemu. ko je šel mimo.
Okoli estrade se je zopet napravil prostor. Skozi meglo je Passavant spoznal vojvodo Burgundskega v pogovoru s kraljico. Zasklelo ga je in zapeklo, videl je iskreče poglede kraljice. razpaljena lica Burgundca...
In kraljica je šepetala:
—- Jutri ponoči bo Ludvik Orleanski pri Meni. Odslovim ga ob enajstih. Da pride domu*
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:; odvisnem dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za ,DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisani v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.