Smtcmbct      AlUJCliCli            ŠteiM
Alojzij Košmerlj:
Oj bodi hvaljeno, Srce preljubljeno!
Tnisočclevetsto let je že preteklo, kar nas je dobri Jezus -L odrešil s svojo smrtjo na križu. V spomin na ta veliki dogodek obhajamo po vsern katoliškem svetu jubilejno ali sveto leto. Sveti oče v Riinu so tako uka-zali, vemi kristjaui pa svetega očeta radi ubogamo. Zato hodimo letos od cerkve do cerkve, pojemo in mo-limo, se spovedujemo svojih. grehov in pristopamo k svetemu obhajilu: vse zato, da si zaslužimo sveto-letni odpustek, da se bo Jezusova milost razlila čez naše duše.
Posebna želja svetega očeta je ta, da bi se vsi verniki letos živo spominjali Jezusove neizmerne lju* bezni, s katero se je žrtvoval za naše duše. Tudi v ne-dolžnih otroških srcih ruore letos odmevati hvaležna pesem; Oj bodi hvaljeno, Srce preljubljeno; naj jezik naš te hvali v ljubezni vekomaj!
Kako bi tudi mogli pozabiti, kaj je dobri Jezus za nas storil. Pojdimo v duhu na Kalvarijo. Ježus visi na križu. Roke in noge so mu prebodli z osirimi žebljt. Glavo so mu ovenčali s strašno trnjevo krono. Nje-
i
gova usta so vsa izsušena od pekoče žeje. Njegove oči so zalite s solzami. Ko izdilme svojo dušo, mu vojak še Srce prebode. Pa je pritekla iz Srca kri in voda, v znamenje, da je Jezus za naše duše dal zadnjo kapljo svoje krvi. Vse to je pretrpel dobri Jezus za naše od-rešenje. In bi hotel za nas še enkrat in še stokrat trpeti in umreti, tako nas ima rad.
Ko je sveti Pavel gledal na križ, je bil ves pre-sunjen od ljubezai. Hvaležno je klical: »Jezus me je Ijubil in se je zame daroval.« Iz hvaležnosti pa je ves gorel za Jezusa. Neutrudljivo je oznanjal Jezuscrve nauke po širnem svetu, za Jezusa je pretrpel nepo-pisne muke, za Jezusa je tudi nmrl. Nikoli ni mogel pozabiti, da je dobr.i Jezus še več storil zanj. Ljubil je Jezusa, ker je Jezus prej  ljubil njega.
Tudi nedolžna otroška srca razumejo Jezusovo Ijubezen. Pred par leti je umrl na Tirolskem petleten deček. Rudi mu je bilo ime. Jezusa je imel nad vse rad. Ko se je zjutraj zbudil, je bila njegova prva misel pri Jezusu. Kadar je šel z dobrimi starši na polje, jih je spraševal o Jezusu. Preden je zvečer za-spal, je še pred Jezusovo podobo pokleknil in molil. Z Jezusom na križu je čutil nepopisno usmiljenje. Bil je včasih. z maino pri svetem križevem potu, pa so mu solze tekle po licih, ko je slišal, koliko je tibogi Jezus pretrpel. Pred cerkvijo je bilo pokopališče, med grobovi pa je stal velik križ. Često se je mali Rudi ustavil pred tem križem in je gledal in gledal v Je-zusa. In vedno bolj mu je bilo jasno, kakšne so bile Jezusove bolečine. Ta strašna trnjeva krona, ti debeli ostri žeblji — ubogi, ubogi Jezus... Pa se je v duši malega Rudita nekaj posvetilo. Stekel je domov, po-iskal je med očetovim orodjem velike klešče in hotel h križu nazaj. Tedaj ga je zagk;dala mama. »Kam pa, moj Rudi, z velikimi kleščami?« V Ruditovih očeh so se zasvetile solze. »K cerkvi grem, mama, da boin ubogemu Jezusu žeblje izdrl, s katerimi je pribit na križ.« Komaj ga je mama pregovorila, da je o&tal doma. Povedala mu je, da je Jezus na križu iz lesa. Postavili so križ za spomin. V Ruditovem srcu pa so-čutje z ubogim Jezusom ni prenelialo. Za Jezusa bi bil storil  vse. Ker je bil raali Rudi  tako priden, ga
2
m
je Jezus zgodaj vzel k sebi, kjer se zdaj v nebesih z Njim veseli.
Otrooi! Tudi mi bomo radi mislili na dobrega Je-zusa in na njegove velike bolečine. Radi bomo gle-dali na križ, ki nas spominja Jezusove bridke smrti. Kjerkoli bomo šli mimo križa, povsod se bomo ozrli v Jezusa, povsod ga bomo pozdravili in se mu zahva-lili: Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojiira križem svet odrešil.
In ker je vsa Jezusova Ijubezen prišla iz presve-tega Jezusovega Srca, bomo to Srce posebno goreče Ijubili in častili.
Marijini otroci morajo biti >tudi otroci Jezusovega Srca!
Srce Jezusovo, ki goris ljubezni do nas, vnemi naša srca z ljubeznijo do tebe!