AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER U7 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 19, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. tabe v Jugoslaviji 'K 24. marca: Agencija .1 Poroča: "Iz Zagreba po-p, da je 22. marca prišlo do ^spopadov med srbskimi J*1, hrvatskimi vstaši in red-'flrvatskimi četami v okolici teva. Vas, v bližini katere r?8-° do spopada, so porušili I Hrvatska policija je s po- % Oglasom opozorila pre- Sarajeva, da bo vse Šil v mestu in v okolici Sa-y ® Najstrožje kaznovala ter II '» naselja in vasi, v katerih ;odo dejanja izvršila." Richer Zeitung" poroča iz Pešte: "že dva meseca je ^ttied Sarajevom in Dri-; stl na Bjelašnici in Roma-, »lini, glavno središče srb-^tnikov. Generalni štab i v°jske je zagrozil s težki-Zllimi Vsem, ki bi se ude-^Pada." lan Stojimirovič Jovanovič, ravnatelj državne arhive v Beogradu, je izjavil na zborovanju v Paračinu, da je treba ohraniti mir in red. Sicer bo prišlo do težkih posledic za narod. Prebivalstvo naj podpira borbo vlade za rešitev pred 'komunizmom'." * "M u e n chener Nechrichten" poroča: Priključenje Južne štajerske Reichu s stališča državno-pravnih naukov še ni dokončno, a gospodarska priključitev je gotova in končana. Za gospodarski dvig Južne štajerske se je mnogo storilo. Skupaj z bivšo Štajersko daje sedaj pokrajina 30,000 hektolitrov vina na leto, tako da je v vsej Nemčiji na drugem mestu. Denarna sredstva za izvedbo gospodarskega načrta v Južni štajerski so zagotovljena." * Sofija, 23. marca, agencija Havas: "Iz Beograda poročajo, da je Nedičeva vlada izdala ukaz, po katerem dijakov, ki so dovršili srednjo šolo, ne bodo pustili na univerzo, dokler ne dovrše šest mesecev službe v obveznih delovskih organizacijah, že več tednov pritiskajo tfa prebivalce mest in vasi, naj se včlanijo v omenjene organizacije. Glavno delo je popravljanje in čiščenje ruševin, ki jih je pustila za seboj VvojnaMa 1-941,'•'• --—o-. Prijatelji so počastili Mr. in Mrs. Frank Kramer Bruhanje ognjenika so ustavili z bombami Havaji, 18. maja.—Največji ognjenik na Havajih, Mauna ternirali neznano kje v Nemčiji. Loa, je skoro dva tedna bruhal j Dr. Andrej štampar je bil profe-lavo iz sebe. Da bi zajezili no-isor na zagrebškem vseučilišču, ve izbruhe, so se dvignili ame-!znan strokovnjak za narodno Ustrelitve in internacije Bern, 8. maja (JIG) — Iz zanesljivih virov prihajajo vesti, da so dr. Andreja štamparja in- Ameriške čete se vsipljejo na Irsko Angleški bombniki so zadeli nemško križarko • - i • i London, 18. maja. — Zrako- nski a vi jati čar ji nad ognjenik zdravje m organizator zdravni- j loyno ministrstv oro4a da so in metali v njegove zrelo bom- skega delovanja v Jugoslaviji in L leški bombniki našli nemško be. Ognjenik je pncel bruhati.; na kitajskem. Dobro je znan|križarko Prinz E ob južni tudi v Ameriki, kjer je cesto pre- 26. aprila. Ker so se dvigali ognjeni zublji do 300 čevljev visoko, se je delovanje ognjenika zakrivalo pred svetom, da ne bi to priliko izrabili Japonci za napad. Plameni so se videli namreč do 100 milj daleč, kar bi bil zelo dober kažipot za Japonce, če bi bili o tem vedeli. Lava, ki se je razlila osem milj po okolici, je sicer napravila nekaj škode, toda človeških žrtev ni bilo nobenih. (L Vreme" 27. februarja: J:%o in Gornjo Topolico ® 4o hudih spopadov s .[: !z okolice Valjeva, ki jim .Jejo Plečevič, Borota in ■*8imič. 120 članov oddel-'lo obkoljenih in vladne ele živorada Simiča in 0 ženo." * Nci Narod" 21. marca: 1 Gjuro Klikic je padel v 1 Cetniki pri Novi Gradi- Ntf Narod" 19. marca: ■5,'k Tržič je obiskal ra- V nedeljo se je zbralo nad Čilske vstaše in redne'200 prijateljev priljubljenega se borijo v Bosni pro-i slovenskega para, Mr. in Mrs. ^mu sovražniku. Nem-'Frank Kramer, ki vodita znano p^al Gneis Horsten.au je gostilno na 185. cesti ter jim v |8°to 250,000 kun in se! prostorih Willow na St. Clair ^ v imenu nemških voja-!Ave- in 222- cesta priredilo pridni. jetno presenečenje. Spomnili * j so se ju ob priliki 15 letnice . y0_ i srečnega zakonskega življenja. i Vreme," 4. marca. . - , , . . [♦Tajnik Srbije je izdal, Glavni govornik je bil okrajni "Kdorkoli' bo pod- prosekutor John J. Prince, in fbe, ki z orožjem v roki slavnost sta poveličali s svoji->Jo državnemu redu in1 m.a srebrnima glasovoma se-denarjem ali skri-'strici Budan 1 ■ t m dajajoč' podatke J° drža f> S I, s S vnim interesom,' jI v"".® smrtjo, v manj ;fj tHJih pa z ječo naj-, eta. Te kazni veljajo W a dela v krajih zunaj e, Srbije. "Govoreč o aja> da pri tem misli Uvedle nemške obla- Sladkorna znamka št. 2 Zdaj je v veljavi do 30. maja sladkorna znamka št. 2.' Urad, kjer se mora napraviti prošnja za sladkorne karte je v Crown poslopju, Lakeside Ave. in za-padna 3. cesta. Seja na Recher Ave. Jutri večer bo seja Slovenskega društvenega doma na Recher začetek ob osmih. Ijo bo dobil slovenski Cleveland odličen v obisk t.d^deljo popoldne bo imel slovenski Cleveland izredno jjHo sprejel v svoji sredi dve odlični Slovenki in sicer 'n go. Furlan, ki se sedaj nahajati v New Yorku. 4t *Krek je soproga podpredsednika jugosovanske vla-jJ^ha Kreka, ga. Furlanova je pa soproga vseučiliščne-\e.s°rja, dr. Borisa Furlana. Obe odlični Slovenki sta vabilu podružnice št. 25 SŽZ, ki bo priredila v ne-^Poldne v SND na St. Clair Ave. lepo predstavo za doty ® kamene. V ni rojakinji bosta vedeli gotovo povedati mnogo za-iz naše rojstne domovine in pa o njiju skrajno ne-' a Potovanju doli okrog Južne Afrike, preko Atlantika t>riko. \ 5 dišimo, nista to kaki prevzeti mestni dami, ampak Prosti Slovenki, ki se najbolje počutita v domači L^ih ljudi. Zato opozarjamo že danes na to izredno W bom° sprejeli v svoji sredi dve naši izgnanki, dve V^omovinki, katerima bomo s svojo znano ljubezni V iskrenostjo prožili roke in ju pozdravili v nasi svo Ah°,vi domovini. ,, hiramo na slovenski narod, naj v nedeljo popoldne d< a kotička napolni avditorij SND na St. Clair Ave daval na velikih univerzah. Interniran je bil prav tako tudi dr. Ivo Belin, bivši podravna-telj Narodne banke. " V Gracu je interniran dr. Hin-ko Križmati. Tam sta tudi Sta-noje Mihaldžič in brat ter mnogi drugi intelektualci. V Crikvenici je bil ustreljen dr. Ivan Sobol s šestimi Crikven-čani. A /lada bo pričela z racioni-ranjem bicikljev v reh tednih Washington. — Urad administratorja cen naznanja, da bo pričel z racioniranjem bicikljev nekako v treh tednih. Okrog 50,000 koles je bilo na rokah 2. aprila, ko je vlada ustavila prodajo istih. Od tedaj je bilo dovo-jeno tovarnam izdelovati samo 'vojne biciklje," katerih cena bo določena med $30 in $40. Vse trgovine, razpečevalci in ovarne morajo naznaniti uradu cen vso svojo zalogo kol^s, kot so jo imeli na rokah 8. maja. Otroški biciklji s to odredbo ne bodo prizadeti. -o- lusi prodirajo na 100 milj široki fronti v Ukrajini Moskva, 19. maja.—Armada maršala Timošenka še vedno prodira naprej na 100 milj široki fronti okrog Harkova v Ukrajini. Rusi so štrli združene napade nemških tankov in parašutarjev, ki so s tako lah-coto okupirali Francijo. Najnovejše poročilo trdi, da se bliža Timošenkovo levo kri-o Krasnogradu, ki leži 60 milj užno od Harkova, dočim se aliža desno krilo naravnost rlarkovu. Poročila tudi zatrjujejo, da da se vrše na Kerču na južni fronti še vedno vroči boji, na drugih frontah pa da ni nič novega. Iz bolnišnice Mrs. Vera Mismas, 1119 E. 72. St. se je povrnila iz bolnišnice. Začasno se nahaja pri svoji teti Mary Možic na 1140 E. 60. St. Prav lepo se zahvaljuje za cvetlice, kartice in razna darila. Naši žogometarji so zmagali Zogometni krožek od fare Marije Vnebovzete je v nedeljo igral v Gordon parku s teamom Chicks Grill in jih v 10 igrah premagal z 6:5. Čestitamo, fantje! škrjančki se zahvaljujejo Mladinski pevski zbor se želi tem potom iskreno zahvaliti vsem posetnikom in delavcem na njih koncertu 26. aprila, zlasti pa se zahvaljuje darovalcem v gotovini. Dva sovražna tujca prijeta V soboto so vladni agentje prijeli v Clevelandu enega Nemca in enega Italijana. S tem je naraslo število aretiranih sovražnih tujcev v Clevelandu na 62. Delegacija št. 5 SDZ Društvo Napredni Slovenci, št. 5 SDZ je izvolilo za konvencijo delegatom Geo. in Frank Ai Tureka. Namestnika sta Tom Kraich in Matt Debevec. V juniju bo odšlo še enkrat toliko novincev Naborne komisije so dobile ukaz, da v mesecu juniju podvo-je število novincev, ki so jih poslale v mesecu maju. V juniju l)odo najbrže tudi klicali novince iz tretje registracije, to je one med 20. in 21., ter 36. in 44. letom. Vojni center $590.00 J Sinoči smo zaključili kampanjo za vojni center. Cek, ki ga bomo nesli v mestno hišo, se bo glasil na $590. V to vsoto so pomagali še oni, ki so prinesli včeraj in kar so nabrali pri Enakopravnosti. Nam se zdi, da je to zelo lepa vsota in Slovenci so se s tem doprinosom za vojni center dobro postavili. Tem potom izrekamo najlepšo zahvalo vsem, ki so se odzvali in vsem, ki so pomagali. Včeraj so še darovali za vojni center pri nas: $5 je poslal g. kanonik Oman; dalje so dali po $5: James A. Slapnik Jr., slovenski florist na 6620 St. Clair Ave., Mr. in Mrs. John Doljak, 1404 E. 45. St. sta dala $5 za vojni center mesto venca na grob Stanley Rakarju, dalje je dal $5 James Bartol iz 6316 Carl Ave. in $5 Tony Je-ras iz 1134 E. 64. St. $3 sta darovala Mr. in Mrs. Joseph Meglich, slovenska mlekarna na 1003 E. 64. St.; po $2 so pa prispevali: John Kosec, 1134 E. 60. St.; Mrs. Jennie Mismas, 1404 E. 53. St.; Mr. in Mrs. Frank Perme, 1133 Norwood Rd.; Mr. in Mrs. Anton Traven, 11202 Revere Ave. Po $1 so prispevali: Miss Anne Traven, 11202 Revere Ave.; Mrs. Theresa Kostanj-šek, 5408 Homer Ave.; Stella Kersevan, 1285 E. 55. St.; Justina Pavlovic, 6123 St. Clair Ave.; neimenovan, John in Mary Miller, 5603 Carry Ave.; neimenovan, Mr. in Mrs. John Lach, 1255 E. 61. St.; Mary Hrastar, 5901 Prosser Ave.; Mary Koprivec, 1007 E. 76. St.; Anton Ahčin, 1078 Addison Rd.; Frank Garvas, ^1139 Norwood Rd. Torej še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj za prijazen odziv in upamo, da bo vojni center, za katerega so zbrali Slovenci tako lepo vsoto, ponosno služil svojemu namenu, kateremu je namenjen. Norveški ter jo napadli z bombami. Dva zračna torpeda sta gotovo zadela ogromno križarko in tretji torpedo je najbrže tudi zadel. Križarka se je skrivala v zalivu Trondheim in Angleži so neprestano prežali, kdaj se bo prikazala na morju. Zdaj se je bržkone skušala izmuzniti v kako domače pristanišče, ko so jo spa-zili Angleži in jo napadli. Spremljali so jo štirje rušilci, ki so odprli ogenj na angleška letala. Devet angleških letal se ni vrnilo domov s tega napada. --o- Avstralski premier razlaga svoj apel na Zed. države Sydney, Avstralija. — Premier John Curtin je imel važen govor ,v katerem je izjavil, da ne more razumeti kritike, ki je nastala po njegovem apelu na Zed. države za pomoč. Curtin pravi, da se smatra Avstralija še vedno kot del angleškega imperija, toda ko je padla Malaja in ko je padel Singapor, ni mogla Anglija poslati pomoči Avstraliji, zato je apeliral na Zed. države za pomoč. "Ostanem pri vsaki besedi, ki sem jo poslal predsedniku Roose-veltu, ko sem mu zagotavljal, da je obramba Pacifika zdaj najbolj važna," je rekel Curtin. -o- Na tisoče dodatnih ameriških čet je dospelo na Irsko, vozeč s seBoj bojne tanke in topove. Vojaki komaj čakajo na spopad s sovražnikom. Severna Irska, 18. maja. — Iz številnih transportnih ladij so se vsipale noč in dan ameriške čete na suho, ki so dospele sem dodatno k onim, ki so bile že prej tukaj. Toliko ameriških vojakov je prišlo, da je vzelo več dni, predno so se vsi'izkrcaii na suho in predno so izložili na tisoče bojnih tankov, topov in drugega orožja. Poročila zatrjujejo, da je vozila transport največja skupina ladij, ki se je še kdaj podala preko Atlantika. Prevoz se je izvedel brez najmanjše nezgode. Prej so prišle na Irsko ameriške čete že v januarju in drug transport v marcu. Pred Amerikanci je dospelo veliko število Kanadčanov. Med došlimi ameriškimi četami jih je največ iz obeh Dakot, iz Kentucky in države New York. So to sami izvežbani vojaki, katerih mnogi so že prejeli ognjeni krst na Daljnem vzhodu. Izkrcavanje se je vršilo gladko in naglo. Nihče ni vedel o prihodu ameriških čet, dokler niso transporti pristali. Ekspedicija, ki je srečno ušla očesu sovražnika, se je po izkrcanju naglo razšla po raznih taboriščih. Vlaki in truki so neprestano odvažali iz pristanišča cele skladovnice municije, ki so jo pripeljali Amerikanci s seboj. Ta dodatna ameriška ekspedi-:;ija je prišla preko Atlantika prav v času, ko se v Angliji splošno govori, da bodo zavezniki odprli novo fronto nekje na jvropski celini. Po osvojitvi Balkana je začel nemški narod izgubljati vero v končno zmago Lisbona, 18. maja. — Edwin jaške kroge. Ljudje so neverjet- Ccuncilman Reed je bil imenovan v Lauschetov kabinet Župan Frank J. Lausche je včeraj imenoval za direktorja parkov councilmana 6. varde, Williama Reeda. To je zbudilo veliko presenečenje med po litikarji. Še bolj so se pa začu dili, ko je Reed priporočal svojim naslednikom v mestni zbornici republikanca Brainarda Farnswortha. Reed je demokrat. Pozdravi iz Havajev Mrs. Lucija Skerbec iz 61. ceste je dobila za Materinski dan brzojavni pozdrav od svojega sina Josipa iz daljnih Havajev. Joe obenem pozdravlja vse svoje znance in prijatelje. Na oddih je prišel Za en teden je prišel na oddih k svojim staršem, Joe Zelle, 1171 58. St. Joe ima odlično in zelo odgovorno službo pri Columbia Broadcasting Co. v New Yorku. Delegati društva Dom Društvo Dom št. 25 SDZ je izvolilo delegata: Vincent Zim ška in Andrew Hočevarja, namestnika pa Joseph Brne in Charles Hočevar. Društvo je tudi darovalo $5 za ruski relif. K vojakom odide V torek 26. maja odide k vojakom Alphonse Troha, sin Mr. in Mrs. Leo Troha iz 19707 Arrowhead Ave. Želimo mu srečno pot in zdrav povratek. Tajnik se je preselil Joško Jerkič, agilni tajnik društva Kras, št. 8 SDZ se je preselil na novi naslov, 19071 Nauman Ave. Njegova telefonska številka je KE 1086. Shanke, ki je bil v Berlinu kot časnikarski poročevalec in ki je zdaj na potu domov, pošilja iz Portugalske svoje vtise, ki jih je dobil zadnje čase'v Nemčiji. Nemška morala je bila na najvišji točki potem, ko je Hitler osvojil Balkan. Do tedaj je namreč nemška armada stalno zmagovala. Nemški narod do takrat tudi še ni smatral Zed. držav za svojega sovražnika. Potem so se pa začeli naglo razvijati dogodki, ki so izpodko-pali zaupanje nemškega naroda v končno zmago. Najprej je prišel beg enega izmed voditeljev nacijev, Rudolfa Hessa, ki je zbežal v Anglijo. Potem je prišla ofenziva proti Rusiji. Potem je prišlo preganjanje katoličanov in protestantov. Zatem so prišle manjše por-cije živil, odstavitev feldmaršala Brauchitscha in končno vojna z Zed. državami. Napad na Rusijo je presenetil vse sloje, tako narod kot vo- no zmajevali z glavo, da bi bilo mogoče premagati Rusijo, dokler še stoji Anglija. Toda še vedno bo imeli vero v nacije, ki so do ^e'daj izvršili vse, česar so se podstopili. Toda minili so meseci, prišla je zima in zmage nad Rusi ni bilo. Tedaj so si začeli Nemci šepetati: "Vojno smo že izgubili!" Hitler je poročal o izredno majhnih izgubah na fronti. Toda ljudje so se ozrli okrog sebe in videli, da je padel ta, da je padel oni in začeli so računati na prste. Tedaj so začeli izgubljati vero tudi v Hitlerjeve besede. Morala nemškega civilnega prebivalstva stalno pada, toda s tem še ni rečemo, da je zrušitev Nemčije v svoji notranjosti že okrog vogala, pravi Mr. Shanke. -o- Za ruski relif Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ je darovalo $25 za ruski relif in $5 za vojni center. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Senat je odobril $500,000,000 za zgradbo 150,000 novih delavskih hiš v okrožjih vojne industrije. * * * RIO DE JANEIRO. — Predsednik Vargas je pooblastil vojnega ministra, da takoj pokliče v aktivno službo vse rezervne častnike. To postavlja Brazilijo bližje vojnemu stanju. * * * WASHINGTON. — Administracija vojnih veteranov je urgi-rala kongres, da napravi postavo, ki bi dala zavarovalninsko pro-tekcijo ameriškim vojakom za slučaj, če so ujeti, obkoljeni ali izolirani od sovražnika. * * * t - BERLIN. — V Nemčiji bodo 81. maja zaprli 220 bank za dobo vojne. S tem bodo oproščeni uslužbenci za delo v vojni industriji. • * » NEW YORK. — Ameriške tovarne so v mesecu aprilu napravile več bojnih tankov, kot ves čas prve svetovne vojne. Toda urad za vojno produkcijo ni hotel povedati natančnega števila. ♦ * * BARKSDALE, LA. — Tukaj je treščil na tla štirimotomi bombnik. Zadel je v drevo in eksplodiral. Trije častniki in šest vojakov je bilo ubitih. ♦ * # LONDON. — Radio iz Vichy, Francija, je včeraj naznanjal, da je invazija Avstralije neizogibna. * * .*. WASHINGTON. — Joseph Leib, ki je leta 1930 prvi začel organizirati "Roosevelt for President klube," je začel zdaj organizirati "MacArthur for President klube." i r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt, leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year," $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. • ...::. >83 No. 117 Tue., May 19, 1942 Ne macedonsko, ampak primorsko vprašanje je še vedno prvo Z veliko pozornostjo smo čitali pred par dnevi članek v irskem tukajšnjem ameriškem dnevniku, ki z veliko važnostjo prednaša poziv italijanskega grofa Carlo Sforza, naj zavezniki začno z moralno in vojaško ofenzivo proti Nemčiji in sicer naj bi se pričela ta ofenziva v Italiji, Španiji ali Franciji. Ameriški dnevnik ponavlja besede grofa Sforze, ki pripoveduje, kako je italijanski narod sit fašizma in hitlerizma in kako komaj čaka prihoda zaveznikov. Grof Sforza ni povedal nobene nove stvari s tem, ker vsi vemo, da je italijanski narod v srcu na strani zaveznikov, zlasti pa na strani Zed. držav in če je zdaj v osišču, je samo z ustrahovanjem črne fašistične bande. Tudi bo vsak priznal, če količkaj zasleduje razvoj vojne in pa možnost druge fronte, ki naj bi jo odprli zavezniki, da so za tako drugo fronto najbolj ugodna tla Italija in pa Balkan, zadnji celo bolj kot pa Italija. Solunska fronta je v zadnji vojni strla centralne zaveznike in če bodo kdaj zavezniki postavili drugo fronto na Balkanu, bo to začetek konca osišča. Toda vzrok, da smo postali pozorni na ta članek v ameriškem dnevniku, je ta, da je v njem glavni junak grof Sforza, a grof Sforza je oseba, ki bo igrala v slučaju, če bo str-moglavljen v Italiji fašizem, veliko vlogo. V grofu Sforzi vidijo zavezniki svojega zaveznika, ki naj bi pripeljal Italijo na njih stran. In predno bo konec te vojne, bo Italija ob strani zaveznikov, ergo — grof Sforza bo predstavnik Italije, ki bo imel veliko besedo na mirovni konferenci. BESEDA IZ NARODA Jugoslovanski kulturni vrt Naš vrt je zopet v svoji lepoti. Kako se počutiš dragi prijatelj, ko stopiš danes v ta vrt? Ali ti ne igra srce radosti, ko gledaš na spomenike, ki živo pričajo našo ljubezen, do rojstne domovine Jugoslavije. Ko gledaš na lepo cvetje, ki bujno duhti v življenje, ti misel hiti k naši nesrečni materi domovini, ki je tudi opravičena do življenja, zato je naša narodna dolžnost, da ji pomagamo, da bo zopet prišla na stališče, ko bo pod njenim okriljem naštroimen narod svoboden in srečen. Malo postoj in pomisli, kako težka je bila gradba tega vrta, le požrtvovalnost ter ljubezen jugoslovanskega posebno slovenskega naroda je nam pomagala, da se je zgotovilo to lepo delo, na katerega je ponosna Amerika in mi vsi. Ko gledam ta vrt, se mi zdi, da je to -zdaj naša mala lepa Jugoslavija na svobodnih ameriških tleh, kjer spomeniki naših slavnih jugoslovanskih zaslužnih mož v miru stoje nad katerimi plapola naša zvezdnata ameriška zastava in na katere sije svobodno ameriško sonce. Hvaležni bodimo Bogu in naši Ameriki! Vsak vrt je treba negovati, zato moramo tudi za naš jugoslovanski vrt skrbeti. velo srce kakor menda še nikoli poprej, kar smo nemudoma pokazali s tem, da smo začeli širiti pomožno gibanje povsod, koder biva kaka skupina našega življa v tej deželi. Najprej se je osnoval narodni pomožni odbor, nato pa postajan-ka za postajanko po posameznih slovenskih naselbinah. Tako se je v začetku letošnjega leta ustanovil tudi v či-kaški slovenski naselbini krajevni pomožni odbor ter se takoj lotil priprav za veliko skupno dobrodelno prireditev, ki se bo vršila dne 24. maja popoldne v prostrani Ameriški češki dvorani na 1438 W. 18 St. tukaj v tem mestu. Vzpored tega velikega gala koncerta bo zelo pester in zanimiv. Vse naše kulturne moči bodo iz prijaznosti sodelovale v njem ter s tem prispevale vsaka po svojih močeh k skupnemu uspehu, ki bo najprej tej deželi v obliki vojnih obveznic, potem pa našemu nesrečnemu slovenskemu ljudstvu v nujno pomoč. Naša tu rojena mladenka in na vso moč obetavna sopranist-ka Ana Beniger bo odprla koncert z ameriško narodno himno "The Star Spangled Banner" ter nam še pozneje zapela s svojim nebeško lepim glasom nekaj slovenskih in drugih pesmi, pri čemer vsem jo bo "Veriga narodnih kulturnih spremljala na klavir nam vsem vrtov" ima vedno nove ideje. Za ! že dobro znana mojstrinja Jas-leto 1942 imamo nalogo, da bo-! na B jankini. do naši pevski zbori "Slovenska ženska zveza," "Adrija," "Prešeren" in "Sava." Po programu bo prosta zabava, pri kateri bo za ples svi-ral tukajšnji Rudmanov orkester. Ker je namen Slovenskega dneva v Chicagu plemenit in človekoljuben, je pričakovati velikanske udeležbe domačega občinstva in obeta se tudi obilno število gostov iz Waukega-na, Milwaukee j a in drugih okoliških naselbin. Dan 24. maja naj bo zares dan slovenske plemenitosti in mogočna manifestacija slovenske vzajemnosti, kadar gre za pomoč, ki je namenjena našim ljudem v njihni najhujši nesreči. Zvonko A. Novak. -o- Še nekaj poročil iz zasužnjenega Prekmurja (Pismo iz domovine) do vse narodnosti zgradile "Ameriški vrt." V ta vrt bomo skupno vsi narodi julija meseca postavili spomenik prvemu pred- Ali vidite tukaj kako zvezo med grofom Sforzo in pri-jsedniku "George Washingtonu." morskim vprašanjem? Kdor je ne vidi, naj mu pokličemo v spomin, da se je grof Sforza nedavno izjavil, da ne bo dopustil po tej vojni nobene delitve Italije. Ali misli grof Sforza pod Italijo tudi Julijsko Krajino? Ali bo Julijska Krajina zopet plačala račun zaveznikov za pomoč Italije, če bo ta prišla k njim, najsi tudi v zadnjem trenutku? Grof Sforza vodi boj proti fašistom, toda ne smemo pozabiti, da je on še vedno za veliko Italijo. smemo pozabiti besed grofa Sforze, ko je bil še italijanski zunanji minister, ko je rekel: ". . . . Da se izpolnijo verzi Danteja, v katerih je definiral v nesmrtnih besedah meje Italije na Kvar-neru in z namenom, da se zavaruje julijska fronta, za katero so naši vojaki prelili svojo kri, smo morali sprejeti v naše meje sto tisoče Slovanov . . ." Torej grof Sforza je tukaj priznal, da je Italija morala dobiti naše Primorje, da si je s tem zavarovala svoje meje. In, ali naj pričakujemo, da ima grof Sforza danes drugače misli o mejah svoje Italije? Ravno ob isti priliki je rekel grof Sfiorza tudi: ". . . Tem Slovanom, ki bodo ostali v zvezi s svojimi naravnimi, dasi izrecno italijanskimi mesti Gorico in Trstom, moramo garantirati svobodo njih jezika- in kulture . . ." Torej je smatral grof Sforza že kot italijanski zunanji minister mesta Gorico in Trst kot absolutno italijanski mesti, zato lahko računamo, da je še vedno istega mnenja. In če ju smatra za italijanski mesti, ju ne bo hotel odstopiti Slovencem, od-nosno Jugoslaviji. Vse to torej kaže na veliko nevarnost za naše Primorje. Ali se more po.tem kdo čuditi, da mi vedno naprej in naprej ponavljamo, da je z ozirom na politično vprašanje Jugoslavije, najvažnejše vprašanje naše Primorske oziroma njene bodočnosti. Zato se ne moremo prečuditi Prosveti, ki je nedavno zapisala: "Če smipatiziramo z novo Jugoslavijo, je treba, da smo nekoliko bolj jugoslovanski — da priznamo, da so v Jugoslaviji še druga vprašanja, ki so prav tako važna' in poštene rešitve potrebna, kakor je vprašanje Primorcev in Korošcev." Ne, mi ne vidimo v Jugoslaviji nobenega bolj važnega vprašanja, kakor je vprašanje Primorske, seveda, če imamo kaj čuta zanjo. Kar se tiče ostalih delov Jugoslavije, niso toliko v nevarnosti. To se pravi njene bodoče meje po tej vojni niso v nevarnosti, kef jih bodo morali dati njih začasni gospodarji lepo nazaj in najbrže še nekaj svojega ozemlja zraven. Na nobeni strani mej Jugoslavije ni toliko nevarnosti za naše meje kot je ravno meja med Jugoslavijo in Italijo. I osebno pa še, kot smo rekli prej, ako bo Italija zapustila osisče in ko bodo zavezniki to plačevali s čemer že. Ravno vsled 'ega moramo pa mi tukaj v Ameriki napeti vse sile, zastaviti ves svoj vpliv, če bomo hoteli dobiti Primorje nazaj. Ako bo grof Sforza pri mirovnih pogajanjih zahteval, da ostane Italija taka, kot je bila pred to vojno, bo treba prepričati zaveznike, da tega ne smejo dovoliti in da morajo biti prestavljene meje precej zahodno od-Soče. Tedaj bo vprašanje, kdo bo imel pri zaveznikih več besede. Ako bomo mi smatrali, ali kdorkoli bo že reševal slovensko in jugoslovansko vprašanje, da ni vprašanje Primorske najbolj važno, potem lahko napravimo križ čez Primorje. Nam se zdi pa to vprašanje tako važno, da bi se morali vsi ameriški Slovenci zediniti samo na tem in predvsem na tem. Svarimo one, ki se jim to vprašanje ne zdi važno, da se igrajo z usodo 600,000 Slovencev. Dobro si zapomnite, da Takrat bo velika patriotična pa rada seh narodov, pravijo, da kaj takega še ni bilo v Clevelan-du. Jugoslovani bomo v soboto večer, dne 23. maja naredili "plesni venček" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v ta namen. Povabljeni ste vsi, prav vsi! Pričakovali Vas bomo, saj Vam bo večer potekal v veseli družbi — skupno bomo v pesmi poro-mali v našo nesrečno rojstno domovino, kjer se na balkanskih planinah hrabri četniki pod poveljstvom generala "Draža Mi-hajloviča" bojujejo, da nam osvobodijo našo nesrečno domovino. Slišali boste tudi zanesljive novice iz domovine od izvrstnih govornikov. Za lepe valčke b<5 skrbel naš dobro poznani "Vadnalov orkester" Mrs. Sta-nonik in Mrs. Pikš bosta skrbeli za jedila. Mr. Louis Eršte pa za pijačo. Kar je nas drugih v odboru kakor Mrs. Ponikvar, Mrs. Eršte, Mrs. Mervar, Mrs. Brezo-var, Mrs. Gornik, Mrs. Oražem, bomo pa gledale in skrbele, da se boste vsi prav luštno zabavali. Toraj se vidimo v soboto večer v Slov. Nar. Domu. Marjana Kuharjeva, gl. blagajn. Jug. kult. vrta. -o- Slovenski dan v Chicagu Motf jarmom suženjskim svet zdaj /tropi, naš narod mili gine, krvavi, pomoči prosi proste še ljudi, ko hrepeneče si nazaj želi miru, svobode zlate svetlih dni. Ko je strašna noč fašističnih grozot zatela domala vso Evropo ter tako zagrnila tudi tisti prirodni raj, iz (katerega prihajamo ameriški Slovenci, so vklenili nacijski razbojniki in laški tolovaji naš majhni slovenski narod v jarem naj- Krasnof Gregorčičevo pesem "Bodočnost Slovanov" nam bo deklamiral Tomaž Cukale, ki je že večkrat dokazal, da je izvrsten deklamator. Tomaž Cukale se je že pred več leti začel uriti v petju in pokazal svoje uspehe na tem kulturnem polju posebno takrat, ko je še pred nedavnim priredil svoj koncert najprej v V/aukeganu in potem pa še v Chicagu. Toda kmalu nato je pa moral žal opustiti tiste svoje pevske napore, ker se je podvrgel neki potrebni operaciji v grlu, ki se mu zdaj polagoma celi in zdravi. Ko se mu popolnoma zaceli, misli podati svoj tretji koncert, čigar polovica čistega dohodka pojde v dobrodelne namene. To soboto, t. j. dne 23. maja, bo ob ENI popoldne pel v radio WHIP v Pailand^čevem programu zelo lepo skladbo "Friderikovo tožbo," za katero je zložil slovensko besedilo pisec teh vrstic. Obenem bo Tomaž povabil v slovenskem jeziku čikaške in okoliške Slovence pa vse druge Jugoslovane na naš skupni gala koncert, ki se bo vršil prihodnji dan popoldne, kakor sem že zgoraj omenil. Na to našo slovensko skupno prireditev so bili za govornike povabljeni jugoslovanski poslanik dr. Izidor Cankar, čilca-ški župan Edward Kelly in pa predsednik slovenskega narodnega pomožnega odbora Vincent Cainkar. Peli bosta Korenčanovi sestri, ki vselej tako radi sodelujeta na naših prireditvah; Udovičev fantek bo kajpak tudi to pot na odru; Prešernov kvartet se je menda še posebej pripravil za to priliko in stopili bosta prvič pred tako številno občinstvo moji punčki Majda in Ksenija. Prva bo pela arijo "One Fine Day" z Puc-cinijeve opere "Madame Butterfly" in Zormanovo "Oj, Večer je že," druga pa bo to sprynljala na klavir. Nastopile bodo članice čika-škega kluba "Ljubljane" v slo- Madžari so takoj po zasedbi nadomestili vse slovenske uradnike z madžarskimi. Slovenci morajo zopet jemati s seboj tol-mčae, ako hočejo urediti razne zadeve z uradi. Tako je bilo že pred prvo svetovno vojno in radi tega se je ljudstva tako pristu-dila madžarska nadvlada. Zato so se v Jugoslaviji tako dobro počutili, ker so se lahko z vsemi uradnimi oblastmi po domače pogovorili. Zdaj so zopet tam, kjer so bili nekdaj. Izmed prešnjih učiteljev je sa mo pet Slovencev ostalo na svojih mestih. Pa še ti so bili vsi, razen enega, potisnjeni za kako stopnjo ali več nazaj v svojem službenem položaju. Nekaj naših učiteljev je dobilo službo v Medžirmurju ali v Bački. Vsaj obljubili so jim službe tam, pa še ni gotovo, če se bodo obljube tudi izpolnile. Na izpraznjena mesta so prišli madžarski učitelji in učiteljice. šolske! knjige so Madžari zaplenili. Ne samo v slovenskih ljudskih šolah, ampak ista usoda je zadela tudi gimnazijske knjige. Večji del so jih zažgali, nekaj pa razprodali med trgovce za zavoj ni papir. Iz vsega tega sc vidi, kako se mudi Madžarom, da bi "popravili" v najkrajšem času, kar so zamudili v letih, ko je Prekmurje pripadalo Jugoslaviji. Takoj je tudi pokazala madžarska "kulturna" politika, da se mora nižjim slojem onemogočiti študiranje na zavodih za višjo izobrazbo. Zato so silno povišali šolnino in potrebne pristojbine za šolanje. Številke gredo v tako višino, da se mora že ob tem vprašanju podreti vsako upanje kmečkemu otroku, da bo kdaj videl višje šole, ako bi razmere ostale pri tem kot so danes. Domače prebivalstvo je na ta način enkrat za vselej izključeno od vseh vplivnih služb. Le madžar- LIBERTY LlMEftlCKS strašnejše sužnosti. Pa nam je tedaj zaihtela duša in znkrva- ' venski narodni noši in peli bo- sino vas svarili o pravem času! In če bomo zaigrali Primorsko po naši krivdi, bodo krivi tega oni, ki se jim zdi danes macedonsko vprašanje važnejše, kot je pa primorsko vprašanje. % «' There was a young farmer named John, Who said to himself— "Well, I swan! Defense Bonds get bigger In value I figger While helping our Victory on. Get ■ bumper yield on your •nringa by inverting them In U. S. Defense Bond* and Sump« for Victory, Get one today! skim grofovskim sinovom, ki zmorejo visoko šolnino, naj bi bile prehranjene vse boljše službe. Na gimnazijah je šolnina okoli 1000 Din letno. Kje so drugi stroški! Kako naj si kmečki sin upa spraviti skupaj take svote ? * Na univerzah znaša sama šolnina 20,000 Din. S tem je povedano vse. Prekmurje je imelo pred okupacijo lepo število svojih domačih akademikov. Študirali so po raznih jugoslovanskih univerzah. Mnoge je okupacija zalotila doma« na počitnicah, ko je bila ravno Velika noč. Drugi so se morali iz enega ali drugega vzroka vrniti na svoje rodno czemlje po polomu Jugoslavije. Hoteli bi študije sedaj nadaljevati vsaj na madžarskih univerzah. Toda že radi samih visokih pristojbin je to izključeno. Saj je svota 20,000 Din za Prekmur-ca že celo premoženje. . . V teh žalostnih časih, ki jih preživlja vsa naša domovina in posebej naše ljubljeno Prekmurje, nas tolaži dejstvo, da je naša mladina zelo narodno zavedna. Nič se ne bojimo zanjo, zlasti ne za tisto, ki je okusila v Jugoslaviji lepoto srednješolske in višje šolske izobrazbe v materini besedi. Seveda bo madžarski vanda-lizem storil vse in je že začel, da uniči vse naše nade, da našemu pogumnemu gledanju v bodočnost polomi zadnjo perot. Saj se nam trga srce, ko mislimo na cvet naše mladine, na naše zavedne akademike. Kako ne bomo mislili nanje z težkim srcem, ko vemo, da mnogi med njimi zdi-hujejo v madžarskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Tako hoče madžarska kultura doseči nemško vsaj polagoma, če se že ne čuti dovolj močno, da bi dosegla nerr^ko stopnjo kar čez noč . .. Naše akademike so "na varno" radi obtožb madžarskih priseljencev, ki so jih naznanili oblastem, češ da podpihujejo prebivalstvo k odporu zoper Madžare in ga hujskajo k sabotaži. Tako je tudi naša najboljša mladina prišteta med narodne mučenike, ki jih je toliko med odraslimi in dozorelimi ljudmi. Čujejo se glasovi, da bo v kratkem po vsem Prekmurju razglašena splošna mobilizacija. To bo nov hud udarec za naše ljudi, obenem pa brez dvoma začetek nadaljnjih persekucij in preganjanj, zakaj ni mogoče pričakovati, da bi naši možje in fantje brez odpora odhajali na rusko fronto in se z ramo ob rami z Nemci in Madžari borili zoper slovansko Rusijo. Nekoliko nas tolaži dejstvo, da je tudi med Madžari samimi, posebno med vojaštvom, vedno večji odpor zoper Nemce. Vendar ni upanja, da bi se ta odpor, ki se pač izraža pogosto v ostrih besedah, izživel tudi v dejanskem nagajanju Nemcem. Preveč trdno sedi madžarska vlada v svojem sedlu in preveč krepko jo drži v svoji oblasti nemška pest. Kakšna je prav za prav madžarska kultura, naj povedo še nekatera dejstva. Mnogi novi madžarski uradniki se zgražajo nad bivšo jugoslovansko upravo, češ da je Prekmurcem dajala preveč prilike za kulturni napredek. To po njihovem prepričanju ni niti potrebno niti zdravo za tako preproste ljudi. Prekmurje je sedaj, tako zatrjujejo in zmajajo z glavami, vse nekaj drugega kot je bilo pred dobrimi 20 leti. Napredek je res kar čudovit, pa obenem močno škodljiv. Poglejte samo to neverjetno to je zraslo iz tal v 20 letih, do-čim na Madžarskem niso čas skoraj nič zidali, čemu jet0 potrebno za Prekmurje? A"11! so Madžari dosti bolj napr^" pa se vendar niso trgali za & vosti, ampak so lepo zadovolJ111 starimi in starinskimi stanovanji ... In samo poglejte novo kmetijsko šolo v Rakičam To vam je prava palača! Inv,l>i? šolo so hodili čisto navadni W »jsi b 81 [a mi? Se! wmmmmmmmmmm ^ j čki sinovi nerazvajenih s'0?fr : i ! Kaj je k ?!ToJe kis skih Prekmurcev ! goslavija vendar mislila? kvečjemu dobro za grofov^T31 CDalje na 3 strarJ).............I % /verji al'P*1 MIL Bog' ga bodi zahValJ«^ newb urške novice v ^ Domovini! Vselej jih od 2rji ^ , ja do konca prečitam in ®J katero dobro zrno pade a ^ na mojo sicer zelo nepl° ^ ^ njivo. Kar sem pa čital v zadnji petek, je pa iieKa' me bo, vsaj upam tako vilo na trdna tla za vselej-Tam sem namreč ž^j. ko je nek faran (po P®*^ veda), vrgel v nedeljo v p ^ ček kuvertico, v kateri J® mesto običajnih in nih šestič, seme peterši J/ cer je res, da tudi to ' brez veljave, ker taka ca peteršilja stane naJ® centov. Vendar me stre3a^( pri misli, če bi začel1 ^ vsi farani v peharček k"^ z raznimi semeni, kot so ^ pesnim, korenjskim, 111 p sa: #t0u ' ----- " ŠG padlo vmes vrhu tega fižola mal" ni pustiti delo pastiro zrno koruze ali fiž°ia' dušni voditelji kmaluJjnj» 'ati »Pa obe t letffc p shr; »l„ , 'lili, Jedi č 'Olj 'utiai Prii »ro irai df iti čič in bi začeli trgov spravili men jem na debelo. , Ker je pa P°roceV„ap§^ vidno vprašal, kaj Je$ tjjj ^ darovatelj z vsebino k| ^J^ ki je bila namenjena ^ ; ro cerkve, če je ni ™ peteršiljnega seme«3 ^ j,j po vojnem vrtu doma . jjt t me je nekaj udaril°Jvi, Heh nju tistih vrstic P° rjl # ;ie| ko bi tudi jaz napr»v ,ejei y Ce bo kak vojni vrt J ljiv za razna semena » ^ , ■ potem bo moj, ker J°n pfi ^ 11 Euclida in Seliškar n fa % na sta mi napelja^.gp0 vr1 bom moral nametatJ Jp" ^ imenite mi bo vse zdivjalo, zemlje kamenite P^ j>o P1 fc^8 tiskalo" od spodaj. tf Jta?> Torej pomislite. •' ' • K' J« fjd tu rodila taka kuvertic^ ^ cer namenjena za n ^ 1>' ,0(Ji cerkve sv. Kristine, ^ posejal po mojem ^ 50I ^ tu. Ce da ena kuve^^ nega semenja pet te, zakaj bi ne dala„,-gV r tica šestič pet _ bu®J ^ vas vprašam, v- - jc ^ ; njem, jaz serri1 J ' vojnem vrtu sest"- P1 S. 4 tis v % N«U Ki ' S' «nc ■er . >0] if 4 V število novih hiš in poslopij! Vse to '"" it" % DEKLETA IN ŽENE! c0a Ne odlašajte! Naročite si fin F J ali "STERLING" suknjo za b °d°"rfle ^ WILL-CALL in to direktno iz t0 „„ n'^. DAJ, dokler dobite še dobro bla^ p cenah. Za dobro blago in pošte bo se vam priporočam. REN NO B. LE ENdicott 3426 1034 ADDISON RD- ŠE NEKAJ POROČIL IZ ZASUŽNJENEGA PREKMURJA za^Pjši.še vse hujši je ko nje- nas naj rešil? olj"1 brat, ki ga je umoril. Jo- "Lljudje, ki te ne moremo i je Ji iTO anova- eiovek> če bi solze kaj e tis» jgale>„ Nim se ga —. Naj grem In v I" nji?" 'i^Ji Ostanite še! Tisti slo«®' ii rdečkarji, ki straži j o ,......^ i _konje, so še neizkušeni, °jse nazadnje še zapeljati leprevidnosti. Stari je —. In z obljubami "e štedi —. Slične reči doživel z njim. onstran skal še ni vas. Premirje je, mi-nismo sklenili. Uteg-^ še spopasti." te. da sem strahopetne«, Pa krogle bodo J In ne smete se jim iz-Sestro morate domov in za svoje Gorate še tudi živeti." :al je in ostal. posH'avar Ni j or je že davno lej. ' sam sem se vračal na vrhu sem obstal. jen jiefl Mik' m1 iz »J1 O*)1 v »J1 M noti t Je še bilo kakor prej. Pelia. ^ je stal na straži in je" ;°Pazoval Mogollone, Mo-"t6r je še vedno ležal zve-Ijf- j ( d steno in poleg njega rt i a njeS°va svetovalca. ku. ,r Je odredil poglavar ' °bed. - J t* bojevnikov je šlo črez i»eTePo zaloge mesa, .ki so pri konjih. 1 "J I 1 « Še »Jledili. Tudi z Winneto-. ;ljiki,a d°bila mesa, najlepše P1'!81 j še kose so nama iz- inJ C t! 1' sem, da* bo Emery r„MsPel. Poslal sem mu [ec P aPrc lap11 A P"1 r: po: averl^anjene > . 1 [h1! So se vrnili in meso ce ^Rdečkarji so počeni- bi 6 *fa )D ;Vi. il ,preJI s«1 r°ti, ki bi se naj nemu-,ko bi ga srečal, in n3egov prihod. Točno taJ vedeti, kedaj bo pri-L;°jimi petdesetimi Mo-smo se lahko pri-1,1 v kali zadušili vsak Popoldne je bilo, ko vrnil in mi javil, da bo v desetih minutah na il Poklical sem Winne-naročil, kar je bilo kreniti, pa stopil še Puščici. p° sic( Se>" sem mu dejal, ^op1 8tih dvajset bojevnico, ki straži j o orožij ^j?" (I nekaj minut prispejo -o1)1 v0(j'' ki smo Jih UJeli pri nein' S 1T in P" Senčnatem ,a ' Utegne biti, da bodo si °Variši v svojem raz-Planili in zgrabili za ar 1 Jih zagledajo Hvi a se s 'Ji dvajset mož! to J"! ''ti^0'1 brat misli, da bo jce-r kar da znamenje! i)05eie o Jtv'niki bodo (pripravita, ieno je bilo za našo sem k Močnemu P C Usedel. z roko znamenje, k onim, ki stražijo ;Voi( šel 1 pl - K S ""Jj iZU bo minil rok, ki sem 0 p'Jj ^ a za posvetovanje ifc> C" rok, roka ne podaljšal -jvfg. Ko poteče jgf .ji !i hs °dgovoriti." 4 L zakaj prosi za 0lOF|l(j Je. Mogollonov še ni nje čakal —. Nje-0 upanje so bili. \,?tem. Nič bi vam ne 5 K s ^'ijo, da je Old Shat-My.^ega srca —. Ka-ij * do nas ni?V ?li| bil dobrega srca. k 6tn vam rok." 'V^alo nam ga je!" . ^ manj bi potrebo- K ■uP ^08vetovanje, da niso !>) Celom skrite misli na ®*ltev —? Kdo pa bi rešiti." "Katere ljudi misliš?" "Tistih deset bojevnikov pričakuješ, ki si jih pustil pri Senčnatem studencu." Prestrašil se je. Pa brž se je popravil in nadaljeval: "O, desetih bojevnikih govoriš —? Misliš mar Mogollone, ki sem jihe pustil pri studencu za stražo?" "Da, tiste mislim. Dva bela ujetnika so strašili, belo sqwa-wo in moškega. Ali ne?" "Ničesar ne vem o njih." "Tako —? Rekel si prej, da govorijo tvoja usta vsikdar resnico —. Topot pa si lagal!" Naredil se je jeznega. "Kako more Old Shatter-hand trditi, da sem lagal?" "Lagal si! Ali nisi bil sinoči pri studencu s tremi svojimi starejšinami ? Majhen ogenj ste kurili in kadili ste. Tvoji bojevniki so sedeli bliže ob po-točiču, poleg pa je stal voz z ujetnikoma. Dva) oglednika sta se vrnila in ti poročala, da sta videla Nijoro na potu med Ploščadjo in Temnim dolom. Ali ni bilo tako?" Molčal je. "Tisti Nijora," sem nadaljeval, "je bil sel, ki sem ga poslal Nagli puščici in mu sporočil, kedaj bodete danes prispeli na Ploščad v canonu. Vse sem slišal, kar si govoril s starejšinami, pa šel in zlezel v voz k ujetnikoma, vkljub bojevniku, ki ju je stražil. Povedal sem jima, da ju bom danes zjutraj osvobodil." Osupel me je gledal. "Uff —! Uff —!" je vzkliknil. "Le tebi in Winnetouu se kaj takega posreči! In — si izpolnil obljubo?" "Da. Ko si odhajal s svojimi bojevniki, sem ležal z Nijoro skrit na griču ob studencu. Ko ste odšli, smo planili nad tvoje ljudi, ki si jih pustil za stražo, jih prijeli, osvobodili ujetnika, zapregli kočijo in se odpeljali za teboj." "Z vozom?" "Da." "Old Shatterhand se vozi po deželah rdečih ljudi v kočiji?" "Porabil sem voz za vojno zvijačo, ki mi je popolnoma uspela, kakor si sam videl. Sicer pa pričakuješ še druge svoje bojevnike in upaš, da te bodo rešili." Majal je z glavo. "Katere?" "Tiste, ki si jih dal Melto-nu, da ujamejo mene in Win-netoua." "Kedaj?" "Pred nekaj dnevi. Jonatan Melton ti je obljubil, da nas bo gotovo prijel, če ne spotoma, pa vsaj v pueblu. In z veliko slavo da se bo odel rod Mogollonov. In še tisto noč je odrinil Melton s petdesetimi ljudmi." Spet se je prestrašil. »Uff —! Uff —! Uff —! Kdo ti je pravil?"- "Sam si povedal." "Tebi —?" "Meni ne, pa svojim ljudem na bojnem posvetovanju." "Prisluškoval si —?" "Sredi tabora sem bil." Nem me je gledal. "In celo z belo skwawo sem govoril pri njenem šotoru." "Ali se zna Old Shatterhand narediti nevidnega?" "Tisto ne. Pa rdeči ljudje nimajo ne oči in ne ušes, lahko jih je zalezovati. Torej tistih petdeset ljudi pričakuješ, ali. ne?" "Odkod pa ve Old Shatterhand, da bodo prišli na Ploščad v canonu?" "Zalezoval sem jih pri Kačjem hribu. Priskuškoval sem in čul Jonatana Meltona praviti da poj de k Črni vodi, od tam pa za teboj." "Pa je Sel?" (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje z 2 strani) nove, ne pa za "navadne" kmete! Tako Madžari ne vzgajajo svoje nadebudne mladine ! "Luksus" kratkomalo za kmeta ni. To si pač lahko privošči grof in Madžari vedo, kaj je grof! Kako morejo madžarski vzgojitelji pričakovati, da bo prekmurski kmet pokorno služil svojim grofom in svoje službe ne bo imenoval suženjstvo, ako se bo šolal v takih palačah? Ne, to ne sme biti. Zadnji čas je, da je izginila Jugoslavija, sicer bi obstajala največja nevarnost, da bi prekmurski kmet še prave pristne madžarske kmete "po-hujšal," če bi kdaj pogledali čez državno mejo v Prekmurje. V kakšni neverjetni nevarnosti so zares bili mili madžarski grofje. In še tole premislite, ljudje božji! Kaj je Jugoslavija vse' nudila prekmurskemu študentu! v svojih šolah! Madžarski člo-j vek je popolnoma zadovoljen, da zna svojo materinščino. Po kakih drugih jezikih kar nič ne hrepeni. Jugoslavija je pa dovoljevala učni red s celo vrsto tujih jezikov. In zdaj vam prekmurski študentje govore poleg svojega domačega narečja pismeno slovenščino, srbo-hrvašči-no, nemščino, francoščino, nekateri tudi madžarščino. Ali je to za kmeta? In kaj drugega naj pride iz Prekmurja ko kmet? Prav pravcata strahota! Le kaj je mislila Jugoslavija! Le kam je stremela Slovenija! Ali ni zares škandal, kar se je zgodilo prav te dni na gimnaziji v Murski Soboti. Madžarski profesor, ki je sedaj z drugimi vred tam nastavljen, se je postavil pred učenci, da zna nemško. To je tudi dokazal s tem, da je resnično stolkel skupaj nekaj nemških stavkov. Slovenski študentje so se mu smejali in mu povedali, koliko napak je naredil v svoji nemščini. In to naj bo vzgoja! In to naj bo dovoljeno v tem vi-soko-kulturnem dvajsetem stoletju, da bi slovenski študent, ki je poleg tega še iz Prekmurja doma, znal več ko madžarski gimnazijski profesor ! ! ! Zares, smešno je vse to, ko bi le ne bilo obenem tako tragično. Toda tako in podobno mnenje v resnici odkrivajo naši novi kul-turonosci, madžarski privan-dranci po razpadu Jugoslavije, in naši kmetje se jim smejejo s študenti vred. Zato nas ne bo tako kmalu zapustilo upanje, da bomo preživeli vse to in kljub vsemu pritisku dočakali živi in zdravi in kulturno neuničeni dan vstajenja Jugoslavije in novega slovenskega življenja. Hitlerjev prvi glavobol Ruski milijoni delajo Hitlerju preglavice, toda noben človek se mu ni postavil tako po robu kot ta . . . Šestkolesni avto s črno-rde-čim kljukastim križem je zadr-sal okrog ostrega ovinka pred malo srbsko vasjo in se ustavil pred kmečko hišo. Čreda nemških vojakov z jeklenimi čeladami je pod vodstvom mladega častnika poskakala iz njega in se napotila proti četvorici kmetov, ki so stali pred hišo. Vojaki so jih začeli pretipava ti, če nimajo morda skritega orožja, častnik pa je spraševal : "Kje so vaši papirji? Zakaj ste se tukaj zbrali? Odkod ste prišli? Ali ste bili kdaj v jugoslovanski vojski?" Domačini so topo strmeli vanj. Nekdo je zagodrnjal, če ne bi morda hotel častnik govoriti malo bolj počasi? Da ga ne razumejo čisto dobro. Častnik se je silno razjezil. To je bila žalitev za Reichswehr-schule f u e r auslaendische Sprachen, kjer se je učil srbščine v posebni šoli za jezike zasedenih dežel. Ponovil je vprašanja, to pot kriče, izzivalno gledajoč postavnega črnolasega fanta, ki se je zdel med vsemi najbolj prebrisan. Fant je odgovarjal, za vsakega posebej, pazljivo, a nič v strahu; natančno in vendar nič sumljivo. Častnik si je zapisoval odgovore v majhno beležnico. Ujemali so se. Zaprl je beležnico tako glasno, da se je slišalo in ukazal svojim ljudem nazaj v avto. Še zadnje svarilo iz avtomafb(ila, grožnje, potem je avto oddr-dral in pustil oblak prahu za seboj. Kmetje so dolgo gledali za njim in molčali, dokler ni izginil za vogalom. Potem se je eden med njimi zasmejal in menil: "To-le je bilo pa presneto blizu, Draža." Postavni rdečelasec je obrnil glavo proti gozdovom, kakšnih sto metrov proč. "Že res, bilo je vroče — pa prav tako vroče za nje, kakor za nas." V gostem grmovju na parob-ku gozda so bili skriti vojaki z niitraljezom. Ves čas pogovora so bile njih oči uprte v Nemce. Kajti general Dragoljub M i hi a j loivič, jugoslovanska vojni minister, je silno praktičen človek. Pri izvrševanju svojih dolžnosti je vedno na potu. In potuje s pametjo. Mihajlovič ni Scarlet Pimpernel in se ne bojuje sam proti vsem, burkasto in s potegavščinami. On je vrhovni poveljnik vojske, ki šteje stotisoče in njegova vojska je ves čas v resnih bojih z nemškimi in italijanskimi zasednimi vojskami. Za protiutež sovražnikovi premoči v orožju uporablja poseben način bojevanja izkori-ščavajoč svoje poznanje terena in planinskega bojevanja od hrvatskih ravnic do srbskih gora "vojna ljudstva," ki jo tvega Mihajlovič, ne odneha ne za trenotek. V silnem tornadu, ki je pred nedavnim divjal v državi Oklahomi je bilo skoro najbolj prizadeto mesto Pry or, Oklahoma. G ornja slika nam predstavlja razdejanje, ki r/a jc povzročil ta vihar. Ubitih je bilo 71 oseb in več sto pa ranjenih. Skupna škoda na poslopjih znaša nad $2,000,000. V Ottawi, Kanada, so se sestali k posebni konferenci poveljniki vežbalnih oddelkov ameriške in kanadske zračne sile. Od leve na desno so: Admiral A. B. Cook, U. S. Navy Corps; kanadski letalski podmaršal Robert Leckie in general-major B. K. Yount, U. S. Army Corps. Kadar sovražnik zasede vso deželo, je treba pač hrabrosti za tako vojno, hrabrosti prav posebne vrste. Vsak udarec je izzivanje smrti. Ženske in otroci, rodbine, sorodniki, vasi in celo mesta plačujejo krvavi davek za odpor moškega prebivalstva, ki ne pozna besede "predaja." Bolje rat nego pakt; bolje grob nego rob, je geslo četni-škega gibanja, ki ga vodi general Mihajlovič. To niso poceni besede in ne bežna krilatica, ki jo govoriš v pogovoru na cesti. Tisočem in tisočem junaških četnikov so te besede prirasle k srcu in vsako uro svojega življenja jih vnovič potrjujejo s svojimi dejanji. Domačija, udobnost, varnost, življenje, to jim vse skupaj nič ne pomeni — oni plačujejo teror s terorjem. Celo nemški general Luden-dorff, katerega besede so bile Hitlerju zgled za njegov nauk in filozofijo o vojni umetnosti, je napovedal, kaj se bo zgodilo in posvetil celo poglavje "legijam, ki se še naprej borijo." "Civilno prebivalstvo dežele, ki noče odnehati z zahrbtnim bojevanjem, mora prestajati vse najhujše," je pisal. "Stiska in trpljenje prebivalstva v taki deželi lahko povzroči "vojno vsega ljudstva." Taka stvar pa je mogoča samo tam, k^er je moralna moč ljudstva silna in bojaželjnost nepremagljiva." Potem pa priporoča proti "takemu narodu: politiko nasilja." Noč in dan se general Mihajlovič in njegova vojska bori za življenje. On sam ima za tako stvar zadosti vojaških izkušenj., Rodil se je v Požarevcu v stari Srbiji. Bil je sin edi-nec polkovnika srbske vojske. V vojski je bil od leta 1910., ko je, petnajst let star, vstopil v srbsko Vojno akademijo, v Beogradu. V vseh svojih dejanjih je neustrašen in celo drzen. Navadno nosi očala-šči-palmik, ki niso preveč v skladu z' njegovo veselo naravo in še-gavimi navadami, ki jih je obdržal po očetu. Kakor vsi Slovani, je tudi on veseljak in vročekrvnež hkratu in nekega dne ga je njegova trma spravila v prav resen prepir z visokimi glavami generalnegaNštaba. Ko je bil še gojenec vojaške akademije, je Draža Mihajlovič dvakrat .zamenjal šolsko klop z vojaškimi jarki. Prvič je služil v šumadijski diviziji v vojni za balkansko neodvisnost. Potem se je vrnil v šolo, s častniškimi obšitki in z odlikovanjem "Miloša Obiliča" za osebno hrabrost. Drugič je moral pustiti svoje šolanje, ko so avstrijski topovi zagrmeli čez Donavo na njegov ljubljeni Beograd. Že prvo leto v svetovni vojni je bil nevarno ranjen in je dobil visoko vojaško odlikovanje Belega Orla z meči za hrabrost v bitkah na Čeru in pri Suvoboru. Leta 1917. je bila na solunskem bojišču sestavljena iz jugoslovanskih dobrovoljcev iz Sev. in Juž. Amerike in Kanade prva jugoslovanska divizija. Mihajlovič je bil poveljnik njene mitralješke čete. Spet je bil ranjen, toda zvečer pred veliko zavezniško ofenzivo na Balkanu, leta 1918. jo je pobrisal iz bolnice in se pridružil svoji četi. V odločilni bitki, s katero je bila solunska črta prebita, se je silno junaško boril proti Nemcem in Bolgarom. Prišla je zmaga zaveznikov. Vrnil se je v svojo osvobojeno domovino, z najvišjim jugoslovanskim odlikovanjem na prsih, s Karadžordževo Zvezdo z meči. Potem se je posvetil študiju. Prečital je prav vsako vojaško knjigo in knjižico, v vseh dvanajstih jezikih, ki jih je obvladal. Kot profesor za bojevanje pehote j« učil, da majhne države ne morejo in ne smejo tra- titi denarja za take drage stvari, kot je n. pr. bila Maginoto-va črta, naj se rajši posvetijo obrambi "v globino." Šest mesecev preden so nemške oklopne divizije strle Francijo, je v dveh pet-urnih predavanjih jugoslovanskim gene-ralštabnim častnikom dejal, da se bo stara strategija zlomila pod težo motorizirane vojne. Ce bodo Nemci napadli Jugoslavijo, je dejal, jugoslovanska vojska ne bo mogla držati neko določeno črto in edini način obrambe proti navalu tankov in letal bi bila razpršitev vojske in bojevanje iz zasede. (Dalje prihodnjič) --o- V Wimsson-u, Virginia so pokopali zakonski par. Značilnost tega pa je v tem, da sta bila oba zakonca rojena na isti dan in sta tudi oba istega dne umrla. MALI OGLASI Hiša poceni Poceni se proda hiša za dve družini, 12 sob, 2 garaži, vse v najboljšem stanju zunaj in znotraj; kupi se direktno od lastnika. Vidi se lahko danes ali jutri po petih zvečer. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (118) Takoj dobi delo Delavec, ki bi razvažal pohištvo, dobi takoj stalno delo in dobro plačo. Oglasite se pri Norwood Appliance & Furniture 61G4 St. Clair Ave. (118) Poceni naprodaj Proda se zelo poceni ali pa vzame v zameno* prodajalna na vogalu, kjer je slaščičarna, tobakarna ter prodaja piva in vina čez ulico; 30 letno podjetje. Dokažem $400 dohodkov na teden, nizka najemnina, zraven je stanovanje. Nahaja se na 1401 E. 55. St., blizu St. Clair Ave. Pridite samo med 10 in 11 dopoldne. (119) Restavrant naprodaj Proda se restavrant in lunch place. Garantira $700 na teden dohodkov. Lastnik ima dva prostora in mora enega prodati; jako poceni. Pridite med 2 in 3 popoldne na 17121 Euclid Ave. (117) Trgovina naprodaj Proda se dobro idoča konfekcijska in delikatesna trgovina, ki obstoja že pet let. Proda se z vso opremo in zalogo. Zraven se dobi tudi stanovanje 3 sob, ki ima parno gbrkoto: Je jako dober vogal za trgovino. Nahaja se na 6601 St. Clair Ave., kjer naj se vpraša za ceno. (117) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za nag budget načrt. Pregled Turnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. IIEndcrson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Za vsako priliko I£adar ste na trgu za hišo, lot, farmo, apartment, ali kake vrste sploh trgovino, pridite k nam, predno kupite. Imamo zelo veliko izbero raznih hiš in trgovin v vseh delih mesta in predmestja, kakor vam bolj pri j a okolica. Snific Realty 18603 St. Clair Ave. IV-7540 zvečer KE-0288 (Tue. Thur. Fri. — X.) Oblak Furniture Co. TRGOVINA B POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebičla« za dom 6612 ST. CLAIR AVI. HEndcrtom W%_ * \ T i rdeča kokarda | ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE J t STANLEY WEYMAN + i Cim delj so zvoki molitve ih-teli v slovesni mrak pod visokimi oboki ter napolnjevali razžaloščena srca vernikov s trepetom, tem bolj se je zdelo, kakor da nas davi za grla nevidna roka; megla se je delala pred očmi, glave krepkih mož in šibkih žena so se čedalje globlje pobešale na prsi in sklenjene roke so drgetale. Miserere Deus! Miserere Domine! Tužni prizor je bil pri kraju. Psalem je utihnil in sredi teme se je v luči osamljene sveče zdajci pojavil bled obraz, čigar žareče zrenice se niso upirale v množico vernikov, ampak v prazni prostor pod oboki ... In pridigar je izpregovoril. Govoril je o Cerkvi, namestnici božji na zemlji, in o tem, kar je storila v minulih vekih, ko je izpreobračala nevernike, ščitila šibke in jim dajala pribežališče, brzdala silne, delila svetotajstvi krsta in zakona ter pokopavala mrtve. Cerkev, dekla in namestnica božja. . . . "Le njena zasluga je," — tako je nadaljeval pridigar s širokim razmahom rok in njegov glas se je zvonko razlil po hramu — "le njena zasluga je, da smo boljši od živali ... Po zaslugi Cerkve verujemo; zato smo močni. Verujemo v Boga; zato smo otroci božji in ne otroci sveta. Deležni smo sile Njegove, ki je Bog vojnih trum, in zato bomo podjarmili svet!" Premolknil je in množici je zastalo dihanje; nato je nada. ljeval s tišjim glasom: "V čem je brezumje paganov, kadar se košatijo v svojem napuhu? V tem, da zametavajo Boga! Oni pravijo: tole je, ker vidim, da je; ono je, ker slišim, da je; tistile predmet obstoji, ker se ga lahko dotaknem. In to je vse, kar je, drugega ni ničesar. Toda, ali je v tem, kar vidimo, slišimo in utipljemo, tudJi vzrok, ki veli temu človeku, naj umre za svojega brata? Ali je to, kar vidimo, slišimo in utip ljemo, tisto, kar nas sili, da umiramo za idejo? Ali je to tisto, kar nam 'zapoveduje, da umiramo za vero in čast? . . Uverjen sem, da ne. Ne predmeti naših čutov, ampak Bog je vzrok vsega — On edini! Oni pa Ga zametavajo. Toda On vprašuje: 'Kdo je z Menoj — ?' . . . Otroci moji in bratje moji, ob tej uri in v teh poslednjih dneh sveta se je zazde-' lo Vsemogočnemu dobro, da bi nas izkušal. Kdo je tedaj z Njim? Kdo je pripravljen dati nevidnemu prednost pred vidnim, časti prednost pred življenjem. B d g u prednost pred človekom, viteštvu prednost pred nizkoto in Cerkvi prednost pred svetom? Kdo je Zanj ? Zasramovan v tej neznatni pokrajini svojega stvarstva, bičan, s trnjem ovenčan in okrvavljen, čeprav je gospodar nebes in zemlje, življenja in smrti, sodbe in večnosti-ter vladar vseh neštetih svetov ve-soljstva, prihaja k vam! Ali Ga vidite? Vsemogočnega Boga, ki je bil in je in bo! Kdo je Zanj ? Ko je izrekel te besede, je sveča nad njegovo glavo nenadoma ugasnila in tema se je zgrnila na stotine poslušalcev, ki so mu viseli z očmi na ustnicah. Val nepopisne ganjenosti se je razlil preko množice. Moški so prestopali in hruip njihovega teptanja je nalik daljnemu gromu zlovešče odmeval pod oboki; ženske so ih-tele, vzklikale in molile. Z glasom tresočim se od razburje- nja je svečenik pred oltarjem blagoslovil vernike; v naslednjem trenutku se je gospa Ca-timotova dotaknila moje lakti in pomignila, naj ji sledim. Prdigarjeve poslednje besede še niso bile izzvenele v mojem ušesu in tesnoba, ki me je stiskala za srce, še ni bila odnehala, ko sva že stopala pod zvezdami in nama je nočna sapa hladila sence. Še nekaj trenutkov in stala sva v njeni hiši, v razsvetljenem salonu, kjer sem bil prvič zagledal lepi obraz gospe Catinotove. Ni mi dala, da bi se bil osvestil ; živahno je pristopila k meni ter mi položila svoje roke, s katerih je bila snela rokavice, na komolec. Videl sem, da so ji tekle po licih solze. "Kdo je z menoj ?" je vzkliknila z glasom, ki mi je segel tako globoko v dušo, da sem nehote vztrepetal. "Kdo je z menoj ? Oh, gotovo tudi vi! Vi, gospod, ki so se že vaši očetje bojevali za Boga in kralja! Plemič ste; vi ne morete, ne smete dovoliti drhali, da bi se poviševala nad vas! O . . . " Ne da bi počakala mojega odgovora, se je odvrnila od mene in si pokrila obraz z rokami. "O Bog!" je vzkliknila z glasom trgojačim se od ihtenja, "daj mi tega človeka, da Ti bo služil!" Zmede, ki me je obhajala, ne morem popisati; pogled na plakajočo ženo mi je segal v srce, notranji boj, ki se je vršil v meni, me je razburjal, in stvari, ki sem jih bil videl, so izpodkopavale trdnost mojega duha. Izprva vobče nisem mogel govoriti. Šele qez nekaj časa sem rekel z negotovim glasom : "Gospa, če bi bil slutil, za kaj gre . . . Izkazali ste mi toliko dobrote ... in se vam ne morem oddolžiti." "Ne govorite tako!" je vzkliknila z zaklinjajočim glasom. "Ne govorite tako!" Položila mi je sklenjene roke na komolec in se zagledala vame; nato se je nasmehnila skozi solze. "Odpustite mi," je rekla ponižno, "odpustite mi. Napak sem se lotila posla. Moje čuv-stvo je preveč globoko. Prehitro sem vam povedala, kaj želim in česa vas prosim. Toda uslišite me, gospod. Recite, da me uslišite in hočete biti vredni samega sebe! ..." Zastokal sem. "Cin, ki ga imam, je njihov —sem dejal. "Vrnite jim ga." "Moja vest s tem ne bo uto-lažena!" "Kdo je zame?" je nadalje vala s tihim glasom. "Kdo je zame?" Globok vzdih se mi je izvil. Sredi tišine, ki naju je obdajala, so se zrušila polena v kaminu in ura je jela biti. "Za Boga! Za Boga in za kralja!" Sklenila je roke in vzdignila bleščeče oči proti meni. Muka me je premagala, da sem zaklel. "A čemu?" sem vzkliknil malone surovo. "Ce pristanem — čemu vam bo to, gospa? S čim naj vam koristim? Kaj boste imeli od mene?" "Vse, vse! Imela bom enega več!" je vzkliknila. "Moža, da se bori za dobro stvar. Poslušajte me, gospod. Vi ne veste, kaj se pripravlja in v kakšni potrebi smo ..." A tisti mah je zdajci pre-molknila, pogledala me, prisluhnila in ves izraz njenega obličja se je izpremenil. Vra- ta niso bila zaprta in po stopnicah je prihajal do naju glas moškega, ki je govoril v veži; še trenutek in začula sva njegove korake, ki so se vzpenjali navzgor. Gospa Catinotova je bila videti v prvem trenutku vsa presenečena in prestrašena. Naposled mi je mignila, naj mirujem, ter skoro neslišno stopila skozi vrata in jih priprla za seboj. Prišlec je bil v tem baš prispel na vrh. Začudeno je vzkliknil, ko se je tako iznenada pojavila pred njim; nato je nekaj rekel, a tako tiho, da ga nisem mogel razumeti. Tudi njen odgovor je bil nerazumljiv, a zato sem ujel vse, kar je govorila dotlej. '"Nočete mi odpreti teh vrat —?" je vzkliknil on. "V to sobo ne," je odvrnila s smelim glasom. "Saj lahko govoriva v kaki drugi." Zdelo se mi je, da slišim njuno dihanje. Predstavljal sem si ju, kako izzivajoče gledata drug drugega. Koprnel sem od nestrpnosti, da bi stopil med njiju. "A to je neznosno!" je vzkliknil naposled. "Nedopustno je. Ali boste tako sprejemali vsakega tujca, ki pride v mesto? Z njimi se zapirate in kramljate med štirimi očmi, jaz pa gine vam od hrepenja po vas!' Ali naj . . . Pravim vam, da hočem v sobo!" "Ne dovolim, da bi stopili vanjo!" je viknila ona. Toda jeza, ki je zvenela v njenem glasu, se mi je zdela pritvorjena. "Že to je preveč, da me žalite," je nadaljevala ponosno. "A kakor hitro se me dotaknete ali razžalite njega ..." "Njega!" je vzkliknil kakor iz uma. "Njega, ta je pa lepa! Enkrat za vselej vam povem, gospa, da je mera moje potrpežljivosti polna/. Dovoljkrat sem že tajil svoja čuvstva — in zdaj ..." Zdelo se mi je, da ne smem več odlašati. Preden je utegnil še kaj reči, sem bil pri vratih; odprl sem jih na stežaj in stopil predenj. Z boječim in hkra-tu radostnim vzklikom je gospa odskočila in midva s pri-šlecem sva si pogledala v oči. Bil je Louis de Sant-Alais. XX. Iskanje. Z Louisem se nisva bila videla od tistega dne v Cahorsu, ko sva se po dvoboju ločila pred vrati katedralskega hodnika in mu nisem hotel seči v roko. Takrat sem čutil do njega smrtno zamero. Toda od tistih dob so bili najini skupni spomini ^n mnogi novi dogodki zdavnaj potolažili moj srd; in v radosti tega nepričakovanega svidenja mi ni bilo nič bolj tuje od misli na obnavljanje starih prepirov. Brez obotavljanja sem mu ponudil roko. "Kdo bi si bil mislil, dragi!" sem vzkliknil in se naklonil. "Prav tebe iščem v Nimesu — in evo, našel sem te!" Ko me je zagledal, je izprva kar okamenel od presenečenja; nato me je burno prijel za roko, podržal jo med dlanmi in se zagledal vame z dolgim pogledom, v katerem je odsevala vsa nekdanja ljubezen. "Adrien! Adrien!" je izpregovoril ves ganjen. "Ali je mogoče?" "Da, moj dobri Louis. Kako srečen sem, da te vidim!" "Ti — tukpj!" "Da, tukaj." Tedaj je v moje začudenje počasi izpustil mojo roko; njegovo vedenje in njegov obraz sta se mahoma izpremenila, kakor se izpremeni l'ice hiše, ako ji zapreš oknice. "Žal mi je," je rekel z mrkim glasom in šele po dolgem premolku. Nato je izbruhnil z neutaj-Ijivo jezo: Zakaj ste prišli?" "Tako vam Boga, gospod f "Zakaj sem prišel?" "Da, zakaj?" je trpko ponovil. "Zakaj ste nas prišli motit? Vi ne veste, koliko zla ste nam s tem povzročili! Sami ne veste!" "Zato pa vem, koliko dobrega iščem," sem odvrnil, ves osupel nad tem nenadnim, nerazumljivim napadom. "Tega nisem nikoli skrival in ne skrivam niti zdaj. Z nikomer še ni vaša rodbina slabše ravnala, nego je z menoj. Vaše vedenje v tem trenutku me sili, da vam to povem. Toda ko bom jutri govoril z gospo markizo, ji bom umel povedati, da si je premalo prizadejala, če me je mislila, s tem izneveriti mojim čuvstvom. Povedal ji bom." "Ce boste govorili z njo! . . . A govorili ne boste!" je rekel on. "Pač, bom govoril!" "Pravim vam, da ne!" Gospa Catinotova je stopila med naju. "Oh, prestanita!" je vzkliknila z glasom polnim srčne tesnobe. "Mislila sem, da sta prijatelja. In evo . . . komaj sta se spet srečala ..." "O Bog, da se ne bi bila!" je zavpil Louis in brezupno po-besil roke. Kakor iz uma je stopil nekajkrat po sobi sem ter tja. Domačica ga je pazno pogledala. "Ne pomnim, da bi bili že kdaj tako govorili z menoj, gospod," je rekla z očitajočim glasom. "Ce sem zaslužila . . . ali bolje," je nadaljevala z is-krečimi se očmi, "če to, da ste me našli v razgovoru z gospodom vikontom, po vašem mnenju opravičuje nezaslišane misli z vaše strani, tedaj obsojate samega sebe, ne glede na to, da okrutno žalite mene in svojega prijatelja." "Nebo ini je priča, da se motite!" je vzkliknil on. Toda ona se ni dala ustaviti. "To mi je premalo," je povzela s trdim in smelim glasom. "Ves bodoči teden je ta hiša še moja, gospod Louis. Še-j le nato boste tu doma. In šele j tedaj," je dodala in glas se ji I je zlomil od bolečine, "šele te-! daj bom morda pozabila vaše nocojšnje vedenje. Šele tedaj bo mogla nežna beseda iz vaših ust izbrisati surove besede, ki sem jih pravkar slišala." Njeni togi ni bil kos. Vrgel se je pred njo na kolena in jo prijel za roke. ^ "O, Katarina, prijateljica draga!" je vzkliknil ognjevito, polj ubija je ji drobne prste, ne da bi se menil za mojo prisotnost. "Odpustite mi! Odpustite nevrednežu! Vi ste mi vsa opora in vsa tolažba. Odkar sem ga zagledal, ne vem več, kaj govorim. Odpustite mi!" "Odpuščam vam!" je rekla usmiljeno. "Vstanite, gospod!" Kradoma si je otrla solzo in se nato ozrla name, vsa rožnata od sreče. "Odpuščam vam," je ponovi- la, "čeprav vas ne razumem. Ni še dolgo tega, kar ste tako ljubeče govorili o gospodu de Saux in — oprostite — tudi o svoji sestri; nocoj pa, ko stoji gospod de Saux živ pred vami, ste vsi nesrečni." "Kakor da nimam vzroka!" je dejal Louis in prepadeno vrgel oči po meni. Skomignil sem z rameni. "Naj bo," sem rekel rezko. "A to, da sem izgubil vaše prijateljstvo, gospod, še ni razlog, da bi moral izgubiti tudi zaročenko. Prišel sem v Ni-mes, da poprosim za roko gospodične de Saint-Alais; in povem vam, da ne odpotujem, dokler je ne dobim." "To je blaznost!" je vzdih-nil. "Blaznost! Zakaj?" "Zato, ker hočete nekaj, kar ni mogoče. Gospodične de Saint-Alais ni več v Nimesu . . . vsaj za vas je ni." "Jaz pa vem, da je." "Najdite jo." "To so otročarije!" sem odvrnil. "Kakor da mi ne bi v prvem hotelu, ki stopim vanj, vsako hlapče povedalo, kje stanuje vaša mati" "Tega ne boste izvedeli ne v prvem ne v poslednjem." "Tedaj jo imate zaprto?" "Tudi tega " vam ne povem." Merila sva drug drugega z očmi, med tem ko naju je gospa Catinotova skrivaj opazovala. Dogodki zadnjih mesecev, ki so bili tolikanj izpreme-nili gospo de Saint-Alais, so očividno vplivali na Louisa. Zdelo se mi je, da ne vidim pred seboj njega, ampak markiza, njegovega starejšega brata, ki me izziva; obenem pa mi je bilo, kakor da se ta mrzka krinka trga in kakor da gleda izpod nje nekdanji Louis, ves žalosten, neodločen in razdvojen. Poizkusil sem ubrati to struno. "Dajte," sem rekel, trudeč se, da bi pogoltnil svoj gnev in govoril pametno, "dajte, gospod grof, ne delajte se, kakor da je to vaša resna misel. V tem trenutku sva oba razvneta. Bili so časi, ko sva se razumela in se vam ni smatrati me za svojega"0^ čega svaka. Mar naj se z ^ teh nesrečnih razlik v n" Ljubka francoska filmska igralka Olympe Branda je prejela državljanske papirje in je ob tej priliki dala pozdrav ameriški zastavi, kot nam jo predstavlja gornja slika. Izrazila je tudi upanje, da bo s pomočjo Zed. držav tudi njena stara domovina rešena izpod nemškega jarma. Gornja slika nam nudi pogled na slavni Broadway, kako izgleda sedaj v nočnem časut ko je vladat prepovedala vso reklamno razsvetljavo na raznih glediščih in trgovinah. Kmalu nato, ko je general Douglas MacArthur iz Filipinov v Avstralijo, se je sestal generalnim % S 4? lV I Najstarejša slovenska podporna organ v Ameriki. . . Posluje že 49. let0 Članstvo 38,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znašal 127.24 " Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaru.) se pri šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEP^0^ ff P iS »H 'n kjer se lahko zavaruješ za smrtninc, razne poškodbe, bolezni in onemoglosti. opers' ,cUe' |et»; i ifi d" K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okriiJ®- atP tifihat" * V i K. S. K. JEDNOTA Izdala najmodernejše vrste cen dobe od $250.00 do $5.000.00. fl>i> K. S. K. JEDNOTA jc prava mati vdov in sirot. aH člauica te mogočne in bogate katoliške podporne 0,K trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P°''r''r„$tev se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URA 351-353 No. Chicago St. Jo liet