■o
-r<"> im
-t-■r-
INTEnVJUo—
Jani Prgić,
socialni
pedagog
str. 26-27
NASA TEMA'
Ko se ceste v potok spremenijo str. 12-13
ZAPOSLOVANJE INITlRIEId—
Preverite prosta delovna mesta! str.17
St. 24 | Leto 772 / Celje, 15. junij 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Bravo, Latja in Žiga!
Zmagovalca letošnje akcije Naj maturantka in naj maturant sta postala ponosna lastnika dveh lepih nagrad.Katja se je odpeljala domov z novim skuterjem Suzuki, ki ji ga je podarilo podjetje AC Fri-Mobil iz Celja. Žiga pa bo odslej telefoniral z novim iPhonom podjetja Fegy iz Arclina. Obema iskreno čestitamo!
AKTUALNO
Denar za študentsko delo
tuli v občinah str. 3
GOSPODARSTVO
str. 37
Naložbeni bum ja
Celjskem str. 4
NA PRAZNIČNEM OBISKU V
Občini Dobrna str. 28-29
Oap|ni Rečica ob Savinji
str. 30-31
FOTOREPORTAZA1
Dobili pmo se v mestu
str. 9,33
J- Ж*
SPORT
Grgićeva četa na zgodovinskem prvenstvu
str. 18
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
o. o
>
X csl
TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,35 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €).
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_
Л"
Foto: Nataša Müller
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "^Ca^ćer "pitutc- s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Mladi kljub dostopu do informacij na vseh mogočih družbenih omrežjih in v spletnih medijih izjemno težko ločijo zrno od plev.« Bojana Potočnik, učiteljica
»Svoje otroke bi rad naučil, da ni pomembno, kaj bodo počeli - pa če bodo keramičarji ali vodovodarji - pomembno je, kako bodo nekaj počeli.« Jani Prgić, socialni pedagog in trener osebne odličnosti
»Za mlade je najpomembneje, da pridobijo samozavest. Ko zmorejo dva meseca preživeti brez mama servisa<, spoznajo, da zmorejo še kaj več.« Mojca Sendelbah, koordinatorica za program Erasmus +
»Otroci prispevajo že približno četrtino vsega odpadnega papirja, ki ga zberemo. S tem pokažejo svojo mladostniško zavest in opominjajo odrasle, kako odgovorno je treba ravnati z okoljem.« Marko Zidanšek, direktor Simbia
»V kvalifikacijah sta nas krasila borbenost in ekipni duh in tega se bomo držali tudi na evropskem prvenstvu. Vsaka igralka bo brez dvoma dala ob sebe maksimum.« Damir Grgić, selektor ženske košarkarske reprezentance
ČETRTEK 1	1 PETEK
30	\l/ 31
0 16	0is
SOBOTA I	I NEDELJA
Jr \ 1 / 26 16	Jr \l/ 28 12
O
Z leve: Janko Kos, župan Občine Žalec, Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) z zeleno majico dirke, Miran Gorinšek, župan Občine Slovenske Konjice, Boris Podvršnik, župan Občine Zreče, in Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke po Sloveniji, v družbi starodobnih koles. Prvi trije kolesarji na dirki bodo sicer prejeli replike najstarejšega kolesa v Sloveniji, starega 5200 let in najdenega na Barju. Replike koles je izdelal Mestni muzej v Ljubljani. (Foto: SHERPA)
Kar 113 milijonom gledalcem vidne lepote Celjskega
Šest ur promocije ob prenosu etape Celje-Rogla na Eurosportu
Najbolj spektakularen in tekmovalno zanimiv del kolesarske dirke po Sloveniji bo zagotovo tretja etapa tega velikega športnega dogodka, od Celja do Rogle. Kolesarji se bodo na najzahtevnejšo traso s Krekovega trga pognali to soboto ob pol enajstih dopoldne, potem bodo kar šest ur na očeh 113 milijonov gledalcev televizijskega kanala Eurosport, kolikor jih po ocenah spremlja kolesarjenje.
Priljubljen mednarodni šal kolesarsko dirko po Slove-športni kanal bo prvič prena- niji in to bo izjemna priložnost
za turistično promocijo naše države in celjske regije. Kot je poudarila Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), sta neposreden prenos dirke in oglaševanje na programu Eurosport, in sicer že od maja, izjemnega pomena za prepoznavnost
nadmorska
Slovenije kot pomembne turistične, gospodarske in športne destinacije.
Znamenitosti Savinjske regije na ogled
Z oglaševanjem na tem znanem športnem kanalu
višina
1480 1450'
1400"
1350
1300 1270
1Ш iB	
	
3	
SLOVENIA
CELJE 241m
O
ŽALEC 257m
3. etapa
CELJE - ROGLA
17. junij
Q
STRANICE 385m
G
PADEŠKI VRH 954m
I
0PL0TNICA 370m
ŽALEC CELJE STORE 257m 241 m 266m
0 6
22,7 31,3 35,5
69,1 76,5 79,6 90,2 97,3 105,6
AKTUALNO
3
želi STO več kot sto milijonov ljudi prepričati, da je Slovenija odlično mesto za aktivna, zelena in zdrava doživetja ter za organizacijo vrhunskih mednarodnih športnih dogodkov in priprave športnikov.
»Prepričana sem, da edinstvena narava, kulturna dediščina in ostale znamenitosti v občinah Celje, Žalec, Slovenske Konjice in Zreče ne bodo ostale neopažene med ljubitelji kolesarjanja in aktivnega oddiha,« je poudarila Maja Pak in dodala, da bo na Euro-sportu od začetka kampanje v maju do konca junija predvajanih 160 turističnih spotov in »bannerjev« s pričakovanimi več kot 1,7 milijona prikazi.
Celoten oglaševalski paket na Eurosportu za kolesarsko dirko po Slovenji znaša 300 tisoč evrov, pri čemer je STO prispevala 150 tisoč evrov, preostanek drugi partnerji v projektu. Med njimi tudi omenjene občine, ki so na novinarski konferenci skupno z STO in z Adriamobilom kot organizatorjem dirke predstavile najzahtevnejšo etapo, od Celja do Rogle.
Posluh županov za skupen nastop
»Zelo sem vesel, ker se nam je uspelo dogovoriti s sosednjim občinami za pokroviteljstvo te etape, saj sta organizacija in promocija takšne dirke, ki presega športne okvire, na kanalu Eurosport velik finančni zalogaj,« je povedal celjski župan Bojan Šrot. Mestna občina Celje je za oglaševalsko kampanjo v času prenosa dirke na Eurosportu prispevala približno 24 tisoč evrov, skupno z logistično podporo pri zaporah cest in podobnem trideset tisoč evrov.
Župan Občine Žalec Janko Kos je poudaril, da je v
športu in turizmu mogoče zmagovati samo, če deluješ povezano, kot ekipa. Miran Gorinšek, župan Občine Slovenske Konjice, je prepričan, da bo prenos dirke na Eurosportu dokazal, da si kraji, kjer bo dirka, zaslužijo obisk turistov, župan Občine Zreče Boris Podvršnik pa je povedal, da so tudi v Zrečah ponosni, da so del te skupne zgodbe in da so v Savinjski regiji našli soglasje za tako pomemben projekt.
Boj za zeleno
Na letošnji dirki po Sloveniji bo nastopilo 19 ekip, od tega pet iz kategorije svetovne turneje, kar pomeni, da tudi del najboljših moštev na svetu. Dirka ima štiri etape, štart prve bo v četrtek v Kopru, etapa in pol bosta na območju Celjskega, v nedeljo se bo že po tradiciji končala v Novem mestu. »Tekmovalno in tehnično je dirka dobro zasnovana in prepričan sem, da bo zanimiva za ljubitelje kolesarstva. Z vidika povprečne hitrosti bo nekoliko hitrejša kot lani, ko sta bili dve gorski etapi,« je povedal Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke po Sloveniji. Ta bo letos v znamenju slogana Boj za zeleno (Fight for Green), kar pomeni, da bo vodilni kolesar v skupnem seštevku posameznih etap in končni zmagovalec oblekel zeleno majico.
O končnem zmagovalcu bi lahko odločala prav najzahtevnejša etapa, od Celja do Rogle. Direktor dirke je prepričan, da bo tudi zadnja etapa, od Rogaške Slatine do Novega mesta, ki bo šla tudi mimo Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, Štor, znova knežjega mesta, Laškega in Radeč, tudi imela tekmovalni naboj.
ROBERT GORJANC
Vir: tourofslovenia.si
e	ROGLA
i	0
zadnji 3 km pred ciljem /—s	ROGLÄT1 1474m Л
km
9
SLOVENSKE KONJICE 329m
VELIKO TINJE 660m
O
L0VENSKA BISTRICA 282m
167,7 km
Denar za študentsko delo tudi v občinah
Nekatere občine s Celjskega že vrsto let dijakom in študentom iz svojega kraja omogočajo počitniško delo.
Velenje
Mestna občina Velenje letos že pet-najstič izvaja projekt počitniškega dela Čisto moje Velenje, za katerega je v proračunu namenila 50 tisoč evrov. Kot v občini predvidevajo, bo letos v projektu sodelovalo 180 dijakov in osem mentorjev, ki bodo skupaj opravili približno sedem tisoč delovnih ur. Materialne stroške zaenkrat v občini načrtujejo v višini 50 tisoč evrov.
Temeljni cilji projekta Čisto moje Velenje so skrb za urejeno in čisto okolje, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, sklepanje novih prijateljskih vezi, finančna pomoč mladim oziroma njihovim družinam, krepitev zavesti o pomenu zdravega in čistega bivalnega okolja ter pozitiven odnos do urbane opreme.
Dijaki bodo v enem tednu opravili 38 delovnih ur. Počitniško delo v Velenju lahko opravljajo dijaki, ki imajo stalno prebivališče v občini. Pri razporejanju dela med študente v občini upoštevajo vrstni red prejema prošenj. Obvestilo o vključenosti v projekt bodo dijaki prejeli predvidoma 20. junija 2017.
V projekt Čisto moje Velenje niso vključeni študentje, saj jim počitniško delo zagotavljajo v okviru Pikinega festivala, ki je septembra. Tudi izvedbo tega projekta sofinancira Mestna občina Velenje.
Letos so razpisali 22 delovnih mest in prejeli 24 prijav.
Za izbor prijavljenih naj bi upoštevali pravilnik, a ga ne uporabljajo, saj delo omogočijo vsem prijavljenim. Vendar v razpisu zapišejo zahtevane pogoje za prijavo za posamezna dela, kar je kot vse kaže že dovolj selektivno (na
primer za delo v Ticu zahtevajo znanje vsaj enega tujega jezika, razpisi niso namenjen dijakom prvih in drugih letnikov, opozorijo na zaželeno vključenost prijavljenega v društva, prednost pa dajejo tudi tistim z boljšim učnim uspehom in s slabšim materialnim položajem ...).
Sicer pa ne upada le zanimanje za počitniško delo, temveč tudi potreba po njem, pravi Debelak: »Opažamo, da se prijavljajo tisti, ki so delo že opravljali, a kljub temu število prijav upada. Upada pa tudi potreba po počitniškem delu v društvih.« Vsakemu, ki se prijavi za počitniško delo, v občini omogočijo osemdeset ur dela v dveh tednih.
V
Šmartno ob Paki
V	Šmartnem ob Paki v občini počitniško delo dijakom in študentom zagotavljajo v akciji Porihtajmo si Šmartno letos že tretje leto zapored. Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, s tem projektom združujejo prijetno s koristnim: »Dijaki in študenti lahko opravljajo počitniško delo, hkrati pa s tem prispevajo k urejenosti našega kraja.« Učenci urejajo živo mejo, pločnike, avtobusna postajališča oziroma kot je povedal Kopušar, vse, kar se čez leto nabere in kar mladina lahko opravlja.
V	občini vsako leto ponudijo možnost počitniškega dela desetim dijakom oziroma študentom, ki delo opravijo v treh skupinah in v treh tednih.
Sicer v vseh občinah študenti za svoje delo dobijo najnižjo urno postavko.
EVA POPOVIČ
Prebold
Nastanek Občine Prebold je sovpadal s stečajema podjetji Mik Prebold in Tekstilne tovarne Prebold. Predvsem zaradi ublažitve socialne stiske so se v občini takrat odločili za organizacijo počitniškega dela za dijake in študente, ki so občani. Pri pripravi primernega počitniškega dela so pomagali društva, šola in vrtec in knjižnica.
A župan Vinko Debelak opaža, da je zanimanja za tovrstno delo med mladimi vedno manj. Prva leta so razpisali dela brez omejitve števila delovnih mest in prejeli tudi do sto prijav ter tako vsem omogočili delo. Kasneje je zanimanje med dijaki in študenti za tovrstno delo upadalo, leta 2015 so v občini prejeli 60 prijav za 50 razpisanih delovnih mest, delo pa so omogočili vsem prijavljenim.
Vrednost dela se viša za 8 centov
Minimalna urna postavka za delo s posredovanjem študentskega servisa bo od prvega julija višja.
Študenti in dijaki, ki se za delo s posredovanjem študentskega servisa odločijo predvsem zaradi možnosti zaslužka in prvega stika s trgom dela, kjer si lahko naberejo izkušnje in poznanstva, trenutno delajo za najmanj 4,53 evra bruto na uro. Ta postavka sicer velja od lanskega septembra.
Od 1. julija bo ura študentskega dela vredna osem centov več, torej 4,61 evra bruto. Uredbo si lahko študenti preberejo v uradnem listu - odredbi o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del.
Kot je zapisano na spletni strani enega od študentskih servisov, najboljšo urno postavko prejmejo študenti, ki učijo plavati, smučati, vodijo razne vadbe ali inštruirajo, torej za dela, kjer delodajalci pričakujejo strokovna znanja.
Če delodajalci zakonodaje o izplačevanju minimalne urne postavke ne upoštevajo, so za to lahko kaznovani. Na spletni strani neplacniki.info so tako zabeležena podjetja, ki s plačilom študentskega dela zamujajo več kot šestdeset dni. Seveda ni nujno, da študenti plačila niso prejeli - nekateri študentski servisi namreč denar uporabnikom nakažejo, nato pa sami terjajo plačilo od podjetij.
EP
Nepovratna sredstva za kotlovnice
Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je v petek objavil javni poziv, po katerem je mogoče prejeti za nekatere naložbe nepovratna sredstva. Gre za zamenjavo starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah večstanovanjskih stavb, za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb ter za kreditiranje okoljskih naložb.
Za pridobitev nepovratnih sredstev je v skupni kotlovnici mogoče nadomestiti stare naprave z novimi ogrevalnimi napravami na lesno biomaso, z ogrevalno toplotno črpalko, s plinskim kondenzacijskim kotlom ali toplotno postajo za priklop na sistem daljinskega ogrevanja. Nepovratna sredstva so namenjena za nove naložbe v tistih slovenskih občinah, ki so zaradi onesnaženja zraka v razredu najvišje obremenjenosti. Z našega območja je to Mestna občina Celje. Za celotno državo je na voljo tri milijone evrov, višina nepovratne finančne spodbude znaša do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe.
Javni poziv velja do objave njegovega zaključka, kar bo objavljeno v Uradnem listu RS. Različne podrobnosti javnega poziva so objavljene v uradnem listu in na spletni strani www.ekosklad.si. Eko sklad obvešča tudi, da so informacije o
njegovih odprtih javnih pozivih na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 (vsak ponedeljek, sredo in petek med 13. uro in 14.30) ter po elektronski pošti ekosklad@ekosklad.si.	BJ
118,1 125,7 139,7 146,6 150,6
PREKLOPITE na PLIN
4
GOSPODARSTVO
Naložbeni bum na Celjskem
Podjetja bodo letos v nove zgradbe in stroje ter opremo vložila več deset milijonov evrov - Širitev proizvodnih zmogljivosti odpira številna nova delovna mesta
Nekateri že končujejo, drugi šele začenjajo. V gospodarstvu na Celjskem že dolgo ni bilo toliko naložb v nove ali povečane proizvodne prostore ter opremo kot lani in predvsem letos. Vse se je sestavilo - poslovno okolje v državi se je izboljšalo, banke ponujajo poceni denar, podjetja kopičijo dobičke. Samo za primerjavo: leta 2012 so vsa podjetja skupaj imela 165 milijonov evrov čistega dobička, lani pa kar 200 milijonov evrov več. Pri naložbah izstopajo družbe v predelovalnih dejavnostih, gradijo pa tako veliki kot srednji in mali. Naložbeni bum vsekakor vliva optimizem, saj napoveduje nadaljnjo rast gospodarstva in nove zaposlitve. Pregledali smo nekaj večjih naložb, predvsem v nove zgradbe.
Naložbe podjetij so že lani vplivale na poslovanje nekaterih gradbenih podjetij, še bolj bodo letos. Med gradbeniki zelo izstopa celjski Remont, ki je v letu 2016 svoje prihodke v primerjavi z letom 2015 povečal za kar 61 odstotkov, letos pa je v prvih štirih mesecih glede na enako lansko obdobje zabeležil 400-odstotno rast. Lani je za 15 odstotkov svoje prihodke povečalo tudi slatinsko podjetje Gic gradnje.
V	dveh letih 30 milijonov
Odelo iz Prebolda, ki razvija in izdeluje zadnje luči za prestižne znamke avtomobilov, bo letos zgradil za deset tisoč kvadratnih metrov novih proizvodnih in logističnih prostorov. Prvo od treh proizvodnih hal, ki meri 6.500 kvadratnih metrov, že končuje, preostali dve naj bi bili zgrajeni do konca leta. Vrednost naložbe je malo več kot 19 milijonov evrov, od tega bo gradnja novih stavb stala približno osem milijonov evrov, sedem milijonov evrov bo stal nakup dodatnih strojev in opreme, štiri milijone evrov pa bo šlo za novo tehnologijo proizvodnje elektronike.
V	podjetju, ki je del Skupine Odelo s sedežem v Nemčiji in je od leta 2011 v lasti turškega holdinga Bayraktar-lal, so se za širitev zmogljivosti odločili zaradi povečanega obsega naročil. Pridobili so namreč posle za izdelavo zadnjih luči za nove oziroma osvežene modele avtomobilskih znamk BMW 5, BMW 4, Audi A5, Audi A6, Audi Q3, Mercedes GLC in Mercedes E karavan. Zaradi novih poslov v Odelu letos načrtujejo 172 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 60 odstotkov več kot lani. Povečali pa ne bodo le prometa, ampak tudi število zaposlenih. Od oktobra lani do danes so na novo zaposlili
370 ljudi, še sto jih bodo do konca leta, nekaj deset pa v letu 2018.
Od konca leta 2016 do konca leta 2018, torej v dveh letih, bo Odelo za naložbe namenil več kot 30 milijonov evrov. »Vendar ne vlagamo samo v stroje in stavbe, ampak tudi v zaposlene in dvig kompetenc celotnega podjetja,« poudarjajo v Preboldu.
Večina denarja za stroje
Še eno veliko podjetje, ki prav tako izdeluje komponente za avtomobilsko industrijo in je v tuji lasti, gradi in širi svoje proizvodne prostore. Britanska skupina GKN Driveline se je odločila, da bo v svojo tovarno v Zrečah v približno dveh letih vložila 20 milijonov evrov. Letos bo vložila 13 milijonov evrov, del pa še prihodnje leto. Večino denarja bodo v Zre-čah porabili za nakup novih strojev. Nove linije bodo delno avtomatizirane in robo-tizirane, namestili jih bodo v 1.100 kvadratnih metrov veliki hali, ki so jo kupili od Uniorja.
Z novo naložbo bodo v zreškem podjetju, ki izdeluje homokinetične zglobe in pol-gredi za avtomobile, število zaposlenih povečali za sto, kar pomeni, da bodo zaposlovali že malo več kot 500 ljudi.
Sto novih zaposlitev
Naložbo GKN Driveline podpira tudi vlada, ki je podjetju namenila 580 tisoč evrov finančne spodbude. Približno toliko državnega denarja je za podporo pri svoji naložbi, vredni 4,7 milijona evrov, dobil tudi žalski
Odelo bo v dveh letih odprl 500 novih delovnih mest.
Takšen bo junija prihodnje leto pogled na del prenovljenega in razširjenega Wellness centra Termalija v Termah Olimia. (Vir: Arhiv Terme Olimia)
Novem car. Tako kot Odelo se je tudi to podjetje moralo razširiti zaradi povečane proizvodnje. Dobilo je naročila za izdelavo okrasnih lesenih delov avtomobila za Range Rover, dobavo naj bi začelo avgusta. V Novem car, ki je v zadnjih štirih letih podvojil obseg prometa in lani ustvaril 80 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, so že pred časom napovedali, da bo naložba ustvarila sto novih delovnih mest.
Gradijo tudi manjši
Za gradnjo novih proizvodnih hal sta se odločili tudi dve manjši, a zelo uspešni celjski podjetji. V podjetju Inel, ki se ukvarja z razvojem in s proizvodnjo naprav za označevanje izdelkov, se v nove prostore selijo prav v teh dneh, kaj več pa o vrednosti naložbe, razlogih zanjo in tudi o tem, koliko novih delovnih mest bo prinesla, vodstvo podjetja ne želi povedati, češ da noče izpostavljati.
Koliko denarja so namenili za novo proizvodno stavbo, ne želijo razkriti niti v podjetju Hermi, ki izdeluje stre-lovodno opremo in kabelske police. Kakšnega posebnega razloga za to ni, pravi direktor Miran Rauter in dodaja, da vrednosti svojih naložb že do zdaj niso javno razglašali. Je pa Rauter povedal, da so petino denarja za naložbo zagotovili sami, ostalo je posojilo, ki so ga pridobili na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada. Gradnja nove stavbe bo končana v drugi polovici junija in v Hermiju pričakujejo, da bodo uspešno opravili tehnični pregled ter pridobili uporabno dovoljenje. »Zelo se nam mudi, saj nas na eni strani pesti velika prostorska stiska, na drugi pa veliko število naročil. Nova hala nam bo prinesla predvsem večje proizvodne zmogljivosti, omogočila nam bo tudi večjo širino pri izdelavi proizvodov, saj so zahteve trgov, na katerih nastopamo, zelo velike,« pravi Rauter.
Odelo bo letos svoje proizvodne prostore razširil še za 10 tisoč kvadratnih metrov in do leta 2020 letne prihodke povečal na 200 milijonov evrov.
Zaradi razširitve proizvodnje bodo v podjetju Hermi, ki ima v Sloveniji 37 zaposlenih, letos na novo zaposlili vsaj pet ljudi, v prihodnjih letih pa še več.
Na Lopati nov logistični center
Letos se širi tudi nazarsko podjetje BSH Hišni aparati.
Direktor Boštjan Gorjup je pred mesecem z družbama Pfeifer in Transporti Jožef Me-lavc podpisal pogodbo o gradnji dveh poslovno-logističnih centrov, ki bosta merila 2.500 in 3.000 kvadratnih metrov. Skupna vrednost obeh naložb je 3,5 milijona evrov. BSH pridobiva dovoljenja še za tretji skladiščno-transportni center, ki bo velik 4.500 kvadratnih metrov in bo stal v neposredni bližini tovarne. Uporabljati naj bi ga začeli v drugi polovici prihodnjega leta. Vse tri naložbe bodo družbi omogočile širitev proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest. Letos je podjetje v proizvodnji in razvojnem oddelku na novo zaposlilo že 160 ljudi, še sto jih bo do konca leta.
Na gradnjo servisno-logi-stičnega centra se pripravlja tudi Peter Pišek, lastnik in direktor celjskega podjetja Pišek&HSF Logistics, ki se ukvarja s prevozi in skladiščenjem za živilsko industrijo in farmacijo. »Začeli bomo julija na Lopati, ob izvozu z avtoceste. V prvi fazi bomo zgradili večnamensko stavbo, v kateri bodo servisne delavnice, hladilnice, pisarne, stanovanje za voznike in avtopralnica. Vrednost naložbe je od 3,5 milijona do štiri milijone evrov. Čim prej bi radi zgradili tudi tri hektarje velik logistični center z varovanimi parkirišči, vendar nam prostorski načrt tega za zdaj še ne dovoljuje. To naložbo ocenjujemo na 4 do 6 milijonov evrov,« je povedal Peter Pišek.
Podjetje Pišek&HSF Logistics, ki zaposluje 85 ljudi, sodi med dva odstotka slo-
venskih podjetij z najvišjo boniteto. V tridesetih letih ni imelo izgube in tudi lani je poslovalo zelo dobro.
Čez leto
prenovljena
Termalija
Za veliko naložbo so se letos odločili tudi v Termah Olimia. Temeljito bodo prenovili in razširili Wellness center Termalija. »Gre za enega večjih in tudi zahtevnej ših projektov v zadnjih letih, ki je pomemben tudi finančno,« pravi direktor Florjan Vasle.
V termah so naložbo, ki jo ocenjujejo na deset milijonov evrov, razdelili v dva dela. Letos bodo zgradili nov del bazenskega kompleksa, ki predstavlja 80 odstotkov celotne naložbe. Dela so začeli aprila, končana bodo decembra. Prihodnje leto bodo do junija prenovili še obstoječi del bazenov. Prenovo in razširitev Termalije financirajo predvsem z bančnimi posojili, del pa tudi z lastnimi sredstvi.
Florjan Vasle pravi, da so se na naložbo temeljito in skrbno pripravili, zanjo pa so se odločili predvsem zato, da bi svojim gostom ponudili še več in predvsem razširili ponudbo za družine.
Jagros z lastnim kapitalom
Za konec omenimo še eno naložbo. Celje, ki v Sloveniji že sicer velja za mesto, ki ima največ trgovskih površin na prebivalca, bo letos dobilo še eno nakupovalno središče. Na območju bivšega Aera ga gradi podjetje Jagros. Naložba, ki je vredna približno pet milijonov evrov in jo podjetje financira z lastnim kapitalom, naj bi bila končana še letos. V trgovskem centru z živili, s tehniko in tekstilom naj bi Jagros na novo zaposlil 40 do 50 ljudi.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
GOSPODARSTVO
5
Kdo bo kupil prestižen hotel?
Leto in pol po stečaju bo upravitelj Gregor Dugar prvič dal na dražbo hotel Aleksander v Rogaški Slatini. Sodišče je sklep o prodaji že sprejelo, potrdilo je tudi izklicno ceno, ki znaša malo več kot pet milijonov evrov. Datum dražbe še ni določen.
Hotel ima od lanskega junija v najemu ruski zdravnik Nikolay Vorobyev, ki je tudi najbolj resen kandidat za nakup in je ob prevzemu hotela napovedal, da ima z njim velike načrte. Stečajni upravitelj Gregor Dugar pravi, da se za nakup hotela zanimajo tudi drugi, ali so njihove namere resne, pa ne more oceniti. Prav tako tudi ne želi razkriti, kdo so morebitni kupci. Nikolay Vorobyev, ki je v Švici, Rusiji in Srbiji lastnik več samoplačniških klinik, za hotel v Rogaški Slatini plačuje 5.000 evrov mesečne najemnine.
Aleksander, ki se ponaša s petimi zvezdicami, je bil zadnji hotel v lasti bistriške družine Pipenbaher. Pred nekaj leti je Hypo banka že zasegla tri hotele Jožeta Pipenbaherja (Grand hotel Rogaška ter hotela Strossmayer in Styria) in jih v začetku leta 2014 prodala ruskemu poslovnežu in bogatašu Sergeju Kacijevu.
Družba Hotel Aleksander je šla v stečaj zaradi visokih dolgov, ki znašajo približno 11 milijonov evrov. Največja upnica je Heta, slaba banka Addiko banke.
JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
Izklicna cena za slatinski hotel Aleksander bo na prvi dražbi znašala pet milijonov evrov.
V Gorenju letos spet dividende
Sklic skupščine je objavilo tudi Gorenje. Vsebino dnevnega reda seje, ki bo 14. julija, so delničarji težko pričakovali, saj ni bilo jasno, ali bo Gorenje letos vendarle izplačalo dividende. Velenjska družba je namreč dividendo nazadnje izplačala pred dvema letoma, znašala je simboličnih 6 centov bruto na delnico. Pred tem je leta 2012 izplačala 15 centov dividende, to pa sta bili tudi edini delitvi dobička po letu 2008.
Za letos uprava in nadzorni svet predlagata, da bi dividenda znašala 10 centov bruto na delnico, za izplačilo pa bi porabili 2,4 milijona evrov bilančnega dobička.
Lastniki Gorenja, med katerimi imajo največje deleže slovenska država, tuje banke in Panasonic, bodo na seji odločali tudi o imenovanju novega člana nadzornega sveta. Ta bo do konca mandata, ki se bo iztekel julija prihodnje leto, nadomestil predstavnika Pa-nasonica, ki je iz nadzornega sveta izstopil aprila letos. Nadzorni svet za svojega novega člana predlaga Karla Kardova, svetovalca na področju naložb, prevzemov in združitev v vzhodni Evropi. Več skladov in bank ter malih delničarjev je Kardova za nadzornika Gorenja predlagalo že lani, ko so na seji skupščine prav tako morali imenovati novega člana nadzornega sveta, vendar njihov nasprotni predlog ni dobil potrebne podpore.
JI
Velenjski Erico v roke multinacionalke?
Remont praznoval
Boljšega praznovanja svoje 60-letnice si v celjskem Remontu ne bi mogli zamisliti. Podjetje namreč v zadnjem času dosega izjemne poslovne rezultate, svojo dejavnost je iz Celja razširilo na celotno regijo in še malo čez, povečuje tudi število zaposlenih. Trenutno je v Remontu in hčerinski družbi Remont NG zaposlenih 167 ljudi, od tega jih je v gradbeni operativi 100, številka pa se spreminja iz meseca v mesec, saj ima podjetje, kot pravi direktor Matjaž Pavčič, za vse, ki želijo delati, še zlasti pa za inženirje in druge strokovnjake za gradbeništvo, na široko odprta vrata.
JI, foto: SHERPA
Država nadzornikom Cetisa očita odvisnost
Potem ko je celjsko okrožno sodišče aprila zavrnilo predlog Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe, naj odpokliče člana nadzornega sveta Cetisa Da-vorja Vlahka, sta zdaj obe državni družbi vložili tožbo za ugotavljanje ničnosti volitev vseh članov nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala.
Delničarji Cetisa so na seji skupščine, ki je bila 10. marca, članom nadzornega sveta Marku Moharju, Davorju Vlahku, Tini Bačič in Antonu Černiču podelili še en mandat. Vsi štirje so zaposleni v večinski lastnici Cetisa družbi MSIN ali pa so z njo povezani. Država, ki ima v Cetisu preko Kapitalske družbe in SDH malo več kot 15-odsto-tni lastniški delež, je na seji predlagala, da namesto Vlahka v nadzorni svet imenujejo Goranko Volf, članico uprave Kapitalske družbe. Vendar ostali delničarji takšnega predloga niso podprli.
Sledil je predlog o sodnem odpoklicu Davorja Vlahka, ker naj ne bi izpolnjeval kriterija neodvisnosti. Sodišče je ocenilo, da za njegov odpoklic ni utemeljenih razlogov, saj izpolnjuje vse z zakonom
določene pogoje za imenovanje v nadzorni svet. Prav tako tudi ni dokazano, da bi ravnal v nasprotju z interesi Cetisa oziroma da bi bilo ogroženo njegovo nepristransko in objektivno odločanje. V novi
tožbi zdaj Kapitalska družba in SDH neizpolnjevanje kriterija neodvisnosti zaradi povezanosti z družbo MSIN očitata vsem štirim članom nadzornega sveta.
JI
ZASEBNI OBJEKTI
^ /nan^nje dobrga fOfpdtitji V hs je urejena vkotim/ jj
Simbio, d.o.o. / Teharska cesta 49, 3000 Celje T: 031 520 385 / vrtnarstvo@simbio.si / www.simbio.si
simbfo
vrtnarstvo
Gorenje nadaljuje prodajo podjetij nekdanje divizije Ekologija, energetika in storitve
Do konca tega meseca naj bi Gorenje prodalo velenjski inštitut za ekološke raziskave Erico, v katerem ima večinski delež. Po neuradnih informacijah naj bi se za nakup družbe odločila multinacionalka s sedežem v Luksemburgu.
Erico je okoljevarstveno storitveno podjetje, ki je imelo ključno vlogo pri okoljski sanaciji Šaleške doline. Pred leti je večinski delež (51 od-
stotkov) prevzelo Gorenje, preostala lastnika sta še Termoelektrarna Šoštanj (26 odstotkov) in Premogovnik Velenje (23 odstotkov). Ko je vodstvo Gorenja sprejelo strategijo prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, se je na seznamu znašel tudi Erico. Lastniki so sklenili dogovor, da bodo podjetje prodali kot celoto in zanj poiskali strateškega partnerja. Za prodajo je
zadolženo Gorenje oziroma hčerinska družba Gorenje Ekoinvest.
Ker postopki prodaje še niso zaključeni, v Gorenju o podrobnostih ne morejo govoriti. Potrdili so, da se dogovarjajo s tujim strateškim partnerjem in da bo sprememba lastništva gotovo pozitivno vplivala na razvoj družbe.
Po neuradnih informacijah naj bi bila kupoprodajna po-
godba podpisana do konca meseca. Kot kupec se omenja svetovna laboratorijska skupina Eurofins, ki opravlja najrazličnejše znanstvene raziskave za podjetja in vlade po vsem svetu. Gre za združenje več kot 300 laboratorijev, ki poslujejo v 39 državah po vsem svetu in zaposlujejo 28 tisoč ljudi. Letno skupina ustvari 2,54 milijarde evrov prihodkov.
LK
Kdo je izigral Šoštanjčane?
Ljudje so odločeni, da za ogrevanje ne bodo plačevali več
ŠOŠTANJ - Občani so na samoorganiziranem zboru prejšnji teden ponovno terjali pojasnila odgovornih predstavnikov iz občine, velenjskega komunalnega podjetja, Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede napovedane podražitve toplotne energije. Kot pravijo, dolga leta trpijo zaradi smradu premogovniških jaškov, tresenja tal in dima iz termoelektrarne. Odločeni so, da ne bodo trpeli tudi dražjih položnic za ogrevanje.
Župan Darko Menih in podžupan Viki Drev sta v uvodu ljudem ponovno podrobno opisala, s kakšnimi obljubami je lokalna oblast pred leti podprla gradnjo bloka 6. Takrat so jim poleg plačila odškodnin obljubljali nova delovna mesta, gradnjo stanovanjske soseske, govorilo se je tudi o turističnem projektu mesta na vodi in celo o cenejši toplotni energiji. A se razen gradnje blo-
ka 6 ni zgodilo nič. V občini trdijo, da so bili zavedeni, saj država oziroma njeni predstavniki niso želeli s podpisom potrditi sklenjenih ustnih dogovorov. V Šaleški dolini, kot pravi župan Menih, takšnega poslovanja do zdaj niso bili vajeni. Čeprav brez overovljenih pogodb, so dogovori med lokalno skupnostjo in podjetji, ki so bila hkrati gonilna sila razvoja in precejšnji onesnaževalci okolja, veljali.
Precej kritična do lokalne politike je bila predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer. Prepričana je, da politika in lokalne ustanove niso pravno poskrbele za varstvo ljudi, ko so brez vsakršnih podpisov, zgolj na podlagi obljub in ustnih dogovorov, dale soglasje h gradbenemu dovoljenju za gradnjo šestega bloka. »V tem primeru ne gre za lahkovernost ali zavedenost. Gre za najhujšo napako v škodo ljudi,« je
prepričana. »Mar se posluje tako, da se ustanove med seboj pogovarjajo? Smo se o obljubah samo pogovarjali, ker je bil takrat direktor nekdo, ki smo mu zaupali? Ne dela se tako. Ali kdo komu posodi denar brez vsakršnega podpisa?« je bila ostra Ti-nauerjeva.
Višja cena odločitev HSE
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj od petka zaradi načrtovane obnove razpoke na pregrevalniku ne obratuje. Zaradi okvare stoji tudi četrti blok, medtem ko peti blok ni v pogonu že od lani. Izpad Teša v elektroenergetskem sistemu nadomeščajo hidroelektrarne in povečan uvoz. Ker mora Teš po novi pogodbi o oskrbi Šaleške doline s toploto zagotoviti tudi neprekinjeno ogrevanje, se v teh dneh dolina ogreva s plinskima turbinama.
Predstavnikov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je stoodstotni lastnik Termoelektrarne Šoštanj (Teš), na zboru ni bilo, enako tudi prvega moža Teša Armana Koritnika. Tako je elektrarno zastopal Branko Debeljak. Ta je ponovil že ničkoliko-krat slišano, da je cena ogrevanja dražja zato, ker je blok 6 dražji, s tem pa tudi njegova amortizacija. Kot drugi razlog je navedel zahtevo lastnika Teša, torej HSE, naj neha subvencionirati ceno ogrevanja in končno začne zaračunavati komercialno ceno ogrevanja.
Ali bo država kdaj izpolnila svoj del zavez in Šaleški dolini izplačala že pred leti dogovorjene odškodnine?
Uporabniki podražitve za zdaj še niso občutili, a verjetno prav dolgo velenjsko komunalno podjetje samo razlike v ceni ne bo več moglo kriti. Direktor Gašper Škarja je ljudem zatrdil, da še vedno skušajo najti dogovor in rešitev, da podražitve ne bi bilo
treba prevaliti na končne uporabnike.
Povprečno gospodinjstvo bi ob predvideni podražitvi prodajne cene za megava-tno uro letno za ogrevanje in toplo vodo plačevalo od 200 do 400 evrov več. Še občutneje bi povišanje občutili v
gospodarstvu. Gorenje bi to stalo 300 tisoč evrov več na leto, Terme Topolšica približno 90 tisoč evrov več, Špor-tno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana 20 tisoč in Bolnišnico Topolšica 15 tisoč evrov.
LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA)
Bolnišnica Topolšica mora ostati
»Izlet« v Celje se enkrat že ni dobro končal - Zakaj bi ponavljali stare napake?
Bolnišnica Topolšica se je v rdečih številkah znašla po energetski obnovi. Poročilo revizije o vodenju projekta obnove naj bi bilo znano v prihodnjih dneh. (Foto: Bolnišnica Topolšica)
ŠOŠTANJ, CELJE - Lokalna skupnost in zaposleni se še vedno bojujejo za obstoj samostojne Bolnišnice To-polšica, ki jo želi ministrstvo, po tem ko se je znašla v hudih finančnih težavah, pripojiti k Splošni bolnišnici Celje.
Največ strahu med zaposlenimi in bolniki povzroča pomanjkanje informacij. Čeprav naj bi se bolnišnici uradno združili prvega julija, ministrstvo za zdravje še vedno ni predstavilo podrobnosti, kako bo pripojitev izvedlo in kaj bo to v praksi pomenilo za ljudi. Mnogi se bojijo, da bo s tem ukinjena 98-letna tradicija bolnišnice, ki je specializirana za zdravljenje pljučnih bolezni in ki v zadnjih letih, tudi zaradi potreb prebivalstva, posebno skrb namenja zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Delovanje in obstoj Bolnišnice Topolšica sta pomembna predvsem za bolnike širše Savinjsko-šaleške in Koroške regije ter seveda za lokalno skupnost, saj je bolnišnica pomemben delodajalec v regiji. Ker se o pripojitvi že nekaj časa govori, še vedno
pa niso znane podrobnosti, je župan Šoštanja Darko Menih to problematiko uvrstil tudi na naslednjo sejo občinskega sveta, kamor je povabil tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc oziroma predstavnika vlade, ki bi znal ljudem odgovoriti na številna
odprta vprašanja. Odgovore želijo tudi v novoustanovljeni civilni iniciativi, kjer ministrstvo pozivajo, naj dejavnost ohrani, bolnišnico finančno sanira in naj ne hiti z združitvijo brez predhodno javnosti predstavljenih finančnih, organizacijskih in sinergijskih
učinkov. Posebnih prednosti združenja ob nespremenjenem zdravstvenem sistemu ne vidi niti vršilec dolžnosti direktorja Jurij Šorli.
Enkrat že neuspešno
V Šoštanju so, kot je pojasnil župan Menih, o koristnosti pripojitve k celjski bolnišnici dvomijo tudi zaradi pretekle slabe izkušnje. Bolnišnica To-polšica je bila pred skoraj pol stoletja namreč že pripojena k celjski, a se ta oblika delovanja takrat ni obnesla. »Takrat so marsikaj iz Topolšice odpeljali in je bila ta povsem osiromašena. Šele leta 1975, ko je prešla pod okrilje velenjskega zdravstvenega doma, je ponovno zaživela, postala samostojna, razvijala programe in postala bolnišnica, na katero smo v občini ponosni. Ima strokovni kader, dobro opremo, med ljudmi pa je priljubljena in priznana,« je povedal šoštanjski župan, ki si preprosto ne zna predstavljati, da bi bila po vsem, kar je bilo v bolnišnico vloženo,
to zgolj organizacijska enota drugega zavoda.
Na ministrstvu za zdravje so povedali, da predstavniki civilne iniciative s predstavniki ministrstva do zdaj še niso stopili v stik. So pa dejali, da pripojitev Bolnišnice Topolšica k celjski nikakor ne pomeni ukinitve sedanje dejavnosti v Topolšici. Skladno z dogovorom s poslovodstvoma obeh bolnišnic prejšnji teden naj bi na ministrstvu rešitev nove organizacije in dejavnosti pripravili do konca tega meseca. Vzporedno poteka tudi revizija poslovanja. Rezultati oziroma ugotovitve bodo hkrati osnova za oceno potrebnih finančnih sredstev za sanacijo. Cilj pripojitve je, tako dodajajo na ministrstvu, izboljšanje zdravstvenih storitev za bolnike in razmer za zaposlene. Kot je znano, je slovenska vlada v začetku junija sprejela sklep, da Bolnišnici Topolšica zagotovi sredstva za poplačilo izvršb in izplačilo plač ter regresa v višini 490.985,88 evra.
Sšol, EP, LK
Posek po žledolomu in ureditev območja
CELJE - »Posek je bil izveden na manjši gozdni površini, kjer je bilo zaradi žledoloma polomljenih in drugače poškodovanih nekaj dreves. Na željo lastnice, v tem primeru celjske občine, smo drevesa, kot je to običaj, označili in izdali odločbo za posek in ureditev.«
Tako je posek dreves neposredno ob cesti pod Starim gradom pojasnil mag. Robert Hostnik, vodja krajevne celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije. V celjski občini, ki je v pretežni meri lastnica te gozdne površine (del pa tudi sklad kmetijskih zemljišč), so nam povedali, da je Daniel Kmetec, lastnik gostilne Tlačan, na občino naslovil prošnjo za čiščenje nabrežin pod gostilno. »Počistil in odstranil naj bi že posekan les, ravno tako pa drevje, ki ga je za posek označil Zavod za gozdove Celje. Šlo je za označenih šestnajst kubičnih metrov lesa. Zavod za gozdove je ocenil, da vrednost lesa ne presega vrednosti dela,« so nam povedali v celjski občini.
Daniel Kmetec je povedal, da se je čiščenja dreves, vejevja in grmovja na tem območju lotil zato, da bi uredil okolico ob gostišču, da bi bil njen videz lepši. Zato je sklenil dogovor z Mestno občino Celje o enkratni sečnji in pridobil dovoljenje Zavoda za gozdove Celje. V teh dneh končuje ureditvena dela, po njih pa bo pripravil poročilo in ga poslal celjski občini. RG
Presunljive stiske ljudi zaradi izkoriščanja
CELJE - Tudi ob šestem obisku varuhinje človekovih pravic, Vlaste Nussdorfer so bile rdeča nit zgodb, ki jih je slišala od občanov, osebne in socialne stiske ljudi. V teh se v mnogih primerih ljudje znajdejo zaradi izkoriščanja in prevar.
V okviru srečanja z občinski vodstvom se je varuhinja pogovarjala z direktorico občinske uprave Ingrid Mastnak, pri čemer, zlasti ko gre za Celje, pogovori ne morejo mimo okoljskih tem. »V zadnjem času je bilo veliko govora o vrtcu, v katerem naj bi bila onesnažena zemljina. Občina je pojasnila stanje, dobili smo tudi odgovor nacionalnega inštituta za javno zdravje in v uradu varuha bomo zadevo preučili. Menimo, da je na področju okolja zelo pomembno, da je javnost takoj seznanjena s podatki, kar se je pokazalo tudi ob katastrofi v Kemisu. In da javnost nima občutka, da se kakšne stvari skrivajo,« je še poudarila Nussdorferjeva.
Ob obisku so se srečali tudi s težavami zaradi Atrija. Pritožbe na račun upravnikov stanovanj so sicer stalnica pri delu v uradu varuha. Kornelija Marzel, namestnica varuhinje, ki se v uradu s to problematiko podrobneje ukvarja, vidi težavo predvsem v zastareli stanovanjski zakonodaji, v kateri je preslabo urejen nadzor nad upravniki stanovanj.	ROBERT GORJANC
V tujino po praktične izkušnje
Program Erasmus+ to omogoča tudi študentom v Celju
CELJE - Skoraj ni osnovne in srednje ter višje in visoke šole, ki ne bi sodelovala v programu Erasmus+. Za sedemletni program do leta 2020 je na voljo 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcev omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini.
Višja strokovna šola Ekonomske šole Celje je prav tako tesno vpeta v program, ki omogoča mobilnost študentov in predavateljev. Mojca Sendelbah, koordinatori-ca za program Erasmus+ in predavateljica v šoli, pravi: »V višjih strokovnih šolah je v vsakem letniku 400 ur praktičnega usposabljanja. Tudi mobilnost študentov, ki je namenjena praksi, je naravnana tako, da so lahko dva meseca na praksi v tujini.« Študente spodbujajo, da bi se odločali za prakso na tistem področju, za katerega se izobražujejo, saj s tem pridobijo nova znanja, ki jim bodo kasneje koristila, in tudi praksa se jim s tem prizna. Po nova znanja lahko gredo v države EU, v Makedonijo, Lihten-štajn, Turčijo ter na Islandijo in Norveško. Pred odhodom mora biti podpisan dogovor in določen program usposabljanja z organizacijo, kamor gredo, finančno morajo biti stvari urejene, študent pa mora opraviti tudi preizkus znanja jezika.
Iz Avstrije še v ZDA
V višjih šolah lahko za prakso v tujini kandidirajo tudi študenti prvih letnikov, zato šola razpis objavi že jeseni. Po dobrih izkušnjah iz srednje šole se je za takšno prakso že na začetku študija prijavila Lara Mogu z Dobrne, študentka prvega letnika programa ekonomist, in dobila štipendijo. V začetku leta je nabirala izkušnje v Av-
Mojca Sendelbah in Lara Mogu
Mojca Sendelbah: »Za mlade je najpomembneje, da pridobijo samozavest. Ko zmorejo dva meseca preživeti brez >mama servisa<, spoznajo, da zmorejo še kaj več. Vsekakor pa je koristno, da se naučijo jezika, česar jim ne more dati noben tečaj.«
striji. Njeni vtisi so bili zgolj pozitivni. Delala je v smučarskem središču Katschberg, kjer je v eni od visokogorskih koč pomagala pri naročilih, beleženju računov, urejanju dokumentacije, priskočila je na pomoč v gostinskem delu in pri sprejemu gostov. »Na začetku moraš premagati strah. Na srečo so bili vsi zelo prijazni, imela sem tudi dobrega mentorja. Za vsakega mladega človeka bi bilo dobro, da bi poskusil delati v tujini,« meni Lara, ki jo je vse to opogumilo, da je pred dnevi s fantom odpotovala v Južno Karolino v ZDA, kjer bosta tri mesece delala, nato pa si bosta ogledala čim več krajev.
Praktično delo v Avstriji je zanjo pomenilo tudi precejšnje izboljšanje znanja nemščine. »Pred odhodom sem dosegla lep rezultat na preverjanju znanja tujega jezika, ki ga moraš opraviti pred odhodom in po vrnitvi.
Po dveh mesecih v tujini je bil rezultat še boljši.«
Koristno tudi za profesorje
»Tudi predavatelji imamo možnost za mobilnost. Ena je namenjena poučevanju v tuji izobraževalni ustanovi, ki ima prav tako Erasmus listino kot naša šola, druga možnost je usposabljanje v tujini. Letošnje šolsko leto je dr. Anton Vorina predaval v Latviji, sama pa sem imela predavanje na vseučilišču v Dubrovniku na temo socialnega podjetništva.« Pri drugi možnosti profesor gostuje v drugi izobraževalni ustanovi in spoznava področja, povezana s svojim delom. »Zanimanje med nami je veliko, leta 2013, ko smo dobili tudi največ denarja v ta namen, nas je šlo v tujino kar sedem, zadnja leta nas je manj. Je pa takšna izkušnja tudi za predavatelje zelo koristna.«
TATJANA CVIRN
Toplino ustvarjajo že štiri desetletja
ŠMARJE PRI JELŠAH - V domu upokojencev so pred dnevi s slavnostno akademijo obeležili 40-letnico delovanja zavoda. Dom, ki se lahko pohvali s kakovostno oskrbo in strokovnim delom, so ob prazniku počastili številni visoki gostje. Trenutno skrbijo za več kot 200 varovancev, precej dolga pa je tudi čakalna vrsta za vselitev.
Direktorica Gordana Drimel je vodstvo doma prevzela konec lanskega leta. Zbrane so poleg nje nagovorili še njena predhodnica Majda Koren, šmarski župan Stanko Šket, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak in drugi. Kot je dejala Drimlova, želijo biti dom, ki je prepoznan po domačnosti, kakovosti in prijaznosti. Ob tem ne zanemarjajo vloge dobrega delodajalca in poslovnega partnerja. V akciji resornega ministrstva in časopisne hiše Delo se je šmarski dom uvrstil med najbolj prijetne in najtoplejše domove v državi. StO
Boljša cesta skozi Logarsko
SOLČAVA - Občina opravlja prenovo glavne ceste skozi Logarsko dolino, ki jo uporabljajo tako domačini kot številni turisti. Gre za kilometer občinske ceste, in sicer za odsek med penzionom Na razpotju in Domom planincev v Logarski dolini.
Že lani je občina prenovila odsek glavne ceste skozi Logarsko dolino med čistilno napravo in penzionom Na razpotju. Letošnja dela je začela sredi maja, v teh dneh se končujejo. Med deli je bila cesta dva dni popolnoma zaprta. Letos bo občina vložila v rekonstrukcijo približno sto tisoč evrov, koristi pa sredstva, ki ji pripadajo po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin.	BJ
Namesto pivnice kar točenje piva
Nekdanji hotel, zdaj Prenočišča Savinja, oživljajo z novimi vsebinami
LAŠKO - V nekdanjem hotelu Savinja, kjer je sedež javnega zavoda Stik, ki skrbi tudi za izvajanje turistične politike in za promocijo turizma v občini, v zadnjih letih povečujejo število nočitev. Ta dosežek želijo okrepiti še z nekaterimi dodatnimi storitvami. Ni pa še mogoče kmalu pričakovati, da bi na spodnjem vrtu te stavbe spet zaživela pivnica.
V stavbi, ki se zdaj uradno imenuje Prenočišča Savinja, je na voljo deset sob. V njih je Stik Laško lani ustvaril približno šeststo nočitev, največ z domačimi gosti in s turisti iz Nemčije, Avstrije in Italije. Kot je povedala direktorica Stika Janja Urankar Berčon, so takšen rezultat dosegli, ne da bi se v maloštevilni ekipi kdo posebej ukvarjal s trženjem nočitev. Dosegli so ga namreč zgolj v okviru rezervacijskega sistema booking.com.
»Povečanje števila nočitev smo ustvarili z enakim številom
zaposlenih, zato tudi morebitno podaljšanje delovnega časa Tica ni rešitev ob obstoječih kadrovskih zmogljivostih,« je pojasnila direktorica Stika.
V Stiku Laško snujejo tudi nove storitve, s katerimi želijo privabiti še več gostov. »Eno je izkoristiti podstrešje stavbe nekdanje Savinje za dodatno tržno dejavnost. Dve sobi od desetih pa nameravamo urediti kot tematski sobi, v katerih bi predstavili zgodbo pivovarstva, po katerem je Laško najbolj znano. Hkrati načrtujemo, da bi bilo v sklopu programa ob koncih tedna, ob najemu sob mogoče tudi natočiti pivo iz točilne naprave,« je še povedala Urankar Berčonova.
»Ni naloga občine, da bi se šla pivnico«
Večno aktualno vprašanje, ko gre za stavbo nekdanjega hotela Savinja, je, kdaj bi prostorih ob
lahko spet zaživela pivnica. To je na eni od zadnjih sej laškega občinskega sveta zanimalo tudi svetnika NSi Pavleta Terška. Direktorica Stika je menila, da je to vprašanje treba nasloviti predvsem na občino. »Poslanstvo občine ni, da bi vlagala v gostinsko dejavnost, za to ne moremo namenjati proračunskega denarja. To je bolj stvar zasebne poslovne pobude, naloga občine je predvsem, da vlaga v infrastrukturo,« je povedal Franc Zdolšek, župan Občine Laško. Dejal je, da so se na občini pogovarjali s Pivovarno Laško, ki naj bi v projekt pivnice vložila sto tisoč evrov, a to je bilo še pred lastniškim spremembami v pivovarni. Če bi bil takšen dogovor ponovno aktualen, bi bila po besedah župana občina pripravljena sodelovati.
Sicer v Stiku Laško načrtujejo več raznolikih vsebin in dogodkov tudi na zgornjem vrtu stavbe v središču Laškega.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Bo nekdanji hotel Savinja v Laškem spet kdaj doživel slavne čase iz preteklosti?
Krnički Log bistveno varnejši
LUČE - V občini je dokončana protipoplavna zaščita Krničkega Loga. Gre za novejše naselje v smeri Krnice, kjer je več hiš mladih družin. Država je tam letos poskrbela za več sto metrov struge hudourniškega potoka Rogačnik, ki jo je poglobila in brežine obdala s kamni. Med drugim je bil urejen tudi zadrževalnik. Ob vsem tem je občina postavila tudi nov most.
Na nujno sanacijo deročega potoka Rogačnik je občina opozarjala državo vse od zadnje poplave pred petimi leti. V Krničkem Logu je namreč voda ušla iz potoka ob vsakem večjem deževju in povzročala škodo. Po prizadevanjih je država občini letos končno ugodila. Sanacija se je začela v začetku spomladi in se je končala v začetku tega meseca.
Državi se je pri vlaganju pridružila tudi občina, ki je čez Rogačnik zgradila omenjen most, ki je pred tem v Krničkem Logu med obilnejšim deževjem predstavljal ozko grlo. Občina je vložila približno petdeset tisoč evrov, država še približno dvakrat toliko. Med zadnjim izdatnim deževjem se je novo državno in občinsko vlaganje že obrestovalo.
Država načrtuje na območju občine Luče še zelo veliko vlaganje, ki bo zagotovilo bistveno večjo protipoplavno varnost občinskega središča. Načrtovana luška obvoznica bo namreč predstavljala tudi protipoplavno zaščito Luč. Njen nasip bo preprečil izlivanje Savinje v zgornjem delu tega kraja. Okoljsko ministrstvo obljublja izvedbo že za konec prihodnjega leta. Država je v protipoplavno zaščito občinskega središča v preteklih letih že veliko vložila. Luče so namreč iz preteklosti znane po hudih poplavah, med drugim je prišlo že do smrtne žrtve.	BJ
Najboljši želodec iz Luč
REČICA OB SAVINJI - Na letošnjem, 27. ocenjevanju zgornjesavinjskega želodca je prejel najvišje, to je zlato priznanje izdelek Alojza Pungartnika iz Luč. Ocenjevanje je bilo na Rečici ob Savinji, kjer je tudi sedež Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca.
Ta je geografsko zaščiten slovenski suhomesnati izdelek, podobno kot so kranjska klobasa, kraški pršut in zašinek, prleška »tünka« in še nekateri. Letos je bilo na Rečici ocenjenih 26 vzorcev želodca, ocenjevalna komisija pa mora po pravilniku upoštevati njegov videz, prerez, teksturo, vonj in okus. Na letošnjem ocenjevanju je komisija pod vodstvom dr. Lee Demšar najvišje ocenila izdelek nekdanjega mesarja iz Luč.	BJ
Z odpadnim papirjem do šolske ekskurzije
OŠ Hudinja in POŠ Socka ostajata nepremagljivi - Vsi učenci skupaj zbrali za približno deset odstotkov več papirja kot lani
CELJE - Znani so letošnji zmagovalci akcije zbiranja šolskega odpadnega papirja. Med 28 osnovnimi šolami, kolikor jih je letos sodelovalo v akciji, se je tudi letos najbolj izkazala OŠ Hudinja, med desetimi podružničnimi šolami pa je zmagala POŠ Socka. V akciji je še sodelovalo sedem vrtcev. Papir so zbirale tudi štiri srednje šole.
Vsi učenci, ki so sodelovali v akciji, so v letošnjem šolskem letu skupaj zbrali 650 ton odpadnega papirja, kar je za 47 ton več kot prejšnje šolsko leto in kar 103 tone več kot leta 2015. Učenci OŠ Hudinja so skupaj zbrali 149 ton odpadnega papirja. V povprečju je vsak učenec v šolo prinesel 310 kilogramov papirja. Drugo mesto je zasedla OŠ Glazija (162 kg
OŠ Hudinja pri zbiranju ostaja nepremagljiva že 13. leto zapored. Največ zaslug pri tem ima vodja zbiranja odpadnega papirja v šoli, učiteljica razrednega pouka Darja Heiligstein. Na fotografiji je v družbi direktorja Simbia mag. Marka Zidanška in učencev Neje Lotrič, Matica Kovača, Domna Godca in Nika Leskovška.
na učenca) in tretje OŠ Dobrna. Med podružnicami je tudi letos slavila POŠ Socka, kjer so učenci skupaj zbrali 10 ton oziroma 258 kg na učenca. Sledili so Kompol-čani (231 kg na učenca) in učenci POŠ Letuš (188 kg na učenca).
»Otroci prispevajo že približno četrtino vsega odpadnega papirja, ki ga zberemo v okviru celjske javne komunalne službe. S tem pokažejo svojo mladostniško zavest in obenem opominjajo tudi odrasle, kako odgovorno je treba ravnati z našim okoljem,« je na četrtkovi zaključni prireditvi na Mestni tržnici Celje, na kateri so se zbrale najboljše šole, povedal direktor Simbia mag. Marko Zidanšek. Družba Simbio je najboljšim trem tako med osnovnimi šolami
kot med podružnicami izročila darilne bone, sicer pa odpadni papir od osnovnih šol in vrtcev, ki sodelujejo v akciji, odkupuje po enotni ceni 70 evrov.
Sodelujejo vsi, tudi učitelji
V OŠ Hudinja, ki je letos zmagala že 13. leto zapored, se akcije že ves čas lotevajo zelo resno. V njej ne sodelujejo le učenci, temveč tudi učitelji, ki s tem dajejo dober zgled vsem otrokom in nenazadnje tudi njihovim staršem. V šoli imajo tri akcije tehtanja, med letom pa lahko straši papir odpeljejo v Simbio, kjer prejmejo potrdilo o oddaji. Vodja zbiranja papirja, učiteljica razrednega pouka Darja Heiligstein, ki ji pri organizaciji pomagata tudi učitelja Tanja Brešan in Peter Oset, je letos sama prispevala kar 3,5 tone papirja. Veseli jo, da se vedno več učencev zaveda, da zbiranje papirja ni zgolj samo sebi namen, temveč da to delajo zase in nenazadnje za čistejši jutri. Polovico denarja, ki jim ga kot nagrado nameni Simbio, zmagovalni razred porabi za ekskurzijo, ostala polovica gre v šolski sklad za finančno pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Kje se bodo hladili Konjičani?
Konjiški bazen bo letošnje poletje brez plavalcev.
SLOVENSKE KONJICE - Konjiški bazen, ki je bil zgrajen pred približno šestimi desetletji, je v tem času doživel nekaj posodobitev, vendar je osnova stara in tehnološko zastarela. Ker je bazen postal nevaren za kopalce, se je občina odločila, da bo letos poleti zaprt. S tem se ne strinjajo nekateri Konjičani, ki že podpisujejo peticijo proti zaprtju bazena.
V Občini Slovenske Konjice so se v začetku junija odločili, da bodo lokalni bazen zaprli, saj so že nekaj let z različnimi obnovitvenimi deli s težavo zagotavljali normalno obratovanje. Pred začetkom letošnje sezone so zaprosili za izvedensko mnenje, da bi preverili, ali so kopalci varni na bazenu. Na podlagi negativnega izvedenskega mnenja o poškodbah na bazenu je občina sprejela odločitev, da bo letos zaprt, kar je razburilo Konjičane. Med drugim tudi občinskega svetnika Jerneja Štromajerja,
ki je županu takoj poslal javni poziv. »Zagotavljanje javne infrastrukture je ena temeljnih nalog občine. Bazen je že dolga desetletja v naši občini in popolnoma neodgovorno ter neresno se mi zdi, da so se odločili za njegovo zaprtje brez jasne časovnice obnove. Župana pozivam, da si premisli in da zagotovi nemoteno poslovanje bazena. Pozivam ga tudi, naj nikar ne poslabšuje življenjskega standarda v občini.«
Zakaj v zadnjem trenutku?
Štromajerja tudi jezi, da so z določitvijo o zaprtju bazena odlašali do zadnjega trenutka. »Aktualni župan je na oblasti v tej občini že deset let. Da je javni bazen nevaren, je njegova odgovornost in njegova krivda.«
Konjiški župan Miran Go-rinšek je v odgovoru na Stro-marjev poziv odgovoril, da je odločitvi o zaprtju botrovalo
izvedensko mnenje. V njem je med drugim zapisano, da je bila keramična obloga betonske školjke plavalnega bazena že velikokrat krpana in je z manjšimi posegi ni več mogoče popraviti. Razpokana je tudi keramika na robovih bazena, ostri robovi so nevarni za kopalce. Kompenzacijski bazen je razpokan, prav tako za uporabo ni več primerna skakalnica.
Župan je še dodal, da bodo letos izdelali projektno dokumentacijo o celoviti obnovi objekta, ki naj bi bila vredna 350 tisoč evrov. Končna ocena bo znana po potrjeni projektni dokumentaciji in izvedenem javnem naročilu za izbor izvajalca gradbenih del. Vzporedno je treba sredstva zagotoviti tudi v proračunu, kar letos zaradi drugih obsežnih investicij v oba vrtca ni bilo možno. »Naša odločitev o zaprtju bazena v letošnjem letu je bila oblikovana tudi na podlagi visoke izgube, ki je za leto
2016 znašala več kot 56 tisoč evrov,« je še dodal Gorinšek.
Varno kopanje na prvem mestu
Upravljalec bazena je JKP Slovenske Konjice, ki prav tako poudarja, da je že več let opozarjal o neprimernosti bazena. »Vsako leto smo izvedli samo nujna vzdrževalna dela. Marca 2015 je bila na tematiko bazena tudi okrogla miza. Glede objekta smo pridobili
tudi izvedensko mnenje gradbene stroke. In če za kopalce ne moremo zagotoviti varnega kopanja, kot je to določeno s pravilnikom, je treba bazen obnoviti,« je samo potrdil županovo mnenje direktor JKP Slovenske Konjice Franc Dover.
V času zaprtja konjiškega bazena bodo kopalcem omogočili kopanje na bazenu Zbelovo, kamor bo za otroke organiziran brezplačni pre-
voz. Občinski svetnik Jernej Štromajer je tudi do te rešitve zelo kritičen. »To je samo krpanje položaja, namesto da bi zadevo odgovorno rešil.« Nasprotniki zaprtja bazena se tudi bojijo, da bo na podlagi slabih preteklih izkušenj projekt obnove trajal izjemno dolgo in ob ponovnem odprtju ne bo zaživel.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Občina Slovenske Konjice
Po junijskem festivalu se bo na celjskem sejmišču mogoče kulinarično razvajati od 12. do 17. septembra na jubilejnem, 50. Mosu.
Burgerji zasvojili Slovenijo
CELJE - Minulo soboto so ljubitelji burgerjev, piva in čilija ponovno uživali v mojstrovinah slovenskih kuharskih mojstrov.
Sončna sobota je na celjsko sejmišče pritegnila številne obiskovalce, ki so lahko poskusili različna domača in tuja piva ter druge kulinarične dobrote, od paragvajskih empanadas, pivskih klobas do sladoleda in različnih slaščic. Še vedno pa so bili najbolj zaželeni burgerji vseh vrst, okusov in barv.
Obiskovalci so izbrali najboljšega med najboljšimi. Največ glasov je prejel burger Painkiller podjetja 7 Burger iz Kamnika.	LK, foto: Celjski sejem
novi tedniki radio celie
Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje z dirigentom Bernardom Belino.
Vas kaj zasrbijo pete ob pogledu na plesne veščine plesalcev skupine Swing Rookies, ki je razvnela občinstvo na zvezdi?
Projekt Dobimo se v mestu dobiva pravo veljavo
Prvi vrhunec Poletja v Celju, drugi v soboto z uradnim odprtjem
CELJE - Junijska izvedba projekta Dobimo se v mestu predstavlja prvi vrhunec Poletja v Celju, če sodimo po množici ljudi, ki se v tem mesecu zbere v mestnem jedru. Naslednji vrhunec bo že to soboto, ko bo na Glavnem trgu tudi uradno odprtje trimesečnega poletnega dogajanja v knežjem mestu.
Sobotni vrvež dogodkov, ki so ga na zvezdi, v Stanetovi ulici, na Glavnem in Krekovem trgu oblikovali nastopi plesalcev, pevcev, glasbenikov, folklorne skupine, pevski zbori, likovne ustvarjalnice, lutkarji, predstavitve vojakov in gasilcev ..., je v mesto zvabil množico ljudi. Kljub temu, da je triurno prireditev na začetku nekoliko zmotil dež. »Namen projekta Dobimo se v mestu je, da prebivalci Celja in okolice spet začutijo mesto kot mikavno prizorišče doživetij, nakupov in druženja. Za to si v zadnjih letih prizadeva mestni marketing, kar poskuša doseči s povezovanjem trgovcev, gostincev in ponudnikov ostalih storitev v mestu,« je povedala Jerneja Kolar iz Zavoda Celeia Celje.
Sodeč po sobotnem obisku in množici, ki prihaja v mesto tudi v času Pravljičnega Celja, ko projekt Dobimo se v mestu zaživi še v svoji zimski različici, je prizadevanje mestnega marketinga kar na dobri poti. »V vsakem okolju se « moramo pokazati, za nas glasbenike je to vselej izziv in priložnost, da nas opazi občinstvo, ki nas morda do- // slej še ni slišalo,« je ob nastopu Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje povedal ravnatelj Simon Mlakar.
Branko Gal iz Zagrada smo zmotili ob prvih kapljah dežja, ko se je pripravljala na lutkovno predstavo Gremo na morje v izvedbi večgeneracijskega centra Socio. »Malo je presenetil dež, ampak zaradi tega prireditev ne bo preveč trpela. Sicer pa opažam, da je v poletnem času v središču Celja zadnja leta vedno več
Midva sva najboljši par
Trtfics
Pašo za oči in ušesa je predstavljal tudi nastop Celjske folklorne skupine, ki ji predseduje Vera Orešnik (na fotografiji), zaposlena v naši medijski hiši.
dogajanja in tudi v mesto prihaja vedno več ljudi.«
Pomemben delež pri programski zasnovi prireditve Dobimo se v mestu ima gostovanje podeželja v mestu: na stojnicah so se predstavili ponudniki kmetijskih pridelkov in drugih izdelkov s podeželja. Gre za ponudnike iz okoliških občin, ki delujejo na turističnem območju Dežele Celjske. Med njimi je bila tudi Sandra Ploštajner iz Šentjurja: »Že lani sem se udeležila tega dogodka in mi je bilo zelo všeč. Veliko je obiskovalcev, marsikdo te opazi in se te spomni po enem letu, zato ima nastop na takšni prireditvi dolgoročne učinke.«
ROBERT GORJANC, foto: SHERPA
Dež na začetku prireditve ni pregnal obiskovalcev, središče mesta je bilo polno in živahno.
Na obisk v mestno jedro je prišlo tudi podeželje.
MalaiRadia Celje
M«
junija £/na Celjski koči!
Od 14. ure zabava z ansamblom 5+band ter Marijanom in Majdo Petan.
V«'*'
Ni RA«»* Vstopnine ni!
CELJSKA
Gremo mi v zeleno!
Zeleni val, oddaja na Radiu Celje, letos slavi dvajset let. Jubilej, ki ga krasi še petnajsti izlet v zeleno, bomo proslavili raziskovalno, poučno in zabavno, in sicer z izletom 17. junija. Odšli bomo v vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalec in nato na Celjsko kočo, kjer bo še posebej živahno z izletniki, ki smo jih izžrebali 7. junija, in s prišleki, pohodniki in z ljubitelji Celjske koče, ki se nam bodo pridružili.
Izžrebani potniki boste obvestilo z napotki o izletu dobili tudi po pošti. Žreb je odločil, da gredo z nami:
Fanika STROPNIK iz Mozirja, Veronika BALOH iz Laškega, Anica ZAGRUŠOVCEM iz Nove Cerkve, Jožica MLINAR iz Šentjurja, Silva ČERNOŠA iz Celja, Zofka HAJNŠEK iz Celja, Slavica AHTIK iz Šentjurja, Romana ANTLEJ iz Celja, Olga BANKO iz Celja, Nika OBREZ iz Rimskih Toplic, Elica VRHOVŠEK iz Štor, Marjanca BLATNIK iz Loč, Jožica JOŠT iz Žalca, Terezija JELEN s Ponikve pri Žalcu, Alenka SITAR z Ljubečne, Karolina MEKLAV s Polzele, Tomaž CEROVŠEK z Grobelnega, Marij a JUG iz Šentjurja, Silva SEUČ iz Dobja pri Planini, Branka KOMERIČKI iz Celja, Dragica STIŠOVIČ z Dobrne, Jožica LAH iz Lesičnega, Vida STOŽIR iz Celja, Frančiška AŠKERC iz Celja, Ivan MIRNIK s Frankolo-vega, Justina LJUBEK iz Celja, Marija PERC iz Dramelj, Ivanka REZEC iz Laškega, Jelka ČEPIN s Polzele, Vanja KOPUŠAR iz Šempetra, Anton PESAN iz Celja, Vilma ROJNIK iz Žalca, Cecilija ŠTANTE s Frankolovega, Zvonimira BELCER iz Celja, Jožica GERM iz Šmartnega v Rožni dolini, Manuela ABRAM iz Šentruperta, Karolina SREBOČAN iz Nove Cerkve, Jožica ŠELIH s Teharij, Jožefa REZAR iz Celja, Mira GORJUP iz Dramelj.
Čestitamo! Veselimo se srečanja z vami!
10
KULTURA
Pri Hermanu Lisjaku prijetno tudi v svetu teme
Otroški muzej Hermanov brlog prijaznejši za slepe in slabovidne otroke
Herman Lisjak je vrata svojega doma po novem široko odprl tudi za slepe in slabovidne otroke. V njegovem brlogu so na voljo prilagoditve in prav posebne igre za to ranljivo skupino otrok, v njih pa se lahko s posebnimi očali preizkusijo tudi polnočutni obiskovalci.
Zametki prilagajanja muzejskih vsebin slepim in slabovidnim otrokom v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) segajo v leto 2014, ko so v Otroškem muzeju Hermanov brlog postavili na ogled razstavo Radovedni prstki, ki je nastala v sodelovanju z Združenjem prijateljev slepih Slovenije in s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Njihovo sodelovanje je obrodilo boljšo dosto-
pnost muzejskih vsebin slepim in slabovidnim osebam, MNZC pa je s tem le še potrdil svoje mesto med vključujo-čimi oziroma inkluzivnimi muzeji. »Odpiranje muzejev javnosti jemljemo zelo resno. Veseli nas, da smo, potem ko smo lani z nakupom mobilne klančine omogočili dostop v otroški muzej gibalno oviranim osebam, letos poskrbeli še za slepe in slabovidne,« pravi direktor muzeja dr. Tonček Kregar.
Od tipnih tabel do besedil v brajici
Slepi obiskovalci lahko po novem talnim oznakam sledijo od vstopa v zgradbo MNZC do otroškega muzeja, za njihovo lažjo orientacijo pa so namestili tri tipne table
Odprtje prilagoditev in prilagojenih igrač v Otroškem muzeju Hermanov brlog, ki je bilo v sredo, 7. junija, je sovpadalo s prireditvijo ob dnevu prijateljev slepih in z zaključkom projekta Ozaveščanje učencev o slepoti, ki ga je Združenje prijateljev slepih Slovenije izvajalo v slovenskih osnovnih šolah v letošnjem šolskem letu.
Na fotografiji so profesorica inkluzivne pedagogike Aksinja Kermauner, avtorica magistrske naloge Ines Skol in član Združenja prijateljev slepih Slovenije Sebastjan Kamenik, ki se preizkuša v igrah, namenjenih slepim in slabovidnim.
in deset komunikacijskih besedil v brajici. Slabovidnim obiskovalcem je na voljo več kot 170 oznak, ki jih opozarjajo na stopnice, dvigalo, toaleto in razstavne prostore. V muzeju so še posebej
ponosni na 21 prilagojenih igrač, družabnih iger in učnih pripomočkov za slepe in slabovidne otroke, ki so jih vključili v stalno razstavo Brlog igrač. Večino so jih izdelali študenti inkluzivne
pedagogike pedagoških fakultet Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru pod mentorstvom profesorice Aksinje Kermauner. Tri igre je podarila Zveza društev slepih in slabovidnih
Slovenije, tri igre pa je prispeval Center Iris.
Do prilagoditev z magistrsko nalogo
Osrednjo vlogo pri projektu prilagoditve muzeja, katerega koordinatorica je bila kustosinja v Hermano-vem brlogu Jožica Trateški, je imela študentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem Ines Skol. Prilagoditev je opravila v sklopu svoje magistrske naloge, katere mentorica je bila Kerma-unerjeva. »Že med študijem inkluzivne pedagogike sem si želela izdelati praktično magistrsko nalogo, ki bi bila koristna za ranljive skupine ljudi,« je pojasnila Skolova, ki so ji slepi in slabovidni še posebej hvaležni. Med njimi tudi član Združenja prijateljev slepih Slovenije Seba-stjan Kamenik, ki meni, da je tovrstna prilagoditev muzeja velik projekt, najverjetneje edini tovrsten v Evropi.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Fotografije opustošene krajine odsev časa
V Likovnem salonu Celje je na ogled fotografska razstava Roberta Hutinske-ga. Njen naslov je Sočasje. Na njej so predstavljeni posnetki pokrajin, ki jim je težko določiti mesto nastanka in so bolj izseki opustošene krajine, namigi določenih razpoloženj ali občutkov časa.
Celjan Robert Hutinski že nekaj let fotografira, znan je po fotografijah, kjer so v ospredju portreti ali podobe iz arhivskih dokumentov. V Likovnem salonu Celje je presenetil z mo-
tivom krajine, ki je odsev današnjega kriznega časa. »Vidimo grozljive, temačne krajine, ki jim ne moremo določiti mesta nastanka. Razstava ima simbolni pomen,« je ob razstavi povedala kustosinja Maja Ho-došček. Na fotografijah so pogosto osamela, oddaljena in motna drevesa. Videti je mogoče bližnje transpa-rentne posnetke cvetlic, njihova estetika spominja na rentgenske posnetke in v gledalcu poraja občutek odtujenosti. »Odtujenost in slutena prisotnost grozlji-
vosti prevladujeta v seriji Sočasje in gledalca, ki sprva pričakuje prizore čudovitih pokrajin, prestavita v cono nelagodja,« je še dodala Maja Hodošček. Postavitev razstave je po besedah kustosinje zelo dinamična, saj so fotografije razvite v različnih velikostih. »Fotografije so predstavljene na sodoben način. Postavitev razstave je odsev naslova Sočasje, saj imamo sočasno pred sabo različne podobe v različnih oblikah.«
BGO Foto: GrupA
Društvo likovnih umetnikov Celje je v maju organiziralo festival Vstop prost, to je festival umetnosti v javnem prostoru. Osemnajsti festival je bil na temo Želje, strasti in pričakovanja. Umetniki z različnih področij so v celjskem mestnem jedru mimoidoče nagovorili z različnimi nastopi.
Avtorji različnih področij ustvarjanja so na 18. festivalu umetnosti v javnem prostoru Vstop prost 2017 v celjskem mestnem jedru mimoidoče nagovorili z umetniškimi akcijami, s performansi, z intervencijami in inštalacijami na izbrane teme. Umetniki so se predstavili v mestnem središču, nekateri tudi v Li-
kovnem salonu Celje in Špi-talu. Na temo Želje, strasti in pričakovanja so sodelujoči poskušali preizprašati umetnice in umetnike o njihovem položaju v kulturi ter umetnosti nasploh znotraj družbe. »Rešitve umetnikov so bile različne. Nekatera dela so bila avtopoetična, simbolna, druga družbeno kritična,« je po uspešno končanem festivalu, ki je v tednu ponudil 21 različnih projektov, povedala organizatorka Andreja Džakušič.
Da bi pritegnili občinstvo kot tudi zaradi izobraževanja so organizatorji ponudili tudi izobraževalne vsebine. »Imeli smo štiri sodelovanja z umetniško gimnazijo. Za
prve letnike je Petra Kabš pripravila predstavitev svojega dela s kratko delavnico. S Francem Purgom so tretji letniki izvedli performans v javnem prostoru. Lela B. Nja-tin jih je vključila v svoje delo. Najprej je imela poglobljeno delavnico, nato so se skupaj predstavili v Špitalski kapeli,« je dodala Andreja Džakušič, ki je z dijaki drugega letnika pripravila nastop v javnem prostoru. Letos je imela zelo obiskano predavanje tudi antropologinja Svetlana Slapšak, k festivalu je svoje dodal tudi rezidenčni umetnik Jusuf Ha-džifejzović s predstavo Prodajalna praznine.
BGO Foto: GrupA
Performans Andreje Džakušič in Keiko Miyazaki z naslovom Spuščanje je bil tako uspešen, da sta ga kasneje ponovili.
Zadovoljni s prostim vstopom
Robert Hutinski pred svojo fotografijo
Plesna umetnost v zraku
Ples ob drogu je oblika umetniškega izražanja, ki navdušuje
Mlade plesalke so navdušile z doživeto plesno igro in raznolikim plesnim znanjem.
Plesalka Anka Rener Krem-žar, ki v Celju že nekaj časa vodi gibalno-plesni center Zgibanka, se rada loteva še nedotaknjenih področij. Tako je v knežjem mestu tudi najmlajšim plesalkam ponudila možnost, da spoznajo vedno bolj priljubljeno plesno zvrst, ples ob drogu. Skupek več sodobnih tehnik plesa je Anka zajela tudi v svojevrstni in v našem prostoru prvi otroški plesni predstavi ob drogu z naslovom Anica Pižamica.
Dvorana Celjskega mladinskega centra je bila premajhna za vse, ki so si minuli petek želeli ogledati svojevrstno otroško plesno predstavo, ki je enako kot najmlajše nagovarjala tudi odrasle. Čeprav gre za otroško predstavo, v njej namreč nastopajo otroci, stari od sedem do devet let, je želela avtorica Anka Rener Kremžar z njo podreti
številne tabuje, ki so predvsem v glavah odraslih. »Ples ob drogu je za marsikoga še vedno tabu. Še vedno ga številni povezujejo z erotiko. Vendar je ples ob drogu nekaj povsem drugega. Je veliko več. Meni drog predstavlja plesnega partnerja, ki mi omogoča, da peljem svoje telo v različne prostorske razsežnosti. Ne zgolj levo, desno, dol in mogoče še kakšni skoki. Ampak ob pomoči droga so skoki in obrati mogoči na višini treh metrov,« pravi avtorica, koreografinja in režiserka predstave. Ne zgolj s sodobnim plesom in plesom ob drogu, v predstavi so se mlade plesalke predstavile tudi s plesom v posebnih visečih svilenih vrečah, ki so jim prav tako pomagale, da so zaplesale po zraku. »Morda bi koga predstava za trenutek popeljala v svet cirkusa, saj gre do določene mere tudi za akrobatske elemente. Vsekakor je predstava
zanimiva za širok krog občinstva, tudi za tiste, ki jih ples ne prepriča,« še meni Rener Kremžarjeva.
Sanjati in sanjariti je dovoljeno
Besedilo zgodbe za svojevrstno plesno predstavo je napisala Ankina mama Karmen Rener, za katero Anka pravi, da čeprav je po poklicu fizioterapevtka, se v njej skriva duša pisateljice. Da to drži, so dokazale mlade plesalke, ki so se hitro zlile z zgodbo o deklici Anici. Ta je bila prava zaspanka in je, če se je le dalo, dneve preživela oblečena v svoji čarobni pižamici. Z njo je zaplavala v domišljijski svet sanj, kjer je poplesavala na cvetočem travniku, letala s pisanimi metulj, plesala z dežniki in se spoznala z za mnoge otroke nepredstavljivim svetom časa.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Prepevajo že štiri desetletja
Moški pevski zbor iz Šentvida pri Grobelnem letos praznuje štirideset let delovanja. Ob tej priložnosti je v soboto v cerkvi v Završah nastopil na slavnostnem koncertu.
Predstavil se je z izborom petnajstih skladb, koncert pa so s petimi pesmimi popestrili njihovi glasbeni prijatelji, pevci Vokalne skupine Freya. V zboru, ki že približno dvajset let deluje pod vodstvom Franca Plohla, je v preteklosti v povprečju prepevalo 25 pevcev, danes jih v njem ustvarja 13. Glasbeni sestav se posveča ljudskim pesmim, na njegovem repertoarju pa ne manjka niti zahtevnejših zborovskih skladb.
Zboru že vse od začetkov ostaja zvest Vlado Deželak. »Zbor je v štirih desetletjih doživel tako vzpone kot padce. Bila so leta, ko je v njem prepevalo veliko članov, tudi kakovost našega dela je bila visoka, prišla pa so tudi krizna obdobja,« se spominja Deželak, ki ga še posebej veseli, da se je zboru kljub vsem težkim časom uspelo ohraniti vse do danes. Člani pevskega zbora so nenazadnje tudi pobudniki srečanja Šentvidov Slovenije. Vsako leto se prebivalci dobijo v drugem Šentvidu in pripravijo druženje in večji koncert.
ŠO, foto: JANKO CAHON&MATIC JAVORNIK
Moški pevski zbor Šentvid zadnjih približno dvajset let vodi Franc Plohl. Predsednik društva je Grega Novak.
Zaključek na ogled v baročnem dvorcu
V baročnem dvorcu Novo Celje pri Žalcu so odprli veliko razstavo slovenske vizualne umetnosti, na kateri se predstavlja petdeset vidnih slovenskih umetnikov preteklega in tega stoletja, med katerimi je mnogo dobitnikov najvišjih kulturnih nagrad doma in v tujini. Razstava nosi naslov Epilog in pomeni zaključno dejanje štiriletnega projekta Prostor, telo in medij v prehajanju.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je projekt izvedel v Savinovem likovnem salonu in dvakrat v dvorcu Novo Celje. Vseboval je dvajset razstav, na katerih so umetniki različnih generacij v medsebojnih dialogih raziskovali dva vsebinska sklopa: prostor in telo, ki ju v različnih medijih in žanrih obravnavajo posamezni umetniki. Na razstavi Epilog je pet kustosov dela petdesetih umetnikov oblikovalo v pet
Spomin na Sneguljčico Doroteje Hauser
Galerija na prostem razširjena
Po lanski 70-letnici smrti domače slikarke Doroteje Hauser se v občini Vojnik letos spominjajo še 140-letnice njene smrti. Ob letošnji obletnici so Vojničani pripravili v spomin na mojstrico škarjereza več dogodkov in počastitev.
Lani so z motivi škarjerezov Hauserjeve poslikali pusti steni garaž v središču kraja, letos so razširili galerijo škarjerezov na prostem še na puste stene pri osnovni šoli. Te so popestrili z motivi Sneguljčice in sedmih palčkov, Rdeče kapice z volkom, Janka in Metke, matere z otrokoma, dečka s konjem in deklice, ki zaliva cvetje. Odprtje novih poslikav je bilo pred nekaj dnevi, isti dan je
bila odprta tudi razstava škarjerezov Doroteje Hauser v krajevni knjižnici.
Nosilka projekta praznovanja obletnic Hauserjeve je Krajevna skupnost Vojnik. Ob obletnici je bila prav tako izdana knjižica z njenimi škarjerezi in opisom njenega življenja ter dela. Objavljeni škarjerezi so iz zbirke v lasti občine in iz zasebnih zbirk. Izdan je bil tudi spominski kovanec s portretom te umetnice. Krajevna skupnost se pripravlja še na postavitev obeležja Hauserjeve, in sicer z njenim portretom. Podobno obeležje bodo pozneje postavili še drugim znamenitim Vojničanom.
BRANE JERANKO
razstavnih sklopov. Nosilka idejne zasnove celotnega projekta in razstave je mag. Alenka Domjan. Posebna razstava je odlično postavljena v sijajen baročni dvorec z bogato zgodovino. »Vrsta razstav, ki jih pripravljamo v tem dvorcu, potrjuje misel, da je to prostor, ki je vreden izjemne, ne samo lokalne, ampak tudi nacionalne pozornosti,« je ob razstavi dodala Domjanova.
BGO
Bh
Iz galerije na prostem pri osnovni šoli. Deklica, ki zaliva cvetje, in deček na konju.
12
NAŠA TEMA
Aleš Koprivšek, ki živi v stanovanjski hiši ob Teharski cesti: »V zadnjih letih so bili nalivi, vendar to, kar se je zgodilo v začetku junija, je katastrofa. Voda je po cesti tekla kot reka.« Zalilo mu je celotno dvorišče, voda je uničila tudi temelje hiše in razrila dovozno cesto. Slednje se na fotografiji ne vidi, saj so jo dan kasneje za silo uredili. Več deset tisoč evrov bo zdaj stala sanacija, v kateri bodo morali urediti podporo zidu hiše in izolacijo ter za asfaltiranje in dvig dovoza. »Kanali in jaški niso požirali vode. Voda je k nam pritekla iz smeri bližnje trgovine, kjer je na parkirišču pet ali šest jaškov, a tudi tisti niso požirali vode. Vse jaške bi morali temeljito in globinsko pregledati, da bi vedeli, kakšna je situacija, ker drugače bomo trepetali ob vsakem deževju. Že to, v začetku junija, nam je povzročilo ogromno škodo. Nikomur ne privoščim tega občutka strahu,« dodaja Koprivšek.
Olga Hofbauer je imela okoli stanovanjske hiše kar meter vode. »Na dvorišče in nato v hišo se je zlivala s ceste. Zgodilo se je naenkrat, v hiši sploh nisem mogla odpreti vrat, ker je bilo toliko vode. Uničeno je spodnje stanovanje, voda je povzročila škodo tudi v garaži in delavnici. Uničeni so parket, laminat, nove omare, pralni stroj in vrata. Ostalo škodo odk rivam vsak dan, saj se posledice šele zdaj vidijo. Tu živim že štirideset let, vendar česa takšnega še nisem videla. Kljub resnično močnem deževju se je jasno videlo, da jaški resnično niso opravili svoje vloge. Vedno je namreč Teharska cesta ostala ob strani, ko se je govorilo o obnovah. Pogosto rečejo, da se bo obnova začela naslednje leto, vendar se nikoli nič ne zgodi,« dodaja Hofbaurjeva, ki se je na krajevno skupnost že obrnila za podatke in nasvete, kako naprej.
Branka Selčan je imela poplavljeno dvorišče, a sreča v nesreči je, da ji stanovanja ni zalilo. Da bi voda prestopila prag in prišla v stanovanje, kjer bi lahko imela Selčanova uničeno popolnoma vse, saj živi v pritličju, sta manjkala le pičla dva milimetra, v kar smo se prepričali tudi sami. Na delu, kjer jašek, na katerega kaže, ni požiral vode, je bila skoraj do kolen v vodi. Ker cesta, ko je začelo zalivati, ni bila zaprta za promet, je vsak avto, ki je zapeljal mimo, vodo še bolj potisnil proti njeni hiši. Stanovalci ob delu odseka Teharske ceste, ki so ga pred leti obnavljali, imajo občutek, da je cestišče v primerjavi s preteklostjo dvignjeno, kar naj bi dodatno vplivalo na večje količine vode, ki se je zlivala proti hišam in stavbam. »Odkar sem tu, se ne spomnim česa takšnega. Od pristojnih pričakujem, da bodo naredili vse, karkoli bi lahko vsaj omililo posledice neurij, saj je mogoče pričakovati, da junijsko neurje ni bilo zadnje. Če 2. junija ne bi bilo prostovoljnih gasilcev iz Babnega in Trnovelj, bi imela uničeno celotno stanovanje.«
To je del Kočevarjeve ulice, ki se priključi na Teharsko cesto ravno v delu, kjer je naliv 2. junija povzročil največ škode. In tudi ta cesta je bila poplavljena, saj voda, ki so jo na ta del prečrpavali z druge strani Teharske ceste, ni imela kam odtekati. Stanovalci se pritožujejo tudi zaradi zaraslosti nabrežine, za katero sta v resnici protipoplav-ni zid in Voglajna. V podjetju Vodovod-kanalizacija so nam povedali, da »konkretno v tem primeru obcestna površina predstavlja protipoplavni nasip, ki ni v našem vzdrževanju«. Iskali smo namreč odgovor, kdo je odgovoren za vzdrževanje te površine zaradi zaraslosti in zakaj površina ni urejena tako, kot bi bilo treba.
Voda v eni ur
kup vprašanj ir
V Sloveniji še danes odpravljajo posledice neurij iz preteklih let. Ob tem prihaja do novih ujm in nalivov, ki so vedno močnejši. Posledično je škode, ki jo čutijo ljudje, vedno več. Začetek junija je bil katastrofalen za
Celje, predvsem za Teharsko cesto, čeprav so se s težavami in z meteorno vodo takrat ubadali tudi na drugih lokacijah. Čeprav je že drugi dan posijalo sonce, za stanovalce, ki jim je takrat zalivalo prostore, agonija še vedno ni
končana. Predvsem ni minil strah: kaj bo, če se bo huda ura ponovila? Tokrat smo zato pod drobnogled vzeli ravno to območje. In poiskali odgovore na vprašanja, ki prizadete v zadnjem neurju najbolj tarejo.
Zid varuje zgolj pred nara
Branko Črepinšek: »Dežja je bilo res veliko, vendar je na določene stvari treba opozoriti.«
»Ujme in neurja so že oziroma še bodo verjetno postali stalnica pri nas in vse škode ne moremo preprečiti,« pravi Branko Črepinšek, ki mu je na Teharski cesti zalilo prostore podjetja Utež. »Je pa res, da smo, ko smo raziskovali, kakšno je stanje odtočnih kanalov in kam se meteorne vode iztekajo, ugotovili, da je eden od jaškov speljan v ponikovalnico. Kar po mojem mnenju, če te ugotovitve držijo, absolutno ni najboljša rešitev ob večjih količinah padavin v sorazmerno kratkem času. In to je sistemski problem, na katerega je treba opozoriti.« Dodaja, da že ob vsakem ve- zadnji naliv je povzročil, da je
čjem deževju odtočne kanale zamašijo odpadno listje in ostale stvari, ki jih deževje nanese v kanale. In da tudi sprotno čiščenje ne pomaga veliko. »Odtočne odprtine so premajhne. Dejstvo pa je, da je to glavna cesta. In
bilo samo na njej več kot dvajset centimetrov vode, česar tudi starejši prebivalci ob njej ne pomnijo,« pravi.
Pred časom so ravno na tem delu, kjer je zdaj na Teharski cesti najbolj poplavilo in zalivalo
Branko Črepinšek iz podjetja Utež. Zaveda se, da je bilo neurje v začetku junija tako silovito, da bi težko preprečili posledice, čeprav bi jih morda lahko omilili. »Vem, da bosta sanacija in celotna ureditev odvo-dnjavanja meteornih voda kjerkoli, ne le na Teharski cesti, stroškovna obremenitev, ampak treba bo zagristi tudi v ta projekt, in sicer čim prej. Ob Teharski cesti je namreč staro naselje, novih gradenj ni, zato tudi infrastrukturo niso posodabljali, kot bi se na primer kje drugje, ker ni bilo potrebe, saj takšne ujme, ki
prostore, cesto tudi obnavljali. »Šlo je za odsek, dolg približno petdeset metrov. Razloga za obnovo sta bila, kolikor se spomnim, poškodovana vodovodna napeljava in priklop
Javno kanalizacijsko omrežje je bilo vzdolž Teharske ceste »vizualno pregledano« sredi maja zaznane nobene posebnosti v zvezi z zastajanjem mulja v jaških. Peskolovi so bili strojno očiščen ščenih več vtokov v peskolove in rešetke. Pred tem dogodkom niso bile opažene nobene posebnos
Celovita obnova Teharske ces
Projekt je že narejen, manjka le nekaj soglasij stanovalcev
O nezadovoljstvu stanovalcev ob Teharski ulici, ki so ob zadnjem neurju utrpeli škodo, je seznanjena tudi Krajevna skupnost Aljažev hrib, kamor spada območje Teharske ceste do Teharij. Nekateri stanovalci so se namreč na krajevno skupnost že obrnili, nekateri se še bodo, a vsi upajo, da se bo stanje ob tej ulici čim prej uredilo.
Že nekaj časa se govori o Pompe. »Gre za projekt celotne projektu celotne obnove Te- obnove, v kateri bodo izvajalci
harske ceste, kar nam je potrdil tudi predsednik Krajevne skupnosti Aljažev hrib Stanko
Kaj so nam povedali v direkciji za vode?
Aleš Bizjak iz direkcije za vode (DRSV) je pojasnil, da je skrb za odvajanje padavinskih in zalednih vod v pristojnosti lokalne skupnosti, v tem primeru torej Mestne občine Celje. Vzdrževanje brežin struge Voglajne, v največji meri košnje, in protipoplavnih zidov ter nasipov pa je v pristojnosti države, za katero bo te naloge opravljala DRSV v okviru javne gospodarske službe urejanja voda. »Pri tem je treba poudariti, da gre na strani države oziroma DRSV za vzdrževanje vodnega režima, na primer nemotenega odtoka pretočnih količin vodotokov in ne za vzdrževanje parkovnih ureditev.«
V okviru projekta Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje so ob Voglajni izvedli tudi ukrepe za omilitev vplivov izgradnje nasipov in visokovodnih zidov na gravitacijski odtok padavinske vode. Tako so bile v bližini Teharske ceste na obstoječih in novih iztokih iz kanalov nameščene protipovratne lopute, izvedene so bile prevezave obstoječih kanalov na obstoječ mešan ko-lektor za primere, kadar meteorne vode zaradi visokega vodostaja Voglajne ne bi mogle odtekati. Za odvod zalednih padavinskih voda (med Teharsko cesto in Voglajno) z manjših območij so bili
izvedeni krajši meteorni kanali z iztokom v Voglajno skozi viso-kovodni zid. V primerih, ko Voglajna zajezi gravitacijski odtok, se samodejno aktivirajo črpalni jaški. Prav tako sta bila urejena nova kanala na območju Saubermacherja in na parkirišču pred Mercatorjem, ki sta povezana z obstoječim meteornim oziroma mešanim kanalom, z njima pa upravlja VO-KA.
Ob tem Bizjak dodaja, da v okviru projekta zgrajen sistem odvodnjavanja deluje avtomatično. »V normalnih pogojih in ob nizkih pretokih Voglajne odtok deluje gravitacijsko, ob visokih vodah pa se aktivirajo varovalni sistemi, na primer prelivanje v kolektorje mešane kanalizacije oziroma se aktivirajo črpalke na območju visokovodnega zidu.« Pri tem je opozoril še, da je področje odvodnjavanja cest v domeni mOc oziroma VO-KA: »Za ureditev odvajanje padavinskih in zalednih voda je namreč skladno z Zakonom o vodah pristojna lokalna skupnost. Po naših podatkih Mestna občina Celje nima urejenega padavinskega kanalizacijskega omrežja, ki bi na urbaniziranem območju odvajalo padavinsko meteorno vodo.«
LK
opravljali dela tudi na električnih vodih in vodovodna-ka-nalizacijska dela. S tem naj bi bila Teharska cesta dokončno urejena,« dodaja Pompe.
Nekateri ne dajo soglasja
Že leta 2004 se je govorilo o tem, da bo Teharska cesta dočakala obnovo takoj po obnovi Mariborske ceste, vendar se do danes to še ni zgodilo. Zdaj naj bi bil projekt skorajda že v zaključni fazi in Pompe upa na uresničitev prihodnje leto. »Dela bodo izvajalci opravljali v treh delih, saj gre za eno prometnejših cest,« dodaja sogovornik. Prvi del obnove bo od trgovine Dipo do trgovine Mercator, nato bosta do Teha-rij sledila še dve dela.
Zataknilo se je pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč predvsem v zadnjem delu te ceste (v smeri proti Teharjam in ne v delu, kjer je zdaj po-
plavljalo). »In to je velika težava, ker se ljudje ne zavedajo pomembnosti tovrstnih del. Ponavadi je tako, da se najprej na krajevno skupnost obračajo ljudje, da smo premalo aktivni. Kar ni res, ker ves čas delamo in opozarjamo na stvari ter ljudi v glasilu krajevne skupnosti o tem tudi obveščamo. In ni res, da je vedno težava samo
Takole je bilo 2. junija zalitih kar nekaj dvorišč in stavb. Voda se je nato še dodatno dvignila.
OB ROBU
i prinesla i težav
Od septembra 2013 do aprila leta 2014 je podjetje Vilkograd na Teharski cesti (na odseku, kjer je bilo ob zadnjem neurju največ škode) urejalo kanalizacijo in obnavljalo vodovod. Vrednost del je bila nekaj več kot 239 tisoč evrov. Po izvedbi del je komisija UE Celje opravila tudi tehnični pregled, vendar nepravilnosti ni ugotovila.
ju, ko so pristojni iz celjskega javnga podjetja Vodovod-kana-lizacija (VO-KA) pregledovali jaške na našo pobudo,« dodaja Črepinšek.
Črepinšek navaja še eno težavo, ki je ob gasilskem posredovanju ob neurju bila vidna. Vodo so namreč, da bi rešili nekaj hiš, s črpalkami prečr-pavali na drugo stran ceste, a ker ni odtekala nikamor, je začela zalivati tamkajšnje kletne prostore, kjer so nato morali postopek ponoviti. Da je ironija še večja, je samo meter stran protipoplavni zid, ki ni rešil težav, saj voda ni mogla odtekati v reko, katere gladina je bila v tistem času pravzaprav sorazmeroma nizka ... »Ta zid resda varuje pred poplavami, hkrati pa je na nek način oteževal reševanje naše težave,« zaključuje Črepinšek.
SŠol
letos, pravijo v podjetju Vodovod-kanalizacija. »Takrat niso bile Li aprila lani. V sklopu pregledniške službe je bilo letos ročno očisti pri odvodnji padavinskih vod v sistemu,« še pravijo pri VO-KA.
;te prihodnje leto?
Del stavb ob Teharski cesti (od križišča s Popovičevo ulico do odcepa na pokopališče - Kolškova ulica) še nima rešenega odvoda odpadnih vod, ker je treba graditi še manjkajočo javno kanalizacijo v dolžini približno tristo metrov. Gradnjo te predvidevajo ob obnovi Teharske ceste.
da je treba te stvari ob Teharski cesti urediti,« dodaja Pompe.
Kmalu obnova Popovičeve ulice
Stanovalce, ki so v zadnjem neurju utrpeli škodo, pomirja s tem, da bo obnova ceste rešila tudi težave z odvodnjavanjem meteornih voda pri njihovih domovih. Ker se ti stanovalci, ki obnovo ceste popolnoma podpirajo, bojijo novih nalivov in primerov zalivanja vode, Pompe miri tudi z naslednjo informacijo. »Kmalu se bo začela tudi obnova Popovičeve ulice, od trgovine pri križišču s Teharsko cesto do tako imenovane elektro postaje (pri križišču za Podgorje). »Cesta bo po obnovi v tem delu nekoliko širša in urejena s pločnikom. Posekane bodo tudi breze ob cesti, ki so se ob močnejšem nalivu tudi same podirale,« dodaja Pompe. Stanovalci, ki jim je voda v začetku junija zalivala prostore, namreč opozarjajo ravno na to, da je večina vode na Teharsko cesto pritekla ravno iz smeri Popovičeve ulice.	SŠol
Sodni dan v eni uri
Neurje, ki je 2. junija prizadelo Celje, ni povzročilo težav samo na Teharski cesti, ampak tudi drugje. Je pa res, da so bili Teharska cesta in stanovalci predvsem ob odseku od trgovine Dipo do križišča s Popovičevo ulico najbolj prizadeti. Zato smo se tokrat odločili, da v časopisni temi izpostavimo ravno ta primer. Pa še en razlog za to je. V času hude ure smo bili tam. Ne kot novinarji. Kot nekdo, ki je poskušal pomagati.
Ena sama ura neurja je bila kot sodni dan. Ko namesto pisala ali fotoaparata v rokah držiš vedro, metlo, karkoli, kar pomaga vodo preusmeriti, vidiš stvari čisto drugače. Ko si do kolen v vodi, čisto premočen, ne razmišljaš o novinarstvu. Takrat želiš, da bo voda, za katero se čudiš, kako za vraga lahko tako hitro zalije toliko stavb, čim prej usahnila in se bojiš vsake dodatne kaplje dežja. Vidiš malenkosti, ki so v danem trenutku ključne. Tudi to, da cesta kljub temu, da je voda po njej drla kot reka, ni bila zaprta za promet. Vožnja vozil, še posebej tovornih s priklopnikom (!), po cesti, s katere se je voda razlivala v hiše, je povzročala valove in še višje zalitje prostorov.
Razumeš ljudi, ki so v tistem trenutku besni z razlogom: če bi bila Teharska cesta popolnoma urejena, morda voda ne bi povzročila takšne škode. Zato smo zahtevali odgovore na naša vprašanja. Pojasnila, dejstva, tisto, kar upravičeno zanima tamkajšnje stanovalce.
Projekt obnove je narejen. Škoda je le, da se z njegovo uresničitvijo čaka. A čaka se tudi zaradi nekaterih stanovalcev Teharske ceste, ki ne dajo soglasja za delo, ki bi v enem odseku potekalo po njihovi zemlji. Torej ni problem vedno v
denarju in ni vse v tem, da se uradne ustanove ne zganejo. Projekt stoji zaradi stanovalcev. Pa ne tistih, ki so bili zdaj poplavljeni, da ne bo kdo narobe razumel. Zaenkrat so ti, ki soglasja ne dajo, ostali na suhem. Ko bodo zaliti, bodo verjetno na razmere gledali drugače.
Na Teharski cesti v Celju ni problem samo odvodnjavanje. O tej cesti bi lahko napisali še kar nekaj časopisnih strani. Ko se boste peljali mimo nekdaj znanega in enega najstarejših gostišč v Celju, ki je zdaj skrito za gostim drevjem v bližini tamkajšnje trgovine, pazite, da vam na vozilo ne padejo že polomljene veje. Zemljišče je zasebno, lastnika pa je - kot je neuradno slišati - težko prepričati, da bi vejevje odmaknil ali porezal, da bi bila varnost na cesti večja. Da ne govorimo, da ustreznega pločnika tam sploh ni.
Ko boste hodili po vzporedni Kočevarjevi ulici, pazite, da vas ne poškoduje kakšna kača. Površina je tako zarasla, da je to pravzaprav sramota.
Teharska cesta je tudi ena izmed najnevarnejših prometnic v Celju zaradi neupoštevanja omejitev hitrosti, kjer je samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodila nesreča. Tragedija se je v bistvu pred leti tam že zgodila, toda očitno vseh ni izučila. V vseh teh letih so policijsko patruljo tam videli zelo redko. Mimogrede, to cesto dnevno uporablja kar nekaj otrok.
Upajmo, da bo čas za Teharsko cesto čim prej. Na vseh področjih.
Ko se ceste v potok spremenijo
VO-KA: »Pred junijskim neurjem nismo zaznali zamašitev na kanalizacijskem omrežju!«
Zaradi hudega neurja s točo, ki je 2. junija zajelo del Celja, so bile ulice in ceste domala v trenutku poplavljene. Kanalizacijsko omrežje ni predvideno in načrtovano za tako ekstremne padavine in zato tudi ni bilo sposobno odvesti vse vode. Ta je kot potok tekla po ulicah in cestah.
Zalite so bile številne hiše, predvsem tiste, ki so nižje od ulic in imajo uvozne rampe spuščene, so pojasnili pri celjskem javnem podjetju Vodovod-kanalizacija (VO-KA). »Podobne težave, kot so se pojavile na javnem kanalizacijskem omrežju, so se še v večji meri pojavljale
radi plavajočega ledu delno zamašili in s tem še dodatno zmanjšali propustnost interne kanalizacije. Podobna situacija se je dogajala tudi na vtokih in peskolovih obcestne odvodnje,« so še pojasnili pri VO-Ka.
Vzdrževanje je bilo dobro
Pri VO-KA pred junijskim neurjem niso zaznali zamašitev na kanalizacijskem omrežju. Kot pravijo, omrežje čistijo po letnem programu in vizualno pregledujejo vsaj dvakrat letno. »Peskolovi in rešetke, ki služijo odvajanju, čistimo po končani zimi in po potrebi v sklopu pregle-dniške službe. V treh letih smo povprečno očistili vsa-
Pri celjskem javnem podjetju opozarjajo na pomen pravilnega priklopa na javno kanalizacijo. Da bi bilo težav čim manj, je družba pred leti izdala dve brošuri, v katerih je prikazano, kako se pravilno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in kaj lahko sami naredimo za večjo poplavno varnost.
na interni kanalizaciji. Ta ni bila sposobna sprejeti vse padavinske vode, ki je padla na strehe in utrjene lastne površine, ter je odvesti do javne kanalizacije.« Propustnost interne kanalizacije je v veliki meri še zmanjšal sočasen pojav toče. »Voda je točo v obliki ledenih kock odvedla do odtočnih jaškov, ki so se za-
Kanalizacijsko omrežje je dimenzionirano na enoletno povratno dobo padavin, kar pomeni, da se zaradi močnih padavin gladina vode v kanalizaciji enkrat letno lahko dvigne do ravni terena. To pomeni, da je dopustno, da se enkrat letno voda ob padavinah zadrži na terenu in ulicah. Ekstremne padavine ob tem dogodku so močno presegle količine, za katere je kanalizacija načrtovana in ob katerih zagotavlja normalno odvajanje padavinskih voda.
Interna kanalizacija in priključki v domeni lastnikov
Po neurju je eden od podjetnikov (gre za primer Teharske ceste) naročil globinski
upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja ne razpolaga z natančnim potekom interne kanalizacije.« Ob tem je treba omeniti, da če lastnik stavbe nima padavinske vode s streh in z utrjenih površin speljanih
Za vzdrževanje, nadzor in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja ter elementov odvodnje cest je odgovorno javno podjetje Vodovod-kanalizacija. Na zasebnih površinah (stanovanjske in poslovne stavbe) so dolžni interno kanalizacijsko omrežje, hišni priključek in odvod padavinskih vod s streh in z utrjenih površin, vključno s pripadajočimi jaški, vzdrževati lastniki oziroma upravljavci stavb.
ko leto približno šestnajst kilometrov javnega kanalizacijskega omrežja in 1.500 peskolovov ter rešetk.« Ob tem navajajo še, da obstaja dokaz, da so bili omrežje in elementi odvodnjavanje cest ter ulic dobro vzdrževani, saj je padavinska voda po koncu dežja odtekla kljub raznim nanosom, kot so listje, vejevje in toča.
pregled in pri tem ugotovil, da jašek sploh ni speljan v meteorno kanalizacijo, temveč da gre za neke vrste ponikoval-nico. Pri VO-KA odgovarjajo, da je potek javne kanalizacije znan, interna kanalizacija in hišni priključki pa so v lasti lastnikov stavb, zato naj bi bil potek interne kanalizacije znan njim. »Naše podjetje kot
v javno kanalizacijo, ne plačuje odvajanja padavinskih voda. Način odvoda padavinskih vod je torej možen s ponikanjem, z odtokom v vodotok ali s priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Odločitev je skladno s tehničnimi možnostmi prepuščena lastniku.
LK
Pri podjetju VO-KA pravijo, da bodo z analizo zadnjega neurja na celotnem območju Celja predvideli morebitni dodatni ukrepi, ki bodo izboljšali odvodnjo padavinskih voda ob ekstremnih dogodkih. Prav tako bodo rezultate analize upoštevali pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi manjkajoče kanalizacije ter obnove cest z načinom odvodnje padavinskih voda.
jslo reko
bi tu zalivala objekte, ni bilo vsaj štirideset let.«
stanovalcev na kanalizacijsko omrežje. In v tem pasu, ki je bil obnovljen, je en sam odtočni kanal, ki je speljan v naslednjega, ki pa je ponikovalnica, če držijo naše ugotovitve po neur-
pri denarju. Z Mestno občino Celje izjemno dobro sodelujemo. Vendar se nato, ko je projekt že tik pred koncem, zatakne pri pridobivanju soglasij. Na žalost ravno pri tistih, ki so že pred časom sami opozarjali,

14
KRONIKA
Fotografija je simbolična.
Ostala v priporu
Celjski kriminalisti so v preteklih dneh odvisniku od prepovedane droge v Žalcu zasegli 10 gramov heroina. V preiskavi so ugotovili, da je drogo kupil od 33-letne preprodajalke iz okolice Žalca.
Kriminalisti so ženski še isti dan odvzeli prostost in pri njej opravili hišno preiskavo. Zasegli so ji 50 gramov heroina in več pripomočkov za njegovo nadaljnjo preprodajo. 33-letnica je že stara znanka policije, saj so jo do zdaj že večkrat ovadili. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanjo odredil pripor. Heroin je še vedno tudi na ulicah celjskega območja zelo zaželena droga. Gram heroina stane od 20 do 30 evrov. Kar pomeni, da bi ženska, če bi količino heroina, ki so ji ga zasegli, prodala, lahko zaslužila od tisoč do 1.500 evrov.
Poškodoval jo je bik
V četrtek pozno popoldne se je nenavadna nesreča zgodila v Gornji vasi pri Šmarju pri Jelšah. Do nesreče je prišlo, ko je 52-letna lastnica kmetije krmila govedo. Med čiščenjem enega od boksov, v katerem so bili štirje biki, jo je ena od živali stisnila ob steno boksa. Ženska se je sicer iz boksa uspela rešiti sama. Po nesreči so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobila le lažje poškodbe.
Z desko ga je po glavi
Policisti preiskujejo okoliščine primera v Nazarjah, kjer je ženska poškodovala moškega. Preiskava je pokazala, da sta se sprla 52-letna ženska in 65-letni moški. Ženska je nato z leseno desko od balkonske ograje moškega, ki naj bi bil njen nekdanji partner, večkrat udarila. Udarce je 65-letni dobil po glavi, šlo pa je za lažje telesne poškodbe. Policisti bodo zoper žensko podali kazensko ovadbo.
Nanj je padla skala
Pretekli četrtek okoli poldneva se je v naselju Velika Raven med Socko in Vitanjem hudo poškodoval 52-letni plezalec.
Ta je v družbi tri leta mlajšega znanca plezal na pleza-lišču, nakar se je odkrušila skala in padla nanj. Na kraj so prišli celjski poklicni gasilci, ki so z vrvno tehniko nudili pomoč reševalcem Nujne medicinske pomoči Celje pri prenosu poškodovanega 52-letnika. Nesreča se je namreč zgodila na težko dostopnem terenu. 52-letnika, ki je dobil hude poškodbe, so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Dan prej se je pri Okrešlju zgodila gorska nesreča. Med hojo na Okrešelj je pri slapu Rinka v bližini Orlovega gnezda 54-letni državljanki Nemčije zdrsnilo. Pri padcu se je hudo telesno poškodovala, saj je utrpela poškodbe hrbtenice. Na kraj so prišli celjski gorski reševalci in prostovoljni gasilci iz Luč, ki so pri nudenju prve pomoči pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči iz Mozirja. Poškodovano žensko so zaradi hudih poškodb s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Sumite, da je bankovec
Po zatišju na Celjskem ponovno primer ponarejenega denarja
Šentjurski policisti iščejo neznanca, ki naj bi pred dnevi ogoljufal moškega. Po neuradnih podatkih naj bi oškodovanec prodajal novejši mobilni telefon za več sto evrov. Zatem ko mu je neznanec izročil denar, je oškodovanec ugotovil, da so bankovci za dvesto evrov ponarejeni. To je po dolgem času prvi takšen primer ponovnega odkritja ponarejenega denarja na Celjskem.
Več kot leto takšnih odkritij na območju policijske uprave ni bilo. Spomnimo pa na zadnji primer, ko so celjski kriminalisti zaradi ponarejanja denarja februarja lani ovadili 60-letnega moškega in 53-letno žensko. Ta sicer nista bila z našega območja, ampak z območja Ljubljane. Prijeli so ju na podlagi tega, ker so bili ponarejeni bankovci za sto evrov v obtoku tudi na Celjskem. Eden zadnjih večjih valov
ponaredkov na Celjskem je bil leta 2015, ko je policiji več ljudi prijavilo, da je v obtoku več ponarejenega denarja - šlo je predvsem za bankovce za deset evrov. Primer: natančno pred dvema letoma je bilo samo v enem tednu junija kar 22 takšnih prijav. Ponaredke so takrat našli v treh občinah na našem območju.
Previdno!
Zadnji primer, v Šentjurju, je toliko bolj odmeven, ker so odkrili večjo vsoto ponaredkov. Za »kroženje« ponarejenega denarja so značilne predvsem posamične unovčitve na bencinskih servisih, v igralnicah, trafikah, gostinskih lokalih in manjših trgovinah. Tam namreč storilci izkoristijo hitrost, morda gnečo, pri čemer tudi vedo, da prodajalci niso vedno pozorni in ponaredkov ne prepoznajo takoj na prvi pogled ali otip, saj najverjetneje niti ne pomislijo na to, da bi lahko bil denar ponarejen.
Ponaredke odkrijejo šele v trezorjih poslovnih bank, kamor podjetja polagajo izkupičke denarja iz prometa poslovanja. Zato policisti in banke ljudem svetujejo, naj pokličejo policijo, če vendarle posumijo, da imajo
$
To je ponarejen denar. Bi ga res takoj prepoznali?
Lani je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih 1.323 ponarejenih evrobankovcev in 1.030 ponarejenih evrokovancev, v letu 2015 pa 1.653 evrobankovcev in 1.092 evrokovancev. Največji del ponarejenih evrobankovcev so v teh dveh letih predstavljali bankovci za 50 evrov (več kot tretjino), sledili so ponaredki bankovca za 20 evrov. Med ponarejenimi kovanci je bilo največ ponaredkov za dva evra.
v rokah ponarejen denar. Policija namreč ponaredek vzame iz obtoka in išče ponarejevalce.
Nasvet policije je, naj ljudje posle in dogovore, pri katerih gre za večjo količino denarja, opravljajo v bankah in drugih finančnih ustanovah, tam namreč lahko preverijo, ali je denar pristen.
Otip-pogled-nagib
Banka Slovenije uporabnikom svetuje, naj bodo pozorni na bankovce, ki jih prejmejo pri gotovinskih transakcijah. Pristne bankovce je mogoče brez težav prepoznati s preprostim preizkusom, ki ga poimenujejo otip-pogled-nagib.
Ne gre le za ponaredke. Na levi je kovanec za evro, na desni kovanec za sto madžarskih forintov. Ko smo testirali, ali bodo ob plačevanju na blagajnah ugotovili, da smo jim podtaknili forinte, so to ugotovili le v dveh primerih od petih. Kasneje smo jih na to seveda tudi opozorili. Toda če niso bili pozorni na kovanca, ki se vendarle razlikujeta na pogled, kakšno je zagotovilo, da bi spoznali ponaredek?

- Л
Če kdo prejme sumljiv bankovec, je najbolje, da ga neposredno primerja z drugim, za katerega ve, da je pristen. Če je sum o
«onaredku potrjen, mora oškodovanec o tem obvestiti policijo i ji denar tudi izročiti. Če se kasneje ob analizi izkaže, da je bankovec pristen, lastnik prejme njegovo protivrednost. Vrnitev ponarejenih bankovcev in kovancev (isti ali drugi stranki) v obtok je kaznivo dejanje. Ponaredki so namreč brez vrednosti in jih nihče ne more zamenjati za druge bankovce.
o
o
Л


m
c
Ф
V drugi polovici leta 2016 sta bila še vedno najpogosteje ponarejena bankovca za 20 in 50 evrov. Skupaj sta predstavljala 80,3 odstotka vseh ponaredkov.
Na bankovcu je možno otipati reliefni tisk, pogledati bankovec proti svetlobi, saj morajo biti vodni znak, varnostna nit in sestavljena številka jasno vidni. Vsi trije zaščitni elementi so vidni tako s sprednje kot tudi s hrbtne strani bankovcev. Pri nagibanju bankovca je mogoče na sprednji strani videti spreminjajočo se podobo na srebrni hologramski foliji. Na hrbtni strani sta opazna zlatorumen trak in številka spremenljive barve.
Če nekdo bankovec, za katerega sumi, da je ponarejen, vrne v obtok, stori s tem kaznivo dejanje, torej ga lahko policija tudi ovadi. »Opažamo, da so profesionalni uporabniki gotovine dokaj pozorni na ponaredke, drugače pa je pri posameznikih, ki se nevarnosti prejema ponaredka premalo zavedajo. Nekateri ponarejeni evrobankovci imajo kakovostno imitirano fluorescentno zaščito, ki lahko zavede tudi profesionalne uporabnike gotovine, zato priporočamo večjo previdnost,« pravijo pri Banki Slovenije.
SIMONA ŠOLINIČ
V drugi polovici leta 2016 je bilo iz obtoka v Evropi umaknjenih skupno 353 tisoč ponarejenih evroban-kovcev, kar je malo več kot v prvi polovici omenjenega leta leta. V primerjavi z vedno večjim številom pristnih bankovcev v obtoku (več kot 19 milijard v drugi polovici leta 2016) ostaja število ponaredkov zelo majhno.
KRONIKA
15
ponarejen?
Nekaj namigov za preverjanje avtentičnosti bankovcev
Papir je vedno čvrst in še-lesteč.
Na sprednji strani je ob levem in desnem robu vrsta kratkih rahlo izbočenih črtic. Te zlasti slabovidnim ljudem olajšajo prepoznavanje bankovca. Nekoliko izbočene so tudi glavna podoba, črke in velika številka vrednosti.
Bankovec poglejte proti svetlobi. Okence na zgornjem delu holograma postane prozorno in pokaže se portret Evrope, ki je viden z obeh strani bankovca. Če bankovec nagibate, se na okencu pojavijo tudi mavrične krivulje, ki obkrožajo številko vrednosti. Na hrbtni strani bankovca se v okencu pojavijo številke vrednosti v mavričnih barvah.
Pogled bankovca proti svetlobi je za nepoznavalca najboljši način, kako ugotoviti, ali gre za pristen denar. (Foto: SHERPA)
Bankovec poglejte proti svetlobi. Varnostna nit postane vidna kot temna črta. Na njej sta v drobnem belem tisku izpisana znak€ in številka vrednosti.
Naročite Novi tednik in prejeli boste 20 evrov
v
dva DESETAKA Citycentra Celje
400 evrov bomo podelili 10 izžrebanim naročnikom *
* Vsak od 10 izžrebanih naročnikov (starih in novih) bo prejel darilne bone Desetak Citycentra Celje
v vrednosti 40 evrov. Žreb bo 18. julija.
Ostale ugodnosti za naročnike:
brezplačne vse posebne izdaje Novega tednika
4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje vsak teden možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki
Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov.
Ime in priimek: Naslov:
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo (ustrezno označite): | | v enkratnem znesku 114 evrov | | za 6 mesecev 57 evrov | [mesečno 9,50 evra
Telefonska številka:	Podpis:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
V/	- -
C	—
"O	—
CD	
+J	•u
4	—
o C	
Z vajo so preverili tudi usposobljenost ekip
Na območju Cinkarne Celje je bilo v soboto in nedeljo veliko tekmovanje Gasilske zveze Celje. V soboto so se pomerili mladi in v nedeljo starejši gasilci. Tekmovanje je bilo na območju cinkarne zaradi tamkajšnje večje asfaltne površine, saj gasilci za tako obsežno tekmovanje potrebujejo večji prostor. Na prizorišču je bilo približno 700 gasilcev. S takšnim tekmovanjem gasilci preverjajo tudi svojo usposobljenost za reševanje v primeru nesreč.
Drzni tatovi na delu
Policisti bodo ovadili 35-letnega moškega iz Celja, ki ga sumijo kaznivega dejanja drzne tatvine. V prodajalni zlatarne v Prešernovi ulici v Celju naj bi namreč konec preteklega tedna zaprosil za ogled moških zapestnic iz zlata. Ko je prodajalka vzela zapestnici iz vitrine, ju je med ogledovanjem ukradel s prodajnega pulta in pobegnil iz trgovine.
Druga drzna tatvina se je zgodila na avtocestnem počivališču Zima v smeri proti Mariboru. Neznanec je zbudil 50-letnega državljana Romunije, ki je počival v vozilu. Ko ga je zvabil iz vozila, je drugi neznanec, ki je očitno čakal v zasedi, iz vozila ukradel denarnico s 500 evri, z osebno izkaznico in vozniškim dovoljenjem. Storilca policija še išče.
Umrl na avtocesti
V	noči na ponedeljek se je na avtocesti Celje-Maribor zgodila tragična prometna nesreča. Voznik osebnega vozila s švicarsko registrsko oznako je na voznem pasu trčil v tovorno vozilo s polpriklopnikom in se zagozdil pod vozilo. Avtomobil je v nesreči zagorel. Požar so še pred prihodom gasilcev uspeli pogasiti očividci nesreče.
Celjski poklicni gasilci so zavarovali kraj dogodka in ga osvetlili, s tehničnim posegom izpod priklopnika izvlekli osebno vozilo in preminulega voznika. Policisti okoliščine nesreče še preiskujejo. Identiteta umrlega voznika v ponedeljek še ni bila potrjena, je pa bil voznik v avtomobilu sam. To je letos že deseta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje.
Poleg tragične prometne nesreče, ki se je zgodila v noči na ponedeljek, se je v noči na nedeljo zgodila tudi huda nesreča na lokalni cesti izven naselja Spodnje Gorče na žalskem območju. V nesreči je bilo udeleženo eno osebno vozilo, v katerem je bilo poleg voznika še pet sopotnikov. 21-letni voznik je vozil z neprilagojeno hitrostjo, zaradi česar je v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v obcestni jarek, kjer je trčil v cestni propust. Vozilo se je nato še 20 metrov prevračalo. 21-letnik se je izredno hudo poškodoval, prav tako tudi 17-letni sopotnik na sprednjem sedežu. Ostali štirje sopotniki so bili v nesreči lažje poškodovani.
V	nedeljo se je huda nesreča zgodila še na lokalni cesti v Debru, kjer sta trčila motorist in voznik traktorja. Motorist se je pri tem hudo poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v nadaljnjo oskrbo.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudDo
Kdaj je najbolje nakupiti šolske potrebščine?
Naročila za nakup učbenikov in delovnih zvezkov sprejemajo na telefonu: (03) 583 36 60, 041 319 161, na elektronskem naslovu trgovina@venpro.si ali v poslovalnici na Šmihelski cesti 2, 3330 Mozirje.
V papirnici so vam pripravili tudi številne ugodnosti ob nakupu šolskih potrebščin:
-	20-odstotni gotovinski popust pri nakupu šolskih potrebščin v času med 20. in 30. junijem,
-	do 30. junija vam nudijo 3-odstotni gotovinski popust ob nakupu delovnih zvezkov, podarijo vam tudi bon za 20-odstotni popust, ki velja za gotovinsko plačilo šolskih potrebščin.
Kot naše izkušnje kažejo, avgust ni najboljši mesec za tovrstne nakupe. Za mirnejše počitnice je zagotovo primerneje, da že danes oz. pred počitnicami poskrbite za nakup zvezkov in knjig.
Čeprav smo junija z mislimi že pri počitnicah, nas vseeno še vedno čaka nekaj šolskega dela. Mimogrede lahko opravimo še nakup nujnih šolskih potrebščin.
Tudi če še nimamo uradnega seznama šolskih učbenikov in delovnih zvezkov, pa je zagotovo to primeren čas, da vsaj pregledamo vse otrokove potrebščine in ugotovimo, kaj otrok resnično potrebuje. Zgodaj se odpravimo po nakupih, pa bodo poletne
počitnice dosegle svoj namen -spočili se bomo in prav nič nam ne bo treba skrbeti, kdaj se bomo odpravili v knjigarno.
Poleg tega je junija še dovolj velika izbira, saj izdelki še ne bodo razprodani. Naletimo lahko še na kakšno akcijo (odporodaja lanskih zaloge) in tako dodatno privarčujemo kakšen evro. Zgoden nakup nam bo prihranil nakupovalno mrzlico konec avgusta ali celo v začetku septembra. Torej na-kupujmo pravočasno, pametno in se izognimo nakupovalni napetosti v knjigarnah.
Tako svetujejo v moderno urejeni papirnici Venpro, ki se nahaja v zgradbi upravne enote v Mozirju. Sprejelo vas
VENPRO, PAPIRNICA Žiga Veninšek s.p.
Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje m: W1 319161
Vi N F H O
VSE 2A P/SARNO IN SOLO
t: 03 583 36 60 I www.ve*pro.si
bo prijazno osebje, ki vam bo nudilo pomoč pri nakupu. Papirnica nudi širok nabor šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, darilnega programa ter pripomočkov za likovno ustvarjanje. Nudi pa tudi fotokopiranje.
Za šolo - vse na enem mestu!
Venpro skrbi, da je zaloga šolskih učbenikov in delovnih zvezkov za osnovnošolce in srednješolce zadostna in raznolika. Na razpolago imajo celo paleto šolskih potrebščin - od zemljevidov, periodnih sistemov, zvezkov, peresnic, nalivnih peres in kemičnih svinčnikov, do različnih ravnil, radirk, šilčkov in ostalih stvari, ki so za šolarje nepogrešljivi pripomoč ki v šolskih klopeh. Nudijo tudi pestro izbiro šolskih copat in kakovostnih šolskih torb ter nahrbtnikov.
Pisarniški material
V papirnici Venpro vam nudijo tudi pestro izbiro kvalitetnega pisarniškega materiala: etikete, kartuše, kuverte, poslovne dnevnike, rokovnike, adresarje, luknjače, spenjače, fascikle, ■ lončke za pisala in ves ostali pisarniški material. Na njihovih policah boste našli tudi lične in kvalitetne poslovne torbe.
Likovno-ustvarjalni pripomočki
V njihovem likovno-ustvar-jalnem programu boste našli pestro izbiro akrilnih, prstnih in oljnih barv, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz stiroporja, slikarska platna, modelirno maso, fimomaso in perle.
Ideje za darilo
Mogoče boste ravno ob obisku njihove papirnice našli pravo in izvirno idejo, kakšno darilo kupiti svojim domačim ali prijateljem za rojstni dan. Mogoče si kdo izmed njih želi darilo, ki ga lahko najdete v njihovem likovno-ustvarjalnem programu, ali izberete med knjigami za osebnostno rast, kuharskimi knjigami, plišastimi igrača r
OPTIKA SMOLE Nataša Smole s.p. Prešernova 6 3000 Celje Tel.: 03/548 36 20 optika.smole@siol.net
PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1.
SMLjflCl Ш*УК ГШСА Td:. 011 m 019
KAPUA VAS 46, PREBOLD
03/705-31 -86
INOX DIMNIKI PO NAROČILU
IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE
RAZREZ, KRIVLJENJE. VARJENJE, KROŽENJE
www.merzelj.si
B/ROSERV/S
ALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav ^J
^OPBALNJ«
MJ™. 10.PRANIEZAST0N
I NOVO IVI AT
I AVTOSTEKLQ CENTER A
o.a.
V PROSTORIH AVTO CELJA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Zakaj tako radi odlašamo?
Znani smo po tem, da vse počnemo zadnji dan. Ne dan ... Večer. Noč. Ne glede na to, kdaj nam postavijo nalogo, vedno jo dokončamo zadnji trenutek. Tako je tudi z izpiti, diplomo, iskanjem daril za najbližje, varčevanjem za stanovanje, rezervacijo počitnic. Ni pomembno področje, pomemben je tisti živčni zadnji večer, ki se prelevi v noč in v jutranje oči zombija. Voda ima najboljši okus takrat, ko nam teče v grlo, kajne?
Brezumni osel
Ste se kdaj vprašali, zakaj smo ljudje tako nagnjeni k odlašanju? Brez konca in kraja, v neskončnost, ad infinitum. Zakaj smo tako zelo naklonjeni živčnim zlomom, ki so glavni spremljevalci čakanja na zadnji dan, čakanja na takrat, ko je (skorajda) že prepozno? Kot da je v naših glavah nastanjen brezumni osel, ki se ne zaveda odgovornosti, prihodnosti, mentalnega zdravja in delovnih nalog, ki jih moramo opraviti v sedanjosti. Osel, ki na »moram« odgovori »ni ti še treba« in je glavni krivec za to, da namesto opravljanja pomembne naloge zamahnemo proti zaprašeni knjigi receptov (saj si danes res želimo nekaj skuhati), pozabljenemu klavirju (katerega spevov sosedi niso slišali že od osnovne šole), sesalcu (ki le čaka, da bo ravno danes odstranil ves prah izpod sedežne garniture), trgovini (ker je ravno zdaj zmanjkalo tiste omake, ki se prileže k zrezkom, ki jih bomo jedli konec tedna).
Odlašanje in čakanje na zadnji dan sta navsezadnje neprijetna in nezadovoljujoča. Ljudje, ki so nagnjeni k zavlačevanju, zaradi stiske s časom delajo le stvari, ki jih morajo dokončati, in ne tistih, ki si jih želijo. Namesto sproščenega branja, učenja novega jezika, telovadbe in splošne samoaktualizacije smo prisiljeni opravljati manj prijetno delo, ki čaka na nas ves ta čas.
Kako se rešiti odlašanja?
Čakanje je navada, ki meji skoraj že na odvisnost, ko se dobro zavedamo, da bo kljub trudu brezumni osel zmagal. Stremimo k
spremembam, ampak vzorci, ki jih imamo zasidrane v glavi, ostajajo in jim težko ube-žimo.
Obstajata dva koraka, ki se ju moramo držati, če želimo, da nas osel ne bo premagal.
1. Načrtovanje
Ljudje, ki so nagnjeni k čakanju, neprestano načrtujejo. Zakaj? Ker pri načrtovanju še vedno ne delamo nič konkretnega. Ob sestavljenem načrtu bo osel v glavi zakričal: »Izgleda super!« A globoko v podzavesti se bomo z njim strinjali, da ne bomo vložili kaj preveč truda, da bi načrt izpeljali v celoti.
Skrivnost je v pravilnem načrtovanju. Ni pomemben le seznam opravil, ki jih moramo dokončati v roku, temveč si moramo postaviti prednostne cilje - izberimo zmagovalca, tistega, ki je najpomembnejši in najnujnejši. Naj nas ne zavedejo naloge, ki v naši glavi izgledajo pomembne, v resnici pa so le najenostavnejše. Ključno je, da znamo prepo-
znati pravilne vrednosti posameznih nalog in da ne podležemo lenemu karakterju, ki je bolj kot ne navada.
Kamen na kamen palača, pravijo. Pregovor lahko premaknemo v realno življenje in se nalog lotimo tako, da jih razčlenimo. Pomislimo, zakaj nismo že začeli iskati nove službe. Je to morda zato, ker je pred nami toliko ogromnih korakov? Razdelimo jih na manjše korake, na poglavja, ki jih bosta tako naš um kot energija sposobna preživeti.
2. Implementacija
Ne govorimo o tem, da »odlaševalci« ne marajo faze konkretnega dela, temveč se strinjamo, da raje počnejo tisto, pri čemer so najboljši - pustijo oslu, da premaga energijo, ki smo jo nabirali za posamezno nalogo.
Pri pravilni implementaciji je pomemben začetni zagon, od koder gre delo skozi ozek predor navzgor, na koncu tunela pa nas vodi tok energije, dokler ne pridemo do konca,
NE PREZRITE
Naslednjič: Kako in zakaj stopiti iz cone udobja
kjer je širna zelena prostrana livada, ki pomeni srečo zaradi končane naloge. Kje se pri »odlaševalcih« ustavi? Pri prvi točki, pri začetnem zagonu, ki kar ne more in ne more potisniti naloge skozi tunel. Ko končno opravi svoje delo, ne občuti takšnega občutka sreče kot prvi, temveč zgolj olajšanje, ker se je končno rešil bremena.
Ravno zaradi zgoraj opisanega je pomembno, da se spravimo skozi vhod v tunel, ki je ključ do uspeha. Takoj prenehajmo z vsem, kar počnemo in ni pomembno, ter se usmerimo k nalogi, ki nas mori in nam leži na umu že nekaj tednov. Porinimo osla skupaj čez to točko in nadaljujmo skozi ozek tunel, kjer ne sme niti pisniti. Popolnoma jasno je, da ne bo kar tako utihnil, a ko ga bomo vsakič, ko se bo pritoževal in predlagal novo, bolj zabavno idejo, potisnili naprej, bomo kritikam in težavam navkljub prišli do polovice poti, kjer se bo zgodilo nekaj povsem čudežnega - osel bo kar naenkrat utihnil in začel sodelovati z nami, saj bo vedel, da je najtežje že za nami. Na koncu bomo z njim postali uigran par.
3. Dokažimo si, da zmoremo
Niso dovolj le spodbudne besede, temveč tudi pozitivna dejanja, s katerimi si dokaže-mo, da smo sposobni dokončati vse, kar si zadamo. Vse je v glavi, menijo motivatorji. Vse, kar počnemo, je stvar zavestne odločitve, ki jo lahko spreminjamo, ko vidimo, da pot ne gre po predvidenih načrtih. Ustvarimo si metode, s katerimi bomo premagali osla takrat, ko bo najtežje. Dobro vemo, na katero tipko bo igral, zato se nanj pripravimo. Osredotočimo se na počasen, progresiven napredek, ki bo bolj spodbuden od velike gore, ki ji kar ni videti vrha.
Zmaga nad odlašanjem pomeni prevzeti vajeti v svoje roke in samoupravljanje z življenjem. Je začetek poti do sreče in sa-mouresničevanja, ki nam viša samozavest, ustvarja užitek in vodi do zmage.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
H MojeDelo.com
Projektant elektro naprav
(Slovenske Konjice)
Pričakujemo končano fakulteto za elektrotehniko, smer elektrotehnika ali mehatronika, aktivno znanje programa Eplan P8, večletne delovne izkušnje, aktivno znanje nemškega jezika, pasivno znanje angleškega jezika ... Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 11. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inovativen vodja kuhinje
(Podčetrtek)
Opis delovnega mesta: organiziranje, vodenje, usmerjanje in nadzor dela v kuhinji, samostojna priprava jedi in pomoč zaposlenim pri njeni pripravi, spremljanje trendov kulinarike in inovativnost pri soustvarjanju ponudbe, dnevno spremljanje strukture in števila gostov ter ostalih pomembnih informacij za nemoten potek dela, sodelovanje pri pripravi receptur in jedilnikov, uvajanje vitalne hrane ... Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 19. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komisionar (Celje)
Vaše delo bo obsegalo prevzem, premeščanje in dvigovanje težjih
bremena blaga za skladiščenje, upravljanje z viličarji in drugimi premikalnimi sredstvi, pripravo blaga za odpremo . Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10A, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 7. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec v Tuš supermarketu Šoštanj (Šoštanj)
Od vas pričakujemo najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, kakovost storitev, upoštevanje higienskih pravil, komunikativnost, dinamičnost in samostojnost, upoštevanje pravil bontona in osebne urejenosti, zaželene najmanj 1-le-tne delovne izkušnje, nekaznovanost, lojalnost. Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10A, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik tovornih vozil -dostava (Celje)
Opis: prevoz blaga po Sloveniji, nakladanje/razkladanje blaga, vestno in odgovorno delo z vozilom in s prevozno dokumentacijo, skrb za upoštevanje in spremljanje CPP in zakonodaje na področju mobilnih delavcev. KS logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 9. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec - elektro (Slovenske Konjice)
Pričakujemo končano tehnično izobrazbo (vsaj 3. stopnje) na področju mehatronike ali elektronike, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, poznavanje strojnih elementov, proizvodnih procesov, mehanike, hidravlike, pnevmatike, pripravljenost na občasne intervencije, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina). Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 11. 7. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja prodaje v trgovini/ namestnik (m/ž), Velenje (Velenje)
Kaj lahko pričakujete, da boste počeli? S popolno odgovornostjo za prodajo boste zagotovili, da so trgovina in zaposleni pripravljeni na kupce, optimizirali boste prodajo v trgovini, načrtovali dela zaposlenih in njihov razvoj ... JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 20. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojnik napajalnih vezij (Žalec ali Gornja Radgona)
Pričakujemo visokošolsko izobrazbo elektro smeri (lahko tudi druge tehnične smeri ob predhodnih izkušnjah s podobnimi deli), vsaj nekaj let izkušenj na področju razvoja napajalnih vezij, poznavanje načrtovanja analognih vezij,
aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika ... Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 8. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir za razvoj strojne opreme - HW inženir (Žalec)
Pričakujemo visokošolsko izobrazbo elektro smeri (lahko tudi druge tehnične smeri ob predhodnih izkušnjah s podobnimi deli), vsaj nekaj let izkušenj na področju razvoja strojne opreme, poznavanje načrtovanja analognih in digitalnih vezij ter sistemov, aktivno znanje angleškega in/ ali nemškega jezika, zelo dobro poznavanje dela s programom Althium Designer . Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 8. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec za premoženjska zavarovanja in svetovalec za premoženjska zavarovanja - pripravnik (Dolenjska, Primorska, Gorenjska, osrednja Slovenija, Štajerska, Prekmurje in Koroška)
Svojo ekipo želimo okrepiti na območjih Dolenjske, Primorske, Gorenjske, osrednje Slovenije, Štajerske, Prekmurja in Koroške. Triglav Svetovanje, d. o. o., Ljubljanska cesta 86, 1230 Domžale. Prijave zbiramo do 22. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
GLS-kurir/-ka (Celje)
Zaradi hitre rasti iščemo kurirja/ko, ki bo opravljal/-a storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk na območju Celja z okolico. General logistics systems, d. o. o., GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 7. 2017. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com.
Prodajalci (Štajerska regija)
Pričakujemo poštenost, pozitivnost in energičnost ter osebno urejenost, ciljno usmerjenost in sposobnost doseganja prodajnih ciljev, samoiniciativnost in predanost skupnim ciljem podjetja, dobre komunikacijske veščine, vozniški izpit B-kategorije. Bofrost*S, d. o. o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 7. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pralec vozil v avtomatski
pralnici (Velenje)
Vaše zadolžitve bodo obsegale predpriprava vozil za pranje v avtomatski avtopralnici, ročno pranje po potrebi, delo z denarjem in blagajno, skrb za red in čistočo. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
(3 MojeDelo.com
18
ŠPORT
Grgićeva četa na zgodovinskem prvenstvu
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je včeraj odpotovala na Češko, natančneje v Prago, kjer jo čaka nastop na zgodovinskem evropskem prvenstvu. Zakaj zgodovinskem? Zato, ker se je naša
izbrana vrsta nanj uvrstila prvič v zgodovini, in sicer s selektorjem Trboveljčanom Damirjem Grgićem, trenerjem ŽKK Cinkarna Celje.
Tekmice bodo Francija, Grčija in Srbija, želja pa je vsaj ena zmaga v predtek-
Trboveljčan Damir Grgić je trener ŽKK Cinkarna Celje in izbrane vrste Slovenije. Ali se bo moral takole nad sodniškim kriterijem jeziti tudi na evropskem prvenstvu, bomo še videli.
movanju, ki bi Slovenijo
popeljala v repasaž in vsaj
za en dan podaljšala bivanje na Češkem. A to bo zelo težko, saj jo čaka skupina »smrti«.
Celjsko obarvano
Prvo tekmo na evropskem prvenstvu bo Slovenija odigrala jutri zvečer proti eni najboljših reprezentanc na svetu, evropski podprvakinji Franciji. V soboto bo sledil obračun z Grčijo, po dnevu počitka pa bo v ponedeljek na sporedu še tekma z evropsko prvakinjo Srbijo. Enomesečne priprave so naše reprezen-tantke opravile uspešno, na prijateljskih tekmah pa prikazale nekaj zelo dobrih predstav. Slovenija je od osmih prijateljskih tekem izgubila le zadnji dve proti Črni gori, in sicer v Podgo-rici, kjer je selektor Damir Grgić dokončno sestavil spisek dvanajstih igralk, ki so odpotovale na Češko. V reprezentanci Slovenije je tako ostalo enajst igralk, ki so ali so bile članice celjske ekipe: Rebeka Abramovič, Nika Barič, Maja Erkić, Shante Evans, Tina Jakovi-
Izbrana vrsta Slovenije
na, Eva Lisec, Teja Oblak, Larisa Ocvirk, Annamaria Prezelj, Tina Trebec in Živa Zdolšek. Izjema je zgolj Sandra Piršič. V Prago je celjsko obarvana izbrana vrsta odpotovala z avtobusom.
Brez visokih ciljev
»Priprave so bile odlične, nismo imeli večjih težav s poškodbami, tako da komaj čakamo, da se bo začelo prvenstvo. Za vse nas bo to neka nova izkušnja,
ki se je izjemno veselimo, saj se zavedamo, da pot med šestnajst najboljših evropskih reprezentanc ni lahka, in vprašanje je, kdaj bomo imeli spet priložnost za takšno tekmovanje,« je odkrito dejal selektor Damir Grgić. Kapetanka Maja Erkič je odločno pristavila: »Zavedati se moramo, da imamo v Sloveniji 20, morda 30 dobrih košarka-ric, kar je zanemarljivo v primerjavi z reprezentancami, s katerimi bomo igrali
na evropskem prvenstvu. V kvalifikacijah sta nas krasila borbenost in ekipni duh in tega se bomo držali tudi na evropskem prvenstvu. Vsaka igralka bo brez dvoma dala ob sebe maksimum. Na prvenstvo gremo brez visokih ciljev, če se nam bo ponudila priložnost za zmago, jo bomo zgrabile z obema rokama.« Jutrišnji obračun Slovenije in Francije se bo začel ob 20.30.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Celjski klub v svet poslal nov biser
Dosedanja članica Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Annamaria Prezelj je nova članica ekipe AZS PWSZ Gorzow Wielko-polski, ki je v prejšnji sezoni poljskega državnega prvenstva v rednem delu osvojila 4. mesto, v končnici pa v četrtfinalu tesno izgubila z evroligaško ekipo Polkowi-ce. Gorzow bo v prihodnji tekmovalni sezoni igral v evropskem pokalu Fiba. Pre-zljeva je v Celju osvojila vse, kar se je osvojiti dalo.
S celjsko zasedbo je bila državna in pokalna prvakinja Slovenije, tudi v mlajših selekcijah. Vrhunec se je zgodil v pretekli sezoni, ko se je prva ekipa Cinkarne Celje veselila naslova v Jadranski ligi. »V Celju sem preživela tri intenzivna, a prekrasna leta. Bilo je nekaj solz in veliko smeha, nekaj grenkih porazov in več sladkih zmag. Zahvalila bi se celotnemu kolektivu za to, da mi je pred tremi leti izkazal zaupanje in mi dali priložnost, da lovim svoje sanje. Zdaj stopam stopničko višje k poljskemu prvoligašu, o katerem sem slišala same pohvale in kjer so pogoji za moj nadaljnji razvoj odlični. Verjamem, da sem pripravljena na nove izzive ter izkušnje, in dala bom vse od sebe, da se dokažem tudi
v tujini,« je o zamenjavi okolja dejala vedno nasmejana Annamaria Prezelj. »Ona je zagotovo igralka, ki je med najbolj zaslužnimi za odlične rezultate našega kluba v zadnjih letih. Veseli smo, da so bile njene dobre igre opažene tudi v številnih tujih klubih, ki so v zadnjih mesecih kazali veliko zanimanje, da jo pridobijo v svoje vrste. Kljub temu
Celjski plavalci sodelovali na Boberčku
Del četrte ekipe Plavalnega kluba Neptun iz Celja je zelo dobro nastopil na tekmovanju Boberček, na Ravnah. Udeležilo se ga je 286 plavalk in plavalcev iz trinajstih slovenskih klubov in enega avstrijskega.
Celjski klub so uspešno zastopali najmlajši tekmovalci Miha Čujež, Vid Čujež, Jon Kočevar, Jakob Lesjak, Danilo Obačkič, Luka Štrukelj in Tim Vasle. Najbolj je s svojimi rezultati izstopal Tim Vasle, ki si je v finalu na 50 m prsno priplaval drugo mesto, peti je bil na 100 m prsno. Celjski plavalci so odplavali dvanajst osebnih rekordov. Konec tedna se bo PK Neptun odpravil na dva mitinga: v Trbovlje na 48. Lučkin pokal in na Reko, kjer bo mednarodni miting sv. Vida.
MITJA KNEZ Foto: PK NEPTUN
Annamaria Prezelj je Slovenijo zamenjala za Poljsko. V Celju je bila ena izmed najboljših košarkaric trenerja Damirja Grgića.
da izgubljamo eno najboljših igralk, smo veseli, da je dobila priložnost za nadaljevanje kariere v zelo močni poljski ligi in evropskem pokalu,« je ponosno dejal predsednik celjskega kluba Borut Kop. Prezljeva bo na Poljsko odpotovala 1. septembra.
MITJA KNEZ Foto: ŽKK CINKARNA CELJE
Mladi nadebudneži PK Npetun Celje so se izkazali na Ravnah.
ŠPORT
19
Tomaž Petrovič postal menedžer NK Celje
Tomaž Petrovič je s celjskim prvoligašem podpisal triletno pogodbo.
V prihodnjih treh sezonah bo nogometaše Celja vodil Tomaž Petrovič, ki bo imel vlogo menedžer-ja. To pomeni, da bo imel nadzor nad sestavo in vodenjem prve članske ekipe in tudi strokovnega vodstva celjskega prvoligaša.
Predsednik celjskega prvoligaša Miloš Rovšnik in športni direktor Jani Žilnik sta s Petrovičem podpisala triletno pogodbo.
Osredotočiti se na domače igralce
38-letni Tomaž Petrovič je svojo trenersko pot začel v sezoni 2011/12 pri nekdanjemu Intebrlocku iz Ljubljane, člansko ekipo Krškega pa je prevzel januarja 2014 in jo popeljal v prvo ligo. V prvi sezoni je z moštvom zasedel zelo dobro šesto mesto. V minuli sezoni ga je marca na
trenerski klopi kluba iz Po-savja zamenjal Rok Zorko. Vodstvo celjskega kluba je potegnilo zelo dobro potezo. »Klub se mora osredotočiti na domač kader, na bogastvo domačega bazena igralcev, ki so v preteklih letih že dokazali, da so šli skozi kakovostno nogometno šolo NK Celje, potem pa se niso pojavili v članskem moštvu. Navijačem sporočam in jih obenem vabim,
naj v novi sezoni pridejo na tekme ter podprejo to mladino na poti do uspehov,« je dejal predsednik NK Celje Miloš Rovšnik.
Travner in Hadžič podaljšala
Ni pa še točno znana usoda dosedanjega trenerja prve ekipe Igorja Jovičevića, ki ima sicer še vedno sklenjeno pogodbo, a s članskim moštvo v prihodnje zagotovo ne bo več sodeloval. S Celjani, ki bodo priprave na
novo sezono začeli danes, sta pogodbi podaljšala branilca Jure Travner in Da-mir Hadžič, medtem ko je dokončno jasno, da v Celju svoje športne poti ne bo več nadaljeval Matic Kotnik. Okrepil je grški Panionios. Tudi Tilen Klemenčič je zamenjal okolje, potem ko je okrepil Domžale. Za omenjena nogometaša bo celjski klub prejel odškodnino, saj sta imela še veljavni pogodbi.
MITJA KNEZ
NA KRATKO
Janežič prvi, Černjulova druga
Hengel, Lund: Luka Janežič je na atletskem mitingu svetovnega izziva na Nizozemskem zmagal v teku na 400 m s 45,43 sekunde in nadaljuje odlične predstave v tej sezoni. Slovenska olim-pijka in prav tako članica celjskega Kladivarja Maruša Černjul je na atletskem mitingu v Lundu na Švedskem zasedla drugo mesto v skoku v višino. Preskočila je 1,89 m. Norma za svetovno prvenstvo avgusta v Londonu je 1,94 m.
V	Golovec z lepo popotnico
Osijek, Celje: Slovenska ženska rokometna reprezentanca je na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji premagala Hrvaško z 28:23. Z zmago si je Slovenija izborila lepo popotnico pred povratno tekmo, ki se bo danes v celjski dvorani Golovec začela ob 18. uri.
V	drugo ligo
Šempeter: Odbojkarji SIP Šempetra, ki so si v kvalifikacijah za obstanek v 1. državni ligi zagotovili mesto med najboljšimi slovenskimi klubi tudi v novi sezoni, so svoje mesto prepustili Go Volleyju. Razlog je seveda v financah. Predsednik in trener šempetrskega kluba Sebastjan Cilenšek je pojasnil, da so kar štirje igralci dobili bolj mamljive ponudbe od drugih klubov. Tako so naenkrat ostali brez ogrodja moštva, kar pomeni, da bi morali dodatno obremeniti proračun z nakupi igralcev od drugod. Slovenski trg pa je tako majhen, da bi morali okrepitve iskati v tujini, kar pa je za njih predrago, zato so se odločili za prestop v drugo ligo.
V	znamenju juda
Podčetrtek: V soboto, 17., in v nedeljo, 18. junija bo v kraju tradicionalni judoistič-ni evropski pokal. Judoisti in judoistke imajo iz leta v leto zagotovljene odlične pogoje za tekmovanje in bivanje. V največji meri za to poskrbi celjski JK Z'dežele Sankaku. Tudi letošnji pokal naj bi bil kakovosten.
Kratka pot na žreb
Na uradni spletni strani Evropske rokometne zveze so zapisali, da bo žrebanje za 25. ligo prvakov v moški in ženski konkurenci 30. junija na Ljubljanskem gradu. Končni seznam bodo potrdili na seji izvršnega odbora EHP, ki bo 24. aprila v Zagrebu. Zagotovo bosta slovenski rokomet v ligi prvakov zastopala oba slovenska državna prvaka, Celje Pivovarna Laško in Krim Mercator, medtem ko Gorenje Velenje še čaka na sejo izvršnega odbora EHF, ko bo znan končni seznam letošnjih udeležencev.
MiK
Pogodbo s Tomažem Petrovičem (v sredini) sta podpisala predsednik NK Celje Miloš Rovšnik (levo) in športni direktor kluba Jani Žilnik.
Pušnik po sedmih letih znova na klopi Rudarja
Na novo sezono so se začeli pripravljati nogometaši Rudarja. Velenjsko ekipo bo po sedmih letih spet vodil Marijan Pušnik, ki je z Velenjčani podpisal triletno pogodbo.
Pušnik je Rudar že vodil med sezonama 2007 in 2010, potem ko je po letu dni zapustil Maribor. Izkušeni 56-letni Pušnik je nato odšel v Iran, kjer je bil trener ekipe Damash, leta 2012 je bil v Celju, zatem pa je odšel na Japonsko v ekipo Avispa Fukuoka. Pred vrnitvijo v Velenje je bil še dvakrat v Olimpiji, zadnjič v letošnji sezoni. Vmes je bil trener Hajduka iz Splita. »Prvi občutki so dobri, vesel sem, da sem spet v Velenju. Prvi trening je potekal dobro, trenutno pa smo še v ustvarjanju ekipe, saj nas je veliko igralcev zapustilo. Pričakujem pozitivno energijo, dobro delo in da se bodo gledalci v čim večjem število vrnili na štadion,« je po vrnitvi v Velenje dejal Marijan Pušnik. Velenjsko moštvo so v prestopnem roku za zdaj zapustili Stjepan Babić, Jean-Claude Billong, Denis Grbić, Senad Jahić, Luka Prašnikar, Bojan Vručina in Darko Zec. Johna Maryja naj bi si zelo želeli v Mariboru. V novi sezoni bo ekipa »knapov« torej precej spremenjena, z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da bodo pod vodstvom Marijana Pušnika igrali lep nogomet. 29. junija se bodo Ob jezeru v prijateljskem srečanju pomerili s splitskim Hajdukom.
MITJA KNEZ Foto: NK RUDAR
Marijan Pušnik je znova trener Rudarja iz Velenja.
Še vedno v javnosti odmeva zgodba, ki se je pojavila na eni od slovenskih televizij, ki je predstavila informacije, da je pred začetkom pretekle sezone srbska struja s sumljivim slovesom nogometnih mešetarjev prevzela NK Rudar in da vsaj dve tekmi Rudarja »smrdita«.
V pretekli številki časopisa smo objavili pogovor z Borisom Vargasom, ki je bil glavni sponzor velenjskega članskega moštva, a ni točno vedel,
kaj in kako bo v prihodnje, saj ga čez noč NK Rudar ni več potreboval. Vanj je vložil približno 800 tisoč evrov. Zdaj se je zgodba dokončno razpletla.
»Dogovorili smo se, da prekinemo sodelovanje. Odstop sem podal na upravnem odboru. Na svojo škodo. Danes ali jutri bo sledil še podpis vseh listin, potem pa bo prekinitev dokončna. Vse je posledica oddaje na eni izmed televizij.
Z njimi še nisem zaključil, to je treba rešiti. V NK Rudar, kjer imajo sicer lokalne osebe svojo zgodbo, sem svojo zaključil. Zdaj sem izvedel, da je odstop podala tudi Nada Brezec, ki je skrbela za komunikacijo z Nogometno zvezo Slovenije ter še za mnogo drugih stvari. Kot kaže je tudi sama videla, na kakšen način se dela in kako so prekinili sodelovanje z mano. Zgodba je končana,« je razložil Boris Vargas.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODDAM
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
STROJI
PRODAM
ŠIVALNI stroj Bagat Ruža, v omarici, prodam za 50 EUR. Telefon 031 849-750.
1099
ITALIJANSKO balirko za okrogle bale, 120 x 120 cm, lahko, nizko, primerno tudi za hribovit teren, z močjo nad 40 KM, mehanske »komande«, malo rabljeno, kupljeno v Sloveniji, drugi lastnik, ugodno prodam. Telefon 041 793-891.
1107
PUHALNIK za seno s cevmi in z elektromotorjem, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 717-493. 1115
Navi, Nada Hrastovec, s. p.
Spodnja Rečica 141, 3270 Laško navi@siol.net, 031 732-065
Ves instalacijski in vodovodni material, KCM-cevi, Klime BERGEN - 27%, Radiatorji VOGEL NOOT - 30%, Hranilniki -zalogovniki - 30%
* Zelo ugodno z velikim popustom * Dostava, možnost vračila ostanka materiala
ODDAM
POSEST
PRODAM
V LETUŠU na levem bregu Savinje prodam parcelo, 1.100 m2, s starejšo Marleso-vo vikend hišo. Parcela je zazidljiva. Informacije po telefonu 041 663-637.
1044
NA Kozjanskem prodam starejšo brunarico s počitniško prikolico, z vrtom in s sadnim drevjem; asfalt, voda, Telefon 031 734-139.	p
VIKEND, voda, centralna, elektrika, v mirnem kraju, nizki stroški, prodam zaradi bolezni. Telefon 031 786-173.
1080
BIVALNI vikend s fasado Demit in pokrit z bobrovcem, v Dramljah, asfalt do objekta, prodam za 46.000 EUR. Tel. 051 647-199.	1114
GOSTINSKI lokal (okrepčevalnico) v okolici Celja oddam v najem. Telefon 031 598-690.
STANOVANJE
PRODAM
vedeževanje in astrologija
ШШ? 090 77 77
<t
2,19 €/m)n. iz omrežja Telemacti"'s;eno
Ж>У'Р»
emacli''ceiio l2 drugih omrežij d&loCa]<
o drug] operaterji
јВИУгП
r
TRISOBNO opremljeno stanovanje v hiši, blizu centra, z dvema balkonoma, centralno ogrevanje na plin, s parkirnim prostorom, pogled na vrt in Stari grad, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 031 642-530.	1091
V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.	1123
NA mirni lokaciji blizu Podplata pri Rogaški Slatini ugodno prodamo starejšo hišo z majhnim gospodarskim poslopjem ter nedograjeno novo hišo z urejenim gradbenim dovoljenjem ter približno 30 ari zemlje. Telefon 040 155-959.	p
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd 26.464 m2 in stanovanjsko hišo (Klanc 16, Dobrna) z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 35.000 EUR. Hiša ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava delno obnovljeno stanovanjsko hišo z dvoriščem in delno tudi kmetijskim zemljiščem na naslovu Šentjungert 23, skupaj zemljišča 1.698 m2, 130 m2 stanovanjske in bivalne površine, z gospodarskim objektom. V hiši obnovljeno ogrevanje na biomaso. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 59.900 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-16215315. Telefon 041 708-198. n
PODARIM
ZELO dobro ohranjeno starejšo omaro/ tv-regal iz masivnega lesa, rjave barve, lakirano, širina 59 cm, dolžina 247 cm, višina 180 cm, podarim. Telefon 041 806-659.	1138
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ocgrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: D2/780 99 26 www.ramainox.si
AKUSTIKA
PRODAM
MALO rabljeno 80-basno klavirsko harmoniko Germany Capello, kot novo, prodam za 220 EUR. Telefon 070 263987.
1100
I
Ш
1136
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
ŠTORE, Lipa. Prodam trisobno stanovanje z garažo, nizek blok, nasproti zdravstvenega doma. Cena 58.000 EUR. Telefon 041 847-093. 106 5 ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 37.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št.: 2015145-162-9475. Telefon 041 708-198.n
PRODAM
DVE telici simentalki, težki približno 380 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 683-810.	š 144 TELICO šarole, težko 420 kg, pašno, prodam. Telefon 041 725-055. Š 146 BIKCA simentalca, težkega 140 kg in telico šarole, težko 420 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 149 INDIJSKE tekačice, stare mesec in pol, odlično leglo, prodam. Okolica Celja, telefon 041 774-951. 1117 DVE kozi v okolici Celja prodam. Telefon 5481-549, 040 466-512. 1118 BIKCA simentalca, težkega približno 160 kg, prodam. Telefon 041 277-618.
1120
TELICO pasme limuzin, staro eno leto, težko 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5773-013. 1121 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 889-212.	1127
KOZO in dva mladička (samički) prodam.
Telefon 051 606-903. 1131 TELICO sivo-rjavo, brejo 9 mesecev, pašno, prodam. Telefon 051 361-934. 1132 PAŠNO živino po izbiri prodam. Telefon 0X96-644.	L 107
KRAVO simentalko, 4. telitev, s teletom ali brez, prodam. Telefon 041 318-144.
1140
TELIČKO limuzin, težko 200 kg, prodamo.
Telefon 031 497-410. 1141 BIKA, težkega 550 kg, prodam. Telefon 070 485-951.	l 108
TELICO, težko 200 kg, pasme ls/bbp/ls, staro 4,5 mesece, prodam. Telefon 051 425-851.	p
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286.	Š 150
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Takojšnje dobro plačilo. Telefon 041 544-270.	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02)	582-1401.	n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste,
bele in črne barve, pred nesnostjo in bele purane za dopitanje, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979.	p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-8 00, 051 379-031, (03 ) 5471244. p PRAŠIČE, mesni tip, težke od 40 do 120 kg, prodamo. Možna je tudi dostava. Telefon 041 655-528. 1021 PRAŠIČE, težke od 40 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263074. Š 147 PRAŠIČE, težke približno 30 kg, domače reje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 579-5571, 031 596-631. Š 148 TELICO, staro 20 mesecev, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 831-293.
1097
TRI mlade burske koze prodam. Telefon
(03)	5739-013.	1069
ШЕШН
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRODAM
PRODAM
V SPOMIN
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej živijo ... so in tu ostanejo, najdražja moja
in mož
VITKO VITANC
(22. 10. 1960 -18. 6. 1982)
FRANCI VITANC
(7. 12. 1919 -25. 9. 2010)
Prisrčna hvala vsem, ki ju ohranjate v spominu, še posebej RD Celje za vsakoletno izvedbo memoriala Francija Vitanca.
Ob vedno živem spominu in s ponosom, da sem imela tako plemenita človeka - z ljubeznijo vajina mami in žena.
1128
SLOVENSKA bukova drva na paletah, 1 x 1 x 1,8 m, prodam. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200 p
VOZ za konja ali traktor ter komat in šire za konja prodam. Telefon 031 539051.	1087 LESEN zajčnik, velikost 161 x 163 x 100 cm, s štirimi kletkami, prodam za 270 EUR. Telefon 031 337-810. 1088 ROMANE ugodno prodam. Telefon 040 412-452. 1089 TRAKTORSKO kosilnico Bcs 165, letnik 2007, lepo ohranjeno, traktorske pluge Imt, 14 col, lepo ohranjene, čistilec Wap Kranzle profi 175 TST, star eno leto, prodam, možna menjava. Prodam tudi prašiča, težkega približno 130 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Možna dostava. Telefon 031 840-078.
1098
JARKICE bele leghorn, v začetku nesnosti, zadnje v tej sezoni, enoletne kokoši, vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.
1112
ZAPOSLITEV
OBJAVLJAMO prosto delovno mesto: monter ali pomočnik strojnih instalacij. Telefon 041 654-264: www.instalaci-je-razgorsek.si.	961
I	Zaposlimo	I
kuharja in kuharja pomočnika
v lokalu Oštarija v City Centru Celje.
Informacije na tel. 041/680-809
Kava in ti d.o.o., Levec 4/a, 3301 Petrovče
IŠČEM žensko za čiščenje stanovanjske hiše. Telefon 041 725-055. Š 149
BELO mešano vino, laški rizling, sauvi-gnon, chardonnay prodam. Telefon 041 725-055.	Š 145
BELO mešano vino prodam. Telefon 031 572-314.	1125
SUHO domačo luščeno koruzo prodam. Telefon 041 663-137. 1137
OSTALO
[E		№	M
astrologinja I jasnovidnost BI0TERAPQE			ш^Ш ž J^^B E Hi ft
DESKE in »plohe« akacije, lipe, hrasta, češnje, javorja in oreha, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.p
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111*041954206
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
NOVE pocinkane vložke, zelo primerne za vrtni bojler in tuširanje, poceni prodam. Telefon 031 687-043. 1119 SUH rezan les, hrast, bukev, javor, 50, 35 in 25 mm, prodam. Telefon 040 827-587.	1134
KOLESA za kosilnico Bcs, majhna, popolnoma nova, prodam. Telefon 041 775-328.	1133
INVALIDSKI skuter - voziček, močnejši, električni, primeren za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. Telefon 041 517-900.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836378
www.zau.si
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531976.	1046 IŠČEM mlad kmečki par za prevzem kmetije (ali jo prodam). Telefon 031 696-644. L 107
Vaš zakaj
Vsak ponedeljek ШТИ ob 12.15.
ODDAM
KOŠNJO trave oddam, podarim. Okolica Vojnika. Telefon 070 596-697. 1139
RA
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ti si bil ena sama luč in ena sama srčna dobrota. Tak si zgorel, odšel brez slovesa. In s tabo je izginil skrivnostni ključ: kako biti ena sama luč in ena sama srčna dobrota.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi
FRANCI JEŽOVNIK
iz Migojnic (1. 6. 1933 - 31. 5. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in znancem, da ste nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Vsem in vsakemu posebej hvala. Hvala za vse izrečene sožalne besede, hvala za vso darovano cvetje, sveče in druge pozornosti. Zahvaljujemo se dr. Petru Strouhalu in pa-tronažni sestri Jasni Tekauc za njuno podporo in obiske ter negovalkam Doma Nine Pokorn Grmovje za pomoč na domu. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, gospe Magdi Šalamon za spoštljive besede slovesa, JKP Žalec, vsem planincem, posebej planincem PD Zabukovica, gasilcem PGD Griže, godbi Zabukovica, vsem praporščakom, pevcem skupine Kvariton in citrarki Karmen Kos. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Tja, kamor je odšel, ni več solza, ni bolečin, ne sliši se odmev planinskih korakov, je le mir in tišina, tišina z gora.
Njegovi najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, solza lije iz oči, ker te med nami več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
MIHAELA VODUŠKA
iz Osredka 15, Šentjur pri Celju (30. 8. 1942 - 5. 6. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše, denarno pomoč in sočutne besede.
Posebna hvala celotnemu osebju Zdravstvenega doma Šentjur, posebej dr. Ljubomirju Iliču, sestri Mariji Jo-
han in Olgi Židan. Hvala gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Zagajšek, govornici Bernardi in Pavliju Zupancu ter pevskemu zboru Jesensko cvetje za lepo odpete poslovilne pesmi.
Žalujoči: žena Vida ter hčerki Silva in Zdenka z družinami
Srce je omagalo in dih je zastal, a na njega spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, brata, strica in nečaka
IGORJA ANDERLUHA
iz Šentvida pri Grobelnem 33, nazadnje je bival v Ločah 14 c, Šmartno v Rožni dolini (19. 6. 1966 - 3. 6. 2017)
Ob tem žalostnem dogodku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, denarno pomoč, svete maše, pisna in ustna sožalja ter ostalo pomoč. Hvala osebni zdravnici dr. Bojani Gobec, osebju bolnišnice Vojnik, sodelavcem podjetja Rogaški vrelci, ki so bili razumevajoči do pokojnega in njegove bolezni, zaposlenim v avto centru Celeia Celje, ZVVS Šmarje pri Jelšah, LD Log Šentvid pri Grobelnem, PGD Šentvid pri Grobelnem, KS Šentvid pri Grobelnem, Društvu upokojencev Šmarje pri Jelšah in aeroklubu Imeno. Hvala pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba, gospodu župniku Janezu Neradu za opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilni govor in pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
1122
Poroke
Celje
Poročili so se: Simona MATKO in Peter POČIVALŠEK, oba iz Vojnika, Nataša DEVIĆ in Zef VUČAJ, oba iz Celja, Maja RAKOŠ in Rok RAKOŠ, oba iz Celja. Laško
Poročili so se: Jasmina
MAJCEN in Jernej POTO-ČAN, oba iz Velikega Širja, Urška ARH iz Izlak in Urban OMAHNA iz Zgornje Loke, Brigita MAČEK iz Olešč in Božo VREČKO iz Loke pri Planini, Nina BAŠA in Damir
FAJFAR, oba iz Velike Pire-šice, Maja AVBELJ in Marko BLATNIK, oba iz Turja, Jožica SENIČAR in Dušan STANTE, oba iz Celja, Tjaša KOVAČ in Milan Luka GRA-BAR, oba iz Londona.
Žalec
Poročili so se: Tea KOŽAR iz Galicije in Matjaš ME-ŠKKO iz Žalca, Sonja ŽNI-DARŠIČ in Damijan KRIVEC, oba iz Krnice, Anela OMIĆ in Andrej FILIPOVIĆ, oba iz Pongraca.
Mozirje
Poročila sta se: Alen HA-LILOVIĆ in Anja ŠNUDERL, oba iz Novega mesta.
Velenje
Poročili so se: Anja IVENČNIK in Hari MEDARA, oba iz Šoštanja, Katarina ČR-NODOVSKI iz Gornjega Grada in Jasmin OMEROVIĆ iz Velenja, Adnana ŠABIĆ in Danijel MAJSTOROVIĆ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Peter CEH-NER iz Žalca, 53 let, Danica KRAJNC iz Celja, 67 let,
Milan RAJH iz Celja, 62 let, Alojzij IVANUŠ iz Celja, 80 let, Alojzija CVIKL iz Šmar-tnega v Rožni dolini, 58 let, Ivanka MAVRIČ iz Celja, 89 let, Franc KUKOVNIK iz Prebolda, 79 let, Neža KRIVEC iz Celja, 86 let, Pavao LOGAR iz Celja, 71 let, Branislav OREŠNIK iz Celja, 66 let, Jožef TRUPEJ iz Žalca, 72 let, Marjana ROJNIK iz Šmar-tnega ob Paki, 65 let, Džoni MUŠKATEVC iz Celja, 46 let, Franc ANTLOGA iz Celja, 89 let, Marija LESKOŠEK iz Celja, 69 let.
Laško
Umrli so: Ljudmila CENTRIH iz Šentruperta, 79 let, Frančiška SELIČ iz Leskovce, 90 let, Martin MAČEK iz Laškega, 74 let, Vincenc VER-BOVŠEK iz Konca, 73 let, Franc POTUŠEK iz Rimskih Toplic, 87 let, Jože POMPE iz Spodnje Rečice, 70 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija Magdalena FENDRE iz Šentjurja, 82 let, Ljudmila ŠEŠKO iz Voduc, 83 let, Mihael VODU-ŠEK iz Osredka, 74 let.
Žalec
Umrli so: Ivan VERDEV iz Dobriča, 76 let, Frančišek JE-ŽOVNIK iz Migojnic, 84 let, Zoran ŠTOK s Polzele, 61 let.
Mozirje
Umrli so: Franc ŠUMET iz Logarske doline, 80 let, Marija PURNAT iz Bočne, 89 let, Petra BASTL ČEPLAK iz Bočne, 53 let.
Velenje
Umrli so: Herman LEŠNIK iz Velenja, 86 let, Matic ŠTRI-GL iz Velenja, 20 let, Marija RAMŠAK iz Velenja, 82 let, Marija HORVAT iz Velenja, 80 let, Ana SEVŠEK iz Velenja, 81 let, Miroljub KOKO-RIĆ iz Velenja, 61 let, Marija LEGNAR iz Velenja, 75 let.
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
FRANC ANTLOGA
Pajkov Franci z Ostrožnega (20. 1. 1928 - 30. 5. 2017)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
1106
Adijo, očka ljubljeni -ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj!
ZAHVALA
V 74. letu nas je tiho in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
LEOPOLD BUKOVŠEK
iz Laške vasi pri Štorah
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, dedija, tasta in dobrega prijatelja se z žalostjo v srcih iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v zadnjih dneh tukajšnjega življenja stali ob strani, še posebej pa
naši Marinki za vso nesebično pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali prenašati bolečino slovesa. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala govorniku Dušanu Volavšku za ganljive besede slovesa, župnikoma Stanku Gajšku in Mihi Hermanu za vse molitve, lepo opravljen cerkveni obred in srčne besede slovesa, kvartetu Grmada zapete žalostinke ob grobu, cerkvenemu pevskemu zboru Teharje in sveti Lovrenc za
lepo odpeto sveto mašo ter pogrebni službi. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
Žalujoči vsi njegovi
p
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobre mame, stare mame in prababice
MARIJE KOTNIK
iz Gubnega pri Lesičnem (1931 - 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja, vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti na njivo počitka v Tihi dom Kotni-kovih na Pilštanju, vsem dobrim ljudem, ki ste bili v mislih z njo ob njenem blagem slovesu, ter vsem, ki ste dovolili, da se vas je dotaknila njena plemenita duša. Posebna zahvala gre njeni zdravnici gospe Brankici Bilić Petrović iz ZD Kozje za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Jožetu Hriberniku za skrbno opravljen obred in mašno molitev, govorniku gospodu Francu Plahuti za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, trobentaču za odigrane žalostinke, pevcem Idila za presunljivo petje, pogrebni službi Guzej za vestno izvedeno pogrebno slovo, javni agenciji Ajpes Celje za cvetni aranžma ter članom Društva ljubiteljev baletne in operne umetnosti Ljubljana za sožalno pismo.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala
Žalujoči vsi njeni
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 15. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 16. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
1.	ROBIN SCHULZ FEAT.	
	JAMES BLUNT - OK	(3)
2.	PAROV STELAR - STEP	
	TWO FT. LILJA BLOOM	(4)
3.	JP COOPER - PASSPORT HOME (6)	
4.	ONEREPUBLIC - NO VACANCY	(5)
5.	DJ KHALED - I'M THE ONE	(2)
6.	SHAWN HOOK - REMINDING	
	ME	(5)
7. RITA ORA - YOUR SONG		(1)
8.	ALAN WALKER FEAT. GAVIN	
	JAMES - TIRED	(2)
9.	MILEY CYRUS - MALIBU	(3)
10.	FOSTER THE PEOPLE - DOING	
	IT FOR THE MONEY	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	NUDE - KAKO NAJ POJEM	
	VESELE PESMI	(4)
2.	NAIO SSAION - IŠČEM TE	(5)
3. TONI - MORAS NAPREJ		(3)
4.	EMKEJ - PROBAJ RAZUMET	(3)
5.	SWEET PEAK FEAT. LAURA -	
	0,3 LJUBEZNI	(2)
6.	MI2 - LANSKI SNEG	(6)
7. PERUNOVIC NIKA & GREGOR		
	ZEMLJIC - LJUBEZEN JE	
	TOVARNA	(4)
8.	SAN DI EGO & ALEKSANDER	
	MEZEK - GLEDAM TVOJE SLIKE(2)	
9.	ANDREJ IKICA -	
	SUPERZVEZDA (1)	
10.	KATRINAS & CHERIE - POLJUB	
	RAJSKIH DNI	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	JAMES ARTHUR - CAN I BE HIM	
	JACK SAVORETTI - WE ARE BOUND	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	HAMO & TRIBUTE 2 LOVE -	
	ZABLUZU	
	CHALLE SALLE - LAGANO	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 17. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 18. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 19. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
Po slovensko s Katrco
1.	Mladi upi: Drugačen plan
2.	Veseli muzikanti: Druga pomlad
3.	Vikend: Daj povej
4.	Itak: Edina
5.	Savinjski kvintet: Marsikdo še ne ve
mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 20. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 21. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Kino
CINEPLE
Spored od 15. 6. do 21. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avtomobili 3 - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.40 sobota, nedelja: 14.20, 16.30, 18.40
Avtomobili 3 - animirani, sinh., 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 17.50
Churchill - biografski, drama od četrtka do srede: 15.50, 20.30 Dekliška noč - komedija sreda: 20.00
Dip: Raziskovalec globin - animirana pustolovščina, sinh. sobota, nedelja: 15.30 Družinski človek - drama od četrtka do srede: 16.10 Kralj Artur: Legenda o meču -zgodovinski, pustolovski petek, sobota: 22.15 Mali šef - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00
sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Mumija - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 17.40, 20.20 petek, sobota: 17.40, 20.20, 22.35
sreda: 17.30, 19.50 Obalna straža - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.10, 20.00 petek, sobota: 18.10, 20.00, 22.20
sreda: 18.10, 20.15 Osmi potnik: Zaveza - akcijski, grozljivka, fantazijski od četrtka do torka: 19.50 Peterica - komedija od četrtka do srede: 16.20 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 21.00 petek: 18.30, 21.00, 22.10 sobota: 14.30, 18.30, 21.00, 22.10 nedelja: 14.30, 18.30, 21.00
Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D
od četrtka do srede: 17.00, 19.40 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh.
sobota, nedelja: 14.10 Višja prestava - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.20, 20.50 petek, sobota: 18.20, 20.50, 22.30
sreda: 17.30, 20.50 Zapoj - animirani petek: 10.30
Čudežna ženska - akcijski, fantazijski
od četrtka do srede: 18.00, 20.40
ČETRTEK
20.00 Churchill - biografski,
drama
PETEK
19.00 Spomini na ljubezen -
drama
21.00 Churchill - biografski,
drama
SOBOTA
17.00 Avtomobili 3 - animirana pustolovščina
19.00 Churchill - biografski, drama
21.00 Spomini na ljubezen -
drama NEDELJA
17.00 Avtomobili 3 - animirana pustolovščina
19.00 Spomini na ljubezen -
drama
21.00 Churchill - biografski,
drama
TOREK
20.00 Churchill - biografski,
drama
SREDA
20.00 Bela senca - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Avtomobili 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D
18.15 Ženska, ki je odšla - drama
20.15 Višja predstava - akcijski, triler
22.00 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - akcijska pustolovščina SOBOTA
18.00 Avtomobili 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh., 20.00 Ženska, ki je odšla - drama
20.30 Višja predstava - akcijski, triler
22.15 Mumija - akcijska fantazijska pustolovščina NEDELJA
16.00 Avtomobili 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D
18.15 Mumija - akcijska fantazijska pustolovščina 19.00 Ženska, ki je odšla - drama
20.30 Družinski človek - drama PONEDELJEK
17.30 Avtomobili 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Churchill - biografski, drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 15. 6.
18.00 Velenjska promenada, amfiteater Večeri v amfiteatru
Tamburaška skupina Klinčeci z gosti
SOBOTA, 17. 6.
18.00 Roblekova dvorana Žalec Ikarjevi nevidni svetovi
odprtje razstave avtorja Andreja Mratinkoviča
18.00 Galerija Velenje_
Poletna muzejska noč
ogled razstave in nočno druženje z mladimi avtorji aktualnih razstav
19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur
MePZ Društva Zgornji trg
letni koncert; gosta: Vokalna skupina Nežice in harmonikar Andraž Frece
19.00 do 22.00 Zgornji trg Šentjur
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled muzejskih zbirk
20.00 Ramna plaža, Slivniško jezero
Španska rapsodija
koncert Irene Yebuah Tiran in Eve Hren; večer španske glasbe in kulinarike
LE?8A
m?
NOC
museumof recenth'n tory \ celje
ШЛ7Г
mu *ejn ovej i t zgodovl ne 1 cel je
TUDI LETOS -LE KORAK STRAN
Program prireditev za obiskovalce v Muzeju novejše zgodovine Celje:
18.00.................V spomin Josipu Pelikanu, podelitev nagrad fotografskega natečaja
18.00.................Promenada - 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan, vodstvo
18.00.................Stari pisker, vodstvo
18.00.............	Herman Lisjak vodi po vodi, vodstvo
18.00 - 20.00	1 ...Oživitev Ulice obrtnikov na stalni razstavi Živeti v Celju
18.30.............	Hermanova družinska ustvarjalnica
19.00.............	.....Stari pisker, vodstvo
20.00.............	.....Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do
	mobitela, vodstvo
21.00 - 22.00 ...Janko in Branko vrtita za napolitanko, prva celjska didžeja Janko Sopar in Branko Stamejčič
VSTOP PROST! Prijazno vabljeni!
21.00 eMCe plac Velenje_
Balkan Cup Slovenija 2017
rok večer
21.00 Velenjski grad
Teh 6 ustvarjalnih
v kulturnem programu Poletne muzejske noči se bodo predstavili sodelavci muzeja in njihovi družinski člani
20.00 Grad Podsreda_
Poletna muzejska noč
21.00 Ploščad pri Kulturnem centru Rogaška Slatina
Glasbena zasedba Jeannette
koncert
22.00 Velenjski grad
Poletna muzejska noč
javno vodstvo po razstavah in brezplačen ogled muzejskih zbirk
NEDELJA, 18. 6.
18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
Moja razstava
odprtje razstave otroških likovnih del
19.30 Cerkev Marijinega
vnebovzetja v Olimju
V pesmi je spomin
koncert MoPZ Terme Olimia Podčetrtek
PONEDELJEK, 19. 6.
18.00 Glasbena šola Velenje
Pojemo, plešemo in igramo
tradicionalni nastop skupin Glasbene šole Velenje ob zaključku pouka
SREDA, 21. 6.
17.00 Grilova domačija v Vinski Gori_
Literarno-gledališki večer
19.00 Galerija Velenje_
Znani slovenski likovni umetniki iz zbirke Galerije Velenje
odprtje razstave
Poletje v Celju
ČETRTEK, 15. 6.
16.00 do 18.00 Mestna plaža
Konjičkov dan
spoznavanje konja; vstop prost
19.30 Glavni trg_
MePZ Celeia Celje
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Krekov trg
Čarobnost mestnih trgov s koncertom Špičikuc orkestra
v primeru slabega vremena dogodek odpade
NAPOVEDNIK
23
DOGODKI MED 16. 6. in 22. 6. 2017
NE JEANS GENERACIJA V CELJU SPREGLEJTE! 11. maj - 17. september 2017
V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine
PETEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 16. junij, Petkov kavarniški večer ob 20. uri Kobra bend
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 17. junij, cART
ob 9. uri Sejem ročnih in unikatnih izdelkov
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
19.	junij, Celje v štirih letnih časih
ob 17.30 Odprtje razstave s predavanjem Francija Horvata
TOREK, GLASBA FILM
20.	junij, Psihoanaliza in film
ob 17. urii Predava dr. Dušan Rutar
ČETRTEK, 2. NADSTROPJE
22. junij, Odprtje razstave Pulj pred prvo svetovno vojno ob 17. uri V sodelovanju z Gradsko knjižnico Pula
ČETRTEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 22. junij, Četrtkov kavarniški večer ob 18. uri Gost bo istrski glasbenik Bruno Krajcar
NE AVLA KNJIŽNICE IN 1. NADSTROPJE SPREGLEJTE 13. študijska razstava likovnih izdelkov dijakov GCC na ogled do 24. junija 2017
NE 2. NADSTROPJE SPREGLEJTE Mladi za Celje 2017
Razstava nagrajenih raziskovalnih nalog
21.00 Terasa Branibor cluba Fotr
monokomedija Lada Bizovičarja
PETEK, 16. 6.
17.00 do 19.00 Mestna plaža
Pokaži, kaj znaš - nastop pod palmami
vabljeni otroci, da se predstavite s plesno, glasbeno ali kakršnokoli drugo zabavno točko; vstop prost
20.00 Atrij Celjskega
mladinskega centra Kulinarični večer s Hišo okusov
okušanje pripravljenih jedi
20.30 Špital za prjatle - Vodni stolp
Tribute for Heroes
zaključni koncert GŠ Gvido; vstop prost
SOBOTA, 17. 6.
9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_
cART
sejem unikatnih in ročnih izdelkov
16.00 do 19.00 Mestna plaža Mišek Tip pri zobozdravniku
pravljica za otroke; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
18.00 do 21.00 Stari grad Celje Poletna muzejska noč
brezplačno doživetje zgodovine na Starem gradu
18.00 do 20.00 Mestna igralnica na Glavnem trgu
Celje, moja likovna ustvarjalnica
slikanje na stojalih, poslikava obraza...; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
18.00 do 24.00 Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled vseh razstav
18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje_
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled vseh zbirk ter občasnih razstav
v Knežjem dvoru in v Stari grofiji
18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled začasnih in stalnih zbirk
19.30 Glavni trg_
Slovesno odprtje Poletja v Celju, knežjem mestu
koncertna suita muzikala Veronika Deseniška v izvedbi Celjskega godalnega orkestra, zbora Collegium vocale Celje in solistov Bibe Novak in Jake Mihelača; vstop prost, v primeru slabega vremena bo dogodek v Celjskem domu
20.00 Pokrajinski muzej Celje Vse, kar ste želeli vedeti o znamkah
pogovor moderirajo člani Filatelističnega in numizmatičnega kluba Celje
20.30 Galerija sodobne umetnosti Celje
Teater v galeriji
gostuje: KUD Abomo; vstop prost
20.30 Špital za prjatle - Vodni stolp
Blue string trio
koncert; gosta: Tina Svet in Damir Korošec; vstop prost
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Orkester Akord
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.00 Pokrajinski muzej Celje
Družinsko drevo -pravilo igre
brezplačno vodstvo po razstavi avtorja Mateja Čepina
21.30 Atrij krčme TamKoUčiri Glasbena zasedba Gimnazije Celje - Center
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena bo dogodek v kleti krčme
21.30 Dvorišče Knežjega dvorca KD Mešani komorni pevski zbor Celje
koncert
22.30 Galerija sodobne umetnosti Celje
Teater v galeriji, ponovitev
gostuje: KUD Abomo; vstop prost
NEDELJA, 18. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 19. 6.
16.00 do 18.00 Mestna plaža Hama perlice
ustvarjalna delavnica; vstop prost
Ostale prireditve
17.30 Osrednja knjižnica Celje Celje v štirih letnih časih
odprtje razstave fotografa Francija Horvata; vstop prost
19.30 Glavni trg_
Večer s Pihalnim orkestrom Celje
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
TOREK, 20. 6.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo s teto Justi
otroške delavnice; vstop prost
19.30 Glavni trg_
Močna kakor smrt je ljubezen
recital ljubezenske poezije; gostuje: Društvo Ljubiteljsko gledališče Teharje, vstop prost
SREDA, 21. 6.
10.00 do 16.00 Mestna plaža
Predstavitev poklica policist
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
12.00 Mestno središče »na zvezdi«
Zelene oaze, Save the Future 5, večmedijski projekt
izvaja: Andreja Džakušič; vstop prost
19.30 Gledališče Zarja Celje V. Möderndorfer: Na kmetih
premiera komedije v izvedbi Gledališča Zarja Celje
20.00 Glavni trg_
Slovesnost ob dnevu državnosti
v primeru slabega vremena bo dogodek v Celjskem domu
ČETRTEK, 15. 6.
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Samoa - rajski otok v Pacifiku
potopisno predavanje Damjana Jevšnika
PETEK, 16. 6.
8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem
13.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Kulinarik.si - Pozdrav poletju
kulinarično druženje z glasbeno skupino Trnje
18.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Podčetrtek Proslava ob dnevu državnosti
kulturni program učencev OŠ Podčetrtek in slavnostni govornik župan Peter Misja
19.30 Grad Komenda Polzela Odstiranja znanj prednikov: Presenečenje v svetlem znamenju -megalistike
predava: pater Karel Gržan 20.00 Zdraviliški dom Dobrna
Narodnozabavna noč s Klateži
20.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Minikoncert
SOBOTA, 17. 6.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem
POLETNA MUZE1SKA NOČ
17. JUNI] 2017 17th JUNE 2017
18.00-24.00
VSTOP PROST FREE ENTRANCE
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Ob 20. uri, dvorana Barbare Celjske
VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O ZNAMKAH
O zgodovini celjske filatelije in znamkah nasploh se bodo z varni pogovarjati člani Filatelističnega in numizmatičnega kluba Celje.
Ob 21. uri, Stara grofija DRUŽINSKO DREVO - PRAVILA IGRE
Po razstavi bo vodil avtor Matej Cepin.
MUZEJSKA TRGOVINA
20 Ж popust na publikacije PMC
INFORMACIJE:
T: 03/4280962 ALI 031612618 E: muzej@pokmuz-ce.si
8.00 Špica v Celju_
Pohod za zdravje na Brnico
pohod je primeren za ljudi vseh starosti in za družine z otroki
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica 10.00 Igrišče v Vojniku
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo in počastitev dneva državnosti
10.00 do 01.00 Fontana piva Zeleno zlato Žalec in okolica
Festival Zeleno zlato
kolesarska dirka po Sloveniji - leteči cilj, »kuhna« pri fontani, poletna muzejska noč in koncert Rock partyzani
NEDELJA, 18. 6.
15.00 Pri Planinskem domu v Marija Reki Festival Marija Reke
obujamo stare običaje, sledi druženje z ansamblom Reški trio in skupino Reški bend
16.00 Dom kulture Velenje
40. Spin show: V deželi Nije
poletna produkcija plesne šole Spin 18.00 Rdeča dvorana Velenje Mdance summer party
plesna produkcija
PONEDELJEK, 19. 6.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
TOREK, 20. 6.
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Psihoanaliza in film
predava: dr. Dušan Rutar
SREDA, 21. 6.
13.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalno druženje
delavnica za odrasle z Admiro Robin
18.00 Velenjska promenada
Večeri v amfiteatru
zaplešimo v poletje
Dobrodelne prireditve
PETEK, 16. 6.
19.30 Kulturni dom Dobje
Dobrodelni koncert za izvedbo oratorija
nastopili bodo: Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji ter operni in koncertni solist Darko Vidic
SREDA, 21. 6.
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Dobrodelna dražba likovnih del družine Španzel-Unkovska, Rotary klub Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in Golding klubom Žalec
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE

m
Ш
\
iS
®|5
Voditeljica:
гЖ ^- Jat-«
Vstop je prost!
Klavdija Winder
Ne zamudite najbolj
slovenske zabave leta!
Vojnik, 18. 6. 2017 od 15. ure
POSKOČNI MUZIKANTI LUNCA
GLAS METRI DO POLNOČI MURNI ŠKORPIJONI ANSAMBEL BRATOV ŽERJAV POTEP
ZAKAPANE MLADIKA MLADI KORENJAKI OGNJENI MUZIKANTI
ŠEPET KOROŠKI KVINTET KLAPA SKALA HARMONIKARSKI ORKESTER GOLIČNIK
	Generalni pokrovitelj:	radio celje	novi tednik *
TC&^lfn /4. d.o.o.	UMSFGRtST I		
Ted ni ko ve ^zaodbe
Št. 24 / Leto 72 / Celje, 15. junij 2017
Zasadili smo gredico naše medijske hiše „ .
Mladi športniki osvojili Žalec str. 34
»Učiteljica, mi bi radi še igrali!« str. 32
Rabarbarina pita
str. 35
26
INTERVJU
Nihče ne more spreme vsak lahko izboljš
Socialni pedagog in trener osebne odličnosti Jani Prgič
Veliko slovenskih šol je že polepljenih z nalepkami, ki označujejo osem krogov odličnosti. O sporih v šoli se vedno pogosteje govori kot o priložnostih za mediaci-jo, kjer mora vsak biti slišan in razumljen. V družinah, partnerstvih in delovnih kolektivih se vedno bolj zavedajo pomena življenja nad črto. Ob koncu šolskega leta smo k pogovoru povabili Janija Prgića iz izobraževalno-svetovalnega centra Mi, ki je eden najbolj učinkovitih ambasadorjev na področju osebne odličnosti.
Kot pravi, ni bil med najstniki, ki bi natančno vedeli, kaj si v življenju želijo. Prvi študijski poskusi so bili temu primerno priložnostne brce v prazno. Uvid, kaj bi rad v življenju počel, je dobil kot prostovoljec v zaporu na Dobu. Po končanem študiju slovenščine se je zaposlil v šoli in ob delu vzporedno vpisal še študij socialnega dela, smer delo z mladimi. Podiplomski študij je posvetil socialni pedagogiki. Danes deluje povsem samostojno kot svetovalec, predavatelj in trener socialnih veščin. Če je o vrstni-ški mediaciji, pozitivni disciplini in praktični uporabi nevzroznanosti v poučevanju sprva govoril le v šolah, danes vsaj polovico delovnega časa nameni delu v podjetjih.
Šolski sistem tudi vam vsaj sprva ni bil ravno pisan na kožo.
Vse šole se načeloma spreminjajo. Tisto, kar sem sam z zamikom ugotovil, je, da se izjemno težko učim, če sedim pri miru. Med študijem slovenščine sem prišel do sklepa, da to ne pelje nikamor. Ko sem namesto v predavalnico začel s knjigo hoditi v hribe in sem se učil na prostem po intenzivnem gibanju, so se stvari povezale v celoto. Možgani po sedemnajstih minutah sedenja dobijo informacijo, da je čas za spanje. Če si naspan in ne moreš zaspati pri pouku, pa čutiš potrebo po gibanju. Zato so na primer fantje lahko precej moteči pri pouku.
Strokovno znanje je eno, usposobljenost za obvladovanje razredne dinamike nekaj drugega. Učitelji sami opažajo, da imajo s tem veliko težav.
Tudi moja izkušnja je bila takšna. Didaktika slovenščine je govorila zgolj o tem, kako
snov približati otrokom in kako zastaviti učno uro, da bo primerna posamezni stopnji. O tem, kako se odzvati v izjemnih situacijah in kako vzpostaviti dobro skupinsko dinamiko, pa nič. Razmišljal sem, da bi bilo treba tovrstna izobraževanja vključiti že v pedagoški študij, a sem si kasneje premislil. Izkušnje so namreč pokazale, da imajo študentje tako malo stika z resničnim dogajanjem v razredu, da za večino tovrstnega znanja ne vedo, kaj naj z njim počnejo. V študentske obveznosti prihodnjih učiteljev bi bilo smiselno vključiti več prostovoljnega dela v različnih društvih in organizacijah, ki se ukvarjajo z mladimi. To je bilo na primer zame izjemno dragoceno. Seveda ne moremo mimo vseži-vljenjskega izobraževanja. Prvo leto, ko sem delal v šoli, sem imel stisko zaradi ene od učenk. Spoznal sem, da enostavno nimam dovolj znanja, da bi zadevo rešil. Vzel sem kredit in se ob delu vpisal na fakulteto za socialno delo. Ne pravim, da bi to morali narediti vsi, ampak to je bil moj način.
So krogi odličnosti prišli v šolo na pobudo učiteljev in ravnateljev ali tudi s priporočilom višjih ravni?
Z ustanovami, zavodi in ministrstvom, se ne ukvarjam. Sam v šoli predstavim psi-hološko-sociološki model in če je učiteljem všeč, jim dam nekaj idej, kako to prenesti otrokom. Smisel vsega skupaj je, da se neka šola ali katerakoli ustanova osamosvoji in ta koncept goji sama. Osem krogov odličnosti predstavlja osem temeljnih vrednot, kot so predanost, odgovornost, prilagodljivost, integriteta ... Gre za nikoli končan proces, saj moramo na teh osebnostnih področjih delati neprestano. Gojiti jih moramo v medosebnih odnosih med učitelji in učenci, med otroki in starši, med zaposlenimi in tako naprej.
O vrednotah se v naši družbi govori kvečjemu v smislu, da jih dandanes ni več.
Resnično ne maram posploševanja. Tisti, ki tako govorijo, običajno sploh ne vedo, kaj vrednote so. Vrednote so gonilo človekovega delovanja in so vedno prisotne. Tudi hrana je vrednota, vendar smo v času sodobnega preobilja na to povsem pozabili. Če bi se znašli v vojnih razmerah in pomanjkanju, bi
»Če doživljam stisko na profesionalnem področju, je to v prvi vrsti moja težava. Gre tudi za to, koliko vlagam vase in kaj sem pripravljen narediti, da se bom počutil drugače. To velja za vse poklice, ne samo za učitelje
Ne bo pomagalo, če rečem, da so vsi otroci razvajeni, da so vsi učitelji slabi, da starši naredijo premalo. Si preprosto v nekem položaju, v katerem si odvisen sam od sebe. Pa naj si učitelj pred dvajsetimi otroki ali pa zdravnik v ordinaciji z zahtevnim bolnikom. V večini primerov je za drugačen odziv v kriznih situacijah dovolj že drugačen uvid v dinamiko socialnih vzrokov in posledic.«
naenkrat postala hrana najvišja vrednota. Pri vrednotah se zgolj spreminja vrstni red oziroma pomembnost. Teh osem vrednot krogov odličnosti je izbranih na podlagi znanstvenih raziskav, kaj je skupno najbolj uspešnim podjetnikom, terapevtom, športnikom, umetnikom in drugim uspešnim ljudem, ki so dobro razvili svoje potenciale in talente. Če hočemo doseči nek cilj, mu moramo biti predani. Napake so nujne, pri iskanju različnih poti moramo biti fleksibilni. Integriteta pomeni, da tudi s svojim vedenjem potrjujemo tisto, kar govorimo, da nam je pomembno. Vse te vrednote so nujno povezane. Lance Armstrong je bil na svojih kolesarskih dirkah zelo
ega, a ekaj
#šf

predan, integritete zaradi jemanja poživil pa ni imel. Tudi Hitler je bil zelo predan, a brez vseh drugih vrednot je jasno, kam ga je vse skupaj pripeljalo.
Kaj je bistvo pozitivne discipline?
Ko govorimo o avtoritarni in permisivni vzgoji, tega ne moremo ločevati, ker kot osebnost nihče ni zgolj avtoritaren ali per-misiven. Gre zgolj za to, da se nekateri bolj in drugi manj zadržijo na enem ali drugem polu. Vedeti moramo tudi to, da starši naredijo najbolje, kar zmorejo, in nihče ni rad kritiziran. Bistvo pozitivne discipline je, da
^se naučimo biti prijazni in trdni hkrati. Prijaznost pomeni, da smo karse-da spoštljivi do otroka, trdnost pa, da smo prijazni do sebe.
V' t
niji v celoti preiti na takšen način dela, vendar bi bilo zelo dobro, če bi imela vsaka šola eno ali dve kinestetični učilnici. Dinamika dela v takšni učilnici je povsem drugačna in v glavnem odmoru se ne bi sprostila vsa energija, ki jo imajo otroci. Izkušnje kažejo, da kinestetične mize prinašajo samo prednosti. Nekatere šole v Sloveniji na tem področju že orjejo ledino, upam, da bodo tudi ostale dovolj pogumne za to. To bi lahko bil primer dobre prakse tudi za svet, namesto da ves čas pogledujemo k Fincem in čez mejo nasploh. Se pa bojim, da bomo čakali tako dolgo, da nam bodo to znanost prodali Nemci ali kdo drug.
Se tudi vam zdi, da se avtoriteta šole vedno bolj upogiba pod diktaturo predpisov in strahov?
Avstrijski psihiater Dreikurs je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja napisal knjigo, v kateri se lahko Slovenci še danes prepoznamo. Soočamo se z izzivom, ki je skupen vsem družbam, ki iz avtoritarnih režimov prehajajo v demokratičnega. Danes želimo vsi enakovredno razpravljati in biti slišani. To zahteva veščine, ki se jih je treba naučiti. Zdravnik se mora navaditi, da njegova bolnica ne bo ob vsaki njegovi besedi enostavno pokima-la, kot bi na primer naredila njegova mama. To je v demokratični družbi normalno. Tako imamo tudi starše, ki polemizirajo z učitelji, učiteljice, ki polemizirajo z zdravniki, nekdo tretji se spušča v razprave s policisti in z uradniki. Ne sodim, ali je to prav ali narobe, vendar se moramo v vseh poklicih naučiti to konstruktivno sprejemati. Slovenske šole poznam dovolj dobro, da lahko rečem, da je prizadevnih in sposobnih učiteljev ogromno. Na vseh področjih je vedno tudi možnost za izboljšave. Stisko pa ljudje najpogosteje izražajo prav na polju medosebnih odnosov.
V preteklih dneh je veliko prahu dvignila učiteljska kritika nacionalnega prever-

■

I
Л r-p
»V osnovi z vsakim vedenjem in vsakim dejanjem skušamo pridobiti občutek pripadnosti in pomembnosti. To izhaja iz pozitivne discipline in ta vzorec boste našli povsod. Če se v nekem kolektivu ne počutimo sprejeti in pomembni, bomo ob ponudbi za nekaj deset evrov višjo plačo v trenutku zamenjali službo. Če smo svojemu delovnem okolju pripadni in se počutimo pomembni, bomo o tem zelo dobro razmislil tudi za sto in več evrov višjo plačo.«
m
m....

Če vedno sami pobiramo perilo po hiši in pospravljamo za
Г drugimi člani družine, to do nas vsekakor ni prijazno.
Ste velik zagovornik poučevanja, ki je prilagojeno naravnemu delovanju možganov. Kot pravite, je povsem nenormalno pričakovati, da bi otroci več ur pri pouku sedeli pri miru. Kako si v slovenske šole utirajo pot kinestetične mize?
Gre za mize, ob katerih stojimo ali se delno gibamo. V svetu podjetništva so vedno bolje sprejete. Smo namreč sedeča družba, kar s seboj prinaša cel kup zdravstvenih težav, ki jih nekoč nismo poznali. V Kanadi, ZDA in Avstraliji že obstajajo šole, ki v celoti uporabljajo takšne mize, v Evropi obstaja le ena šola v Veliki Britaniji. Rezultati so odlični. Ne zagovarjam stališča, da bi morale šole v Slove-
možnosti za izbiro. Zato včasih pozabimo biti hvaležni za vse, kar imamo, in pozabimo videti, kar je v naši družbi dobro, pa naj bo v šolstvu, zdravstvu ali kjerkoli. Če bomo kar na splošno govorili, kako je vse narobe, bo vse propadlo. Vključno s kinestetičnimi mizami in z osmimi krogi odličnosti.«
janja znanja. Žalostno je, da so očitki že leta enaki, a se nič ne spremeni.
Jaz na ministrstva ne pišem. Moje vodilo je, da če nekaj ne deluje, uberem drugo pot. Sam uvajam spremembe tako, da neko dejavnost z otroki izvedem čim bolj kakovostno, to znanstveno podprem in potem delim z ljudmi, ki v tem vidijo dodano vrednost. Ne hodim preverjat po Sloveniji, a sem prepričan, da se je ogromno stvari prijelo in da delujejo. To počnem sam. Verjamem, da lahko vsi naredimo spremembo, vendar na področju, kjer imamo nadzor in vpliv. Osebno nimam nobenega vpliva na šolsko ministrstvo ali zavod za šolstvo. Lahko pa svoj program naredim karseda kakovosten, lahko poskrbim, da bodo kinestetične mize čimbolj uporabne. Lahko sedem na letalo in grem na drug konec sveta pogledat, kaj počnejo v nevroznanstvenem laboratoriju in kako lahko to koristno uporabimo tudi mi. Če bi se vsi ukvarjali zgolj s tem, kaj v resnici lahko spremenimo, bi bilo življenje veliko lažje. Če se komu zdi, da bi bilo treba ukrepati na sistemski ravni, se mora odločiti za delo v politiki. Zgolj govoriti, kaj bi moral nekdo drug, je najslabše.
Ampak to je najlažje. Če kažemo s prstom na druge, to ne zahteva nobenega truda.
Pa smo spet pri osmih krogih odličnosti. Integriteta pomeni, da v skladu s svojimi vre-
dnotami tudi delujem. Zame je pomembno, da učiteljem omogočim uporabo čim več praktičnih metod za delo z mladimi. Temu sem popolnoma predan in bom za to naredil veliko. Če mi kaj ne bo uspelo - napake dišijo po uspehu - bom prilagodljivo ubral drugo pot. Vem recimo, da bi zaradi težav s hrbtenico moral bistveno več narediti na področju telesne pripravljenosti in povečanja mišične mase. A za to imam precej manj predanosti in to me še čaka. Živeti v skladu s temi osmimi vrednotami ni preprosto. Na nekaterih
področjih mi uspe-	»Danes Je veC
va b°lj, na drugih individualizma in več
manj. Sporočilo pa je, da sem se odločil, kaj bom v življenju počel in to se trudim početi čim bolj kakovostno in tako, da prispevam k pozitivnim spremembam. Otroke rad učim zato, ker si želim, da bi nove generacije v večini primerov delovale tako. Če tega v družbi nimamo, potem nam tudi stotine nadzornih mehanizmov ne bo pomagalo.
Večini se nam zdi, da šola deluje v neki vzporedni resničnosti. Vi govorite o tem, da enake zakonitosti veljajo tako za družino, partnerstvo kot delovni kolektiv.
Ljudje smo si podobni. Odzivamo se na zelo podobne načine, ne glede na to, ali gre za družinskega očeta v Sloveniji ali predsednika uprave gospodarske družbe v Singapurju. Medosebni odnosi temeljijo na tipičnih vzorcih. Obstajajo na primer raziskave, po katerih je mogoče z več kot 90-odstotno gotovostjo napovedati, ali bo nek par ostal skupaj ali ne. Te vedenjske vzorce prenašamo v vse svoje življenjske situacije. V gospodarstvo sem zašel povsem po naključju. Nekoč je neka menedžerka videla, kaj počnem z otroki, in prišla do ideje, da bi bili to znanje in veščine uporabni tudi v njenem kolektivu. Odtlej me kličejo. Še nobene tovrstne ponudbe nisem poslal. Sem pa človek akcije in zagovarjam praktično delo. Nerad izgubljam velike besede ter na dolgo in široko predavam. Ko pridem v neko delovno okolje, me v prvi vrsti zanima, kakšen problem imajo, kaj želijo doseči in kakšna orodja potrebujejo. Če samo govorim o tem, kaj bi bilo dobro narediti, ob tem pa ne ponudim nobenega uporabnega nasveta, je vse skupaj brez smisla.
Torej se tudi v podjetjih vedno bolj zavedajo pomena socialnih veščin?
So razlike. V mnogih podjetjih še vedno mislijo, da bodo s prisilo, z nekim avtoritarnim režimom dosegli svoje cilje. Vodje v takšnih okoljih zelo pogosto izgorevajo. Seveda je vedno več podjetij, kjer res veliko vlagajo v razumevanje medosebnih odnosov, delovnih procesov, v znanje in metode, ki bi spodbujali sodelovanje in povezanost. To bi bilo toliko bolj nujno v tistih podjetjih, kjer v težki industriji delajo ljudje v zelo težkih pogojih, za tekočim trakom in za minimalno plačilo. Marsikdaj se pozabi, da je na drugi strani industrijskega traku človek. Če sem nekje vodja, je prva stvar, da v tednu ali dveh poznam vse ljudi, s katerimi delam. Ne glede na to, koliko jih je. To je osnova. Drugo je, da me mora vsak zanimati kot človek, kot oseba. In ne da v njem vidim nekoga, ki je zamenljiv od danes do jutri. To so temeljne stvari, ki jih marsikdo pogreša. Seveda so tu še prenizke plače in kršenje pravic, ampak govorimo o temeljnem človeškem odnosu. Tega se nisem toliko naučil na izobraževanjih kot iz zgleda doma. Moj oče je bil zidar. Kot delovodja me je jemal na gradbišče. Tam je bilo povsem vseeno, kdo so bili delavci okrog njega. Do vseh je imel izjemno človeški in spoštljiv odnos. Danes pa se preprosto pozablja, da je mnogo takšnih delavcev prišlo od daleč, da mesece niso videli svojih bližnjih, da so bili morda ogoljufani za pošteno plačilo. To je nepredstavljivo in sprto z vsako logiko. Veliko podjetij to počasi že razume.
To se lepo sliši, v realnosti pa se pogosto zgodi, da na vodstvene položaje pridejo prav ljudje s šibkimi socialnimi kompe-tencami.
Moj odgovor je vedno enak: tistim, ki niso primerni za določene položaje, bo morda kdaj kliknilo, da bodo naredili premik v pravo smer, ali pa jih bo situacija prisilila v to. Če pa jaz kot posameznik trenutno nisem v položaju, da bi lahko na to neposredno vplival, ne bom nič bolj zdrav, če o tem v nedogled razpravljam. Če smo nezadovoljni na delovnem mestu, se moramo vpraša-
ti, nad čim imamo nadzor. Z ner-ganjem in jezo nad šefom, ki nima socialnega čuta, ne spremenimo nič. Razen da sami sebi povzročamo veliko duševno škodo. Razmisliti moramo, kaj lahko storimo, da takšno stanje dolgoročno prenesemo, ali katere druge možnosti imamo. Nekateri s svojo nizko plačo jemljejo kredite za avtomobile, drugi pa raje za enako plačo vzamejo kredit za dodatno izobraževanje, da si poskušajo v življenju ustvariti več izbire. Ne glede na to, kar se človeku v življenju dogaja, mora razmišljati v krogu svojega aktivnega delovanja in realnih zmožnosti. In če želimo imeti več možnosti ter izbire v življenju, je v to treba nekaj vlagati. Četudi je sistemsko marsikaj treba spremeniti, je še zmeraj treba ohranjati osebno angažiranost pri reševanju problemov.
Prej ste omenili, da se kot tranzicijska družba učimo demokratičnega komuniciranja. Ko gledamo poročila v zvezi s korupcijo, z gospodarskim kriminalom in s podobnimi nepravilnostmi, je jasno, da se moramo naučiti še marsičesa. Zelo lahko je pasti v stanje otopelosti, ker se zdi, da se nič ne da spremeniti.
To je najslabša možnost. Nihče ne živi večno. To velja tudi za strukture na položajih, ki se obnašajo tako, kot nam ni všeč. Lahko sedim pred televizijo in si »nabijem« krvni tlak na dvesto, ali pa vstanem in nekaj ukrenem. Moja možnost in odgovornost je, da se še toliko bolj potrudim na svojem področju, v mojem primeru je to delo na področju šolstva. Lahko naredim majhno, vendar vidno spremembo na bolje v svojem lokalnem okolju. Lahko se vključim v društvo za pomoč mladim, starejšim, lahko otroke učim osmih temeljnih vrednot, lahko jih učim, kako naj se manj pritožujejo nad učitelji in sošolci in kako naj poiščejo stvari, ki jih lahko spremenijo. In ko naredimo nek dober socialni projekt, moramo o tem na glas spregovoriti, ker sicer imamo res občutek, da se nič ne spreminja na bolje. Ozrite se po šolah in številnih drugih ustanovah. Presenečeni boste, koliko dobrih stvari boste opazili.
Čez noč verjetno ne bomo postali Skandinavija, a kot pravite, upanje ostaja?
Vedno je upanje (smeh). Če bi mislil drugače, bi se predal. Ne bom iskal izgovorov, da če drugi počno nekaj slabega, se lahko tako obnašam tudi jaz. V Sloveniji od malega poslušam, da je nemogoče uspeti, če nimaš zvez in poznanstev. Sam v življenju nisem naredil niti ene stvari s pomočjo zvez. V nobeno podjetje nisem nikoli poslal ponudbe, kaj šele koga poklical. Svoje otroke bi rad naučil, da ni pomembno, kaj bodo počeli - pa če bodo keramičarji ali vodovodarji -pomembno je, kako bodo nekaj počeli. Če nekdo išče keramičarja za svojo kopalnico, ga niti približno ne zanima, čigav bratranec je. Kar šteje, je, ali zna dobro opraviti svoje delo. In v resnih podjetjih je to že nekaj povsem normalnega. Verjamem, da se bo naša družba na ta način počasi izčistila.
Razen če govoriva o javni upravi in državni birokraciji ...
No, ja. Ampak to spet ni področje, ki bi bilo pod najinim nadzorom (smeh).
SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA
Po meri kapitala ali državljanov?
Župan Dobrne Martin Brecl kritično o centralističnem upravljanju države
Občina Dobrna, ki ima približno 2.200 prebivalcev, je bila nekoč del nekdanje velike celjske občine in nato del vojniške občine. Dobrna živi drugače, po svoje, zato se je osamosvojila. Ob njeni omembi večina ljudi najprej pomisli na toplice in na turistični razvoj. Občani Dobrne so razpeti med dvema velikima slovenskima mestoma, med Celjem in Velenjem, kamor se jih del vozi v službo ali po opravkih.
Ob prazniku občine smo se pogovarjali z županom Martinom Breclom.
Kateri so glavni dosežki vaše občine od lanskega občinskega praznika, česa se najbolj veselite?
Kljub temu da so občinski proračuni podhranjeni, se čez leto nabere kar nekaj vsebin oziroma projektov. Obnovili smo sanitarne in garderobne prostore telovadnice, sanirali plaz v Zavrhu, asfaltirali tri ceste. Urejali smo center in invalidom prijazno občino. Prav tako smo obnovili del vodovodnega omrežja v centru, dograjujemo vodovoda Klanc in Brdce, očistili smo območje črnih odlagališč pri Novem gradu in uredili prostor za večje prireditve. Sofinancirali smo nakup nove gasilske črpalke. Ku-
pujemo tudi novo vozilo za potrebe osnovne šole in prevoze otrok. Število otrok raste tako, da odpiramo v vrtcu že osmi oddelek, kar nas zelo veseli.
Po dolgih letih krize je država v vedno boljši kondiciji, beleži visoko gospodarsko rast. Kako se to kaže v vaši občini?
Veseli smo, da krizni časi pojenjujejo tudi v naši državi, da je mogoče zaznati okrevanje in gospodarsko rast. To se odraža tudi v izjemni, več kot 80-odstotni zasedenosti naših turističnih zmogljivosti, kar nas uvršča v sam vrh slovenskih turističnih destinacij. Beležimo tudi zmanjševanje števila brezposelnih. Sicer pa občine pri tem kolaču - razen turistične takse, ki jo večinoma namensko vračamo nazaj v turistično in drugo javno infrastrukturo za potrebe turizma - nismo udeležene. Država pobira vse dajatve in davke in jih v obliki primerne porabe po prebivalcu vrača občinam. Vsi župani ugotavljamo in opozarjamo na približno dvajsetodstotno podhranjenost financiranja nalog, ki jih je občinam dodelila država.
V povezavi s kriznimi leti je posebnost Občine Dobrna, da je imela izje-
RADO VITEZ S. P.
Suhomontaža Štajerska
V podjetju ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, RADO VITEZ s.p., opravljamo zaključna dela v gradbeništvu. Specializirani smo za montažo suhomontažnih sistemov.
Rado Vitez s.p. Dobrna 15C, 3204 Dobrna Tel.: 041667 562
Župan Martin Brecl
Komu priznanja?
Za letošnji občinski praznik bo najvišje priznanje, zlati grb, prejela družba Terme Dobrna. Prejela ga bo zaradi velikega doprinosa k prepoznavnosti kraja in vpliva na njegov razvoj ter blaginjo.
Srebrna grba bosta prejeli veteranski organizaciji, območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in društvo Sever. Bronaste grbe bodo prejeli prizadeven župnik Milan Strmšek, Stanislava Kranjc iz krajevnega Rdečega križa in Fantje iz Zavrha. Podeljenih bo tudi več županovih priznanj. Za izjemne uspehe na zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade bodo to priznanje prejeli uporabnika CUDV Dobrna Vinko Rešetar in Albin Kolar, športnica invalidka leta Maruša Golčer ter prejemnik študentske Prešernove nagrade geolog Aleš Šoster.
Podelitev priznanj bo med osrednjo prireditvijo občinskega praznika, ki bo 15. junija ob 18. uri.
mno visoke proračune in zelo velike naložbe prav v letih splošne krize. Letos, ko je splošno stanje ugodnejše, je naložb manj. Kako vse to komentirate?
Časi finančne perspektive 2007-2014 so bili časi skladnega regionalnega razvoja naše države, ki je takrat imela tudi ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. To je razumelo potrebe svojih državljanov po razvoju države od spodaj navzgor oziroma kaj potrebujejo ljudje v okoljih, kjer živijo. Temu primerno so se takratne vlade z Evropsko komisijo dogovorile in pripravile tudi ustrezne mehanizme črpanja evropskih razvojnih sredstev, kjer je bila občina Dobrna izjemno uspe-
šna. V tem obdobju smo opravili za približno osem milijonov evrov naložb, od tega približno polovico iz evropskih razvojnih skladov in drugih virov.
Z ukinitvijo ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je vlada uvedla centralistično upravljanje države tak, da je njen razvoj, kot kaže, bolj po meri kapitala kot po meri njenih državljanov. Tako je zasnovana tudi finančna perspektiva 20142020, ki večini slovenskih občin - razen enajstim mestnim - ne zagotavlja skoraj nobenih razvojnih sredstev. Posledice takšne politike države je mogoče videti v proračunih občin.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
V znamenju klasike
Na Dobrni je bilo v nedeljo odprtje poletnega festivala Emars, ki je posvečen klasični glasbi. V programu so napovedani tako domači kot tuji izvajalci iz Estonije, Nemčije, Švice in Francije. Koncerti so brezplačni.
Na uvodnem nedeljskem koncertu sta nastopila godalni orkester, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki iz Puchheima v Nemčiji, in simfonični orkester Glasbene šole Nazarje. »Letošnje poletje bo v Termah Dobrna glasbeno in kulturno nasploh bogato,« napoveduje Nina Čokl iz term. Festival je pripravljen v sodelovanju med termami in Kul-turno-umetniškim društvom Emars iz Velenja.
Tako bo prihodnji mesec, 7. julija, na festivalu Emars nastopil simfonični orkester Konservatorija Tallin, ki povezuje šestdeset dijakov najboljše takšne izobraževalne ustanove v Estoniji. V drugi polovici julija bo sledil koncert mladinskega komornega simfoničnega orkestra iz švicarskega Winterthura in sredi avgusta nastop mladinskega simfoničnega orkestra iz Zgornje Bretanje, to je iz Francije.
Zadnji koncert festivala bo 25. avgusta, ko bodo imeli glavno besedo slovenski glasbeniki. Nastopili bodo flavtist Matej Zupan, klarinetist Jože Kotar in violinist Janez Podlesek. Festivalski koncerti se bodo zvrstili v parku, cerkvi in dvorani Zdraviliškega doma.
BJ
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Pri športnici invalidki leta
Iz občine uspešnih mladih športnikov invalidov - Maruša Golčer je prejela naziv športnice invalidke leta 2016
Z Dobrne odmevajo veliki uspehi mladih športnikov invalidov. Na letošnjih zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade sta bila v krpljanju izjemno uspešna uporabnika Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. To sta svetovni podprvak Vinko Rešetar in Bine Kolar, ki smo ju že predstavili. Žensko športno čast Dobrne brani komaj šestnajstletna domačinka Maruša Golčer, plavalka, ki ima že deset različnih zlatih medalj. Občanka Dobrne je pred nekaj tedni prejela naziv športnice invalidke leta 2016. Podelila sta ji ga Športna zveza Velenje in Mestna občina Velenje.
Uspešno Marušo smo obiskali na njenem domu v Klancu, visoko nad Dobrno. Od tam odhaja v šolo in na plavalne treninge v Velenje. Na Gol-čerjevi domačiji so kar tri hčerke, ki so vse plavalke. Marušina leto mlajša sestra Anja po uspehih za svojo sestro ne zaostaja veliko. Maruši je Velenje podelilo priznanje športnice leta za lanske uspehe na državnem prvenstvu v Radovljici, in sicer za kar dve prvi mesti in eno drugo mesto. Podobno uspešna je bila na lanskih plavalnih tekmovanjih v Velenju, na Reki in v Splitu.
Navdušena plavalka
Maruši, ki je dekle s posebnimi potrebami, njeni veliki športni
V družini Golčer iz okolice Dobrne so kar tri hčere navdušene plavalke. Najstarejša, Maruša, je aprila v Velenju prejela naziv športnica invalidka leta 2016.
uspehi na začetku niso pomenili prav veliko. Nato ji je začelo biti to, da prejema medalje, všeč: da ji ploskajo in da se drugi z njo veselijo njenih dosežkov. Marušina tre-
Maruša Golčer s trenerko Katarino Praznik. Na proglasitvi za športnico invalidko leta 2016.
nerka Katarina Praznik je seveda poudarila, da si je treba po uspehih še bolj prizadevati. Ob današnjem prazniku občine Dobrne bo prejela še posebno županovo priznanje, ki dokazuje, da so na uspešno plavalko pozorni tudi v domačih krajih. »Na priznanje smo zelo ponosni. Prav tako na pot, ki jo je bilo treba opraviti do takšnega priznanja,« je povedal plavalkin oče Andrej. In pot ni bila ravno kratka. Za Maru-šine uspehe je pravzaprav zaslužna vsa njena družina.
»Na plavanje hodim ob torkih, četrtkih in petkih,« je povedala Maruša, športnica invalidka leta 2016. »Navdušena sem!« je še komentirala podeljen velenjski naziv in nam predstavila nekatere od številnih prejetih medalj. »Ta je iz Avstrije, ta iz Velenja, ta iz Radovljice, ta iz Brestanice ...« je povedala med zvončkljanjem medalj. »V sredo se bom odpeljala na Češko, v Brno. Vrnila se bom v nedeljo,« je povedala o poti na eno od tekmovanj. To je tekmovanje Emil Open, evropske igre invalidne mladine. Predlani je nastopila na evropskih paraolimpijskih igrah v Varaždinu, ki bodo letos jeseni v Italiji, in sicer v Liguriji, kjer bo prav tako sodelovala. Letos je nastopila že na več tekmovanjih po Sloveniji, med drugim na Mariničevem memorialu v Velenju. In na katerem tekmovanju ji je bilo doslej najbolj všeč? »V Velenju, tujini in Splitu ter Zagrebu,« je odgovorila.
Na plavalno pot
»Najprej se je pojavila želja oziroma potreba, da bi Maruša znala plavati,« je o začetku njene plavalne poti povedala njena mama Jadranka, učiteljica. »Z možem ji plavanja sama nisva znala dovolj predstaviti. Ko je začela obiskovati prvi razred, se je pojavila možnost za učenje po Halliwickovi metodi,« je še povedala mama. Maruša je bila nato vključena v Plavalni klub Velenje, in sicer v skupino za otroke s posebnimi potrebami. Vsakemu otroku se na začetku posveti po en prostovoljec. Maruša je
bila takrat stara sedem let, starša sta v plavalni klub hkrati vključila še mlajšo hčer Anjo, ki ima tudi posebne potrebe. Za plavalce s takšnimi potrebami na treningih in tekmovanjih prav tako veljajo pravila, ki jih ne smejo prekršiti. Tudi to na primer, da se morajo, preden se v bazenu obrnejo, dotakniti njegovega roba. Sicer je plavalec diskvalificiran. In tretja Golčerjeva plavalka? Najmlajša hči Vika, ki se je rodila povsem zdrava in obiskuje običajno šolo, je v šaleški prestolnici vključena v klub skladnostnega plavanja Rusalka. To plavanje je bolj podobno plesu v vodi.
Za avtiste, ki imajo težave pri vključevanju v okolje in težave zaradi pomanjkanja domišljije, je plavanje nasploh zelo pomembno. Med treningi in tekmovanji se tako Maruša in Anja družita ter zabavata s sovrstniki, kar je kot kaže prispevalo k večji komunikativnosti obeh deklet. Drugačnost starejših deklet se je pokazala že v vrtcu in Občina Dobrna se je izkazala tako, da je na prošnjo staršev poskrbela za njuna spremljevalca. »Tisto, kar je bilo zanju storjeno v predšolskem obdo-
bju, zdaj žanjemo,« je vesela mama obeh deklet. Obe sta tako postali tudi bolj vodljivi. S takšnim otrokom je treba seveda veliko delati. Otrok s posebnimi potrebami ni malo, za prihodnje šolsko leto je v dobrnski vrtec vpisanih sedem novih.
Glasba, risanje
»Otroka je treba sprejeti takšnega, kot je, in ne pri njem iskati, česar ne zna in ne zmore. Treba je poiskati tisto, kar zna,« je povedala na vprašanje, kaj svetuje staršem otrok s posebnimi potrebami, mama uspešnih plavalk. »V posebnem šolskem programu, ki ga obe obiskujeta v Velenju, sem začutila srečo obeh. Zato, ker tam delajo za življenje, tam lahko Maruša med drugim nastopa in se izraža,« je o šolanju svojih starejših deklet povedala mama Jadranka. Tam je manj strogo šolskega dela, ki povzroča stres. Čeprav je Maruša znala brati, še preden je prestopila šolska vrata.
Center za vzgojo in izobraževanje Velenje nudi otrokom s posebnimi potrebami dva šolska programa: to je za nižji izobrazbeni standard, ki je za otroke z lažjo motnjo, in prilagojen program, ki je za otroke z zmerno, s težjo in z najtežjo motnjo. Starša sta z velenjsko šolo zelo zadovoljna in mama pravi, da tam delajo učitelji, ki svoje delo resnično opravljajo z dušo. Gre za manjše skupine, kjer se lahko učitelji bolj posvetijo posameznikom. Obe Golčerjevi dekleti zato radi hodita v šolo.
Športnico leta veseli marsikaj. V šolskem pevskem zboru poje že od prvega razreda osnovne šole, saj v glasbi resnično uživa. Pozna številne ansamble, soliste, domače in tuje skladbe. Prav tako hodi k uram angleščine, ki se je uči po besedilih skladb. Pred nekaj leti je bila najprej navdušena nad narodnoza-bavno glasbo, zdaj jo bolj navdušujeta na primer Mariah Carey in Leona Lewis. Maruša nastopa tudi na šolskih prireditvah, v krajših igricah, ki jo tako zelo pritegnejo, da se nauči celo besedila soigralcev. Prav tako jo navdušuje likovno ustvarjanje in lani je na republiški razstavi Likovni svet otrok prejela zlato priznanje. Pritegnejo jo različni motivi, narisala je na primer zasedbo Perpetuum Jazzile.
BRANE JERANKO
Foto: BJ in arhiv družine Golčer
Maruša Golčer s pokalom velenjske športne zveze in velenjske mestne občine
»Glavna prednost razvoja je v naših ljudeh«
Tako pravi rečiški župan Vinko Jeraj ob občinskem prazniku
Občina Rečica ob Savinji je prvi dan tega leta praznovala svoj uradni deseti rojstni dan. Ko se je odcepila od mozirske občine, je nastala samostojna občina, ki ima 2.300 prebivalcev. Svoj praznik praznuje v spomin na leto 1899, ko je bilo ustanovljeno kmetijsko društvo, in v spomin na podelitev trških pravic leta 1585.
Ob prazniku občine smo se pogovarjali z županom Vinkom Jerajem.
Leto jea naokoli. Zaradi česa j ti reciška občina od lanskega občinskega praznika bogatejša, naprednejša?
Če govorimo o vidnih naložbah, smo bogatejši za kakšen urejen cnstni odsek, Isar lajša življenje našim občanom. Ein ega od od sekov bomo slovesno predali name nutu di v o kviru p raznič-nih prireditev. Sanirali smo tri plazove in po prestavitvi trafo postaje na Trnovcu uredili cestišče, vključno s protihrupno ograjo. Za nam i je uradno odpr tje ene večjih naložb - obnove in nadgradnje čistilne naprave v Lokah. Ta je po eni strani nujna za dobrobit občanov in po drugi strani dokaz, da se v občinskih upravah Zgornje Savinjske doline znamo pogovarjati in dogovarjati. Veseli smo prostorov nove knjižnice, pripravljamo projekt vodovo da Grušovlje, ki In o v leSošnjem letu tudi končan. Prav tako
Župan Rečice ob Savinji Vinko Jeraj
dobitve dodatnih cestnih odsekov, dogovarjamo se tudi za nadgradnjo projekta Medgen borza. Ob vsem tem upamo in držimo pesti, da bodo pristojni na ministrstvu za promet z mrtve točke premaknili pogajanja za gradnjo nujno potrebnega krožišča na Reneku.
V	čem so po vašem mnenju glavne prednosti občine, ki jo vodite, in kje so po vašem mnenju možnosti njenega nadaljnjega razvoja?
Glavnaprednost je v naših ljudeh, ki soustvarjajo usmeritve in razvoj občine. Sicer največ upov polagamo v razvoj turizma, pri čemer so v prvi vrsti pomembne pobude posameznikov. Občinska uprava bo tudi poskrbela za ustrezno infrastrukturo.
V	vašo občino prihaja precej turistov. Kaj jim
lahko ponudite, kaj ste zanje doslej storili in kaj še nameravate storiti?
Zaradi Kampa Menina, enega najlepših slovenskih kampov, se v občini v resnici ustavi precej turistov. Zanje urejamo pešpoti, uredili in označili bomo več kolesarskih poti, postavili klopce in podobno. Največ bi turisti pridobili z uspešno izvedenim projektom Biseri naravne dediščine, saj bi uredili območje okrog kampa in ponudili dodatne možnosti za preživljanje dopustniških dni. Sicer bo turistično društvo letos prvič v dogovoru z lastnikom kampa pripravilo sejem, na katerem bo predstavilo tujim turistom - poleg možnosti nakupa lokalnih izdelkov - nekaj naših običajev.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
smo se lotili izdelave več dokumentov identifikacije investicijskega projekta, ki bodo v prihod nje še kako vplivali na življenje v naši občini. (Gre1 za izdelavo DIIP za prenovo trškega jedra, za projekt Biseri naravne dčdiščine, sklenitev javno-zasebnega partnesstva za koncesije za ceste1 in še kaj.
Zagotovo p a smo v letu dni bogatejši za obilo novi h spoznanj, znanj, vedenj in kakovostno preživetih pro-stočasnih uric, kar so lahko pridobili naši občani med različnimi dogodki tako v
Medgen borzi kot v okviru društev.
Kaj nameravate letos v občini še postoriti?
S privolitvijo občinskih svetoinikov nas čaka priprava doku mmntacije z a javno-za-sebno par tnerstvo, morebiti bomo začeli urejati trrko jedro. V sodelovanju s partnerji iz Zagreba upamo na uspešno prijavo za projekt Biseri naravne dediščine, kar t)o lahko pomenilo uie-janje večjega prostora ob reki Savinji- Gradili bomo lokalni vodovod, čakajo nas sanacija plazu in poso-
Kdo bo prejel o bčinska priznanja?
Letošnje najvišje priznanje rečiške ob čine, zlati grb, bo prejel Milan Cajner. Bil je med glavnimi pobudniki in nato ustanovitelji Športnega društva Gmajna. Veliko svojega prostega časa je posvetil gradnji varpoljskega športnega parka.
Prav tako je veliko prispeval, da j e psišlo do ustanovitve rečiške občine, kjer je bil nato dejaven kot; svetnik in podžupan. Srebrni grb občine bo prejelo Turistično društvo Rečica ob Savinji, ki je lani praznovalo rrideset let delovanja in je med najdejavnejšimi društvi. Letošnjj bronasti grb je občina namenila Alešu Krančiču za prispevek k pre-poznevnosti občine in še za druga prizadevanja.
Ob obletoicahsvojega delovanja bosta županovo priznanje prejela Društvo letalcev Zgorpje Savinjske doiine in rečiška lovska družina. Za odlične učne dosežke v času osnovne šole bodo dobüi županovopriznanje mladim učenci Julija Breznik, Filip Gerdina, Laura Krančič in Klara Mikek.
Priznanja bodo podeljena med slavnostno sejo občinskega sveta, ki bo v soboto, 17. junija.
BrankoKolenc
BftS&B

v*.
0KSSSS
3
Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina JiS EnellentSME
Branko Kolenc s.p., Gaji 46,Trnovlje pri Celju, SI-3000 Celje tel: + 386 3 4254 300 WWW.transport-kolenC.si e^i-i«
Transport blaga po EGS (cerade, hladilniki)
Logistika za Grčijo, skladiščenje, pretovor
Gostinska ponudba »Bar EK« - terasa
Gradnja in prodaja stanovanjskih hiš
JOCISTIIUKOIEKC
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Zgornjesavinjski učenci ob reki Savinji na območju, kjer ostaja pristna.
Dan najdaljše čisto slovenske reke
V rečiški občini ustvarjalni Dan za Savinjo - Od potočnih rakov do daljnih zvezd
David Šmit iz Osnovne šole Rečica ob Savinji:
»Živim zelo blizu Savinje, približno dvesto metrov stran od nje. Poleti se ob Savinji sončimo, k reki grem skupaj z mamico, očijem in bratrancem. Voda Savinje mi ni všeč, saj ni dovolj topla. Raje imam morje. Savinjo imam vseeno rad.«
Občina Rečica ob Savinji je bila zadnji petek v znamenju Dneva za Savinjo. »Savinjo smo prepoznali kot zelo pomembno slovensko reko z različnimi posebnostmi. To smo želeli
predstaviti tudi lokalnemu
prebivalstvu, še posebej otrokom,« je o pobudi za celodnevno prireditev povedal Darij Krajčič, direktor republiškega zavoda za varstvo narave. Zavod je
prireditev pripravil v sodelovanju z občino.
Savinja je posebna že zato, ker je najdaljša slovenska reka, ki izvira in se v celoti izliva na ozemlju Slovenije. Ta reka ima poseben status, njen zgornji del je celo posebej zavarovan. Nekateri deli Savinje so namreč še pristni in tudi nekateri njeni pritoki so še zelo naravni. Nižje od Letuša so tudi regulacije reke, ki za današnje potrebe ne ustrezajo več. »Danes dajemo reki več prostora in ji pustimo, da vijuga, ustvarja okljuke in tudi rokave,« je poudaril Krajčič. V razvitejšem svetu reke z renaturacijo že spravljajo v njihovo prvotno stanje. Pri nas je to šele na začetku.
Ni sovražnica
Ob Savinji se je na poligonu grušoveljskih gasilcev v petek
Učenci so bili na Dnevu za Savinjo zelo vedoželjni.
zjutraj zbralo približno štiristo učencev zgornjesavinj-skih osnovnih šol in otrok iz vrtcev. Svet Savinje in območja ob njej so jim predstavili gasilci, jamarji, čebelarji, vodniki službenih psov, predstavniki zavoda za gozdove in še marsikdo. »Otrokom smo predstavili loge, kjer rastejo drugačne drevesne vrste kot v večini gozdov. Ta gozd ima za okolje drugačen pomen in je za obrežje Savinje varovalnega pomena,« je obrazložil Blaž Presečnik iz območne enote zavoda za gozdove v Nazarjah.
Skulptura iz kamenja ob Savinji
»Otrokom smo vse to predstavili zato, da bodo s to reko znali živeti in se je ne bodo bali, saj občasno poplavlja. Tudi ko poplavlja, ni naša sovražnica, saj le pokaže svojo dinamiko, s katero so naši predniki znali živeti bolje, kot znamo mi danes,« je med pogovorom poudaril direktor zavoda za varstvo narave. Omenil je, da se Savinje ne sme kanalizirati in da ji je treba dopustiti tudi razlivanje, saj se bodo sicer pojavile težave nižje ob reki, okoli Celja.
Savinja nekoč
»Zlasti mlajši si ne morejo predstavljati, kakšno je bilo življenje ob Savinji pred stoletjem in kaj je tukajšnjemu življu pomenila nekoč,« je povedal rečiški občan Jože Tlaker, ki je imel popoldne predavanje o Savinji in njenih ljudeh.
Nekoč je bila ta reka pomembna za preživetje domačinov. Po gospodarski plati je bilo zanje pomembno spla-varjenje lesa po njej, Savinjin gramoz in pesek sta bila domačinom v pomoč pri gradnji domov. Na Rečici ob Savinji je delovala celo splavarska zadruga. »Danes les prevažajo tovornjaki in >flosarija< je le še na Flosarskem balu, za turiste. Savinja postaja rekreacijsko, sonaravno območje, kar je tudi prav,« opaža Tlaker. Namesto »flosov« da-
nes potujejo po Savinji kajaki in kanuji. Ob Savinji je tudi turistični kamp Menina, kjer so številni gosti predvsem iz držav Beneluksa. Na območju rečiške občine je tudi območje Nature 2000, ki je med grušoveljskim mostom in Špendetovim jezom.
Ustvarjalni Rečičani
Na Dnevu za Savinjo je bilo še veliko zanimivega. Na poligonu grušoveljskih gasilcev ob Savinji je bil tudi sklop Rečica se predstavlja, kjer so se predstavila različna društva,
vse od kulturnega do Jadralnega kluba Savinja, ki je prikazalo ustvarjanje vozlov za plovila. Med drugim je bilo mogoče poslušati tudi predavanje o potočnih rakih.
Na tekmovanju Šaljivo ob reki, kjer so se pomerile ekipe zgornje savinjskih in šaleških občinskih uprav, so zmago slavile Luče. Planinsko društvo je napotilo po-hodnike k Savinji in ob njej, prav tako so bile podeljene nagrade likovnega natečaja, na katerega so učenci poslali približno dvesto del. Ta so na ogled v rečiški osnovni šoli, na Rečici pa je bilo tudi odprtje dveh razstav: celjski zgodovinski arhiv jo je pripravil na temo vode, društvo zgornjesavinjskih likovnikov Gal je svojo razstavo poimenovalo Kamen na platnu.
Ustvarjalno je bilo tudi zvečer, ko je bil ob vodi družabni večer, kjer so udeleženci peli ob tabornem ognju. Še več, ko se je stemnilo, je Dan za Savinjo postal noč za to reko. Udeleženci so med zvezde pokukali skozi teleskop, in sicer skupaj z rečiškim rojakom in znanstvenikom astrofizikom dr. Bojanom Vršnakom, vodjo observatorija na Hvaru.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Neja Nadlučnik iz Osnovne šole Ljubno ob Savinji:
»Na Dnevu za Savinjo smo med drugim izvedeli, od kod so fosili, spoznali smo nove rastline, videla sem tudi reševalne pse. Izdelala sem si dinozavra. Ob Savinji sem rada, ko je zunaj toplo. Tudi za savinjske splavarje sem že slišala. To so bili tisti, ki so s >flosom< vozili les v tuje države.«
Domačin Jože Tlaker je predaval o Savinji in njenih ljudeh.
Matic Tevž iz Osnovne šole Nazarje:
»Danes smo izvedeli med drugim, kako se čebele razmnožujejo in kako izdelujejo svoje satovje. Opazovali smo tudi dvoživke in spoznavali tujerodne, invaziv-ne rastline, ki so se zelo razmnožile in zaraščajo druge rastline. S Savinjo živim tudi tako, da se poleti v njej veliko kopam. Prav tako opazujem ribiče, kako lovijo ribe in podobno. Vem tudi za nekdanje splavarje na Savinji, saj igram pri godbi, s katero nastopam na Flosarskem balu.«
32
REPORTAŽA
»Učiteljica, mi bi radi še igrali!«
Z mladimi gledališčniki OŠ Franja Malgaja na državno srečanje otroških gledaliških skupin
Z besedami, napisanimi v zgornjem naslovu, so se ob koncu uspešnega nastopa poslovili mladi gledališčniki iz OŠ Franja Malgaja Šentjur od svoje mentorice in potrdili moje razmišljanje, da je današnja mladina nadebudna, radostna, inovativna in polna energije, kolikor ji pridejo naproti pravi mentorji. Če svet stoji na takšni mladini, ni strahu za našo prihodnost.
Kot veliko ljubiteljico gledališke umetnosti me je navdušila novica, da so člani Teatra (nade)budnih iz OŠ Franja Malgaja s predstavo Prosto po Gorencu med dvanajstimi najboljšimi gledališkimi šolskimi skupinami v Sloveniji. Z mentorico profesorico slovenskega jezika Bojano Potočnik so z inovativno predstavo postavili nove meje kakovosti. Da jih bom spremljala na Dolenjsko na državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije, ki ga organizira javni sklad za kulturne dejavnosti, mi je bilo že kar kmalu jasno.
Kako se je začelo?
Lani poleti je podobno kot številne Slovence mentorico in profesorico slovenskega jezika Bojano Potočnik navdušila knjiga sLOLvenski klasiki avtorja Boštjana Gorenca - Pižame. V knjigi velikani slovenske književnosti in njihovi junaki vstopijo v svet medmrežja in njegovih različnih oblik - od Facebooka in čivkov do SMS--sporočil in elektronske pošte. Na prijaznejši način želi Pižama s to knjigo mladim približati slovensko literaturo. Navdušena učiteljica je na podlagi prebrane knjige navdušila tudi devetošolca Blaža Pavliča in skupaj sta se lotila pisanja osnovnošolske komedije. »Ob začetku šolskega leta mi je učiteljica Bojana pokazala prvo sceno komedije in me vprašala, če bi ji pomagal. Ker mi je bilo zanimivo, sem privolil v sodelovanje. Pisala sva v skupni dokument, ki sva ga dopolnjevala in brusila,« je pisanje opisal Blaž Pavlič, ki v predstavi igra tudi samega sebe. Vsi mladi igralci imajo namreč vloge, ki so napisane po njihovih osebnostih. Tako ima Oskar Kovačič glavno vlogo košarkarja, ki mu v predstavi grozi negativna ocena iz slovenščine in učiteljica za pozitivno oceno zahteva najmanj poznavanje slovenskih klasikov. Oskarju je gledališče že od nekdaj blizu. »Najbolj mi je všeč, da igram samega sebe. Poleg tega mi je način Pižamovega podajanja sporočil zelo všeč, njegova knjiga pa se mi nasploh zdi najboljša. Predstave so zanimive, če jih tako narediš,« je dodal mlad Oskar. Oskarjevo simpatijo igra Maja Kovačić, ki jo je najbolj navdušilo to, da je lahko igrala vlogo, ki ji je zelo podobna, poleg tega je v predstavo vključila ples, ki ji zelo veliko pomeni. Vlogo zelo pridne sošolke, vedno pripravljene pomagati, igra Neža
Z veseljem spremlja nastope in dosežke svojih učencev tudi ravnatelj šole Marjan Gradišnik, ki meni, da uspehi ne pridejo sami od sebe. »Za njimi stoji veliko vloženega časa in truda otrok in strokovnih mentorjev. Ponosen sem na vse te učence in sodelavce. Vem, da so poleg znanja v šoli pridobili veliko samozavesti, odgovornosti in veščin javnega nastopanja ter pri tem zgradili odnose, ki povezujejo. Mladi so me navdušili z odgovornim pristopom do dela, z obilico inovativnosti in s sproščeno igro, ki jim je bila v zabavo. Verjamem, da bodo svoje delo nadaljevali, bogatili sebe in slovenski kulturni prostor.«
Artnak, ki je tudi v resničnem življenju vzorna učenka. Neža se na odru odlično počuti in ji gledališče pomeni sprostitev. »Ker v igri igram samo sebe, z učenjem besedila nisem imela težav in sem zelo rada hodila na vaje. Upam, da bom lahko še v kateri predstavi nastopila tudi drugo leto.«
Gledališče, ki prebuja
Mlade gledališčnike je na Dolenjsko spremljala tudi učiteljica in mentorica Bojana Potočnik, ki svojo ljubezen do gledališke umetnosti z neverjetnim žarom prenaša na mlade. V Teater (nade)budnih želi zvabiti mlade, ki znajo opazovati
svet okoli sebe in se nanj odzvati. Tri ali štiri leta nazaj, ko je šolsko gledališče postalo že skoraj del malgajevske tradicije, si je Potočnikova zamislila, da bi si mladi nadeli ime, s katerim bi se poistovetili. »Teater (nade)budnih je besedna igra. Živimo v času, ko moramo biti vsi zelo budni, hkrati pa
verjamem, da so mladi naša prihodnost, kljub temu da se pogosto zgražam nad svetom. Mladi kljub dostopu do informacij na vseh mogočih družbenih omrežjih in v spletnih medijih izjemno težko ločijo zrno od plev. Zato želim, da gredo iz mojega gledališča budni,« je povedala Bojana Potočnik.
V Novem mestu so gledališčniki predstavo ponovili že šestič in Potočnikova jim je dala še zadnje napotke pred odhodom na oder. »Uživajte, je moj zadnji napotek. Igralci me tako z vsako novo ponovitvijo in v novi predstavi navdušijo z lastno ustvarjalnostjo, s sproščenostjo in s tem, kako se dobro poistovetijo z vlogo. A vlogo lahko dobro čutijo takrat, če jih mi mentorji navdušimo in jim pustimo svobodno pot, da lahko v delo vložijo kanček sebe. Čutim se dolžno, ker nacionalno preverjanje znanja uničuje materinščino, da kot profesorica slovenščine povem, da je zunaj veliko krasnih stvari, ki jih šola zamolči oziroma priskuti s svojimi interpretacijami ter ne dovoli razmišljanja z lastno glavo. Želim, da so učenci predvsem bralci in ljubitelji gledališča. Da so pozorni na svet okoli sebe in da se zavedo, da je svet lep.«
Nad igro navdušen Boštjan Gorenc -Pižama
Na drugi ponovitvi predstave pred šentjurskim občinstvom, ki je bila del selekcij skega ogleda za regijsko tekmovanje, je bil tudi Boštjan Gorenc - Pižama, ki je bil nad delom navdušen. »Gorenc je po predstavi tudi ocenjeval predstave. Z dramskim igralcem Bojanom Maroševičem sta pohvalila sproščenost, ki je vela iz igralcev. Maroševič je pohvalil mojo režijo, saj da sem igralcem omogočila, da so igrali sami sebe, in ravno zaradi tega sta prišla do izraza vsa mladostna igrivost in pro-nicljivost, ki sta po njegovem mnenju redki vrlini na odrskih deskah.«
Z gledališčem zastrupljeni učitelji
Ko sem mlade gledališčnike z občudovanjem opazovala in jih hvalila pred mentorico, je mojim ugotovitvam samo pritrjevala. »Krasni so. Četudi so bile vaje v času pred poukom, niso nikoli zamujali. Delo z njimi je zame najlepši del poklica.«
Mladi šentjurski gledališč-niki so se z državnega srečanja vrnili z zlato plaketo, ki jo bodo postavili poleg lanske, ko so se med dvanajst najboljših otroških gledaliških skupin uvrstili njihovi mlajši kolegi gledališčniki s predstavo Štiri črne mravljice v režiji Alenke Žolgar Jakopčič. Bojana Potočnik meni, da so uspehi rezultat dobrega sodelovanja med učitelji. »Učiteljice uspeha kolegic ne doživljamo kot konkurenco, ampak se druga od druge učimo, spremljamo gledališko produkcijo, smo same navdušene obiskovalke gledaliških predstav. Kajti če smo učitelji navdušeni nad gledališčem, lahko enostavno navdušimo in zastrupimo tudi učence.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Jure Godler
REPORTAŽA
33
Kocka sreče vabila na stojnico NT&RC
Predstavitev naše medijske hiše v okviru Poletja v Celju
Predstavitev Novega tednika in Radia Celje oziroma naše medijske hiše večkrat letno ob pomembnejših dogodkih v Celju in drugih občinah je že stalnica v našem delovanju. Največkrat se seveda predstavimo v domačem knežjem mestu, nenazadnje imamo sedež prav v starem mestnem jedru, in tako smo tudi tokrat do prizorišča prireditve Dobimo se v mestu imeli le streljaj.
Obiskovalci so lahko metali kocko sreče in se potegovali za lepe nagrade, izdelke naše medijske hiše. Kocka sreče je sodelujočim lahko prinesla tudi naš promocijski izdelek, posebej za našo medijsko hišo ustekleničenovodo,brez
katere v vročih poletnih dneh zagotovo ne gre. Namen naših promocijskih akcij je predvsem druženje z našimi zvestimi poslušalci in bralci ter spoznavanje novih.
ROBERT GO RJANC, foto: SHERPA
тшшШлШ
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
Kocka je padla: Novi tednik in Radio Celje vedno z vami! Z leve: Klavdija Tomažič, Eva Popovič, Bojan Kunc, Tatjana Cvirn, Anica Šrot Aužner, Vera Gmajner in Bojana Avguštinčič.
Ш ETTitm telemach fTH
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
34
FOTOREPORTAŽA

Učenci so se »spoprijeli« tudi z višino.
Mladi športniki osvojili Žalec
Festival v zdravem športnem vzdušju
... in malo večje otroke.
Kdaj ste nazadnje junija v Žalcu skakali s smučmi?
Žalec je minuli teden gostil festival Športa mladih, ki so se ga udeležili osnovnošolci iz vse Slovenije, predvsem tisti, ki so se uvrstili na osnovnošolsko državno prvenstvo iz atletike, ter njihovi navijači.
Festival Športa mladih je športno družabno srečanje osnovnošolske mladine. Začetek dogajanja je 7. junija v Žalcu naznanilo finalno atletsko tekmovanje za osnovne šole, v nadaljevanju pa so se učenci lahko preizkusili v vrsti različnih aktivnosti. Preizkušali so se v vadbi na trampolinu, se vozili z gokarti, se učili o pošteni igri v športu, igrali odbojko na mivki, preverjali
svoje sposobnosti na spretno-stnem poligonu, se spoznavali s športom invalidov, lovili ravnotežje na skiku ...
Festival Športa mladih, ki ga je organiziral Zavod za šport RS Planica v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Atletskim klubom Žalec, Atletsko zvezo Slovenije, Agencijo - Grega ter Olimpijskim komitejem Slovenije, se je letos v žalski športni center »preselil« iz drugega konca Slovenije, iz Kopra. Festival je letos obiskalo od 2.500 do 3 tisoč osnovnošolcev.
EVA POPOVIČ Foto: GrupA
Precej zanimanja so poželi vodni športi ...
KULINARIKA
35
Lovljenje zadnjega vlaka
Rabarbarina pita
Rabarbarino pito lahko pripravimo v modelu za torto. Sama sem priporočljive sestavine prepolovila in pripravila tri manjše pite. Če vas zanima priprava večje pite (premer tortnega modela 26 cm), moje količine pomnožite z dve.
esto
Za testo sem uporabila 7,5 dag moke in pol čajne žličke pecilnega praška, ki sem ju najprej premešala, nato sem dodala še 5 dag masla, 5 dag sladkorja v prahu in jajce. Testo sem na tanko razporedila v tri modelčke do vrha roba. Čeprav se testo naj ne bi prijelo na površino, sem modelček najprej rahlo premazala z maslom. Za vsak primer.
Namig: testo je bilo nekoliko preveč »pacasto«, zato sem dodala še malo moke. Sicer pa priporočam, da jajce najprej zmešate ter ga nato uporabite le polovico. Celo je namreč nujno za večji - tortni model.	Namig: testa, ki vsebuje maslo, nikoli ne mešamo predolgo, saj se ob povišani temperaturi preveč topi.	Namig: čeprav naj bi modelčke s testom postavili na hladno, sem v hladilnik postavila testo takoj, ko sem ga naredila. Testo je tako nekoliko zakrknilo in sem ga lažje porazdelila v modelčke.
		
Bela obloga
Za oblogo sem potrebovala 1,5 dcl mleka, pol vrečke praška za vanilijev puding, 6 dag sladkorja v prahu in 1,25 dcl kisle smetane.
Prašek za puding sem v gladko zmes zmešala s približno dvema žlicama mleka, ostalo mleko sem zavrela in vanj vmešala sladkor (1 žlico sladkorja sem prihranila
za roza oblogo). V vrelo mleko sem vmešala puding, ponovno zavrela, odstavila in vmešala še kislo smetano. Belo oblogo sem nato dobro ohladila in z njo napolnila pripravljene modelčke za pito. Med tem sem pečico segrela na 180 stopinj, pripravljene modelčke s testom in belo oblogo pa sem nato pekla približno 25 minut oziroma dokler se rob ni obarval zlato rumeno.
Sezona rabarbare, ene najenostavnejših rastlin za gojenje, se počasi poslavlja. Tik preden se bomo do jeseni poslovili od zakladnice zdravja, sem se odločila za pripravo rabarbarine pite. In upam si trditi, da je ta recept eno večjih presenečenj prve sezone Evine kuh'ne. Vsaka mama peče in kuha bolje. Pri meni to velja tudi za očeta, obema se trudim počasi slediti. Male skrivnosti prenašata name, sama pa jih bolj ali manj spretno preizkušam, svoje poskuse dokumentiram in jih (pre)večkrat z rdečimi lici in s sklonjeno glavo opišem v Novem tedniku. A tokrat imam glavo pokonci, pravzaprav me že nekoliko boli v vratu ..., kajti ta recept je eden največjih presenečenj, saj je enostavno izvrsten. Z rabarbaro se do zdaj pri kuhanju ali peki še nisem srečala. Nekako sem to rastlino z nizko estetsko vrednostjo pustila ob strani - tako pri kuhanju kot pri uživanju. In ko je mati mojega dragega po okusnem kosilu pred mene postavila kos rabarbarine pite, se je v moje misli hitro prikradel dvom. »Rdeča »želejasta« sladica, katere osnovna sestavina je zrasla na vrtu in v kateri ni ne duha ne sluha o čokoladi, pač ne more biti nek presežek!« Napaka! V nadaljevanju tako lahko preberete, kako sem se prvič spopadla z nekoč imenovano »hrano revežev«, danes znano zelenjavo, ki jo večinoma uporabljamo kot sadje.
Sprehod med trgovskimi policami
Namig: če se odločite za peko pite v velikem tortnem modelu priporočam približno 50 minut peke.
Roza obloga
Za roza oblogo sem potrebovala 25 dag rabarbare, 0,7 dcl malinovega sirupa, jedilno žlico limoninega soka in 2 jedilni žlici jedilnega škroba. Rabarbaro sem najprej oprala in njena stebla narezala na majhne kose. Malinov sirup sem stopila v 0,7 dcl vode in ga zavrela. Vrelemu sem dodala rabarbaro, žlico sladkorja v prahu, ki sem ga prihranila pri sestavinah za belo oblogo, in limonin sok. Vse skupaj sem dušila od 5 do 10 minut. Nastali roza oblogi sem dodala jedilni škrob, ki sem ga pred tem raztopila in zmešala v gladko zmes v manjši količini vode. Pri dodajanju škroba sem sestavine mešala in nato vse skupaj hitro zavrela in ohladila.
Namig: stebel mlade rabarbare ni treba lupiti. Vedno uporabimo le stebla, listi namreč vsebujejo veliko oksalne kisline in niso užitni. Rabarbaro naj bi nabirali do začetka julija in pozneje septembra, vmes lahko namreč vsebuje preveč oksalatov.
Tokrat so v mojo nakupovalno košarico romali mleko, prašek za vanilijev puding, kisla in sladka smetana, sladkor v prahu, gladka pšenična moka, maslo, malinov sirup, jedilni škrob, jajce in limona, pri čemer sem iz babičine kuhinje vzela še nekaj ostankov rabarbare in malo mete.
Ciljna črta
Postrežba
Pečenim pitam sem na koncu dodala pripravljeno rdečo oblogo. Preden sem pite okrasila s smetano in z metinimi lističi, sem jih ohladila.
Pito sem razrezala, na vsak kos dodala še malo smetane in meto za okras ter vse skupaj narahlo posipala s sladkorjem v prahu.
OCENA
Priprava
testo naj ne bo pretanko zaradi lažjega serviranja in ne predebelo, saj naraste.
Okus
odlično in osvežilno, postrezite ohlajeno
36
MLADI ZA MLADE
■■ si ', љ:
Tehnologija navidezne resničnosti se vse bolj uporablja tudi v učne namene
Tiskarski stroj v predsedniški palači
Znanje za prihodnost
V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje uspešno sledijo napredku
Šele dobro smo vstopili v 21. stoletje, a že govorimo o industrijski revoluciji - gospodarstvu 4.0 - in se sprašujemo, kakšna naj bo družba 5.0, ki bo to gospodarstvo generirala (v mislih imam digitalno gospodarstvo in digitalno družbo) ter s kakšnimi ovirami in nevarnostmi se bomo spopadali ali se že spopadamo (staranje prebivalstva, naravne nesreče, onesnaženost okolja ...) na tej poti. Japonci vidijo pot do družbe 5.0 v intenzivnem povezovanju vsakdanjih predmetov v internet stvari ter združevanju resničnega in navideznega sveta (Virtual Reality in Augmented Reality v medicini, tehniki, logistiki ...). Ena ključnih ovir na tej poti je poleg strahu pred spremembami izrazito pomanjkanje ustrezno usposobljenih, ino-vativnih, ambicioznih in motiviranih kadrov. Ne pozabljajo niti na etični vidik digitalizacije na družbo kot celoto.
Šolske ustanove smo tiste, ki bi morale pripravljati mlade na družbo prihodnosti. Ob pogledu na razvoj in delovanje šol se seveda ni odveč ozreti v preteklost in ohraniti kančka konservativnega razmišljanja, kajti zgodovina nas nenehno uči, a kaj, ko težko najde učence. Poraja se torej vprašanje, kakšna naj bo šola za 21. stoletje. Ali lahko pričakujemo radikalno spreminjanje šolskega polja in šolskih praks, iz katerih se rojevajo nova učna okolja za učenje in znanost, ki bodo primernejša za učenje in bodo bliže naravnemu učenju?
Spremembe zagotovo bodo in v Srednji šoli za strojništvo, meha-troniko in medije šC Celje se nanje pripravljamo. Letos smo naredili kar nekaj korakov v novo smer, saj smo odprli laboratorij za navidezno resničnost, kjer so se naši dijaki z mentorji že začeli pripravljati na prve realne projekte.
Na virtualni sprehod
Z dijaki smo pri pouku medijsko projektno delo pod mentorstvom Alena Pavšarja, ki je VR-tehnologi-jo začel uporabljati med prvimi v Sloveniji (spomnimo na prvi VR--glasbeni spot skupine Modrijani A si srečna z mano), in Davida Korošca izdelali aplikacijo, v kateri se lahko sprehodimo po predsedniški
Dijaki programa medijski tehnik in Pavle Ravnohrib
palači in celjskem Starem gradu ter si ogledamo delovanje najstarejšega tiskarskega stroja, ki ga je iznašel Johannes Gutenberg. Aplikacijo bodo učitelji lahko uporabljali pri pouku grafičnih tehnologij. Da bi
tiskarski stroj dijaki v resnici videli, bi morali prepotovati kar nekaj sto kilometrov, namesto tega pa si ga zdaj lahko ogledajo kar v učilnici.
David Korošec je o uporab-^ nosti nove tehnologije povedal: »Na podlagi fotografij, narejenih na različnih lokacijah in pripravljenih za 3D-platformo, smo z dijaki izdelali virtual-ni sprehod po Kristalni dvorani predsedniške palače in celjskem
živeti tudi s pomočjo pametnega telefona,
zajeli obrazno mimiko igralca, ki je moderiral besedilo in ob tem izvajal obrazno mimiko, ki so jo dijaki programa medijske tehnologije sinhro-nizirali s staro sliko Antona Martina Slomška. Zajem obrazne mimike je del projekta reanimacije lika A. M. Slomška in bo predstavljen v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje na priložnostni razstavi ob 90-letnici prihoda Mohorjeve družbe v Celje.
Pri tem so dijaki pod vodstvom mentorja Marka Radosavljevića uporabljali sodobne optične naprave in programsko opremo. Učenje zajemanja gibanja je uporabno tako na področju športne in klasične medicine kot tudi v zabavni industriji (izdelava likov za film, animacijo, razvoj iger, VR). To je eden prvih projektov zajemanja gibanja v okviru šolskega programa pri nas, zato je dijake navdušil.
LUDVIK AŠKERC, MARKO RADOSAVLJEVIC, MATEJA Z. PAVŠAR
ti
ki ga vstavimo v VR-očala, in v trenutku smo že v prostoru, po katerem se lahko poljubno sprehajamo, ne da bi bili fizično prisotni tam.
Uporaba sodobnih optičnih naprav
Novosti s tem ni konec. Aprila smo namreč gostili znanega slovenskega igralca Pavleta Ravnohri-ba. Ob tej priložnosti smo v studiih za fotografijo, animacijo in VR
Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije
Stran Mladi za mlade so pripravili profesorji na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Celje.
»Menim, da je zajemanje obrazne mimike prav zanimiv izziv z visokim poplačilom, saj nam olajša animiranje obraza različnih 2D- in 3D-likov ter jim doda občutek naravnosti. Hkrati omogoča igralcem z glasom (voice actors), da se še bolj vživijo v vlogo in tako ustvarijo prepričljivejši karakter lika.« Alen Dol-šak, dijak programa medijski tehnik
AKCIJA
37
Naj maturantka in naj maturant prejela zasluženi nagradi
Katja z Dobrne se je domov odpeljala s skuterjem, Žiga s Ponikve je osvojil iPhone M A I M J
Šesta sezona akcije Naj maturantka in naj maturant je po treh mesecih zbiranja kuponov končana. Zmagovalca akcije - Katja Žerjav in Žiga Voga - sta se v petek popoldne v središču Celja za piko na i pomerila še za privlačni nagradi. Maturantka Gimnazije Celje - Center je za las premagala maturanta Srednje zdravstvene šole Celje in se domov odpeljala s skuterjem. Žiga Voga je osvojil pametni telefon iPhone.
Na Glavnem trgu v petek dijske hiše. Maturantka Katja
ni bilo vroče le zaradi visokih junijskih temperatur, temveč tudi zaradi zaključnega dvoboja zmagovalcev, ki je bil letošnja novost sicer tradicionalne akcije naše me-
Žerjav z Dobrne se je kljub obilo obveznostim, ki jih v teh tednih prinaša matura, na preizkušnjo dobro pripravila. Prihodnja študentka Mednarodne fakultete za družbene
in poslovne študije v Celju je suvereno odgovorila na vsa tri vprašanja, medtem ko je njen nasprotnik Žiga Voga s Ponikve pri Šentjurju osvojil točko manj. Katja je bila nad nagrado navdušena, zaključni dvoboj pa se ji v primerjavi z napornimi meseci zbiranja in preštevanja kuponov ni zdel pretežak. »Pri njihovem zbiranju in pošiljanju sta mi v prvi vrsti pomagala starša, ki sta se obrnila na vse svoje
znance, pomagali pa so nam tudi sorodniki. Kupone iz Novega tednika so nam prinašali na dom, mami pa je bila glavna organizatorka,« je povedala ambiciozna Dobrnčanka, ki je prejela kar 1.102 glasova od približno tri tisoč glasov, kolikor smo jih v finalu prejeli v uredništvo. Žerjavovi so torej nalogo odlično opravili. Morda so jim pri tem pomagale tudi izkušnje. Družina Žerjav je namreč zavihala ro-
2017
kave že pred dvema letoma, ko je naj maturantka naše medijske hiše postala Katjina sestra Tjaša Žerjav.
Letošnjo pomlad je pridno izrezovala in pošiljala kupone tudi vsa Ponikva. Žiga, prihodnji študent fakultete za strojništvo, je zbral 870 glasov, za kar se mora predvsem, kot nam je zaupal,
zahvaliti svojemu dedku. »Poklical je vse sorodnike in sosede ter jih prosil, če bi nam pomagali zbirati kupone,« je povedal maturant, ki bo dedka s svojim novim telefonom med študijskim bivanjem v Mariboru zagotovo večkrat poklical.
ŠPELA OŽIR Foto: NATAŠA MÜLLER
Levji delež pri zbiranju in pošiljanju kuponov so opravili Katjini sorodniki. Še posebej sta se potrudila njena starša, ki sta tokrat že drugič pocukala za rokav vse svoje znance in sorodnike.
Za Žiga je v petek med dvobojem stiskala pesti njegova družina, še posebej močno pa je zanj navijalo njegovo dekle, ki ga je podpiralo ves čas akcije.
38
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE
Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje so skupaj s turistično agencijo Relax v minulih dneh dopu-stovali v hotelu Waterman Sutetrus resort na otoku Braču. Dnevi so tekli izredno hitro, saj so lahko uživali v številnih animacijskih igrah, dalmatinskem večeru s klapo Pastura, druženju z Davor-jem Radolfijem, vsak dan so imeli živo slovensko glasbo ter številne izlete.
Lepo vreme in toplo morje vabita tudi v Turčijo, kamor se bomo v hotel Sentido Numa Bay, ki ima pet zvezdic, odpravili 21. septembra. Promocijska cena samo za bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje je 499 evrov, vanjo pa so poleg ultra all inclusive ponudbe vključeni tudi prevoz na letališče, nakupovalni izlet v Side in izlet v Alanyo.
SB
Več fotografij v fotogaleriji na www.radiocelje.com in na facebooku Novi tednik in Radio Celje
Skupinska slika je nastala v Omišu. Vsi so v majčkah Novega tednika, Radia Celje in TA Relax - Pojdi z menoj.
Ogledali smo si mesto Supetar na Braču.
Ena od številnih animacij-
skih iger, ki nas je vse na- Klapa Pastura nam je pričarala čudovit dalmatinski večer in po- Ko se igramo Adama in Evo. Adama in Evo smejala - nariši svoj potret. skrbela za nepozabne spomine.	smo oblekli, sebe pa slekli.
Davor Radolfi nam ni samo pel, z njim smo se tudi družili in med drugim nam je zaupal, da je v Celju prvič nastopal v Golovcu s skupino Pepel in kri. Z njim smo se seveda tudi fotografirali.
V petih poskusih nam je prav vsem uspelo zadeti luknjo.
Katera skupina bo prva napolnila vedro?
■■ Чт* ; ■
V Omišu smo se peljali po reki Cetinji in občudovali čudovito naravo, kasneje pa uživali v ribjem pikniku.


Za mnoge prva izkušnja streljanja z lokom.
INFORMACIJE
39
Harvev Norman
ZAUPANJA vreden NAKUP.
FOTOGRAFIJE
10x14 cm & 10x15 cm
€Qf08
\/o LETNA RAZPRODAJA
VABLJENI VPRENUVLJcw
Cena z bonom
Redna cena €319
FULL HD • SMART TV • WI-FI • 500 PPI Cena z bonom
Redna cena €459's TV PHILIPS 43PFS5301
A+ energijski razred
€299,99
PHILIPS
Pametni telefon SAMSUNG GALAXY J7 (2016)	TV PHILIPS 43PFS5301	HladM"ik GORENJE RK61'1AW 1	,
Zaslon 13,97 cm (5,5"), kamera 13 MP, baterija 3300 mAh Pixel Plus HD, YouTube, Netflix, USB snemanje, energijski razred A++ Samodejno odtajevanje hladilnega de|a, 40 dB g|asnosti
€79l -и 950 Vrtni set ROUND, 5 kosov
Miza Round s stekleno ploščo, premer 86cm, 4x nakladljiv stol Flop, kovina/tekstilen
Oblazinjena
i-45%'
\ / "V _ X
€79
Ш M €109"Ležišče DREAMS	€Л AO i««'
on inn	Ii ^ • * i- • i - i • Dil 160x200cm 149 S239T
90x200cm, visokokakovostni posteljni vložek iz PU pene.	€
Snemljiva pralna prevleka na 40'C. Višina 18cm.	180x200cm	€159 -€300"
Dobava takoj!
140x200cm €129 .€480"
O©®© www.harveynorman.si
Harvev Norman
ZAUPANJA Wedm NAKUP.
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Znameniti Teharčani (9)
Josip Pečnak (1816-1905)
Josip, tudi Jožef, Pečnak je bil eden najbolj vsestranskih Teharčanov. Bil je podjetnik, gostilničar, mlinar, publicist, narodnjak in politik. Svoj čas je bil najbogatejši Teharčan, ki je zaslužil svoje premoženje z gostilniškim delom in s preprodajo nepremičnin ter zemljiških parcel.
Rodil se je 24. januarja 1816 očetu mlinarju Gregorju Peč-naku in materi Neži, rojeni Koštomaj, v kraju Lipa (danes Štore), kjer sta kupila Razdr-tev mlin (kasneje Bouconova stolarna). Pri dvanajstih letih je pustil šolo, in sicer po smrti očeta, in se posvetil delu v mlinu. Kasneje se je odločil za šolanje za natakarja, peka pri stri-
cu Jakobu Pečnaku v Sisku na Hrvaškem, kjer je imel gostilno in kavarno. Kmalu se je vrnil v Celje, kjer je bil mlinarski vajenec v kasnejšem Majdiče-vem mlinu. S pomočjo oskrbnice Stepišnikove se je vrnil v osnovnošolske klopi v Celju, kjer je končal šolanje. Leta 1833 je odšel na Dunaj, kjer je naprej obiskoval realko in končal politehniko. Po končanem šolanju se je zaposlil kot knjigovodja pri bančnem podjetju. S prihranjenim denarjem se je vrnil na Teharje, kjer je kupil posestvo, zidal vilo na Tehar-jah, prodajal nepremičnine in kupil mlin v Škofji vasi, ki ga je preuredil v valjčnega. V Što-rah in Celju je imel tri gostilne.
Najbolj znana je bila kavarna »pri Pečnaku« (na območju današnjega Celjskega doma). Leta 1865 je kupil na Reki kavarno Evropa in vilo Triestino v Ičićih. Kavarno na Reki je kot kavarnar vodil do leta 1885, ko se je vrnil nazaj na Teharje.
Pečnak je politično deloval tako na območju Celja kot teharske občine. Med bivanjem v Celju je bil celjski občinski svetnik. Leta 1861 je odstopil kot občinski svetnik z drugimi slovenskimi narodnjaki zaradi vedno večjega nemškega vpliva v Celju. Celjski mestni svet ga je imenoval za častnega celjskega občana, naziv pa so mu vzeli kasnejši izrazito nemško usmerjeni občinski veljaki. Po preselitvi nazaj na Teharje je postal zastopnik teharske občine v celjskem
okraju in opravljal funkcijo šolskega oglednika za teharsko in štorsko šolo. Zaradi vedno večjega nemškega vpliva v občini je združil slovenske

www.kamra.si
kamra
narodnjake v enotno stranko v boju proti nemškutar-ski strani in nemški liberalni politiki štorske tovarne. Na Teharjah se je zavzemal za razvoj slovenskega šolstva in za slovenski učni jezik. S svojim znanjem in sposobnostjo je opravljal tudi funkcijo načelnika teharskega vaškega premoženja in dobil več pravd proti teharskemu nemškutar-skemu občinskemu vodstvu.
Deloval je tudi na publicističnem in zgodovinskem področju. V celjskem časopisu Domovina je objavljal politične prispevke na temo zaostrenih političnih odnosov med Slovenci in Nemci. Prav tako je poročal o političnem dogajanju v teharski občini pod psevdonimom Puščav-nik izpod sv. Ane ali Teharski puščavnik. Njegovo najbolj znano zgodovinsko delo je teharska kronika »Das Edel-tum Tüchern« v nemščini, kjer je dokazal plemenitost
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Teharij in posebne privilegije teharske plemiške občine s pomočjo arhivskega gradiva in drugih plemiških listin. S svojim zgodovinskim delom in zgodovinskimi dejstvi je seznanil velikega prijatelja, skladatelja, zdravnika in šentjurskega rojaka Benjamina Ipavca in mu dal povod, da je napisal prvo slovensko opero.
Ob smrti je svoje premoženje zapustil tudi Teharčanom, teharski šoli in teharskim društvom. V okviru teharske šole se je osnoval Pečnakov sklad iz njegove zapuščine teharski šoli, iz katere je ta financirala vsako šolsko leto učencem učbenike in druge šolske potrebščine. Del premoženja je zapustil dijaškemu domu in dijaški kuhinji v Celju, del vsote za teharsko župno cerkev, ki je bila vroča želja Teharča-nov pod pogojem, da se dogradi v določenem času.
Se nadaljuje.
MATEJ OCVIRK
ALBUM S CELJSKEGA
Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku
Z birmansko botrico Ivanko
Pri sv. birmi sem bila s prijateljico Romano Lorger (por. Ternovšek) pri sv. Jožefu nad Celjem leta 1965. Najina botrica Ivanka Ploj je bila tako dobra, da sva jo kar obe z Romano izbrali in nama je uresničila najino željo. Botrica nama je za birmo sama sešila obleko, kupila čeveljčke, torbico, tudi k frizerju naju je peljala. Za poklon sva še dobili uro in verižico, kar je bilo za tisti čas zelo veliko. Celo življenje sva jo imeli zelo radi in jo spoštovali, bila nama je kot mama. Večkrat se spomnim nanjo in prižgem svečko na njenem grobu. Prispevala: Cvetka Škoflek (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Kaj imata skupnega pisanje in tek?
Čeprav je tek zadnje čase rekreacija, s katero se ukvarjajo skoraj vsi, in skoraj mesečno izhajajo nove knjige o teku, je Murakamijeva knjiga odlično branje tudi za vse tiste, ki ste samo oboževalci njegovih knjig. V njej pisatelj opisuje, kako imata tek na dolge proge in pisanje veliko skupnega.
Ne vem točno, kako mi je pod roke prišla knjižica japonskega pisateljskega zvezdnika Harukija Murakamija z naslovom O čem govorim, ko govorim o teku. Verjamem, da mi vedno pridejo naproti prave knjige ob pravem času. Japonskega pisatelja kot milijoni drugih po svetu namreč občudujem, zato večkrat sežem po njegovih knjigah, po drugi strani pa mi tek prijetno diši, a ne vem, kako bi mi dišal še bolj. In sva se s knjigo našli.
Razmišljanja o teku
Murakami je začel tekati dokaj pozno, pri triintridesetih letih. Nekako s tekom se je začela tudi njegova pisateljska kariera. Pri teh letih se je namreč odločil, da bo zaprl lokal in se bo odpovedal nezdravemu načinu življenja in prenehal kaditi. »To je knjiga o teku, ne pa knjiga o skrbi za zdravje. Moj namen ni širiti sporočila o tem, kako je lahko vsakdanji tek za vas koristen. Namenil sem se pisati o tem, kaj pomeni zame kot človeka to, da tekam, zapisati razmišljanja o tem, mogoče tudi kakšna vprašanja, ki se mi ob tem zastavljajo.« Tako imamo pred sabo
nekakšno avtobiografijo, ki je osredotočena na tek. V dokaj tanki knjižici, kar je Murakamijeva posebnost, beremo o pisateljevih začetkih teka, o razmišljanju, kako mu tek jasni razmišljanje, zanimiv je opis prvega pretečenega maratona v vroči Grčiji, piše tudi o poslušanju telesa in premikanju telesnih omejitev ter predvsem o tem, kako je tek postal del njegovega vsakdana. »Mislim, da tek pripomore k temu, da imaš pred sabo cilj. Znotraj lastnih osebnih omejitev poskusiti čim koristneje izrabiti samega sebe je bistvo teka in obenem metafora za življenje (in v mojem primeru za pisanje). Mislim, da se s tem strinja večina tekačev.«
Skok v tekaške copate
Pisatelj povezuje pisanje s tekom in najde veliko skupnih značilnosti. Za oboje je pomembna nadarjenost. Druga je sposobnost zbranosti oziroma osredotočenost na cilj ter tretja vzdržljivost. Če nisi vzdržljiv, ne pretečeš veliko,
poleg tega pisatelj tudi ne napiše prav veliko. A Murikamijev namen ni, da bi bralcem razlagal, kako je tek super stvar in kako naj vsi hitro skočimo v teniške copate, a mislim, da doseže prav to. Po prebrani knjigi sem namreč obula tekaške copate in po dolgem času spet tekla po okoliških travnikih, priznam pa tudi, da sem napisala prve stavke knjige, ki bi jo rada nekoč dokončala.
»Zdi se mi, da je zadnja stvar, ki bi jo lahko ljudem razlagal, da je tek super stvar in da bi jo morali vsi početi. Če koga to zanima, bo prej ali slej začel teči sam od sebe, če pa ne, pa ne bo začel teči, četudi tako hvalim tek. Maraton ni šport za vse. Prav tako kot poklic pisatelja ni za vse. Nisem postal pisatelj, ker bi mi kdo to priporočal, ker bi kdo od mene pričakoval. Zdelo se mi je pač prav in sem sam od sebe postal pisatelj. Isto je s tekom, ljudje ne postanejo tekači, ker bi jim to kdo priporočal. Tekači postanejo, ker sem jim zdi to prav, sami od sebe.«
BARBARA GRADIČ OSET
O avtorju
Haruki Murakami se je 1949 rodil v Kjotu na Japonskem. Je eden najpomembnejših svetovnih sodobnih pisateljev in eden redkih pisateljev, katerega knjige so v trenutku razprodane v milijonskih številkah. Njegova prva velika uspešnica je bil leta 1987 izdani Norveški gozd, ki ga je izstrelil med literarne zvezde. Kasneje je izdal še romane, kot so Ljubi moj sputnik, Kafka na obali, Kronika ptiča navijalca in 1Q84. Njegovi svetovi, ki se pogosto gibljejo med umišljenim in resničnim, so na prvi pogled nenavadni, a je v njih ujet svojevrsten »smisel časa«.
ESEJ ISTI KA
HARUKI
MURAKAMI
O ČEM GOVORIM KO GOVORI* O SB'
%
BRALCI POROČEVALCI
41
Broadway na dlani
Konec maja smo bili v Narodnem domu priča nepozabnemu koncertu Malega godalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki nas je pod taktirko Petre Arlati Kovačič odpeljal v čaroben svet broadwayskih muzikalov.
Priča smo bili izvedbam velikih glasbenih mojstrovin iz najbolj znanih odrskih spektaklov, ki jih je posebej za Mali godalni orkester aranžirala dirigentka. I dreamed a dream, Can you feel the love tonight, I have a dream, Chim Chim Cher-ee, Don't cry for me, Argentina, Man of la Mancha, The impossible dream, Maria, Memmory, I know him so well, All I ask of you, If I were a rich man, Can't take my eyes of you in za konec še Edelweiss so pesmi, ki so popolnoma osvojile srce slehernega posameznika v dvorani.
Še posebej so navdušili mladi solisti - pevci, ki so se s svojimi, nekateri z otroškimi, nekateri pa že povsem zrelimi glasovi dotaknili vsakega posebej: Sonja Drofenik, Ema Šarman, Urh Feldin, Neža Zevnik, Lara Kramer, pod mentorstvom profesorja Davorja Mikulića pa Maša Malgaj, Tilen Naraks in Matic Zakonjšek. Skozi zgodbe Broadwaya nas je vodila Zala Vrečko.
Upajmo, da jim bomo kmalu lahko še kje prisluhnili.
ML
Obisk »zlate« judoistke Tine Trstenjak
V Ekonomski šoli Celje že leta pripravljamo kulturni dogodek z znanim gostom. V ponedeljek, 29. maja, smo gostili bivšo dijakinjo šole, »zlato« judoistko Tino Trste-njak.
Tako kot njeni klubski kolegici Urška Žolnir in Lucija Polavder, ravno tako nekdanji dijakinji naše šole, je tudi Tina prejemnica številnih medalj na evropskih in svetovnih
prvenstvih ter dobitnica zlate medalje na olimpijskih igrah v Riu 2016. Je tudi svetovna prvakinja in dvakratna evropska prvakinja. Tekmuje v kategoriji do 63 kg.
Srečanje je bilo zasnovano kot šolska ura predstavitve juda z gostjo. Spoznavali smo judo, njeno športno življenje, naporne treninge in tekmovanja. Njeni uspehi so posledica skoraj dvajsetletnega trdega, napornega in discipliniranega dela. Športno pot je začela leta 1998 kot osemletna deklica v
Sankaku klubu Celje pod taktirko legendarnega Marjana Fabjana. Članica tega kluba je še danes.
Intervju sta pod vodstvom profesoric Irene Lasnik in Mateje Volk izvedla dijaka judoista Veronika Mohorič in Tilen Lešer, judo elemente pa sta demonstrirala dijaka Lia Ludvik in Adam Bergant. Dogajanje je popestrila dijakinja Ana Teržan - Anabel s pesmijo Ob kavi, s katero je zmagala na letošnjem Poprocku.
MJ
Obletnica Rastoče knjige
V četrtek, 25. maja, smo obeležili prvo obletnico vstopa OŠ Lava v gibanje Rastoča knjiga. Vrednote Rastoče knjige udejanjamo v okviru rednih ur pouka in številnih dejavnosti v šoli.
Naša rastoča deklica je v tem letu zrasla za nekaj pomembnih spoznanj, pozitivnih sprememb, predvsem pa številnih aktivnosti, ki smo jih namenili humanitarnosti, medsebojni pomoči, odgovornosti do okolja in hrane, odgovornosti do Zemlje, ljudi ...
Vodi nas iskrena želja, da bi mladi v času devetletnega šolanja ponotranjili pozitivne lastnosti in vrednote, da bi vzpostavili pozitiven odnos do maternega jezika, znanja, učenja, ki se nikoli ne preneha, do domovine, do iskanja novih in boljših rešitev problemov, do nenehnega izboljševanja na poti do odgovornega
ravnanja. Želimo, da se mladi zavedo, da lahko sleherni posameznik pomaga izboljševati trenutno slabo stanje odnosov med ljudmi, kar predvsem najeda samozavestno držo našega naroda.
Tudi z gibanjem Rastoča knjiga podpiramo pozitivne spremembe pri mladih, da bi znali in zmogli pomagati drug drugemu, da bi zmogli prestopiti egoizem, ki ga je vse preveč med ljudmi, in da bi energijo ter ustvarjalni naboj našli v umetnosti, kulturi, raziskovanju, znanju ...
Verjamemo, da bo čez nekaj let naša setev obrodila dobre sadove in da bo v gibanje vstopalo vedno več posameznikov in ustanov - več nas bo, lažje in hitreje bomo skupaj spreminjali obstoječe stanje.
MARIJANA KOLENKO, ravnateljica
CC
L
CINKARNA
www.cinkarna.si

Pep elm W G
O____II___n____■ ■__ ШЛ __ ________l_ I ■ _ l__J___________-L!____
Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
4L.

Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi)	(Sphaerotheca humuli)
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
T^	-
. Oidij vinske trte fmf	Pepelasta plesen jablan
~ P	(Podosphaera leucotricha)
■. ~
42
BRALCI POROČEVALCI
Velenjčani med najboljšimi
V Poreču na Hrvaškem vsako leto pripravijo veliko mednarodno plesno tekmovanje, imenovano Dancestar. Udeleži se ga sedem tisoč plesalcev iz več kot 55 različnih držav z vsega sveta, ki se lahko v finalnem nastopu pomerijo, če se nanj uvrstijo na kvalifikacijskih turnirjih, ki so organizirani med letom po različnih državah po svetu.
Tega prestižnega tekmovanja so se udeležili tudi plesalke Plesne šole Spin iz Velenja in plesalci iz Plesno-rekreativnega studia Mdance Velenje.
Iz Plesne šole Spin sta se na tekmovanje pod mentorstvom trenerja Tadeja Oprešni-ka in vodje plesne šole Mojce Robič podali dve zasedbi, skupina sedmih plesalk Powerkickz, ki je lani na tem tekmovanju
dosegla drugo mesto, in trio Spin Angels, ki je bil predlani tretji. Tudi letos so se plesalke v zvrsti urban style, ki je na tem tekmovanju najbolj zastopana, odlično odrezale.
Trio Spin Angels, ki ga sestavljajo Zala Jerčič, Monika Vertačnik in Medea Pesjak, je na kvalifikacijskem turnirju v kategoriji juniors duo/trio zmagal in se uvrstil v top class ligo najboljših plesalcev ter v finalnem nastopu dosegel šesto mesto.
Skupina Powerkickz, v kateri plešejo Katarina Kumer, Lučka Robič, Anja Sadnik, Zala Jerčič, Melanie Gričnik, Julija Preglej in Patricija Grobelnik, pa je v kategoriji senior skupina v najmočnejši konkurenci na celotnem tekmovanju med kar 28 najboljšimi skupinami te kategorije prikazala vrhunski
nastop, premagala celotno konkurenco in dosegla neverjetno prvo mesto.
Iz Plesno-rekreativnega studia Mdance Velenje je skupina M-crew s točko Illusionists nastopila v B-ligi in osvojila prvo mesto ter se tako povzpela na najvišjo stopničko. S točko Prison so se starejši plesalci iz skupine Respect že februarja na kvalifikacijah uvrstili v A-ligo in tako v Poreču tekmovali z najboljšimi na svetu. Osvojili so tretje mesto in tako lepo zaokrožili tekmovalno sezono, ki je bila nasploh fantastična.
Do konca šolskega leta jih čaka še nekaj nastopov, na katerih si boste lahko ogledali tudi zmagovalne koreografije. V nedeljo, 18. junija, jih v Rdeči dvorani čaka še velika 8. Plesna produkcija Mdance Summer Party.
LU, AP
Nastop plesalk iz Plesne šole Spin
Mednarodni uspehi
Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so se 23. maja udeležili tekmovanja gostinskih šol v Italiji Festival Regionale delle Scuole di Ristorazi-one na povabilo organizacije Fondazione Centro Produttivita Veneta, ki že drugo leto sodeluje s šolo kot Erasmus+ partner pri projektih mobilnosti. Tekmovali so v slikoviti Villi Contarini v kraju Piazzola sul Brenta blizu Padove.
SŠGT Celje je sodelovala z dvema ekipama. Kuhar-
sko ekipo pod mentorstvom učiteljev Cecilije Božnik in Boštjana Bezgovška so sestavljali Tomaž Vadlan, Mir-zel Tursunović, Eva Homšak Godler, Timotej Matjaž, Tina Gumilar in Urška Visočnik. Na področju strežbe so z mentorico Judito Križnik tekmovali Neža Kočnar, Lucija Lapornik, Miha Hri-beršek, Jurij Jurjevec, Lovro Vetrih in Jan Senica.
Za hladno predjed so postregli spomladansko postrv v objemu zelišč in semen, pripravljeno na tri načine:
Skrbite za naše najmlajše - mi skrbimo za vas
Drugi teden nagradne akcije Radio Celje vam pico pripelje je minil z naježeno kožo. Z največjim veseljem smo namreč Veronine pice - tradicija Novega tednika in Radia Celje - odpeljali kolektivu Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Tja, kjer starši trepetajo, se otroci bojijo in zaposleni polni optimizma pomagajo najmlajšim bolnikom.
Kot so zapisali v 35-član-skem kolektivu, so pri delu vedno najpomembnejši bolniki: »Pri nas se zdravijo bolni otroci, ki ^ U jih je veliko oziroma pre-
učiteljic, vzgojiteljic, medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege ter zdravnikov - vsem, ki vašega otroka varujejo kot svojega.
EP Foto: GrupA
več. Otroci so naše največje bogastvo in vedno želimo, da bi bili zdravi.« Ker so mali zakladi vedno na prvem mestu, zaposleni včasih izpustijo tudi kakšno malico. In vse to so bili razlogi, da smo z veseljem odlične pice Picerije Verona odpeljali ekipi administratork,
Vas zanima, kakšnega okusa je pica tradicija Novega tednika in Radia Celje? Bolj kot besede ga opiše ta fotografija.
»Za vse je dovolj!«
NADSTROPJE
Otroški oddelek Specialistične otr
Vsak odrasel v sebi skriva otroka, ki ga na plano privabijo odliiiične pice! »Eden po eden, dragi moji!«
BRALCI POROČEVALCI
43
Plesalci iz Plesno-rekreativnega studia Mdance
postrvino ruladico, polnjeno s piščančjim musom in čemažem, postrvin tatar in pečeno postrv v marinadi. Jed so dopolnili s pestom in z drobljencem iz bučnic golic ter domačim kruhkom z bučnim oljem, za malo kislosti in grenkobe so dodali še kalčke redkvice in korenčkov čips.
K jedi so postregli belo vino Chardonnay letnik 2015 iz kleti Simčič Karol & Igor & Marijan v Goriških brdih, ki je povzdignilo in zaokrožilo okuse predjedi.
Glavno jed so tekmovalci poimenovali krožnik Barbare Celjske, kjer so srednjeveški recept predstavili na
moderen način. Poleg tega so pri pripravi jedi sledili trendom zdrave in varne hrane, kar je bila hkrati tudi tema tekmovanja. Vse sestavine so bile industrijsko neobdelane in so izvirale iz lokalnega okolja, na primer divji šparglji, ki rastejo samo v neokrnjeni naravi. Krožnik je bil sestavljen iz polnjene kunčje rolade z žametno omako, iz kunčjega fileja, ocvrtega v pivskem testu, iz mošnjička z različnimi kašami ter pomladne zelenjave. Okuse je povezal pire iz kolerabe, za piko na i pa so dodali še jagodno čarovnijo ter glazirane vršičke špargljev in ribez.
Okuse glavne jedi je v celoto zaokrožilo polsuho vrhunsko vino Sauvignon letnik 2012 iz kleti Pra-vino Čurnin Praprotnik s Štajerske.
Gostje so za spomin na dogodek prejeli tudi darilce - mini sestavljanko iz lesa, ki so jo izdelali na Jelenovem grebenu.
Obe ekipi sta se odlično odrezali, saj sta navdušili člane strokovne žirije, med katerimi je bil tudi kulinarični ambasador in masterchef Alfredo Marzi. V Slovenijo so prinesli kar dve nagradi: za 1. mesto v konkurenci kuharskih ekip in za 3. mesto na področju strežbe.
VB
Košnja po starih običajih
Najstarejša med kosci je bila 84-letna Terezika Cvikl.
Turistično društvo Petrovče in vaščani Zaloške Gorice so pripravili v soboto, 27. maja, že 6. Košnjo po starih običajih pri Obrezovem kozolcu. Tokrat je kosilo 15 koscev, gra-bljice pa so za njimi pripravljale redi za sušenje in odvoz za svežo krmo.
Kosili so kosci iz sosednjih vasi KS Petrovče in skupina iz Velike Pirešice, nekdanji vaščani, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik in drugi. Veseli so bili edine ženske, ki je kosila -nekdanje krajanke Terezike Cvikl, ki bo letos dopolnila 84 let.
Folklorna skupina Kobula je s svojimi plesi dodala prazničen navdih. Sledila je bogata kmečka malica. Na kmečki tržnici pod kozolcem je bila pestra ponudba domačih dobrot. Zadovoljni obrazi obiskovalcev in druženje po košnji so zagotovilo, da je prireditev uspela.	TT
Dan ljubezni v OŠ Frana Kranjca
Torek, 23. maj, je bil za našo šolo prav poseben dan. Dan, ko se je po Sloveniji čutilo nekaj lepega, nežnega ... slišala se je pesem. Pesem je tista, ki nas povezuje, nam daje upanje in odpira pot naprej. In ljubezen je tista, ki nas združuje.
Prireditev Dan ljubezni pripravljajo pri nas že peto leto zapored, letos smo se kot edini v celjski regiji širjenju dobrega pridružili tudi v Osnovni šoli Frana Kranjca.
Poleg našega Cici zbora, otroškega pevskega zbora in vokalne skupine smo k sodelovanju povabili tudi otroke Vrtca Anice Černejeve, in sicer iz enote Hribček, Moški pevski zbor Pod gradom, kvartet
Grmada, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center, Ma-ksine Vrečko, plesno skupino Fierce, aktualno državno, evropsko in svetovno prvakinjo v kategoriji hip hop male skupine - mladinci, Anabel, letošnjo zmagovalko festivala Poprock, Boštjana Korošca, profesorja petja in vodjo Vocal BK Studia, in Andrejo Zakonjšek Krt, operno divo in letošnjo dobitnico srebrnega celjskega grba.
Po uri petja, plesa, objemov, nasmehov, bučnih aplavzov in tudi solz sreče, veselja in zadovoljstva smo otroci, starši, prijatelji, učitelji, krajani, predstavniki Mestne občine Celje, predstavniki šol, ki nosimo naziv kulturne šole, skupaj zapeli Dan ljubezni, zimzeleno
pesem skupine Pepel in kri. S pesmijo, ki jo že več kot štirideset let prepeva staro in mlado ter je vodilo tega izjemnega dogodka, smo pripomogli k temu, da se ljubezen širi po vsem svetu.
Sodelujoči in obiskovalci med prireditvijo ter po njej niso mogli skriti navdušenja, njihovi obrazi so odsevali srečo in veselje. Po prireditvi so povedali, da so ganjeni nad močno pozitivno energijo in povezanostjo med nastopi in skupno pesmijo. V tem divjem tempu vsakdanjega življenja potrebujemo druženje, pesem in ljubezen.
Naj živi ljubezen, naj živi Dan ljubezni!
KRISTINA RADOŠ JANEŽIČ, OŠ Frana Kranjca Celje
44
VRTNARIMO
Elica Bele, oblikovalka cvetličnih gred, in Edvin, snovalec naše letošnje grede
Zasadili smo gredico naše medijske hiše
V Mozirskem gaju bomo letos žareli v rume-no-oranžni kombinaciji
Malo naprej od razglednega stolpa, tik ob otroškem igrišču, so nam letos v Mozirskem gaju namenili precej veliko cvetlično gredico. In ker je v teh dneh zadnji čas za zasaditev, smo tudi mi ob izdatni strokovni pomoči sodelavcev tega edinstvenega parka v naši regiji opravili to lepo in prijetno nalogo.
Naša letošnja greda bo nedvomno pritegnila številne poglede obiskovalcev. »Za sončno lego smo izbrali tagetes, cinije in okrasne trave, ki odlično uspevajo na prav takšni legi, njihovo kombinacijo na gredi pa si je zamislil naš sodelavec Edvin,« je o izboru povedala Elica Bele, oblikovalka cvetličnih gred v Mozirskem gaju in hči Jožeta Skornška, ustanovitelja Mozirskega gaja. Našo gredo bodo enkrat tedensko vrtnarji oskrbovali z gnojili, kaj kmalu po zasaditvi pa bo največ dela s pletjem. »Že zdaj
* da bodo bolj I cvetele,« je še X dodala Bele-(g tova. Opo-■f zarja tudi na nujnost sprotnega odstranjevanja cvetov po dežju: »Če je veliko dežja, začno cveto-
vi gniti. Zato jih odščipamo. S tem tudi rastlino spodbudimo, da bolj raste in nastavlja nove cvetove.«
Na naši gredi v Mozirskem gaju se letos bohoti več kot 1.200 sadik. Občudujete jo lahko do oktobra, ko bodo vrtnarji letošnji nasad zamenjali s čebulicami tulipanov.
MRL Foto: GrupA
V Mozirskem gaju si letos obetajo dober obisk. »Že do zdaj smo gostili toliko obiskovalcev kot lani celo leto. Lani nas je namreč precej prizadelo izjemno slabo vreme v času prvomajskih praznikov, ko je običajno pri nas največ obiskovalcev,« pravi Darko Bele, predsednik Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj. Dodaja še, da se zavedajo, da so najpomembnejši in najbolj zvesti domači gostje.
smo poskrbeli za to, da se bodo posajene sadike lažje ukoreni-nile, naprej pa bo oskrba po-
dobna oskrbi balkonskih rastlin. Pazili bomo, da ob vročih poletnih dneh ne bomo preveč
gnojili z dušikom, ampak več s kalijem, da bodo rastline ostale nizke in kompaktne ter
Setveni koledar ^		
Čas za presajanje je od 24. od 14. ure.		
15. ČE		od 13. ure cvet
16. PE		cvet do 12. in od 17. ure
17. SO		list
18. NE		list
19. PO		lict list
		
20. TO		plod
21. SR		plod do 14. ure, od 15. ure korenina
Podatki so		vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč-
nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.
ŽIVALSKI SVET
45
»Huda vojska« kosmatincev
Psarna de la Grande Armee v Lokrovcu je družinski projekt, pravi Polona Zabukovšek
Pet psov, mačka, dva odrasla in dve najstnici živijo v hiši v Lokrovcu - za Napoleonovo veliko armado jih sicer še ni dovolj, nekoč pa - kdo ve ... Psarna de la Grande Armee je namreč dobila ime po eni glavnih pariških avenij, poimenovani po Napoleonovi veliki armadi. Tablo je v nekem antikvariatu opazila Polona Zabukovšek in ko je bilo treba pred štirimi leti na hitro izbrati ime za novoustanovljeno psarno, je ocenila, da bo to najbolj primerno. Nekoč bo imela psov kot za »hudo vojsko«.
Že zdaj je nabor pasem in kosmatih primerkov v hiši izredno zanimiv, saj so pri nas manj običajne, Polona pa je dve od treh celo prva pripeljala v Slovenijo.
V spodnjem delu hiše, kjer so bili nekoč prostori za živali na kmetiji, je danes lepo urejen »pasji« del. Vsak pes ima svoj prostor, ena od sob je namenjena rojstvom in smrti ali izolaciji, kadar je to potrebno. Na ogled so številne diplome in nagrade, zraven je pralnica in čistilnica za vse, kar je povezano z živalmi. »Mladiči so pri nas do treh tednov v temi, tako kot so bili nekoč v jami,« se skuša vzrediteljica približati čim bolj naravnim pogojem življenja psov. Odrasli psi živijo v ločenih prostorih, ki so poleti ohlajeni, pozimi pa jih ogrevajo.
Dva naenkrat
In kdo so člani kosmate druščine? Skoraj iz oči v oči se srečaš z irskim volčjim hrtom Seanom, ki je predstavnik najvišje pasme na svetu, a hkrati izredno umirjen in dobrodušen. Podoben, a malo manjši je Pascal, prvi škotski jelenar pri nas. Ni še star leto dni, njegov značaj je blag kot pri hrtu, je veseljak, živi dlje ter lažje prenaša vročino. Majhen in zelo glasen je Lenny, predstavnik mejnih terierjev, ki ne mara tujcev v hiši, medtem ko sta psička Matilda in samček Samo drugačna in bi se brez težav prodala za košček salame, kot ju opiše Polona.
Ta je že kot otrok imela različne živali in še vedno ne gre brez njih. Mogoče zato, ker ima rojstni dan na 4. oktober, svetovni dan živali? Pri 16 letih si je sama kupila prvega psa in imela srečo, da je živel kar 16 let, saj ga je nabavila pri preprodajal-
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
»Imamo tudi enooko mačko iz Mačje hiše. Ko smo jo dobili, je bila zelo plaha, dva meseca je živela za pralnim strojeml Zdaj že pride k meni, ko se vse umiri, starejša hči pa jo lahko nosi po hiši. To je dokaz, da se da z veliko potrpljenja iz travmatične izkušnje narediti dobro zgodbo.«
Škotski jelenar Pascal in Polona Zabukovšek. Vzrediteljica ima rojstni dan 4. oktobra, na svetovni dan živali, zato ne preseneča, da je že vse življenje povezana z njimi.
cu, ki je zagotovil, da gre za maltežana.
V času po rojstvu druge hčerke se je pogosto sprehajala ob Savinji in pogrešala pasjo druščino. Takrat je prvič naletela na psičko irskega volčjega hrta, ki se ji je prikupila s svojim mirnim značajem. Po spletu je začela iskati vzredi-telje. Na evropski razstavi te pasme v Kranjski Gori je bil članom družine všeč eden od psov in vzrediteljici so napisali elektronsko pošto, da bi radi mladiča. »Gospa se je javila šele čez devet mesecev, zato smo vmes obupali in našli leglo na Češkem. Ko smo že izbrali mladiča, so nam z Nizozemske javili, da imajo za nas rezerviranega psa. Na družinskem posvetu smo ugotovili, da bi lahko vzeli oba. Dobili smo dva samca iste starosti, čeprav so nas nekateri svarili, da to ni v redu. A izkazalo se je, da sta bila dober par.«
Od velikih k majhnim in spet nazaj
Dobrodušni velikani so se družini za vedno zapisali v srce in vztrajajo pri pasmi, čeprav ima kratko življenjsko dobo in poleg tega še zdravstvene težave. »Škoda bi bilo, da bi izumrla, kar se je nekoč že skoraj zgodilo,« meni Polona. Tudi eden od obeh psov pri hiši je poginil že pri petih letih. V času, ko je bil bolan, se je družina bala, kako bo drugi pes prenesel izgubo, zato je vmes rezervirala sedanjega psa Seana. Ta gotovo ni zadnji te
Veliki in mali. Irski volčji hrt Sean in mejni terier Samo. Sean je edini pes v psarni, ki je zavarovan, saj so veterinarski posegi za velikega psa zelo dragi.
vrste, z vzrejo pa se ne bodo ukvarjali, saj je prezahtevna.
»Ko imaš dva velika psa, prej pa si imel majhnega, ti nekaj manjka,« je vzreditelji-ca pojasnila prihod mejnega terierja. »Moj partner me je prepričal, da bi poskusili in
ni mi žal,« pravi Polona, ki je tako v Slovenijo prva pripeljala to pasmo, kar je ne samo naložba, pač pa tudi pogumno dejanje.
Najprej je prišel k hiši Lenny, nato sta se mu pridružila še Matilda in Samo. »Psi te pasme so uporabni za vse novodobne pasje športe ali pa za družabnika na kavču. Iz prvega legla so vsi trije mladički ostali v Sloveniji, iz drugega je večina šla v tujino. Iz legla, ki naj bi ga imela Matilda prihodnje leto, so psi že rezervirani.« To in kasnejši dobri odnosi z novimi lastniki se Poloni zdijo pomembni, saj jim lahko vsak trenutek svetuje, če potrebujejo pomoč, pa tudi sama želi vedeti, kaj se dogaja s psi, ko gredo iz psarne.
Projekt cele družine
Kako vzrediteljica, ki ima službo v Ljubljani, zmore vsakodnevne obveznosti, ki jih prinaša skrb za toliko psov? »To je ekipni šport,« odgovarja. Če ne bi bilo podpore družine, tega ne bi mogla početi. Sama vstane, ko se zdani, ko so bili pri hiši mladiči, je imela tri tedne dopusta, da je bila ves čas ob njih. Pri oskrbi pomagata tudi obe hčerki, zlasti mlajša, ki dobi pasji dodatek k žepnini, občasno na pomoč priskočijo starši in nečakinja. »Najbolj priden je irski hrt, ko obvladaš njega in pasjo mamo Matildo, so vsi ostali v redu,« pojasnjuje Polona in ne pozabi omeniti dragocene veterinarske podpore Mateja Zupanca z ekipo iz Šentjur-
ja, Damjana Pevca iz Šmarja, kardiologa Igorja Firma ter pokojnega kinologa Marcela Vodovnika. Letos je prvič uspelo, da je šla na dopust vsa družina, prej so se izmenjevali ali so psi šli zraven. »Poleti potrebujem varstvo za velike pse, da so doma na hladnem, pozimi lahko gremo vsi, kar pa je že logistični problem.« Ob tem so vsepovsod glavna zanimivost.
Pri vzreji je ne vodi misel na zaslužek, saj bi sicer ne imela šele dve legli. A razmere pri nas niso idealne. »Nismo še prišli do ravni, kjer bi dober odnos do živali odtehtal profit. Tisti, ki ima doma štiri psice in tri legla na leto, ne bo rekel, da mu gre za zdrave potomce.«
Tudi sicer so psi po mnenju mnogih pri nas »potrošna roba«, saj jih je žal še vedno ceneje uspavati kot pozdraviti. »Nikoli jih ne bi smeli prodajati po spletnih oglasnikih,« meni sogovornica, ki vedno gleda na dobrobit psa, ko gredo mladiči od hiše. »Nekaj kupcev sem že zavrnila in so bili užaljeni, ampak mi je vseeno. Zavrnem prestare ljudi, tiste, ki kupujejo psa za darilo ali tiste, ki so v kratkem času zamenjali več psov. Vsak, ki pride k resnemu vzreditelju, bo izprašan kot na pogovoru za službo,« pravi Polona Zabukovšek, ki je pogumno in odgovorno zastavila delo svoje psarne. Kot se za začetnike njene velike armade kosmatincev tudi spodobi.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv
»Vsi naši psi so zelo uspešni na razstavah, razen kastrirane-ga Lennyja, ki nanje ne hodi. Matilda je prvakinja v lepoti Slovenije, Sean je osvojil mladinski in odrasli šampionat in veleprvaštvo Slovenije, zmagal je v Italiji, na Hrvaškem in na specialni razstavi, kar se mi zdi najbolj pomembno, saj razsoja sodnik, ki to pasmo res pozna. Pri Samu je zgodba podobna, jelenar pa šele začenja razstavno pot. Vsem, ki kupijo rodovniškega psa, bi priporočila, da ga peljejo vsaj na eno razstavo in to jemljejo kot izkušnjo.«
Matilda z Aresom (zdaj ga kličejo Zum), Ahilom in Avo. Vsi mladički so ostali v Sloveniji. Ta pasma je najbolj primerna za lastnike, stare od 25 do 45 let, ki se ukvarjajo s kakšnim športom. Pes lahko gre z njimi povsod.
46
RAZVEDRILO
Šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja.
Drugi časi
Reče babica svojim vnukom:
»Vi, današnja mladina, mislite samo na seks. V mojih časih ni bilo tako. Jaz sem imela dvanajst otrok in ni bilo časa za te stvari.«
Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Žeja
Janez in Tone obedujeta v restavraciji. Prvi ribo, drugi svinjsko pečenko.
Ko Janez poje ribo, pokliče natakarja in naroči: »Pol litra belega, riba hoče plavati!«
Tone to sliši in ko poje svojo pečenko, tudi on naroči: »Natakar, še meni pol litra, svinja hoče piti.«
Primeren za poroko
Sin: »Oče, odločil sem se, da se bom poročil.«
Oče: »Najprej se opraviči.«
Sin: »Zakaj?« Oče: »Reci oprosti.«
Sin: »Ampak zakaj? Ne vidim razloga ...«
Oče: »Najprej se moraš opravičiti.«
Sin: »A sem naredil kaj narobe?«
Oče: »Najprej reci oprosti, potem pa .«
Sin: »Ampak zakaj? Povej mi razlog!«
Oče: »Najprej reci oprosti!«
Sin: »Ne bom, povej mi razlog!«
Oče: »Ne bom, najprej reci oprosti.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Sin. »No, v redu, oprosti.«
Oče: »Zdaj si pripravljen. Uspešno si prestal test. Če se znaš brez razloga opravičiti, se lahko poročiš.«
Študentska 1
Zaradi velikega števila študentov v dvorani si je profesor omislil miniaturni mikrofon in pred predavanjem vprašal:
»Ali me študentje v zadnji vrsti slišite?«
»Da!« se je oglasil nekdo, »vendar nas ne moti preveč!«
Študentska 2
Pred ekonomsko fakulteto stoji kmet s teletom na vrvici. Mimo pride policist in reče: »Gospod, tu se s teletom ne smete zadrževati!«
»S kakšnim teletom?«
»Ne delajte se neumnega. Na vrvici imate privezano tele!«
»Kje pa! Tele je na faksu in dela izpit, tole tu pa je podkupnina za profesorja!«
Naj
Fant: »Ti si najlepša in najboljša, kar sem jih kdaj spoznal!«
Dekle: »Ne laži, vem, kaj bi rad!«
Fant: »O, pa še pametna si!«
Deljeno
Umetnika se pogovarjata na slikarski razstavi.
»In kaj pravijo kritiki?«
»Mnenja so deljena: enim je žal platna, drugim barve.«
Pozabil
Pijanček odhaja iz lokala in natakar ga opomni: »Pozabili ste plačati.«
On: »Vem, saj pijem zato, da bi pozabil!«
Obstajajo štiri vrste ljudi.
Tisti, ki ...
so povprečni,
nikoli ne delajo napak,
... delajo samo napake, B^^^^^^Mfc—	- -. «
ne delajo nič.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Ko bi bili moji zobje tako beli, kot
so moje noge





\

Kateri letnik si?
Tisti, za katerega ni več originalnih delov ...
Ne bojte se starosti.
Še vedno lahko počnete
različne neumnosti, le da malo počasneje.
novi tednik
REŠITEV SUDOKU 260
9	4	2	1	5	6	3	7	8
7	5	1	2	8	3	4	6	9
8	3	6	4	9	7	5	1	2
2	7	5	3	1	4	8	9	6
1	8	9	6	7	5	2	4	3
3	6	4	9	2	8	1	5	7
6	1	3	7	4	2	9	8	5
4	2	8	5	6	9	7	3	1
5	9	7	8	3	1	6	2	4
Oglasi na župnijskih panojih
Za vse, ki imate otroke, pa tega ne veste, imamo prostor, opremljen za otroke.
Skupina za ponovno pridobitev zaupanja vase se zbira ob četrtkih ob 19. uri. Prosim, vstopite pri zadnjih vratih.
V	petek ob 19. uri bodo otroci iz oratorija v župnijski avli uprizorili Shakespearovega Hamleta. Župljani ste vabljeni, da se udeležite te tragedije.
Drage gospe, ne pozabite na dobrodelni sejem! To je odličen način, da se znebite vseh tistih neuporabnih stvari, ki vam jemljejo prostor v stanovanju. Pripeljite svoje može.
Tema današnje kateheze: Jezus hodi po vodi. Jutrišnja kateheza: Iščemo Jezusa.
Župnijska košarkarska turneja se bo nadaljevala v sredo zvečer. Pridite navijat za nas, ko bomo skušali premagati Kristusa Kralja.
Cena za udeležbo na seminarju o molitvi in postu vsebuje vse obede.
Prosimo, da darove položite v kuverto skupaj z rajnimi, za katere želite, da molimo.
Župnik bo prižgal svojo svečo pri oltarni sveči. Diakon bo prižgal svojo svečo pri župnikovi, potem se bo obrnil in prižgal vse vernike v prvi vrsti.
V	torek zvečer bo v župnijski avli večerja na osnovi fižola. Sledil bo koncert.
6UP0KU m
Vse slikovne šale vir: splet
3		2						
			7	4	9		1	
							8	9
					1	7		
	5		3		4			
				5	6	1		
2		3						
		1	9	3				6
		8	6				7	3
Malo premora
»Zamuuujamo!« To je bojni klic, s katerim napa-dem otroke, potem ko vse drugo zataji. Nadaljevanje med sto jutranjih besed ka-tapultira devetdeset odstotkov takšnih, ki zvenijo kot »pohiti, daj že, skoči, teci, hitro, hitro ...« ali nekaj v tem stilu. A ne da bi težila. Res pa katerega od mulcev vmes prime, da bi sedel na tla in počakal, da mine. Ne bom se spuščala v ekstreme razburjene mame, ko kdo to tudi naredi.
Sicer pa je življenjska napoved dokaj preprosta. Če je zjutraj predal z nogavicami in s perilom poln, je dan -da ne rečem teden - rešen. Ni hujšega, kot če moraš že navsezgodaj iz velikega kupa nezlikanega perila parčkati izgubljene nogavice. Tudi po dva različna so si že obuli, kar je za vzgojiteljice in učiteljice še vedno bolj sprejemljivo, kot če jih v šolo pošlješ bose. Potem so tu še šolski projekti, ki vključujejo sto in eno embalažno škatlo, prazne plastenke, ki se jih mulci spomnijo tik pred zdajci, obvestila o zobarjih, športnih in naravoslovnih dnevnih, gledaliških predstavah in pohodih, ki jih na vratih običajno podpisujem kot kakšna težko ulovljiva direktorica uprave.
In ko smo že skoraj v avtu, najmlajši zavpije: »Laaaaa-čen!« Dete ljubo, ti si edino od cele družine, ki ga čez tri minute v vrtcu čaka zdrav in krepak zajtrk. Ampak kot bi bil to kakšen argument. Sem se naučila, da je še najhitreje, če tečem v kuhinjo nama-zat še kos kruha z medom. Dobra stran takšnega zajtrka je, da se prime, kamorkoli ga pritisneš. Ampak ne bomo dlakocepili, mar ne? Samo da končno že odrinemo!
Če je šola obvezna, popoldanske aktivnosti pač niso. In mi se tega ne bomo šli. Ker nam umirjeni družinski popoldnevi pomenijo preveč. Tako smo vsaj pametovali, ko so bili otroci še majhni. A mi lahko kdo razloži, kaj se nam je vmes zgodilo, da jih zdaj okrog vozimo še v soboto in nedeljo?! Torej si pesmico v stilu »daj že, hitro, hitro, skoči, no, pa kaj še nisi v avtu, kje imaš torbo, a copat pa ne rabiš ...« pojemo tudi popoldne in ob koncih tedna. Za znoret, vam rečem.
Potem pa oni dan na vratih šole srečam prijateljico, iz katere se je vsulo: »A je to sploh možno - spet zamujam, ampak nisem kriva - nikoli ni prave majice za mulo - pa to spraševanje in oni test - pa še po malico je treba, ker je pač nerodno, če je otrok na šolskem izletu edini brez - ura divja kot nora - ja, spet zamujam! Lahko prosim naredimo malo premora, ker bom srečala samo sebe!« Sem omenila, da je v bistvu učiteljica? No, to. Res potrebujemo počitnice. Otroci še najmanj.
LETEČA MAMA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ITALIJANSKA SLADICA
SKOTSKA IGRALKA (MARY)
BALKON (POG.)
PREBIVALKA
RIMSKE LJUBLJANE

MESTO ZNAMENITOSTI NA SLIKI
AVTO-MOTO DRUŠTVO
SREBRNO BELA KOVINA
NEKDANJA PERZIJA
STRESLJAJ (REDKO)
VEČERNA OBLEKA
PRIPAD. PROTEST. VERSKE LOČINE
MLEČNI IZDELEK ITALIJANSKI PISATELJ ECO
SREDNJE-AM.OTOŠKA DRŽAVA
VOZILO S SEDEŽEM
NEKDANJA POSLANKA VONTA PEVKA BARUCA
15
SREDIŠČE SRBSKE KRAJINE
PEVKA ŽGUR PTIČ S ČRNIM PERJEM
KRAJ PRI MEDVODAH
SLOVENSKI IGRALEC CAR
BIBL. IME SIRIJE Z MEZOPOTAMIJO
DELAVEC NA LADJI
ŠAHOVSKA ZMAGA
ZEMELJSKI OREŠEK
MESOJEDE PTICE
OBOKANO STEBRIŠČE DEGENERA-CIJA
PRETIRANO DOBRO POČUTJE
KDORJE S KOM VLADAR
LEVI PRITOK IŠKE
INDOEVROP. LJUDSTVO SLOVENSKA RAZISKOVAL. MREŽA
14
PREBIVALEC ATIKE
ŽIVALSKA MAŠČOBA
KRŠITEV BOŽJE ZAPOVEDI
SLOVENSKI KANUIST (ANDREJ) NASPROTNO OD STARO
CERKVENO GLASBILO OBL. IMENA ALEKSAN DRA
FRANCI VIRANT
17
19
NEKD. ČEŠ-SL. KRONA
MEHANIČNO UČENJE
RICHIE SAMBORA IZOLACIJSKI MATERIAL
RIMSKA BOGINJA JEZE
PRITOK IRTIŠA
GABI ČAČINOVIČ
3,14...
POTI ZA PROMET
TEMELJNA TIPOGRAF. ENOTA
KOŠARAZ ROČAJEMA
Nagradni razpis
1.	nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majica NT&RC
2.	nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
w SLIKOVNE I KRIŽANKE
Z VELIKO PISAVO
Oven
Bik

Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 20. junija.
Geslo iz številke 23: Rojstni dan Novega tednika Izid žrebanja
1.	nagrado, družinsko vstopnico za dva odrasla in dva otroka za Celjski bazen za en dan, prejme: Štefanija Gloj-narič iz Šentjurja.
2.	nagrado, dve vstopnici za Celjski bazen, prejme: Cvetka Kramaršek iz Dramelj.
3.	nagrado, dve vstopnici za Celjski bazen, prejme: Frančiška Lončar iz Preserja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Očem prijazno
www.trik.:
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca
Hitro se boste zbrali, prišli do pravih informacij in obvladovali komunikacijo. Vse to bo več kot odlična podlaga, da boste uspešni pri opravljanju svojega dela. Vaš nastop bo izredno samozavesten, zato boste avtomatično zelo prepričljivi. V čustvenem smislu boste občasno nagnjeni k poveličevanju svojega ega.
Pozabili boste na nedavne težave in se enostavno hoteli dobro počutiti. Načrt, ki ga boste naredili, bo dober in vam bo omogočil kar nekaj prednosti pred ostalimi. Konkurenca pač ne spi, tega se je vedno dobro zavedati. Precej romantično boste razpoloženi, okoli vas bo vladala lepa, harmonična energija. Prijetno bo v vaši družbi.
Dnevi bodo živahni in polni neke nemirne energije, vi sami pa boste polni različnih idej. Ker boste delovali na več področjih hkrati in skakali od ene zadeve k drugi, lahko izgubite osnovni cilj, ki ga imate pred očmi. Potrudite se za večjo doslednost, bistveno lažje vam bo. Svojih čustev ne boste obešali na velik zvon.
škorpijon
Dvojčka
Brez dobrega delovnega načrta tokrat ne bo šlo. Glede na to, da je Merkur, vaš glavni planet, v tem tednu prav v vašem znamenju, imate nadpovprečne možnosti za uspešnost pri delovanju, komunikaciji, dogovarjanju in sprejemanju odločitev. Tudi na zasebnem področju bo zanimivo. Prav nič se vam ne bo zdelo naporno.
Rak
Razpoloženi boste za povezovanje in sodelovanje z okolico. Ljudje bodo do vas zaupljivi, zato ne bo treba veliko pregovarjanja, da jih boste pritegnili na svojo stran. Izkoristite prav vse priložnosti, ki se lahko obrestujejo tudi po finančni plati. Ne boste se širokousti-li z romantičnimi izjavami, vendar boste dali zelo jasno vedeli, koliko vam kdo po-
Strel ec
Zdelo se bo, kot da dobesedno vlečete nase ljudi, ki vas lahko vržejo iz tira in spravijo v čustveno nihanje. Preobčutljivi boste in vaši odzivi bodo lahko pretirani. Ne tolažite se z nakupovanjem ali zapravljanjem za nepotrebne stvari niti se ne smilite sami sebi. Najbolje se boste v teh dneh počutili v varstvu svojega doma.
Lev
Počutili se boste svobodno. Dovolili si boste več kot ponavadi, hoteli boste izkusiti nekaj drugačnega, posebnega. Vleklo vas bo v tujino, želeli boste širiti svoje obzorje. Če boste uspešno svoje navdušenje prenesli na okolico, boste na zmagoviti poti! Na zasebnem področju z marsičim niste zadovoljni, vendar tokrat ne boste pripravljeni dlakocepiti.
Kozorog
Energija navdušenja, veselja in odprtosti vas bo spremljala v teh dneh. Vaša ustvarjalna žilica in organizacijske sposobnosti bodo prišle do polnega izraza, ideje boste uspešno spravili v realno življenje. Pozabili boste na nedavne težave. Vleklo vas bo med ljudi, željni boste družbe, občudovanja, ljubezni in potrditve.
Če vas bo mikalo, da se umaknete v samoto, se vam to strogo odsvetuje. Že v preteklosti ste bili deležni opazk, da ste premalo prisotni. Čeprav je bil razlog vaša angažiranost z delom, to ni bilo dovolj razumljeno. Bodite veseli, da ste zaželeni in težko pričakovani. Pred vami so prijetni dnevi.
Vodnar
Devica
Gnalo vas bo k opravkom in trdemu delu. Nekoliko nemirni in preveč kritični boste. Skušajte gledati stvari v celoti in se ne poglabljajte pretirano v vsako malenkost, saj se boste izgubljali. Poleg tega lahko na ta način izgubite preveč časa, ki bi ga lahko porabili veliko bolj modro. V medosebnih odnosih bo prevladovalo harmonično vzdušje.
Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES
Namerno se boste zatekali v delo in si nakopali na glavo številne obveznosti, tudi takšne, ki so popolnoma odveč. S tem boste hoteli odvrniti pozornost od tistega, kar vas skrbi. Trenutno niste najbolj zadovoljni, vendar vas je strah sprememb in poglabljanj v globine svoje duše. Zavedajte se, da imate pri partnerju podporo in razumevanje.
Ribi
Vse, kar boste počeli, bo moralo biti popolno, iskali boste celo estetski pridih. V veselje vam bo, da bodo prišli do izraza tudi vaši ustvarjalni darovi. Če vam bo kdo omenil, da pretiravate, se ne čudite. Okolica vas lepo sprejema in podpira, kar vam je lahko resnično v veselje. Obkroženi boste z veselimi ljudmi, ki imajo tudi smisel za humor.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
4
8
UČNI TEČAJ
PREDOR
5
DELNICE
9
10
SELEN
16
11
18
48
RUMENA STRAN
Zgovorne bel
e ma
jice
Si lahko predstavljate osrednjo dolino naše regije brez Savinje? Verjetno zelo težko. In ta biser je seveda treba
skrbno čuvati in nanj opo zarjati. Prejšnji petek je bil tako v znamenju Dneva za Savinjo, in to
v občini, ki je po Savinji dobila ime, torej na Rečici ob Savinji. Foto: SHERPA
Savinja seveda ni pomembna le za mladi rod, ki mu je predstavljal skrivnosti drevja ob Savinji in širše gozdar Rudi Mutec iz nazarske revirne pisarne zavoda za gozdove. Med tistimi, ki so gozdarju prisluhnili z velikim zanimanjem, sta bila tudi mozirski pustni župan, sicer rečiški podžupan in občinski svetnik Drago Poličnik ter župan Rečice ob Savinji Vinko Jeraj (na fotografiji so od desne proti levi strani). In od besed za Savinjo je treba preiti seveda tudi k dejanjem v njeno korist. Zato je treba pohvaliti rečiškega župana, pa ne le zaradi njegove bele majice. Z županskima kolegoma, mozirskim Ivom Suhoveršnikom in nazarskim Matejem Pečovnikom, je poskrbel za novo medobčinsko čistilno napravo za odpadne vode v Lokah pri Mozirju.
ni
pokvaril zabave
Direktorica naše medijske hiše Anica Šrot Aužner (desno) je v stilu, v uradni »uniformi« za tovrstne promocijske dogodke, prišla k stojnici, ki sta jo v središču Celja v soboto imela Novi tednik in Radio Celje. Z Jernejo Kolar (na sredini), svetovalko za kulturo in predstavnico za odnose z javnostmi ter Ano Vrečer, referentko za turizem, obe iz Zavoda Celeia Celje, se je dogovorila, da se nekaj kapljam dežja pač ne bodo pustile zmotiti, saj niso iz »cukra«, kot so rekle. Naša direktorica je za vsak primer vseeno naročila nove hišne promocijske kape, ki bodo prišle prav ne le v dežju, marveč predvsem v poletni vročini.
Foto: SHERPA
Pripravljena kot Popaj
Po dolgih poznojesenskih in zimskih mesecih, ki niso minili v globokem spancu in brezdelju, saj so bila izvedena nekatera obnovitvena dela, je Celjski dom v Baški znova oživel. Zasedli so ga celjski šolarji, ki se udeležujejo šol v naravi, od konca junija in vse do konca avgusta pa bo podjetje Celeia v Baški izvajalo počitniške kolonije socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Mijo Zorko, direktor družbe Celeia (levo), in Tone Ojsteršek, stalni pedagog in vaditelj ter vodja programov v podjetju, sta, sodeč po fotografiji, pripravljena na več kot 500 otrok, ki se bodo v domu zvrstili do konca poletja. Med lanskimi in letošnjimi kolonijami in šolami v naravi sta pojedla veliko špinače in se pripravljala v Baški in Celju.	Foto: RG
Kaj je težje, vzpon na Roglo ali vožnja s starodobnikom?
Župan Zreč Boris Podvr-šnik, celjski župan Bojan Šrot, župan Žalca Janko Kos in konjiški župan Miran Gorinšek (z leve) so si po koncu novinarske konference v srednjeveškem stolpu Hotela Evropa v Celju z zanimanjem ogledovali eno od starodobnih koles, s katerimi organizatorji promo-virajo dirko po Sloveniji in bogato zgodovino kolesarstva. Ob tem so se najbrž tudi spraševali, kaj je težji zalogaj: peljati se tem sta-rodobnikom ali povzpeti se na vrh Rogle z najmodernejšimi kolesi, ki jih bodo na dirki po Sloveniji uporabljali vrhunski kolesarji.
Foto: SHERPA