GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 2 IZ SLOVENSKE SKUPŠČINE stran 8 Vsak konec pomeni nov začetek KO BO PRVI ODŠEL V ZAPOR Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJCi Politika kratke pameti Pojmovanje, da je kmetijstvo drugorazredna gospodarska panoga, celo znak zaostalosti družbe, in da je industrija edini ali glavni vatel za merjenje razvitosti, nas je privedlo v položaj, ko kmetijstvo izjemno slabo izrablja naravne možnosti, na blišč velikih industrijskih gigantov pa se vseda prah izgub, zgrešenih naložb, presežkov delovne sile... Da je bila povojna politika kmetijskega (gospodarskega) razvoja bolj kratke pameti, nam pove že to, da je Jugoslavija, ki v očeh laikov in kmetijskih strokovnjakov velja za državo izjemnih možnosti za razvoj poljedelstva in živinoreje, v vseh povojnih letih le štirikrat ali petkrat pridelala dovolj pšenice za svoje potrebe in da je samo v tem obdobju odštela za uvoz pšenice tri milijarde dolarjev, za uvoz olja in oljnic eno milijardo dolarjev... Če k temu dodamo še redni letni uvoz mleka, masla in mesa v vrednosti <0 do 80 milijonov dolarjev, potem nam je že oolj jasno, zakaj je uvoz hrane pri nas stalno večji od izvoza. ZL Kaj vse smo uvozili lani!? Človek, ki je videl "žitnico" Jugoslavije in ve za neizrabljene možnosti na Kosovu in tudi za zaraščanje planinskih pašnikov v nekaterih delih Slovenije, se ob podatkih lahko le zgrozi *n vpraša: kdo so bili (in kdo so še) glavni ustvarjalci takšne politike, koliko časa še bo-nio "častili" industrijo in jo silili tudi tja, kjer ni ne industrijske miselnosti ne tradicije, smo res tako bogati, da lahko zapravljamo dolarje •n marke za uvoz hrane, ki bi jo sicer lahko Pridelali doma... Samo lani smo kupili na tujem 128 tisoč ton mesa in mesnih izdelkov, več kot 16 tisoč ton mleka, štiri tisoč ton masla, 5 tisoč ton sirov itd. Uvoz mesa, ki je bil eden največjih v povojnem času, bi bil realno lahko najmanj trikrat manjši, prav tako uvoz mleka in mlečnih izdelkov. Pa ne le to! Intervencijski uvoz, ki je potekal mimo vseh uvoznih planov, bilanc in kontingentov, ni dal pričakovanih rezultatov. Meso, mleko in njuni izdelki (iz uvoza) so bili v trgovinah prav tako dragi kot domači, ker so razliko med uvozno in domačo prodajno ceno spravile v žep predelovalne in trgovske organizacije. Jugoslavija je še v nečem posebna. Vse kmetijsko razvite države ščitijo domačo pridelavo hrane s posebnimi zaščitnimi carinami, tudi naša jo na nekaterih področjih, vendar gre pri nas tako zbrani denar namesto za spodbujanje domače pridelave in izvoza v zvezni proračun, med drugim (neuradno) tudi za financiranje programiranega državnega kaosa. V večini držav je izvoznik hrane na boljšem kot uvoznik, pri nas je ravno obratno. O kakšni dolgoročni kmetijski politiki, ki sicer ne bi smela temeljiti na zaščiti neproduktivne domače pridelave hrane in na prepovedi uvoza, ob vsem tem ne moremo govoriti. Že zdaj se dogaja, da se domači pridelki zaradi nenadzorovanega in za nekatere dobičkonosnega uvoza ne odkupujejo. Država, ki ne zna zaščititi domače pridelave, pa je slaba. Celo tiste, ki so bogatejše od nas in bi lahko vso hrano kupile, so jo. Ne zaradi kakšne čustvene navezanosti na domače kmetijstvo, temveč predvsem zato, ker je hrana "strateška surovina" in ker mleka in mesa ni mogoče enačiti z žeblji, avtomobili, pralnimi stroji... C. Zaplotnik ^jJanezu Drnovšku večina tudi v republiški skupščini Strpnost ni popuščanje pred grožnjami in pritiski ^jnbljana, 14. aprila - Dr. Janez Drnovšek, ki je dobil največ glasov lasovanju 2. aprila, je bil z veliko večino delegatov vj. .- mpščine v petek izvoljen za člana predsedstva Jugosla r —'mv na gias ?Publiške skupščine v peien r/.voijen -mm ciuh« |» J* »z Slovenije. Od 250 delegatov jih je zanj glasovalo 243, sedem * asovnic pa je bilo neveljavnih. .Potem ko je predsednik repu-^iske konference SZDL Jože ^ole predlagal dr. Janeza Drnovška v dokončno izvolitev in J.e bilo opravljeno glasovanje, se ^.Predsednik republiške skupome Miro« tw_x —i----m *.~a<*- . ae Miran Potrč zahvalil seda ^et»u članu ._ zveznega predsed-iz Slovenije Stanetu Dolan- u in povabil za govornico nove sa. dr. Janeza Drnovška, z bese dami, da so mu vrata republiške skupščine vedno odprta, prav tako pa tudi skupščinska govornica. Dr. Janez Drnovšek je v prvem govoru kot član predsedstva Jugoslavije in po 15. maju tudi prvi mož države dejal, da so delegati z današnjo izvolitvijo dodali pečat legalnosti k neposredno izraženi volji na glasova- Od suverene republike do trdne federacije Slovenska skupščina je v petek dala v javno razpravo dr-z&vljanom Slovenije osnutek dopolnil k republiški ustavi. Posebej pomembno je, in okrog tega je bilo zadnje mesece naj-Več razhajanj, da je v osnutku dopolnjene ustave napisana Pravica do samoodločbe slovenskega naroda vključno s pravi-Co do odcepitve in ponovne združitve in da je republika ekonomsko suverena nad rezultati dela, naravnimi bogastvi in naravnimi viri. Mogoče bo marsikdo v Jugoslaviji ocenil, da Slovenija za to formulacijo skriva svoje odcepitvene težnje, vendar naj nas taka razmišljanja, predvsem pod vplivom trenutnega jugoslovanskega političnega kaosa, ne zbegajo, ba-nioodločba je zgodovinska pravica ne le slovenskega naroda, ampak vseh narodov Jugoslavije, ki so se med vojno m po nJej izrekli za njeno federalnost enakopravnih in svobodnih Qelov. Le dogovor suverenih delov in upoštevanje samostojnosti ter razlik lahko zagotovi trdno federacijo, brez nezadovoljen in užaljenih ter ustrahovanih delov. Javna razprava se bo nedvomno opredelila za ta predlog. Nasploh pa je treba ustavno razpravo vzeti resno. Za mnoge rešitve so predlagane ma-Clce in med njimi se bo treba razumno in dolgoročno odločati, saj verjetno do popolnoma nove slovenske ustave ne bomo ta-*° kmalu prišli. Politično stvarno kaže vzeti tudi pobudo, naj Se ustavna dopolnila tokrat res sprejemajo na referendumu jn da javna razprava ustavno komisijo, stroko in vse druge sodelovanja voljne zadolži, da bomo imeli novo slovensko usta-v° najmanj sočasno z zvezno. J. Košnjek nju 2. aprila. V Jugoslaviji očitno obstajajo različni pristopi k razreševanju političnih in gospodarskih problemov. V svojih programskih usmeritvah sem ponudil vizijo izhoda in s svojo današnjo odločitvijo ste potrdili, da je tudi vaša, je dejal delegatom Drnovšek in dodal, da vsem ponujamo strpen in konstruktiven dialog pri razreševanju krize, jvendar strpnost in konstruktivnost ne pomenita popuščanja pred nedemokratičnimi pritiski in pred takšnimi ali drugačnimi grožnjami. Ponujamo roko vse*m tistim, ki so pripravljeni pošteno in odkrito sodelovati pri premagovanju sredanjih težav, ne pa sklepati kompromisov s tistimi, ki krizo in socialne stiske ljudi izkoriščajo v borbi za oblast. Ne bomo se sprijaznili s tem, da bo Jugoslavija na koncu 20. stoletja mračna oaza političnega despotizma in gospodarske nesposobnosti. Dovolite mi, da tudi današnjo priložnost izkoristim za ponoven poziv k razumu in umirjanju nacionalnih nasprotij v Jugoslaviji, je poudaril Drnovšek in obljubil, da bo o svojem delu in problemih v največji možni meri obveščal skupščino Slovenije in javnost. J. Košnjek Stroka na tehtnici Kranj - Sedemsto razstavljalcev, skoraj 80 tujih, novosti na področju kmetijstva in gozdarstva na 30 tisoč kvadratnih metrih, strokovna posvetovanja, razstave, so v nekaj besedah glavne značilnosti letošnjega 28. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva, ki ga je v petek dopoldne v Kranju odprl sekretar Združenja kmetijske in prehrambene industrije Jugoslavije dr. Branko Jovanovič. Napovedi, da bo letošnja prva sejemska prireditev v Kranju že hkrati tudi neke vrste prikaz delovanja trga, so bile utemeljene. Novosti in konkurenčnih nastopov resnično ne manjka. Najbrž pa bi sejem bolj upravičeno kot gozdarski imel poudarek kmetijski, saj je gozdarskega dogajanja, razen predstavljene mehanizacije, precej manj kot pa kmetijskega. Sicer pa je svojevrsten dokaz, da je tokrat stroka v dobršni meri (vsaj na začetku) potrdila tržnost, najbrž tudi izredno zanimanje obiskovalcev in kljub okrnjeni kupni moči tudi poslovni rezultati razstavljalcev. Samo v nedeljo je bilo na sejemskem prostoru okrog 20 tisoč obiskovalcev. Včeraj (ponedeljek) pa so si to, tudi v Jugoslaviji eno redkih tovrstnih specializiranih sejemskih prireditev, ogledali tudi nekateri najvišji predstavniki in strokovnjaki kmetijstva in gozdarstva. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Danes v Kranju Kakšno SZDL želimo Kranj, 18. aprila - Medobčinski svet Socialistične zveze za Gorenjsko vabi danes, 18. aprila, ob 17. uri v dvorano številka 15 kranjske občinske skupščine na javno tribuno o SZDL za danes in jutri in političnem- pluralizmu. Uvodoma bo govoril in nato sodeloval v razpravi predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Na tribuno so vabljeni mnogi znani politični in javni delavci z Gorenjske in od drugod, aktivisti SZDL, predstavniki zvez, gibanj, društev, ustanov, združenj, družbenopolitičnih organizacij in šolska mladina. Organizator vabi tudi vse, ki bi radi povedali svoje predloge, kakšna naj bi bila SZDL in kako si zamišljajo politični pluralizem kot način za uveljavitev demokratične družbe. Stališča tribune bodo posredovana na republiško konferenco SZDL, ki bo 26. aprila, pred praznikom OF, obravnavala ta vprašanja. J. K. Za družbene dejavnosti realno 5,7 odstotka več denarja Nikoli končana zgodba Ljubljana, 17. aprila - Čeprav je republiška skupščina v petek sprejela novo, višjo bilanco nalog in sredstev interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je bilo hkrati jasno, da s tem denarnih zadreg družbenih dejavnosti za letos še zdaleč ni konec. Na razdelitev denarja med interesne skupnosti oziroma izvajalske organizacije bo namreč še zelo krepko vplivala inflacija. Zato gre petkov skupščinski razplet razumeti le kot nov niz v nikoli končani zgodbi okrog financiranja družbenih dejavnosti. Če ne prej, se bo rana v skupščini znova odprla septembra,/ko bodo znani prvi učinki novega obračunskega sistema iz spremenjenega zakona o računovodstvu. Kot je v uvodni besedi izvršnega sveta k novi bilanci dejal predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erik Vrenko, izvršni svet ocenjuje, da se kljub povečanju deleža za družbene dejavnosti v razporejenem dohodku gospodarstva realno za 5,7 odstotka v primerjavi s preteklim letom ohranja ravnotežje v reprodukcijskih tokovih. Delež obveznosti za sise družbenih de- javnosti v dohodku gospodarstva se tako povečuje od 14,3 na 15,15 odstotka in se praktično izenači z deležem v letu 1987. Z novo bilanco slovensko gospodarstvo pokriva 96 odstotkov letošnjih programov interesnih skupnosti. Dodatne vire bo potrebno iskati zunaj prispevnih stopenj. Torej bo z usklajevanjem bilance potrebno nadaljevati. (Več na 2. strani) H. Jelovčan SEJEM GOZDARSTVA IN rKRANJ, I4.-20.4/8* PONUDBA ŠIROKE POTROŠNJE KMETIJSTVA VSE ZA GOZD, POLJE, DOM IN GOSPODINJSTVO POPUSTI, OSTALE UGODNOSTI lllll»v Modernizacija Lipce - škofja Loka - Na dveh regionalnih cestah v škofjeloški občini potekajo večja dela; na cesti skozi Studeno in na Ljubljanski cesti (na sliki) na tako imenovanem prvem odseku Lipce - Škofja Loka. Še v tem srednjeročnem obdobju pa nameravata Skupnost za ceste Slovenije in občinska cestno komunalna skupnost rešiti enega najtežjih prometnih problemov v občini in sicer na odseku Lipce - Stari dvor -Grenc s križiščem za Kranj in Ljubljano. - \ t, o co ^1 co lD o 9 * IGOR GUZELJ ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Dosežki predsednika Ceausescuja Razume se, da vedno, kadar romunski voditelj Nicolae Ceausescu odpre usta, sproži viharen aplavz. Tako je že dobri dve desetletji. Ceausescu, ena najbolj zloveščih političnih figur vzhodne Evrope, sicer javno govori v glavnem le še pred člani centralnega komiteja KP Romunije, ki so mu tudi edini še pripravljeni ploskati. Ljudstvo ne ploska več, ljudstvo že lep čas samo molči — bodisi zato, ker o nastopu »Prvega med enakimi« ni ne slišalo ne bralo, bodisi zato, ker besede ne morejo prepoditi obupa in apatije. Podobno je s tujino: spričo genocida nad prebivalstvom madžarskega porekla v predelih vzdolž zahodne meje, spričo rušenja celih vasi in izganjanja staroselcev iz domov, je svet postal gluh za monologe Ceausescuja, v katerih je dejstvom lepil najbolj nemogoče razlage. In zgodilo se je, da bi skoraj preslišal njegovo oznanilo na začetku spomladanskega zasedanja CK KPR. Romunija je odplačala vse zunanje dolgove, od konca marca letos niti levo niti desno ni nikomur nič dolžna, je povedal ljubljeni conducator. Velika novica je bila v mednarodnih finančnih krogih sprejeta zelo različno. Prvemu začudenju so sledili precej trpki komentarji. Oživelo je staro vprašanje, zakaj je Romunija spravila samo sebe na rob uničenja, hoteč po hitrem postopku odplačati posojila, ki bi jih lahko mirno reprogramirala. Malo manj kot polovico od 11 milijonov dolarjev skupnih terjatev bi ji upniki utegnili celo odpisati, saj je ob vstopu v osemdeseta leta uživala nemajhne simpatije evropskih prestolnic in Washingtona. Veljala je namreč za neposlušneža, za svojevrstnega kljubovalneža v taboru, kjer so v onih dneh člani ravnali, kot je ukazala Moskva. Kakorkoli že, romunsko vodstvo je iz neznanih razlogov pred približno devetimi leti sklenilo, da se je treba pospešeno znebiti odvisnosti od deviznih posojilodajalcev. Do 1. januarja je po ugotovitvah BIS, obračunske banke v Baslu, svoj dolg zmanjšala na 6 milijard, do maja lani pa na 2,56 milijarde dolarjev. Povprečni letni tempo je torej znašal neverjetne 1,3 milijarde. Toda za kakšno ceno? Točnega odgovora ne poznamo, vendar je Romunija danes ena sama orjaška ubožnica. Ceausescu in partija, ki ji stoji ob strani obsežen nadzorno-policijski aparat, sta milijone navadnih ljudi prisilila v načrtni stradež, kajti med drugim je šel v izvoz tudi večji del hrane. Hkrati včasih cele mesece niso ničesar uvozili. Ekonomska struktura naše sosede kajpak nosi pečat realsocialistične vizije o napredku, kar pomeni, da okostje sestavljajo primarne industrijske panoge. V romunskem primeru je povojna socialistična oblast stavila na bazično kemijo in metalurgijo; prav investicije vanju so požrle levji delež najetega dolarskega kapitala, od katerega je prebivalstvo imelo malo ali nič koristi. Gre za energetsko najbolj potratno proizvodnjo, ki je terjala gradnjo zmeraj novih elektrarn. Slednje so sproti pogoltnile akumulacijo gospodarstva in v najbolj kritičnem obdobju preprečile, da bi obstoječa podjetja po vzoru zahodnih tekmecev posodobila opremo ter prešla na varčnejšo, učinkovitejšo in ekološko čistejšo tehnologijo. Država je zašla v začarani krog brezperspektivnosti, ki bi ga moglo presekati kvečjemu preudarno dodatno zadolževanje in modernizacija ključnih členov produkcijske verige, ne pa pospešeno zapiranje vase, oprto na klasične kolonialne metode izčrpavanja materialnih in človeških rezerv. Konkretno se ti »recepti« kažejo v nepretrganih redukcijah elektrike, v ledenomrzlih stanovanjih, v nikakršni ponudbi oblačil in obutve (kože, usnje in tekstil gredo, podobno kot živila, v izvoz po uničujoče nizkih cenah, drugače zaradi presežka kakovostne ponudbe na svetovnih trgih ne bi našli kupcev) in v dejstvu, da kmetom sproti zasežejo pridelke, ki so predvsem zaradi demotiviranosti in malodušja količinsko tri do štirikrat revnejši, kakor na Madžarskem ali v ČSSR. Poznavalci sodijo, da je Romuniji uspelo vsaj dve tretjini glavnice in obresti »odslužiti« s posvojitvijo cele vrste najbolj umazanih, nevarnih, v deželah EGS prepovedanih ali zaradi poostrenih zaščitnih predpisov onemogočenih postopkov izdelave polproizvodov in substanc, ki so močno škodljive zdravju zaposlenih in okolju. Sumijo jo tudi, da je gostoljubno odprla vrata radioaktivnim in toksičnim odpadkom, katerih deponiranje je v »civiliziranih deželah« hud problem. Zdaj je torej dosegla zastavljeni cilj — finančno neodvisnost. Ampak davek je gromozanski. Celo resni, spodobni londonski Economist si je v prispevku o Romuniji privoščil ugibanje, češ, kdo ve, ali se mi-ster Ceausescu zaveda, da po mukotrpnem osvobajanju iz dolžniških spon nemudoma potrebuje najmanj enkrat toliko posojil, če hoče še kdaj ujeti priključek s svetom, hkrati pa se malce oddolžiti na smrt iz-črpanemu narodu. In kaj naj kot mejaši rečemo mi? Da smemo biti do nadaljnjega brez skrbi: edina že delujoča sestavina antikriznih ukrepov je lov za novimi rešilnimi krediti in pogajanja, kako bi poravnavo starih odložili na pozneje. Na dosegu roke se je pojavil režim, ob katerem jugoslovansko politekonomsko inovatorstvo konec koncev ne izpade kot nepopravljiva tragedija. Izšel novi Naprej Prejšnji teden je izšla nova, aprilska številka sedaj ne več glasila, temveč revije Naprej. Po več kot polletnem zatišju je to že drugi primerek Napreja, ki ga je uredilo novo uredništvo. Prisotnost slednjega nam potrjuje že prva stran revije, ki ima nekoliko drugačno podobo, kot smo je bili do sedaj vajeni, precej pa se od starega Napreja razlikuje tudi nov vsebinski koncept. Lahko bi rekli, da je Naprej postal nekoliko bolj »kulturniški«, saj je v njem zaslediti največ tem prav s področja kulture in umetnosti (glasba, film, teater, knjige...), tu nekje pa je tokrat tudi glavni intervju s Francijem Zagoričnikom. Pogovor s Tonetom Perčičem, fotoreportaža popotnika Toma Križnarja, O revitalizaciji starega mestnega jedra v Kranju so tisti prispevki, ki nas zagotovo pritegnejo k branju Napreja. Za razvedrilo pa je tokrat poskrbel sin Georga Onvella z nadaljevanjem Živalske farme, ne smemo pa pozabiti na nagradno križanko, ki je s svojo »odštekanostjo« tako ali drugače špica revije Naprej. Naprej košta kot štruca kruha. Oglejte si ga! I. K. GLAS Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za II. trimesečje 52.500 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 IZ SLOVENSKE SKUPŠČINE Slovenska skupščina sprejela osnutek dopolnil k slovenski ustavi Samoodločba je trajna in neodtujljiva pravica Ljubljana, 14. aprila - Osnutek dopolnil bo sedaj v dvemesečni javni razpravi, v obravnavi bodo tudi nekateri alternativni predlogi, pa tudi pojasnila, zakaj nekateri predlogi niso bili upoštevani. Pet dopolnil je po 29. marcu, ko je bila zadnja seja skupščine, novih: o samoodločbi slovenskega naroda, o ekonomski suverenosti republike Slovenije nad rezultati dela, naravnimi bogastvi in naravnimi viri, o Zdravlji-ci kot slovenski himni, o možnosti preizkusa novih rešitev in o pristojnostih vrhovnega sodišča SRS nad odločbami samoupravnih sodišč. slovenskega naroda vključno s pravico do odcepitve in ponovne združitve. Ta pravica z združitvijo v Jugoslavijo ni bila izčrpana. Te pravice ni mogoče povezovati z nikakršnimi aktualnimi političnimi vprašanji. Osnutek ustavnih dopolnil določa enakopraven položaj zadrugam in drugim fizičnim ter pravnim osebam pri pridobivanju dohodka in gospodarjenju, število zaposlenih je omejeno samo pri zasebni obrti, ne pa pri zasebnih podjetjih, kar izenačuje položaj vseh vrst podjetij, zmanjšane so možnosti obveznega združevanja denarja za zadovoljevanje skupnih potreb, republika naj ne bi imela več možnosti razpisovati obveznih javnih posojil, za razvoj pa bi se lahko uporabil tudi proračun občin, mest in drugih družbenopolitičnih skupnosti. Republika naj bi dobila večji vpliv na SDK, z zakonom pa se lahko ustanovi le pet sisov za z ustavo določene družbene dejavnosti, druge pa Delegatska razprava je v bistvu ponovila že znana stališča, da moramo že s sedanjimi spremembami republiške ustave zagotoviti popolno suverenost Slovenije kot države. To je pravica do samoodločbe s pravico do odcepitve in ponovne združitve, demokratizacija gospodarskega in političnega življenja, presnova družbenopolitičnega zbora v splošnopolitični zbor, črtanje ali krčerjie temeljnih načel ustave, referendumsko odločanje o bistvenih vprašanjih Slovenije, pa zahteva, da mora nova slovenska ustava nastati pred zvezno, če pa to ne, pa vsaj sočasno. Predsednik slovenske ustavne komisije Miran Potrč je na petkovem zasedanju republiške skupščine dejal, da bodo za javno razpšravo upoštevana vsa mnenja, ki so bila posredovana do začetka petkove seje. Pet dopolnil je povsem novih, trinajst je dodatno dopolnjenih, pri osmih so napisana dodatna po- jasnila, v razpravo pa so dana tudi nekatera odprta vprašanja. Ta so: varstvo pravic otrok, ustavna ureditev gospodarjenja z gozdovi, predvsem zasebnimi, ali je stanovanjska pravica lahko še trajna, kakšna naj bo nova vloga sindikata, opredelitev podjetništva in razmejitev podjetništva od obrtne dejavnosti, pristojnosti interesnih skupnosti italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji, varstvo pravic osebnosti, raba slovenskega jezika, oblikovanje skupščinskih preiskovalnih odborov, nadaljnji obstoj samoupravnih sodišč, pravica združevanja na politični oziroma nazorski osnovi ter poseg v temeljna načela ustave. O tem naj reče zadnjo besedo javna razprava. Slovenija je šla v Jugoslavijo prostovoljno To je posebej poudarjeno v dopolnilu o pravici samoodločbe prostovoljno, ponujeno pa je tudi razmišljanje, da sisov sploh ne bi bilo. Zbori združenega dela in zbori krajevnih skupnosti občinskih skupščin naj se volijo na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah, črtana pa je inačica, da bi še ohranili sistem delegiranja. Neposrednost naj velja tudi za republiške zbore in zvezni zbor, ne pa za zbor republik in pokrajin zvezne skupščine. Trd oreh je položaj družbenopolitičnih zborov. So predlogi za ukinitev ali za preoblikovanje v splošni politični zbor. Ker je oboje v nasprotju z zvezno ustavo, pluralizem pa se mora odraziti tudi v skupščinskem sistemu, gre v javno razpravo pred' log, da SZDL zagotovi v kandidacijskem postopku pluralnost brez monopola te ali one organizacije in gre na neposredne voli; tve enotna lista. V javni razpravi se bomo tudi odločali o predlogu ustavne komisije, da se skupnosti občin ustanovijo le na'pobudo ljudi in da razen Gospodarske zbornice lahko tudi sindikat samostojno predlaga skupščini svoje predloge. Predlagano je tudi, da bi dopolnjeno slovensko ustavo sprejeli na referendumu. J. Košnjek Republiška skupščina o družbenih dejavnostih Gospodarstvo obsoja izsiljevanja Ljubljana, 17. aprila - V nadaljevanju uvodne razprave o novi letošnji bilanci družbenih dejavnosti je Erik Vrenko govoril o razkoraku med potrebnim denarjem za normalno delovanje družbenih dejavnosti in možnostmi gospodarstva. Ker gospodarstvo načeloma sprejema prioritetni pomen družbenih dejavnosti za svoj razvoj in ker hkrati mora ohranjati akumulacijo, je dejal, bo treba iskati vse možnosti, da se zmanjšajo obveznosti za razvojno manj prioritetne zadeve, ki objektivno zmanjšujejo akumulacijo, predvsem pa poveča obseg ustvarjenega in razporejenega dohodka. Napačen bi bil namreč sklep, ki ga na videz ponujajo bilančne številke, da je akumulacija gospodarstva premajhna zaradi družbenih dejavnosti. Erik Vrenko se je kritično lotil tudi interesnih skupnosti. Dejal je, da ne bodo mogle več samovoljno in s celoto neusklajeno posegati po dohodku gospodarstva s sprejemanjem novih prispevnih stopenj. Izvršni svet se sicer ni odločil za prisilno uskladitev delitvene politike med posameznimi interesnimi skupnostmi, vendar bo, če bo potrebno, to storil čez dva ali tri mesece, ko bo znano, kakšne dodatne ukrepe za racionalnejše obnašanje bodo sprejeli v sisih. Zdravstvo letos brez izgub Slovenci smo letos družbenim dejavnostim "naročili" 2,6 odstotka več storitev, ki bodo plačane prek interesnih skupnosti; za usposabljanje bo na voljo 7,6 odstotka več plačil, 12 odstotkov bo več plačanih raziskav, za 33,8 odstotka več bodo plačane pravice iz dela in za 10,5 odstotka iz solidarnosti. Naročilo za storitve pri ohranjanju zdravja bo sicer za 2 odstotka manjše kot lani, vendar bo vrednost realno porasla za 17 odstotkov, kar bo omogočilo poslovanje zdravstva brez izgub. Izvršni svet ocenjuje, da bo bilanco moč napolniti ob pričakovanih gibanjih dohodka in osebnih dohodkov brez spreminjanja prispevnih stopenj, vendar le, če bodo lanske izgube v zdravstvu pokrite zunaj bilance in v prvem polletju letos. Zdravstvo takoj potrebuje najmanj 70 milijard dinarjev. Poleg usmeritve vseh tekočih presežkov Narodne banke Slovenije (15,7 milijarde dinarjev) bi bilo treba za likvidnostno pomoč zdravstvu uporabljati tudi morebitne presežke drugih interesnih skupnosti ter izterjati stare dolgove (po podatkih iz zaključnega računa zdravstvenih skupnosti so bile terjatve zdravstvenih organizacij do zdravstvenih skupnosti 101 milijarda dinarjev). Delegati so ob tem opozorili, da je potrebno dodatne vire denarja za družbene dejavnosti iskati tudi v prerazporejanju sredstev v globalni bilanci (splošna poraba, prispevki za manj razvite, gospodarska infrastruktura), ne pa le z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva in žepov ljudi. Sicer pa tudi oni vidijo trajnejši izhod iz vsakoletnih problemov pri usklajevanju bilanc le v sistemskih spre; membah na tem področju in v selektivni opredelitvi programov, ki so nujni za življenje in delo ljudi ter razvoj naroda in bi jih bilo treba javno financirati. Grožnja kulturnega molka res upravičena? Podobno kot na zadnji skupščini 29. in 30. marca, se je tudi pe' tkova razprava sukala kot dvogovor delegatov iz gospodarstva in družbenih dejavnosti. Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Danijel Pučko je dejal, da smo s povečanim deležem gospodarstva za družbene dejavnosti odstopili od decembrskih zahtev za razbremenitev gospodarstva, opozoril, da se obveznosti gospodarstva po letu 1984 nenehno povečujejo in da bo na to gospodarstvo lahko pristajalo le, če se bo povečal tudi družbeni proizvod oziroma če bodo druge oblike porabe zmanjšale apetite. Delegati iz gospodarstva so obsodili tudi načine, s katerimi* družbene dejavnosti izsiljujejo večji delež dohodka gospodarstva-Gorenjec Vili Tomat, na primer, je dejal, da zdravstvo uporablja za "orožje" javne medije, izobraževanje stavke, kultura odstope in kulturni molk. Kulturni molk je že bil. Smo res tako daleč, da po petdesetih letih kulturniki ponovno grozijo z njim, so spraševali delegati. Seveda pa so povsem drugačno noto ubrali v svojih razpravah delegati iz družbenih dejavnosti. Opozorili so na dvojno moralo delegatov (dopoldne glasujejo za manjše obremenitve gospodarstva, p0' poldne za večje pravice uporabnikov), menili, da začetih naložb v družbenih dejavnostih ne bi kazalo ustaviti, ker bi s tem povzročil1 več škode, kot če nadaljujejo, opomnili (Alma Bernik z Jesenic), da gospodarstvo ne more varčevati, če bodo ljudje bolni, da se kulturn1 molk v bistvu že kaže v propadanju naravnih in kulturnih spomeni' kov in podobno. Skupščina se je v svojih sklepih med drugim zavzela zudi za zaustavitev realnega padanja osebnih dohodkov v Sloveniji in mesečno usklajevanje rasti plač delavcev v družbenih dejavnostih z rastjo v gospodarstvu. Za premoščanje likvidnostnih težav izvajalskih organizacij, ki jih povzroča predvsem inflacijsko povečevanje materialnih stroškov, je predlagala uveljavitev skupnih žiro računov, organom interesnih skupnosti pa je tudi priporočila, naj izvajalskim organizacijam omogočijo bolj tržno obnašanje. Za socialnovarstvene pravice je predlagala tekočo valorizacijo prejemkov. H. Jelovčan Rešitev na kratki rok Ljubljana, 12. aprila - Mimo rezerv Narodne banke, ki že nakazuje prva sredstva za rešitev zdravstva (blizu 16 milijard naj bi šlo na račune zdravstvenih organizacij), bodo morali v zdravstvu zbrati denar tudi s kratkoročnimi ukrepi v svoji dejavnosti. Na račun višje participacije (o njej smo podrobneje pisali prejšnjič) in še nekaterih varčevalnih ukrepov naj bi zbrali od 4 do 5 odstotkov manjkajočih sredstev. Kratkoročnih ukrepov v zdravstvu smo že vajeni. Najbolj drastične pomnimo od lanskega julija, ko so uporabnikom naložili visoke participacije, zdravstvenim organizacijam, a strogo varčevanje pri zmogljivostih. Saj ni, da bi imeli kaj proti kratkoročnim ukrepom, zlasti če dosežejo svoj namen. Vsaj v nekaterih zdravstvenih organizacijah imajo z lanskimi dobre izkušnje. Gorenjskim lekarnam je v drugem polletju lani veljavna participacija denimo prihranila realizacijo enega meseca. Pač pa ni ravno najbolje, da so v zdravstveni skupnosti to kratko-ročnost vzeli preveč dobesedno, in ukrepe po šestih mesecih zaradi političnih pritiskov ukinili, potem ko so se jim pacienti in zdravstvene ustanove že do neke mere privadili. Tako jih z letošnjim prvim majem znova uvajajo, resda precej »preseja-ne«, da ne bi znova izzvali reakcij, kakršna je bila denimo mariborska brezkompromisna zahteva po popolni ukinitvi participa- cije. Delegati, ki so jih sprejemali na zadnji zdravstveni skupščini, so se z njihovo kratkoro-čnostjo pač sprijaznili, saj v času, ko gre za biti ali ne biti zdravstvene dejavnosti, ni veliko pomišljati. Venomer pa zdravstva ne bodo mogli reševati le s kampanjskimi ukrepi. Sistemske rešitve, se pravi spremembe v zdravstveni zakonodaji, je res treba temeljito domisliti, vendar z njimi ni več mogoče čakati. Če ostanemo zgolj pri participaciji, ki je od vseh zdravstvenih prvin najbolj javna: če bi hoteli glede doplačil karkoli spremeniti, je treba poseči v zdravstveno zakonodajo. Govorimo o tem, da bi ji vrnili njeno vzgojno vlogo in hkati od nje nekaj iztržili - tedaj naj bi jo predpisali širšemu kro- gu zavezancev, danes je »vzgoj' na« le za kako tretjino prebiva*' stva, ostala večina je oproščena-Na kratki rok torej lahko le viša' mo zneske zdravstvenih dopla' čil, res učinkovito pa jih brez p0' segov v zakon ni moč spremeni' ti. Upajmo, da minuli teden spre' jeti kratkoročni ukrepi v zdraV' stvu ne bodo tako kratke sape kot lanski, če bodo le dajali Pr'' čakovane rezultate. Bolniki j*1? resda ne bodo ravno vzklikali« morda pa jim bo vredno potrp*3' ti, če bodo obetali kaj boljši juti"1 in če bodo obetavni tudi dolgorO' čni ukrepi. Sicer pa ob na vso moč počasnem sistemskem re; sevanju prihaja na misel tisti stari angleški rek: na dolge roke bomo vsi mrtvi. D. Z. Zlebir Torek, 18. aprila 1989 GOSPODARSTVO 3. stran ®©IMSS5$5JH(GLAS Obstoječa podjetja imajo lahko korist od nastajanja novih Valilnica novih podjetij v jeseniški Železarni Jesenice, 13. aprila - Inkubator, valilnica novih podjetij so nam tako novi in prvi hip smešni izrazi, da je verjetno marsikdo zamahnil z roko, češ saj nimam časa za takšne neumnosti in ni prišel na predavanje, ki ga je na to temo sklical občinski komite ZKS Jesenice. Dvorana je namreč ostala na pol prazna, malo je bilo predvsem mladih, saj bi pričakovali, da jihi to vendar zanima, tudi za razpravo so največ vneme pokazali sivolasi možje, predvsem nekdanji župani, izvršniki, direktorji Železarne. Strokovnjak ljubljanskega podjetja YUGEA Iztok Kremser je na zanimiv način povedal, kaj je inkubator, kakšen je njegov namen in kaj počno v jeseniški Železarni, kjer bodo sredi maja priredili prvo pogajanje. Koristi imajo lahko obstoječa podjetja Sožitje reda in nereda V podjetju YUGEA svoje delo grade na izhodišču, da nastajanje novih podjetij lahko koristi obstoječim podjetjem. Njihovi strokovnjaki so pred časom napravili primerjavo med ljubljanskim in švedskim gospodarstvom (ker je primerjava z njim blaga, saj je švedsko gospodarstvo veliko bolj koncentrirano kot denimo zahodnonemško a" japonsko) in prišli do ugotovitve, da je Pri nas preveč velikih in premalo majhnih Podjetij ter da ljubljansko gospodarstvo izkorišča le tretjino svojih zmožnosti. Zanimi-v° je, da je naš znani ekonomist dr. Bajt podobno ugotovil za jugoslovansko gospodarstvo, kar torej pomeni, da zmožnosti ljubljanskega niso nič bolje izkoriščene. Kblik-sne pa so, je seveda že drugo vprašanje. Izračunali so tudi, da je v ljubljansko gospodarstvo vloženega za 8 milijard dolarjev kapitala, njegova tržna vrednost pa je bistveno manjša, saj znaša le 2 milijardi dolarjev. Ključni problem ljubljanskega gospodarstva je torej slaba izkoriščenost potencialov, tudi jugoslovanskega, kakor je ugotovil dr. Bajt, zato lahko sklepamo, da tudi gorenjskega. Praznino lahko napolnijo nova podjetja, ki jih pojmujejo široko in lahko je to tudi nov izdelek, kar v končni fazi seveda lahko Prinese korist obstoječim podjetjem. Zastavi se seveda vprašanje: kako? Strokovnjaki YUGEA nanj odgovarjajo: s sožitjem reda (za znane, utečene stvari) in nereda (za nove stvari, ki potrebujejo veliko svobode), njuno razmerje pa je seveda od podjetja do podjetja različno, odvisno predvsem od dejavnosti, najboljši primer industrije, ki potrebuje veliko nereda (svobode), je informacijska. Zgolj nasvet seveda ne zadošča, potrebni so ljudje, ki imajo vizijo in voljo, da to izpeljejo, podjetniki, ki so pravo nasprotje strokovnjakov, ki vse vedo, nič pa ne store. V ZDA jim pravijo NATO ljudje, pa ne zato, ker bi imeli kakšno zvezo z zahodnim vojaškim blokom, temveč zato, ker je to kratica za No Action Talking Only. Potrebni so ljudje, ki ne ubijejo nobene ideje, še tako majhne ne, ki so jim rezultati podjetništva ključna stvar. Inkubator le ena od oblik nastajanja novih podjetij Predpogoj za uresničevanje novih pobud je seznanitev vseh s konceptom in usposobitev vodstva, saj brez tega ne gre, šele nato pridejo na vrsto naslednji trije koraki: izbira podjetniške pobude, usposobitev podjetnikov in vsestranska podpora podjetništva, znanih pa je več oblik pomoči za nastajanje novih podjetij, inkubator ali valilnica novih podjetij je le ena od njih. Zanj je značilno, da je vseeno, kaj nastane novega, pomembno je le, da je donosno. Ni torej vnaprej določeno, kakšno podjetje oziroma nov proiz- vod bo nastal, pomembno je le, da nastane in da je donosen. Prav v tem se razlikuje od franšizinga, ki je pri nas bolj poznan kot inkubator, zanj pa je značilno ponavljanje poslovnih zamisli. Najbolj ilustrativen primer so denimo prodajalne hamburgerjev. V Železarni maja prvi krog pogajanj Ker so inkubatorji oziroma valilnice novih podjetij pri nas novost, je bil malce daljši uvod vsekakor potreben, da bomo lahko predstavili, kaj se dogaja v jeseniški Železarni oziroma, da bo dogajanje imelo ustrezni okvir in težo. Z jeseniško Železarno smo se začeli pogovarjati že pred letom dni, je dejal Iztok Kremser, stvari so šele na začetku, vprašanje še zelo odprta. Doslej so opravili razgovore s približno sto ljudmi, predvsem s tistimi v Železarni, ki so že doslej imeli zamisli. Skušajo jih torej navdušiti, da bi svoje ideje, zamisli predstavili v obliki poslovnega načrta, pojasnjujejo jim, kaj poslovni načrt sploh je in kako naj ga pripravijo. Vse to poteka v popoldanskem času, zamisli pa se nanašajo na različne stroke, največ jih je s področja metalurgije, nekaj celo s področja informatike in turizma. Naslednji korak bodo pogajanja, Iztok Kremser računa, da bodo prvi krog pogajanj priprivili sredi maja. Na ta pogajanja bodo prišli avtorji teh poslovnih načrtov ter vodstvo Železarne, enakopravno se bodo pogajali o uresničitvi poslovnih načrtov. Poudarek je seveda na enakopravnosti. V kolikor bodo pogajanja uspešna in bodo poslovni načrti zanimivi tudi za poslovneže jeseniške Železarne, potem bodo na nov in zanimiv način nastala v Železarni in na Jesenicah nova podjetja oziroma novi izdelki. Kakor vsak začetek bo seveda tudi ta težak, saj bodo morali najprej prebiti zid nezaupanja, sprati z možganov vse neuporabne usedline preteklosti. Dodati pa velja le še to, da inkubatorji niso uporabni le v industriji, temveč vsepovsod, tudi v družbe-Nih dejavnostih, čeprav je logika denarja pohujšljiva. M. Volčjak Konec sozda GLG in nastajanje novega podjetja, ki z GLG nima nič skupnega Vsak konec pomeni nov začetek Radovljica, 14. aprila - Ko sta se konec minulega leta iz gorenjskega Sozdarsko-lesarskega sozda tudi formalno izčlanila LIP Bled in blejsko j>°zdno gospodarstvo in se je v državi začela gospodarska reforma (sprejetje zakona o podjetjih), je postalo jasno, da sozd v organizacijski obliki, kakršna je nastala ob združitvi gozdarstva in lesarstva 1974. leta, ne bo "»ogel dolgo obstajati. Rok Gašperšič, glavni direktor sozda, ukinitev pojasnjuje takole: "V vodstvu sozda nismo bili nikoli zadovoljni z razmerami v sozdu in smo Poskušali tudi z raznimi akcijskimi konferencami in podobnimi oblikami izboljšati njegovo delovanje, vendar pa so članice to razumele kot poetično prisilo. Študija, ki jo je pred tremi leti izdelal mariborski VEKS, Je še enkrat potrdila, da so dobre možnosti za obojestransko koristno sodelovanje med gozdarji in lesarji, opozorila pa je tudi na to, da bodo največji problemi subjektivne narave. To se je tudi uresničilo," je dejal Rok gašperšič in poudaril, da vse delo ni bilo brez učinka in da je sozd pripomogel k dobri oskrbi lesarskih organizacij s surovino, k delitvi proizvoden programov in k vlaganjem lesarjev v gozdove ter preprečil, da bi na- ale prevelike predelovalne zmogljivosti, ^ozd GLG je že lani novembra ustanovil interno banko Les, v kateri je daj sedemnajst organizacij - poleg sedanjih članic sozda tudi LIP in GG oied ter še devet drugih, med njimi tudi Elan kot ena najmočnejših cla-nic m Murka, hotel Podvin, Slovenijales Idrija, Slovenijales Sora Med- vode, računalniška in špediterska organizacija iz Ljubljane itd. Kot je povedal Rok Gašperšič, so se za ustanovitev interne banke odločili predvsem zaradi likvidnostnih težav članic in možnosti za izplačevanje višjih osebnih dohodkov pa tudi zato, ker so našli oporo v Temeljni banki Gorenjske. Vodstvo sozda GLG pa predlaga članicam, da naj bi ustanovile novo podjetje, podjetje Les, ki naj bi se ukvarjalo predvsem z industrijskim inženiringom in poslovanjem z lesom. To naj bi bilo mešano podjetje (z družbenim, zasebnim in mešanim kapitalom), ki bi za začetek potrebovalo milijardo dinarjev in zaposlovalo pet ljudi, sedež pa bi že prihodnje leto preneslo iz Radovljice v Kranj. Podjetje bi pomagalo (lesarskim in drugim) organizacijam s strokovnimi rešitvami pri vključevanju v Evropo 1992 in pri doseganju evropske produktivnosti, v sodelovanju z interno banko Les pa tudi pri finančnih težavah. Pobuda, da bi se novo podjetje vključilo v promet z lesom, je dala Aerova tovarna celuloze in papirja v Medvodah, ki je že spoznala, kaj pomenijo predvidene spremembe zakona o gozdovih (predvsem prosto trgovanje z lesom) ob dejstvu, da je 60 odstotkov gozdov na Gorenjskem in v Sloveniji v zasebni lasti. Novo podjetje naj bi Aeru zagotavljalo redno oskrbo s celuloznim lesom, žamanjem in sekanci, sicer pa naj bi razvijalo tudi kooperacije med zasebnim in družbenim sektorjem, organiziralo predelavo listavcev in se ukvarjalo še z drugimi posli. c Zaplotnik fekrina merilna tehnika na hannovrskem sejmu Elektronski števec Kranj, 14. aprila - Iskra se je na hannovrskem »"d^S^.fkTže Podstavila z merilno opremo in tehnologijo, saj ima Kibernetikaze Pripravljeno elektronsko merilno napravo, na sejmu pa so demontirali daljinsko odčitavanje porabe električne energije. pa se te podatke odčitavali kar na centralnem mestu na Iskrini stojnici na hannovrskem sejmišču. To omogoča naprava PO- REG 4, ki podatke najprej shrani, jih lokalno obdela in na poziv pošlje preko modemske ali optične komunikacije. ^ustrijski sejem v Hannovru v zvezni republiki Nemčiji privabi Več kot 5 tisoč podjetij, naših ni yeliko, že tradicionalno pa se tam pojavlja Iskra. Tokrat se je Predstavila z merilno opremo in tehnologijo, s poudarkom na računalniško podprti in integrira-ni merilni opremi in ne več na Posameznih merilnih inštrumentih. Sodobne trende je predstavila na programu merjenja elektrike energije, po katerem je znana v svetu, saj se Iskrini elektri-r*11 števci "vrtijo" v 48 državah. ^ Kibernetiki so razvili elektronski števec, ki bo izpodrinil elektromehanskega, kako hitro, P? bo seveda odvisno od elektro-distribucijskih organizacij. Za lskro je seveda pomembno, da ^ je na tem področju že prilagodila Evropi 92, kar je zanjo severi*1 strateškega pomena, saj te izdelke prodaja zlasti v Zvezno re-Pdbliko Nemčijo, Skandinavijo, *eneluks in Španijo. Trad icionalni mednarodni in- Poleg elektronskega števca pa se je na hannovrskem sejmu Iskra predstavila s celotnim programom merjenja, registriranja, zbiranja in prenosa podatkov o električni energiji, tudi daljinsko po modemih in telefonskem omrežju, ter s celotno obdelavo na centralnem mestu: odčitavanje, tarifiranje, obdelava podatkov itd. Takšen je sistem SEP 2, ki vključuje do 150 merilnih mest ter enega ali več centrov za obdelavo in obračun podatkov. Na sejmu je pozornost vzbudila predvsem prilagodljivost sistema, saj je namenjen tako visokonapetostni mreži (tranzitne transformatorske postaje) kot tudi srednje napetostni mreži in celo za interni obračun pri večjih odjemalcih električne energije. Tako je Iskra na sejmišču demonstrirala tudi daljinsko odčitavanje porabe električne energije porabnika na Nizozemskem, preko direktnega javnega telekomunikacijskega omrežja Turistična agencija Odisej pripravlja prijetno novost Stojnica domače in umetne obrti Kranj, aprila - V petek, 21. aprila, ob 13. uri bo na Maistrovem trgu v starem Kranju turistična agencija Odisej postavila stojnico kakovostnih izdelkov domače in umetne obrti, na kateri bodo predstavljali tudi postopke izdelave. Turistična agencija Odisej bo stojnico domače in umetne obrti postavila pred svojo poslovalnico na Maistrovem trgu ter predstavljala izdelke, ki so na slovenjegraški razstavi dornače in umetne obrti prejeli znak kakovosti pa tudi izdelke nepoznanih izdelovalcev. Lastnik agencije Igor Stare je na nedavni kranjski problemski konferenci o turizmu povedal, da so čez zimo obiskali veliko izdelovalcev originalnih domačih izdelkov, ki so večinoma stari od petdeset do sedemdeset let, naslednikov pa nimajo veliko. Zato na stojnici ne bodo le prodajali izdelkov, temveč bodo povabili izdelovalce, ki bodo predvidoma ob sobotah dopoldne obiskovalcem prikazovali postopke izdelave. Morda se bo kdo od mladih navdušil nad tem delom, ki bo sicer počasi izumrlo. M. V. Igra s pozitivno vsoto Prve lastovke podjetništva že preletavajo Gorenjsko, ker Gorenjcem logika denarja ni pohujšljiva, se bodo igre s pozitivno vsoto verjetno kmalu razrasle. Dolgo, predolgo smo pri nas igrali igro z ničlo, spreminjali stvari zaradi spreminjanja samega, brez želje, da bi naredili nekaj več, da bi torej igrali igro s pozitivno vsoto. Kaj nismo tako vse bolj postali podobni volom. Saj poznate basen o slavnem grškem matematiku Arhimedu, ki je veliko prispeval v zakladnico človeškega znanja, ker je bil veren, pa se je bogovom vselej zahvalil tako, da je žrtvoval vola, enega ali več, če je bilo odkritje pomembnejše. Potem ko je pri kopanju odkril zakon hidrostatitke, napol gol pritekel na cesto in zavpil eureca, je žrtvoval dvajset volov. In od tedaj voli ne marajo inovacij. Pri nas smo dolgo prisegali na volovsko pamet, se prepuščali prijetnemu ujčkanju lagodnosti, uveljavilo se je celo prepričanje, da je inženir vendar dolžan napraviti kaj novega, da ga pri tem ni potrebno prav nič spodbujati, kaj šele posebej plačati. Če želimo zapustiti to ugodnje, ki nas je pripeljalo v revščino, bo potrebno temeljito pranje možganov, ne v smislu poneumljanja, temveč od-plaknitve vseh naplavin volovske pameti. Po Gorenjskem že letajo prve lastovke, ki potrjujejo, da je pamet najprej posamična in šele nato skupinska, nekaj jih je za trenutek sedlo na tretjo stran Gorenjskega glasa. Podjetje YUGEA, ki je v jeseniški Železarni osnovalo valilnico novih podjetij, je zasebno, ustanovilo ga je nekaj zagnanih ekonomistov, ki so doumeli, da zgolj s prepričevanjem ne bodo napravili veliko in da je treba na upešnih praktičnih primerih dokazati uspešnost teorije. Na nedavni problemski konferenci o turizmu v Kranju je praktični podjetniški duh prežemal le razpravo lastnika zasebne turistične agencije Odisej, ki je čez zimo obiskal izdelovalce domače in umetne obrfi, saj bo pred svojo poslovalnico odprl stojnico, ki bo seveda vabila ljudi tudi v lokal. Nekdaj tako opevani in nedotakljivi sozd GLG se bo (po zaslugi Gašperšičevega podjetniškega duha) preobrazil v trgovca z lesom. Ker je Gorenjcem logika denarja lastna in prav nič pohujšljiva, je moč pričakovati, da se bodo hitro oprijeli iger s pozitivno vsoto, če jim le ne bo nagajala zelena zavist, ki je na Gorenjskem že tako ali tako doma, dosedanji sistem pa je bil zanjo naravnost najbolj ugodno gojišče. m. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA TINA za hitre informacije v turizmu Prospektom in lističem z urniki prireditev v turističnih krajih, natlačenimi z različnimi zanimivostmi, bo kot vse kaže tudi pri nas kmalu odklenkalo, turisit pa bodo lahko dobili ažurne informacije o prireditvah in drugih stvareh in ne za mesec, dva, morda celo sezono vnaprej, kar seveda nujno privede do napak. Ljubljansko podjetje Grad je namreč svojo prvo obletnico okronalo s projektom "Turistične informacije" ali na kratko TINA, ki je namenjen računalniški obdelavi informacij v turizmu. Deluje že v informacijskem centru Turistične zveze Ljubljane, pogodbo o njegovem nakupu pa je Grad sklenil tudi s Turistično zvezo Jugoslavije, kar pomeni, da bo postal standard na tem področju. Program TINA bo "poganjal" osebne računalnike v krajevnih turističnih zvezah, društvih in informacijskih središčih po vsej Jugoslaviji, v enoten računalniški sistem pa bo povezoval tudi 18 turističnih predstavništev po svetu, od koder prihaja k nam največ turistov. Delavci podjetja Grad bodo poskrbeli za vgraditev programskega paketa v opremo za izobraževanje kadrov, v prihodnji fazi pa bodo softver prilagodili tako, da bodo lahko njegovi uporabniki podatke izmenjali v hipu, s pritiskom na računalniško tipko. Tako bomo lahko v nekaj sekundah dobili podatke o prireditvah in prostih ležiščih v Dubrovniku, o urniku teniških igrišč v Portorožu itd. Delo v turističnih pisarnah se bo seveda krepko spremenilo, predvsem pa bodo pospravili sedanji nered. Projekt je vzbudil tudi zanimanje Beograda, kjer računajo, da bo TINA delovala že pred konferenco neuvrščenih držav. Podjetje Grad je imelo z razvojem projekta za 210 milijonov dinarjev stroškov, vanj je investiralo tudi samo, saj zaslužek pričakuje predvsem s prodajo tega softvera hotelom, društvom in drugim turističnim organizacijam. V DELOVNI HALJI Mototester velika pridobitev Kranj, 17. aprila - Brane Likozar se je izučil za avtomehanika pred poldrugim desetletjem. Takrat je bil Alpetourov servis na La-borah pooblaščen samo za servisiranje Zastavinih vozil, medtem ko se zadnje čase vse bolj uveljavlja tudi kot "ambulanta" za vozila Renaulta. Pravi, da je z delom zadovoljen, da se v kolektivu dobro razumejo in da so že pozabljeni časi prisilne uprave, ko je odšlo kar 21 ljudi. Zlasti vesel pa je novega stroja, ameriškega moto-testerja, s katerim lahko v pičli uri testira motor kateregakoli tipa avtomobila in natančno določi morebitno napako. Mototester omogoča tudi pravilne nastavitve vseh delov motorja, od vžiga, kompresije, do ventilov, s čimer prihrani tudi pri porabi energije. Brane Likozar je že dodobra spoznal vse prednosti, ki jih prinaša sodobni mototester. »Če vzamemo, da stane strojna ura 57 tisočakov in da po starem načinu samo nastavitev vžiga traja osem desetin ure, z mototesterjem pa je potrebna ena ura za cel motor, potem je prihranek časa in denarja več kot očiten, čeprav večjo kakovost dela pustimo ob strani.« Kot avtomehanik Zastavinih vozil pa se Brane Likozar spopada z več ali manj klasičnimi težavami, to so številne tovarniške napake pri novih vozilih in nenehno pomanjkanje rezervnih delov. »Čeprav je kriza, se ta pri nakupu novih avtomobilov še niti ne pozna. V treh mesecih je bilo v Kranju prodanih skoraj tisoč Zastavinih vozil. Ljudje veliko kupujejo staro za novo. Na naše delo nimajo posebnih pripomb, drugo poglavje pa so reklamacije zaradi slabih materialov.« Vozniki, ki popravilo svojih avtomobilov zaupajo servisu na Laborah, imajo pravico sami izbirati mehanika. Tudi v tem primeru se namreč stalni "zdravnik" najbolje obnese, saj pozna tako želje oziroma zahteve voznika kot slabosti vozila. __H. J,, foto: F. Perdan /ureja z KRATKE Z GORENJSKE Komunala ima stroj za stiskanje odpadkov - V Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj so že nekaj časa načrtovali nakup posebnega stroja za stiskanje komunalnih odpadkov (kompaktor-ja) na odlagališču odpadkov v Tenetišah. Pred približno mesecem dni pa so ta stroj vendarle dobili od ljubljanske Komunale (nakup novega bi bil namreč za zdaj še prevelik strošek). S strojem na odlagališču v Tenetišah že nekaj časa urejajo deponijo. Posebnosti tega stroja so, da odpadke stisne tudizapolovico in na ta način preprečujem, da bi jih veter raznašal, še preden jih s strojem zasujejo z zemljino; stroj namreč teren tudi ravna in hkrati nanaša tudi zemljino. S strojem so v tozdu Komunala zadovoljni, saj je to prvi korak k ureditvi odplinjevanja na deponiji, hkrati pa bodo z njim v prihodnje lahko precej podaljšali odlaganje komunalnih odpadkov na tem prostoru. - A. Ž. Seja skupščine za gozdarstvo Bled - Izvršilni odbor samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled je minuli teden razpravljal o pripravah na sejo skupščine, ki bo jutri, 19. aprila, ob 8. uri na Bledu. Skupščina bo med drugim razpravljala o uresničevanju lanskih načrtov območne skupnosti in o programu za letos, še posebej pa o gospodarskem načrtu Kranjske gore za obdobje do 1996. leta. Razen priprav na sejo skupščine je izvršilni odbor največ razpravljal o vlogi Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve Radovljica za gradnjo sistema Vogel. Ker bo gradnja vodovoda za črpanje vode na Vogel velik poseg v gozdni prostor, bo izvršilni odbor zahteval dodatna pojasnila, kako bodo gradili, kakšna bodo vmesna prečrpavališča, kam bodo speljane odplake in ali je v prihodnosti morda predviden še kakšen poseg, na primer za gradnjo ceste ali tekaških prog. Odbor je obravnaval tudi več prošenj za posege v gozdni prostor, (cr) Petnajst sklepov Jesenice - Na letni skupščini občinske turistične zveze Jesenice so sprejeli petnajst sklepov in priporočil. Tako bo turistično društvo Kranjska gora prispevalo 10 milijonov dinarjev za posodobitev žičnic in naprav za umetno izdelovanje snega. 20 milijonov bodo prispevali tudi za izdajo almanaha jeseniške občine. Pomagali bodo tudi Planiškemu komiteju in sodelovali pri izgradnji športnega centra in hotelskega kompleksa z večnamensko dvorano in igrišči. Turističnemu društvu v Žirovnici bodo v občini pomagali pri nadaljevanju njihovega uspešnega dela, Mojstrani pa pri urejanju zemljiških zadev za izgradnjo turističnih objektov. Vsem turističnim društvom v občini so na letni skupščini priporočili, da nadaljujejo z gospodarsko dejavnostjo, posebno še, če imajo za to ustrezne pogoje. Delegati na skupščini pa so zaprosili Turistično zvezo Slovenije in Gorenjsko turistično zvrezo, da se zavzameta, da bi bila avtocesta na južnem delu Jesenic čimprej zgrajena. Skupščina pa je na predlog Kranjske gore črtala iz programa kamp v Jasni, (bb) Mladi planinci Bohinjska Bistrica - Planinsko društvo v Bohinjski Bistrici ima zelo delaven mladinski planinski odsek. Mladi planinci vadijo kar na prostoru oziroma skali pod hotelom Belvedere. Tu imajo organiziran plezalni vrtec. Na tem prostoru uspešno vadijo, saj so na skali mogoče plezalne vaje od IV. do VIII. težavnostne stopnje, (bb) Podrli so še Bogomilo Bohinjska Bistrica - V Bohinjski Bistrici so lani podrli opuščeno poslopje nekdanje gimnazije. Februarja letos pa so podrli tudi nekdanjo vilo Bogomilo. Delavci Gradbenega podjetja Bohinj so ostanke zgradbe, ki je bila zgrajena še iz kamenja, zvozili k sepa-raciji ob Savi Bohinjki, (bb) Pouk klekl janja Bohinjska Bistrica - Ženski krožek društva upokojencev v Bohinjski Bistrici dobro sodeluje z osnovno šolo. V krožku imajo zdaj poleg ročnih del tudi učenje klekljanja, ki se ga udeležujejo tudi učenci iz osnovne šole. Ženski krožek sicer vodi Helena Korošec, tečaj klekljanja pa Antonija Močnik, ki je doma blizu Idrije, od koder tudi dobivajo material za učenje tega ročnega dela. (bb) Izobraževanje odraslih Radovljica - Na Delavski univerzi Radovljica že od februarja naprej potekajo vse izobraževalne oblike za odrasle. Razen strokovnih tečajev in tečajev tujih jezikov se slušatelji prvega letnika Višje upravne šole zdaj pripravljajo za izpit iz politične ekonomije in ekonomike SFRJ. Ta mesec pa bodo v Delavski univerzi organizirali tudi dva dvodnevna tečaja radiestezije, za katera je že zdaj precejšnje zanimanje, (jr) Naloge borčevskih organizacij Radovljica - Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je sprejelo delovni in finančni načrt za letos. Pri ocenjevanju lanskega dela pa so ugotovili, da so v vseh 20 krajevnih organizacijah ZZB NOV v občini kljub skopo odmerjenim sredstvom programe dosledno uresničili. Sicer pa tudi radovljiško borčevsko organizacijo tarejo problemi zaradi obolelosti članov. Ničkaj spodbuden pa tudi ni podatek, da je lani izstopilo iz članstva ZKS 18 borcev; nekaj zaradi bolehnosti in starosti, v glavnem pa zaradi malodušja zavoljo neučinkovitosti zveze komunistov. Letos bodo v občini posebno pozornost namenili tudi naročnini na glasilo TV 15. Ugotavljajo namreč, da je na to glasilo naročenih le okrog 550 borcev ali približno petina vseh članov. Menili so, da bi bilo treba število naročnikov povečati ne le med borci, marveč tudi v šolah, knjižnicah, organizacijah in društvih in v delovnih organizacijah ter v nekaterih SIS družbenih dejavnosti. V občini poteka tudi akcija zbiranja denarja za obnovo partizanske bolnišnice Franja. (jr) ureja ANDREJ ŽALAH Štiri velike akcije v krajevni skupnosti Visoko Kabelska TV, športni park, trgovina,,, Visoko, 17. aprila - Skorajda neverjetno je, da se v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini letos lotevajo kar štirih velikih akcij. Vsaka zase bi bila namreč dovolj velika in obsežna za cel enoletni program. Odločitev vodstva oziroma krajanov pa preseneča še toliko bolj, ker v dosedanjih pripravah in že začetih akcijah širša družbena skupnost pravzaprav ni posebej sodelovala s sredstvi. Pa vendar kaže, da bodo načrtovani program uresničili. Dve akciji sta se že začeli, tretja naj bi se prihodnji mesec, kar pa zadeva slednje - telefonije pa si želijo, da bi čimprej razrešili nekatera neiasna oziroma odprta vprašanja. Že pred približno letom dni so v krajevni skupnosti Visoko z anketo preverjali, kolikšno je med krajani zanimanje za izgradnjo sistema kabelske televizije. Takrat se je zanjo opredelilo okrog 170 lastnikov televizorjev. Ko pa so konec minulega leta dobili ponudbo izvajalca, so anketo v krajevni skupnosti ponovili. »Bili smo presenečeni, saj je bil odziv še večji, kot pri prvi anketi,« je konec minulega tedna razlagal predsednik gradbenega odbora Marjan Trilar. »Sicer pa je bila tudi ponudba vabljiva. Vsak interesent za kabelski priključek naj bi prispeval 1,2 milijona Marjan Trilar dinarjev in opravil nekaj ur prostovoljnega dela, za kar bi potem v krajevni skupnosti lahko spremljali šest zemeljskih in štiri satelitske programe ter usposobili še interni kanal za krajevne informacije.« Že decembra lani so potem zbrali potrebno dokumentacijo, pred mesecem dni pa so začeli z gradbenimi deli in polaganjem kablov. Antenski sistem, ves primarni kabel in dobršen del sekundarnega kabla so že položili. Po programu naj bi že 15. maja poskusno vključili celotni sistem, svečana otvoritev pa bo jeseni za krajevni praznik, ko bodo odpirali tudi druge objekte. »Druga akcija,« razlagajo predstavniki vodstva krajevne skupnosti, »s katero smo tudi že začeli, pa je urejanje oziroma razširjanje športnega parka. Trenutno se že gradi brunarica, za katero je prevzel skrbništvo Bojan Ropret, začeli Andrej Lapanja pa smo *udi že z gradnjo balinišča. Do krajevnega praznika pa nameravamo zgraditi večnamensko igrišče na severni strani tenis igrišč ter razširiti in podaljšati nogometno igrišče. « Čeprav so novo trgovino na Visokem, ki naj bi jo po sporazumu gradil Mercator, načrtovali že veliko prej, se jim je kar lep čas zatikalo zaradi zemljišča. »Sporna vprašanja in probleme smo zdaj razrešili,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Andrej Lapanja. »Nova trgovina z manjšim bifejem in z vsemi potrebnimi prostori bo severno od zadružnega doma. Poskrbeli smo za vso potrebno dokumentacijo in ostale priprave, tako da bo Mercator sredi maja lahko začel z deli. In ker bo to Marlesova montažna gradnja, naj bi bila tudi trgovina gotova do krajevnega praznika.« Franc štern Zemeljska dela za kabelsko televizijo bodo v glavnem opravili naročniki sami. Celoten sistem v vseh naseljih v krajevni skupnosti pa bo povezovalo skoraj 13 kilometrov primarnega in sekundarnega kabla... Četrta akcija, ki jo imajo v programu, pa je telefonija. Kmalu po pred leti končani telefonski akciji so se v krajevni skupnosti začeli pojavljati novi interesenti za telefon. Zdaj jih je že toliko, da bo potrebna nova, večja telefonska centrala. Razširitev oziroma novo centralo so že podrli tudi v sosednjih krajevnih skupnostih, trenutno pa čakajo le še na odgovor krajevne skupnosti Preddvor, ki ima na svojem območju tudi interesente za telefon. Pravzaprav v Preddvoru menda nimajo nič proti takšnemu projektu, želeli bi le pred odločitvijo odgovor Podjetja za PTT promet, kdaj bi ob uresničitvi tega projekta njihovi novi naročniki prišli do telefona. V krajevni skupnosti Visoko upajo in so prepričani, da bodo tudi to vprašanje s Podjetjem za PTT promet sporazumno rešili; podobno, kot so se uspešno dogovorili tudi glede nekaterih odprtih vprašanj pri izgradnji sistema kabelske televizije. A. Žalar Turistični jubilej v Šenčurju Uspehi obvezujejo Šenčur, 15. aprila - Ob 15-letnici Turističnega društva Šenčur v kranjski občini, ki so jo svečano proslavili konec tedna, prav gotovo velja zapisati, da so bili uspehi, ki so jih prizadevni člani nizali iz leta v leto od ustanovitve naprej, vedno tudi svojevrstna obveza. In takšen je tudi njihov dogovor z občnega zbora v soboto zvečer v Domu Kokrške čete v Šenčurju za naprej. Že petkov Večer šenčurskih domačih jedil v Mestni hiši v Kranju, ki so ga turistični delavci Šenčurja pripravili skupaj z Gorenjskim muzejem, je obogatil praznovanje 15-letnice društva. Takšen, svečan, pa je bil potem tudi sobotni občni zbor, ko so na začetku v avli Doma Kokrške čete najprej odprli priložnostni razstavi ročnih del in kulinarike. Razstavo ročnih del so pripravile udeleženke Večerov pletenja pod vodstvom mentorice Kristine Tušek, kulinarično razstavo pa tečajnice prvega kuharskega tečaja, ki ga je vodila letos Zalka Jovano-vič. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja. Dobili so jih Ivan Rebernik, Vinko Vidmar, Jože Zupančič, Štefan Šavs, Kristina Tušek, Štefka Gostan in Milica Jesenovec »V petnajstih letih smo si v društvu uredili svoje prostore. Organizirali smo razstave, očiščevalne akcije, pustne povorke, koncerte, različne tečaje in sodelovali na številnih turističnih in drugih prireditvah v občini. Na ta način smo dobili nekaj denarja, da smo lahko sodelovali pri različnih akcijah v krajevni skupnosti in nabavili inventar, s katerim lahko postrežemo tudi 50 oseb,« je v poročilu od delu na občnem zboru razlagala predsednica Marinka Mohar. Danes ima Turistično društvo okrog 350 članov, podmladek, ki ga vodi mentorica Milica Jesenovec, pa šteje 65 članov. »V petnajstih letih so člani vedno radi sodelovali gkrb^od-pri različnih akcijah,« je v poročilu o delu pouda- gtva dnj rila predsednica društva Marinka Mohar... štv& y prihodnje bo varstvo okolja in ureditev kraja ter številčno povečanje članov; predvsem iz Sajevčevega in Mačkovega naselja. Še pod vtisom sredine problemske konference socialistične z^eze o turizmu v kranjski občini pa so na občnem zboru izrazili tudi upanje, da se bo morda zdaj vreme tudi na tem področju v kranjski občini zjasnilo. A. Žalar Akcija RK v krajevni skupnosti Srednja Dobrava Televizor za Janeza Srednja Dobrava, aprila - V začetku aprila je Janez Gale s Srednje Dobrave 16 v Lipniški dolini v radovljiški občini, ki ga je bolezen pred osmimi leti priklenila na invalidski voziček, dobil nov barvni Iskrin televizor. Akcijo, da bi uresničili Janezovo željo, je pred tem organizirala krajevna organizacija Rdečega križa v krajevni skupnosti Srednja Dobrava. Že od mladih nog živi Janez Gale na Srednji Dobravi. Sam je v hiši številka 18 in že osem let je na invalidskem vozičku. »Ko sem bil pri vojakih, so mi zapisali v knjižico, da sem strojni ključavničar. Takrat sem se naučil tudi kuhati. Sicer pa sem 14 let delal v Plamenu v Kropi. Potem so me začele boleti noge. Takratni direktor Plamena Jaka Sartori se je zavzel zame in sem bil šest tednov v toplicah na Češkoslovaškem. Pa ni nič pomagalo. Pristal sem zaradi bolezni na invalidskem vozičku.« Konec tedna med obiskom pri Janezu Galetu so Mirko Špendov, Vera Blaznik, Alojz Vidic in Ludvik Rakovec iz krajevne skupnosti Srednja Dobrava povedali, da se bodo v krajevni skupnosti in organizacijah zavzeli tudi za to, da Janez vendarle že dobi tudi električni invalidski voziček... Čeprav je sam v hiši, ki so mu jo sosedje tako uredili, da se z vozičkom lahko premika po vseh prostorih in jih vsak hip tudi pokliče po telefonu, pravi Janez, da ni osamljen. Alojzija Škvorc in Marko Kozjek zdaj poskrbita, da ima, kar potrebuje. Pa tudi drugi večkrat prihajajo, posebej otroci. »Redno Janeza obiskujemo tudi člani odbora RK in komisije za socialna vprašanja v krajevni skupnosti,« pravi predsednica komisije in članica odbora RK Vera Blaznik. »Med zadnjim obiskom, ko sem ga vprašala, ali si kaj želi, je rekel, da bi rad televizor, ker je sedanji črnobel že skoraj odslužil.« »V odboru Rdečega križa v krajevni skupnosti smo se takoj odločili, da organiziramo nabiralno akcijo,« je pred dnevi, ko smo bili skupaj še s predsednikom krajevne konference SZDL Alojzem Vidicem in predsednikom krajevne organizacije ZZB NOV Ludvikom Rakovcem na obisku pri Janezu, povedal predsednik krajevne organizacije RK Mirko Spendov.»Obrnil' smo se najprej na tovarni Plamen in Iskro Lipnico. Povsod so se odzvali, tudi delavci v Plamenu; kar je zmanjkalo pa so prispevaj1 še krajani v krajevni skupnosti. V imenu organizacije RK in komisije za socialna vprašanja se vsem najlepše zahvaljujem za prispevek« še posebej pa sekretarju tovarne Iskra v Lipnici, ki se je zavzel, da smo televizor, ki ga je iz Pržana pripeljal kar njihov šofer, dobili še po stari ceni.« Janez skorajda ni mogel verjeti, da je res dobil nov televizor in še sedaj, pravi, da se nekako ne more navaditi na barve. Povedal je tudi, da mu kuhanje ne dela nobenih težav, saj mu vse prinesejo skupaj, skuha pa potem že sam. Čeprav ima skromno pokojnino, se ne; kako prerine čez mesec. Le elektrika ga skrbi, ker si drugače pozimi pač ni mogel ogrevati prostora. In še nekaj si želi. Že pred dvema letoma so mu v Kranju in na Bledu brez težav podpisali, da je upravičen do električnega invalid' skega vozička, vendar ga še vedno nima! Tako je še vedno priklenjen na hišo, saj je po klancu z rokami pretežko... A. Žalar Torek, 18. aprila 1989 r---- KULTURA 5. stran (^SMISSS^IESGLAS Pevskim revijam na rob PETJE ZAGOTOVO NE BO UTIHNILO Konec tedna je bila po Gorenjskem cela vrsta občinskih pevskih revij, na katerih so tokrat pomerili pevsko znanje mladi pevci - člani otroških in mladinskih pevskih zborov. Čeprav so mladi pevci svoj nastop vzeli sila resno, končno je revija tudi prikaz dolgotrajnega truda, pevskih vaj njih samih in pevovodje, pa revija seveda ni tekmovanje. Koristno pa vendarle je, če pevovodje vendarle zvedo tudi za strokovno oceno. Pripravljenost sodelovati v šolskem pevskem zboru na posameznih šolah prav gotovo ni enaka. To prav dobro vedo učitelji glasbene vzgoje, ki se trudijo zbrati v že skoraj obvezen šolski zbor vsaj količkaj petju naklonjene učence. Da to ni ravno lahko delo, ki se potem vsekakor odrazi tudi na kvaliteti petja, se je še posebej lani pokazalo na kranjski občinski reviji. Očitno preveč samokritični zborovodje so namreč lani občinsko revijo kar v precejšnjem številu izpustili. Zato pa so se pojavili na letošnji pevski reviji v res izjemnem številu: kar osemnajst otroških in mladinskih pevskih zborov z osnovnih šol in društev je dva popoldneva predstavljalo, kaj so se naučili. Program vsakega nastopa je vedno izbran po lastni presoji. ^av gotovo ni najlažje izmed okoli petdesetih pesmi, kolikor ^e jih v eni sezoni nauči, izbrati tiste tri, ki bodo najbolj ustrezale pevskemu znanju mladih pev-Cev. Kadar zborovodje hočejo Preveč, se rado zgodi, da za svoj 2bor izberejo pretežak program, ki ga mlada grla ne zmorejo. Vendar pa je bilo tega na kranjski pevski reviji res malo. Pa še to prav gotovo ni tako velik spodrsljaj, ki bi ga kazalo obešati na veliki zvon. Saj kaže le na to, da zborovodje, izkazalo se je, da je med njimi zadnje čase nena- Nagrade mednarodnega festivala __ amaterskega filma NAJBOLJŠI JE TEVŽEJ Jesenice - Konec tega tedna, od 21. do 23. aprila bodo v dvorani Gledališča Tone Čufar zavrteli filme, ki jih je žirija izbrala za Predvajanje na letošnjem 16. mednarodnem festivalu amaterskega _____ filma. . Znane pa so tudi že nagrade. Prvo nagrado in zlato plaketo Že-ezar je prejel igrani film Tevžej, delo mladih kinoamaterjev iz Ce-ovca. Film je prejel tudi nagrado za najboljši scenarij in režijo, Pominsko nagrado Silvo Valentar za najboljšega avtorja in pre- odno nagrado grand prix kot najboljši letošnji film. Druga in tre-lia nagrada nista bili podeljeni. Med dokumentarnimi filmi je bil najboljši belgijski film Van abi Bekeken. Ta film je prejel tudi plaketo za najboljšo kamero. rebrno plaketo je žirija dodelila prav tako belgijskemu filmu dntrte rou8e- Bronasto plaketo Železar pa sta dobila italijanska dokumentarca Uomini in Gentleman. ip a ^ arumirani film zlata plaketa ni bila podeljena, srebrno pa ran fil-m R iz ZRN Bronasta plaketa je dodeljena filmu Intole-c^nce iz Finske ter filmu Ales vveitere sei praktika sid kunst iz Švi- Med eksperimentalnimi filmi prva nagrada ni bila podeljena. kok8^ nagrada Pa Je pripadla madžarskemu filmu Kakowy Kao-k. Tretjo nagrado pa je prejel film Odjuga, delo Kino kluba Ma-v"ca iz Radomelj. L. K. <,____Razstava v Prešernovi hiši JIRI KOClCA ekSDTanj ~~ Kletno razstavišče Prešernove hiše je bilo za prikaz a^na*°VS,ik.aJ^a Jiriia Kočice izbrano namenoma. Razpršenost Drot eV'^ s''^'c na delcih papirja namreč ne prenese velikih ___. storskih dimenzij, ker bi izničili pričakovani vizualni vtis. skatiaf8ubanil1 stenan kletnega prostora si slikani objekti znajo poi-in pH l°kacijo, kjer nemoteno izpolnjujejo svojo informacijsko nJiho\fOVedn° P°slanstv0- Če sama oblika in barva eksponatov in Vn0 s a razvrstitev po prostoru učinkujeta na prvi pogled dekorati-k°Rat;e„Yen<*ar v razstavljenih delih odvija vsebinsko zanimivo in ir*do ° ?IvlPenJe- v nJih se srečujemo s slikarjevimi pogledi na svet ki Setajanje v njem tako v sedanjosti kot v preteklosti. Ta sporočila, jo v *ot Seniki pojavljajo na različnih mestih, se na koncu združi-^r°bleni atik Z^0r' ug*a**en na vprašanja časa in slikarjevo osebno sk0 p\az.seznost avtorjevih interesov med čisto likovnostjo in vsebin-riaslov" ros^° med razmišljajočo in čustveno sfero kažejo tudi podobi razstavljenih del: Izkušnja trdega roba, Sestop v realno, Med (po pj0 *n f°rmo, Hiša, Kristus izganja iz hrama, Kmetica na lestvi stoipaCassu), Ženska, Gospa Ivanka, Ne potrebujeva babilonskega Cene Avguštin vadno veliko mladih, izbirajo težji program morda iz neučakanosti. Toda pri mladih pevcih se verjetno ne da prehiteti. Še posebej ne takrat, kadar se po štirih letih zamenja kar polovica pevcev v zboru in je treba zbor tako rekoč od začetka znova »uglaševati«. Če se je letos na pevsko revijo prijavilo skoraj še enkrat več pevskih zborov kot lani, bi seveda sklepali, da se na kranjskih šolah pevska tradicija vsekakor ohranja; kakšno leto morda zaradi kadrovskih menjav malce zamre, nato pa znova zacveti. Da je trenutno v kranjski občini veliko zagnanih mladih zborovodij je nenazadnje pokazala tudi revija. Vendar pa vsak nastop tudi ni vedno dober nastop. Organizator kranjske prireditve Zveza kulturnih organizacij je za strokovno oceno nastopov naprosil znano pevsko pedagoginjo Majdo Hauptman iz Ljubljane. »Prav gotovo se nenehno učimo, da bi bolje peli. V dveh dneh sem na kranjski pevski reviji slišala vrsto dobrih pevskih nastopov, pa tudi nekaj slabih vmes. Vem, da zborovodje trdo delajo, veliko truda je treba, da zbor mladih pevcev pripravite za nastop. Vendar pa bi svetovala tudi več poslušanja zborovske glasbe - na ploščah, po radiu, tudi pevskih revij in to ne samo občinskih. Ne nazadnje pa je vsak zborovodja dobrodošel tudi na mojih učnih urah, na vajah z zbori, ki jih še vodim. Tako je tudi lažje pokazati, kako naučiti mlade dobrega petja. Že če bi svojo revijo snemali, bi s poslušanjem posnetega gradiva marsikaj spoznali, popravili, skratka bolje bi lahko delali,« je menila Hauptmanova. Vsaka revija, čeprav ni tekmovalnega značaja, ima vsekakor velik pomen za vsak nastopajoči zbor. Ne le, da tako zborovodja kot pevci pokažejo svojo sposobnost nastopati javno, sproščeno pokazati svoje znanje; revija bi vsekakor morala biti tudi priložnost za pevsko primerjanje. Tega pa so, vsaj v Kranju je bilo tako, deležni le poslušalci, med katerimi je večina staršev, medtem ko se pevci niso slišali. Dvoranica osnovne šole France Prešeren je namreč za kaj takega daleč premajhna. Takšno priložnost - namreč poslušati druge zbore - niso mogli (ali znali) izkoristiti niti pevovodje. Prav gotovo se s tem vprašanjem, ki pa organizacijsko ni in ne bo niti najmanj lahko, v prihodnje vendarle kaže spoprijeti. To - namreč učenje ob poslušanju drugih - je gotovo osnovni namen pevske revije mladih, ne le izbor enega ali dveh zborov za nastop na regijski pevski reviji. Lea Mencinger Foto: Franc Perdan Naše razmišljanje ZA KULTURO BREZ MOLKA Četudi je javna zahteva slovenske Kulturne skupnosti pred razpravo v republiški skupščini naletela na velik odmev in na eni strani na odobravanje, na drugi pa na obsojanje zaradi načina protesta, pa se zaenkrat ni zgodilo nič posebnega. Vsaj takega ne, kar bi močno spremenilo stanje stvari. Prav to stanje stvari v kulturi pa je slabo. Drugače se ne bi predsedstvo skupščine Kulturne skupnosti Slovenije odločilo za tako odmeven protest, ki je razburil predvsem zaradi napovedi kulturnega molka. To, da so družbene dejavnosti, med njimi tudi kulturna dejavnost, dosegle za 5,7 odstotka višjo bilanco v tem letu, verjetno še ne more biti kdove kakšen razlog za zadovoljstvo in za vzklike, da smo s tem rešili (poleg ostalih družbenih dejavnosti) tudi kulturo. Jasno je, da s temi dodatnimi denarji, ki se bodo stekali poslej, ne bo mogoče uresničiti tako imenovanega nacionalnega paketa investicij v kulturo, sprejetega sicer, a zdaj prepuščenega le načrtom na papirju. Ob vsem zaklinjanju, da je kultura dejavnik gospodarskega in civilizacijskega napredka, je nekaj večji dotok sredstev le toliko, da morda nekatere dejavnosti ne bodo povsem zamrle - na tem pa je že bila spomeniško varstvena in muzejska dejavnost. Koliko pa bo »transfuzija« slabo hranjeni kulturi zares pomagala, pa je seveda drugo vprašanje. Kajti za zdaj sploh ni rečeno, da bo to kaj pomagalo tudi povečati osebne dohodke zaposlenih v kulturi, ki krepko zaostajajo za tistimi v gospodarstvu. Kaj bo te delavce še zadrževalo v teh dejavnostih, če ne bo dovolj »ne za živeti ne za umreti« - in to ne pri programih ne pri osebnih dohodkih. Pesnik sicer poje, da je »nor, kdor se s petjem ukvarja« - vendar pa gre v slovenski kulturi prav zdaj gotovo za dosti bolj usodne stvari, kot se zdi na prvi pogled. Dokaj hitro bo v sedanjem razpadanju sistema financiranja treba najti res korenite rešitve, na primer še druge tako imenovane avtonomne vire. Sicer se utegne zgoditi, da bo kultura premolknila kar sama od sebe, brez napovedi. Lea Mencinger Slavnostni koncert ŽPZ »Lipa« Radovljica DESET LET ŽE POJEJO Radovljica, aprila - V petek, 21. aprila, ob 19. uri bo v avli Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici slavnostni koncert ob 10-le-tnici Ženskega pevskega zbora "Lipa" Radovljica, ki deluje pri Društvu upokojencev Radovljica. Zbor, ki je bil leta 1979 ustanovljen na pobudo tedanjega predsednika Društva upokojencev Radovljica Alojza Špilerja, vodi že vsa leta prizadevni pevovodja prof. Edo Ošabnik iz Kranja. Za petkov večer so pripravili izbran izbor pesmi, ženam pa bo s svojo pesmijo pritegnil tudi moški pevski zbor Društva upokojencev iz Kranja. Tako se Radovljičanom in vsem Gorenjcem, ki radi prisluhnejo lepi pesmi, obeta lep kulturni večer. Na koncert smo vsi prisrčno vabljeni. D. D. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik Mirne Pav-lovec. V Prešernovi hiši razstavljata akad. slikarka Jana Dolenc in Jifi Kočica. V razstaviščnih prostorih v Tavčarjevi 43 razstavlja akad. slikarka Vida Fakin. JESENICE - Jutri, v sredo, ob 19.30 bodo v Gledališču Toneta Ču-farja uprizorili delo Branislava Nušiča Sumljiva oseba - za izven. V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenski nemi film 1903 -1938. V razstavnem salonu Dolik razstavlja akad. slikarka Majda Lužar. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Daniel Demšar. ŠKOFJA LOKA - Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja predavanje z diapozitivi Po poteh Inkov. DOMŽALE - Jutri, v sredo, ob 18.30 bo v Osnovni šoli Šlandrove brigade revija otroških in mladinskih pevskih zborov. V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikarka Vera Trstenjak - Jovičić. POEZIJA V LATINŠČINI Ljubljana - Društvo slovenskih pisateljev je v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev priredilo zanimiv literarno - glasbeni večer posvečen 80-letnici znanega, še vedno aktivnega in zelo priljubljenega profesorja latinščine Silva Koprive. Profesor, o njem je govoril dr. Kajetan Gantar, je za zdaj edini slovenski prevajalec, ki še prevaja slovensko in jugoslovansko literaturo v latinščino. Prevedel je številne narodne pesmi, pa Prešerna, Slomška, pesmi slovenske moderne, lotil pa se je tudi prevodov sodobne slovenske lirike. Vzgojil je več generacij ljubiteljev latinskega jezika. Prevode poezije v latinski jezik so predstavili učenci osnovne šole Prežihov Voranc iz Ljubljane, prireditev pa je zaključil prof. Kopriva sam s prevodom Slomškove pesmi Zdrava pot k treznosti. J. S. OTROŠKA POEZIJA NEŽE MAURER Tržič - Tržiška knjižnica prireja danes, v torek, ob 17. uri srečanje s pesnico Nežo Maurer. Njeno otroško poezijo bodo predstavili učenci osnovne šole Heroja Bračiča ob glasbeni spremljavi učencev tržiške Glasbene šole. Mladi radovedneži se bodo nato lahko s pesnico, letošnjo gorenjsko Prešernovo nagrajenko, dodobra na-klepetali. M. Kunšič MONOGRAFIJA TONETA SVETINE Bled - Pri moskovski založbi Planeta je te dni izšla monografija Vojna proti vojni pisatelja Toneta Svetine. Knjiga, ki je izšla v nakladi 5000 izvodov, od tega 2000 v slovenskem jeziku, prinaša poleg besedila avtorja, znanega borca proti vojni, tudi okoli sto fotografij Svetinovih varjenih skulptur. Spremno besedo v knjigi je napisala Tatjana Pregl. LITERARNI VEČER V CVETLIČARNI MAK Kranj - Iskrina literarna skupina pod vodstvom Anke Demšar in mentorstvom pesnice Neže Maurer uspešno deluje. Poleg priprav na izdajo literarnega zbornika, ki bo izšel še letos, je pred nedavnim organizirala literarni večer mlade pesnice Irene Pije Bevk v gradu Kieselstein. V petek, 21. aprila, ob 20. uri pa v lepem ambientu cvetličarne Mak na Titovem trgu 12 prirejajo literarni večer, na katerem bo svoje pesmi predstavila Meri Primožič, obenem pa bodo odprli tudi razstavo njenih likovnih del. Večer bo popestril kantavtor Bojan Rakovec. Druga premiera na Loškem odru PYGMALION Škofja Loka - Prihodnjo sredo, 26. aprila, ob 20. uri bo na Loškem odru zdaj že znamenito delo Georga Bernarda Shawa Pvgmalion doživelo svojo dvanajsto slovensko gledališko postavitev. Za loške igralce, ki jim bo Elzo Doolittle v gosteh zaigrala Bernarda Ga-šparčič z Jesenic, bo premiero s sodelavci pripravil režiser kranjskega Prešernovega gledališča Lojze Domanjko. V komediji se je Shaw ponorčeval iz predsodka, ki je in še vlada v Angliji in še kje v svetu - da je namreč kultivirana izgovorja-■ va znak pripadnosti visokemu družbenemu I razredu. S tem v zvezi je pomemben del I predstave tudi na lektorju. I^^pl »Vsekakor. Vendar pa je igralska eki- l^^^J j pa imela v lektorju Ludviku Kaluži dobrega I svetovalca.« Shawove komedije niso komedije le za smeh in zabavo? »Slavni dramatik je vedno hotel, da ima umetniško delo, to je v njegovem pri- meru dramska predstava, poleg tega, da zabava gledalca in da estetsko ugaja, tudi svoje sporočilo, ki naj ga privede k višjemu, bolj razumnemu, bolj plemenitemu načinu življenja. Tak je tudi Pvgmalion.« Kdo še sodeluje v predstavi? »Scena je delo Jožeta Logarja, kostumi Irene Pajkič, glasbo je izbral Oliver Telban. Igrajo pa še Jože Drabik, Janez Debeljak, Tone Oblak, Nuša Komatar in drugi.« Bo ta predstava tako uspešna, kot je bil Hrup za odrom prav tako v vaši režiji? »Upam. Hrup za odrom smo doslej ponovili že petindvajset-krat. Tudi letošnja selektorica za gorenjsko gledališko revijo Barbara Hiengova je predstavo dobro ocenila, tako igro igralcev kot vseh, ki so sodelovali pri nastanku takšne predstave.» L.M. SERGIO SEBEGLIA RAZSTAVLJA V _ISKRI_ Kranj - V recepciji Iskre na Laborah te dni razstavlja Sergio Sebe-glia kolekcijo 18 že večkrat na razstavah nagrajenih fotografij. Rojen Benečan, sedaj živi in dela v Kranju, je svoje fotografija razstavljal že na več kot 120 razstavah po Jugoslaviji in tujini, zanje pa prejel več nagrad in priznanj. V njegovo fotografiji prevladujejo v glavnem perspektiva, plastične linije in simbolizem. Razstava bo odprta do konca aprila. J. Kuhar ure; a LEA MENCINGER OSNOVNA ŠOLA prof. dr. Josipa Plemlja 64260 BLED Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška ul. 3 RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovnih sredstev, in sicer: 1. Odvodni ventilator IMP tihotekoči z električnim motorjem, jermenskim pogonom, natezno napravo na gumijastih amortizerjih V - 2200 mVh, P mot = 0,44 kw, H - 34 mm H20 1 kos - izklicna cena za en kos je 250.000 din 2. Odvodni ventilator IMP tihotekoči z električnim motorjem P = 0,55 kw, jermenskim pogonom, natezno napravo 1 kos - izklicna cena za en kos je 270.000 din 3. Zračni kanali iz pocinkane pločevine, s koleni, odcepi, veznimi okvirji, različnih dimenzij - 500 kg 250.000 din 4. Kuhinjska napa iz Al pločevine, velikost 2 x 2 m 1 kos - izklicna cena za en kos je 100.000 din 5. Kuhinjska napa iz Al pločevine, velikost 1,3 x 0,7 m 1 kos - izklicna cena za en kos je 50.000 din 6. Oprema za tovorno dvigalo z vodili, polžastim reduktorjem z električnim motornim pogonom moči P mot =11 kw za višino dviganja približno 12 m 1 kos - izklicna cena za en kos je 1.000.000 din 7. Klimat za dovod zraka (IMP) tip KN 4,01 A, 5 A — ventilatorska enota 1 A z ohišjem z vgrajenim tihoteko-čim dvostransko sesajočim ventilatorjem, elektromotorjem, jermenskim pogonom in natezno napravo, ventilator izvlač-ljiv na gumijastih amortizerjih, z elastičnimi kanalskimi priključki — ventilator: BO 250, V - 2800 m3/h, U = 1600 min, N = 1,1 kw za premagovanje upora omrežja 249 Pa in lastnega s filtrom in grelnikom 150 Pa — filterno grelno enota 5 A z ohišjem in vgrajenim izvlačlji-vim filtrom s filternim vložkom koefic. F 15500, grelnikom za Q = 17100 W napajanje s toplo vodo 90/70 "C, gretje zraka + 12/ +23°C 1 komplet - izklicna cena za en kos je 10.682.350 din 8. Klimat za odvod zraka (IMP) tip KN 4,0 1 A — ventilatorska enota 1 A z ohišjem in vgrajenim tihoteko-čim dvostransko sesajočim centrifugalnim ventilatorjem, elektr. motorjem, jermenskim pogonom in natezno napravo. Ventilator je izvlačljiv, na gumijastih amortizerjih z električnimi kanalskimi priključki ventilator: BO 250 V = 3000 m3, U = 1400 min, N = 1,1 kw, 1 komplet - izklicna cena za en kos je 6.774.650 din 9. Regenerativni toplotni izmenjevalec »Ekonoterm« RT 14 -1200, z ohišjem in rotacijskim satovjem, z elektromotornim pogonom za Ls/Lo = 2800/3000 mVh, zunanji zrak: tz = -15°C, odpadni zrak: to =» + 20"C, dovodni zrak: td = + 14"C 1 kos - izklicna cena za en kos je 23.967.960 din - izklicna cena 10. 1 stroj za pomivanje posode - italijanski 400.000 11. 1 kos hladilnik LTH 800.000 12. 1 kos hladilna skrinja 800.000 13. 1 kos 150 1 kotel-plinski 1.500.000 14. 1 kos gospodinjski hladilnik 300.000 15. 1 kos komb. šted. (2 plin + 2 elek.) za ŠMK 500.000 16. 1 kos pralni stroj za gospodinjstvo 100.000 17. 1 kos lupilec krompirja 100.000 18. 1 kos kombiniran štedilnik 100.000 Javna licitacija bo v ponedeljek, 24. aprila 1989, ob 10.00 uri na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška c. 3. Ogled razpisanih predmetov je na Bledu, Seliška c. 3 in sicer v petek, 21. aprila 1989, od 8.00 do 13.00 s plačilom kavcije v višini 10 % izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Kupnino je potrebno plačati in kupljena sredstva prevzeti takoj oz. v petih dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno. KMETIJSKA MEHANIZACIJA |_do dodatni priključki h kosilnici 622; prikolice nosilnosti 1000 kg krožna žaga 450 mm, svetlobna napeljava, brusilnik, električni starter Servis in rezervni deli zagotovljeni Ugodna lanska devizna cena. PRIMEX nova gorica p. o. Konsignacijska prodaja Mednarodni mejni prehod Vrtojba, tel. (065) 32-901, 32-837 Na sejmu v Kranju smo do četrtka, 20.4.1989 OBIŠČITE NAS! Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Delavski svet TO DELIKATESA o.sub.o. JESENICE - Titova 22 Na podlagi 161. člena statuta temeljne organizacije DELIKATESA ponovno razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE RAČUNOVODSTVA TO za mandatno dobo štirih let, na Jesenicah - Titova 22 Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu — aktiven odnos do samoupravljanja ter poznavanje in spoštovanje finančno-knjigovodskih predpisov Kandidati naj ponudbe z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ABC PO-MURKA - Trgovska delovna organizacija GOLICA - Kadrovska služba, Jesenice -Titova 22. O imenovanju bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. MERCATOR KIT LJUBLJANA KŽK GORENJSKE KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA DE MALOPRODAJA, KRANJ Maistrov trg 7 KŽK G Kranj, TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA sporoča cenjenim potrošnikom, da je začela obratovati poleg trgovine z živili in mesnice ob avtobusni postaji Kranj OKREPČEVALNICA, dne 14. 4. 1989 Nudili vam bomo pleskavice, hot-dog, hrenovke, klobase, kotlete, pečenice, topla reberca in še nekatere druge speciali-tete. Vse vam nudimo po ugodnih cenah tudi za plitvi žep. Obiščite nas ne bo vam žal! bal: I bon bombažna predilnica in tkalnica i tržič Tržič, Cesta JLA 14 oglaša naslednja dela in naloge 1. OPRAVLJANJE OPERATERSKIH DEL 2. VHODNO - IZHODNA KONTROLA 3. ORGANIZIRANJE PROGRAMIRANJE 4. SISTEMSKO ANALIZIRANJE 5. PROGRAMIRANJE 6. STROJNA OBDELAVA I. 7. VZDRŽEVANJE IN MOMTAŽA I. 8. NADZOR IN ČIŠČENJE JEZOV 9. VODENJE ELEKTRO DELAVNICE POGOJI: Pod 1.: 3-letna administrativna šola (IV. st. SSI) tečaj za operaterja 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec Pod 2.:4-letna ekonomska ali upravno administrativna šola (V. st. SSI) 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca Pod 3.: višja (VI.) šola za organizacijo dela - organizator dela -informatik tečaj za operaterja in programski jezik 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 3 meseca Pod 4.: visoka (VII.) strokovna izobrazba ekonomske smeri ali visoka šola za organizacijo dela - dipl. organizator dela - informatik tečaj za programski jezik pasivno znanje angleškega jezika 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 4 mesece Pod 5.: srednja šola pedagoške, računalniške ali naravoslo-vno-matematične usmeritve (V. st. SSI) - računalniški tehnik tečaj za programiranje in programerski jezik f 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca Pod 6.: srednja šola elektrotehniške in kovinskopredelovalne usmeritve (V. st. SSI) strojni tehnik 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece. Pod 7.: srednja šola elektrotehniške smeri in kovinskopredelovalne usmeritve (V. st. SSI) - strojni tehnik 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece. Pod 8.: dokončana osnovna šola (II. st. SSI) do 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec. Pod 9.:4-letna srednja tehniška šola elektro smeri - jaki tok (V. st. SSI) poznavanje delovnih in tehnoloških postopkov, delovanja el. strojev, el. vzdrževanja strojev in napravpasi-vno znanje enega svetovnega jezika 3 leta delovnih izkušenj 60 dni poskusnega dela Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Sergej Nikitič Hruščov UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA Prevedla S. P. in E. T. Oče je v teh dneh nekoliko zagorel pod jesenskim soncem v puščavi, videti je bil osvežen. Bil je zadovoljen s tem, kar je videl in je kot ponavadi hitel sporočati svoje vtise. Oče je govoril o njih svojim kolegom pri kosilu v Kremlju, doma pa sem bil njegov sogovornik jaz. Ker sem delal v konstrukcijskem biroju sem se razumel na tehniko in oče se je, kot da bi hotel pri meni preveriti svoje vtise, zanimal za detajle. Na poligonu so mu pokazali novi »Voshod« za tričlansko posadko, ki bi moral biti kmalu izstreljen v orbito umetnega satelita, in predstavili so mu njegovo posadko — Ko-marova, Feoktistova in Jegorova. Oče je bil upravičeno prepoln ponosa na našo deželo, ki je v vesolju prehitela Združene države. Tisti, ki so bili okoli njega, so mu na vso moč pritrjevali, trudili so se ohraniti iluzijo, da so Združene države pravzaprav že zaostale in da bo prva država socializma postala tudi tehnično najnaprednejša država. Prvi dan po vrnitvi s poligona se je oče, ne da bi se ustavil doma, namenil v Kremelj. Domov je uredništvo tel. 21860 prišel ob šestih, odložil v jedilnici aktovko s spisi in me poklical. »Pojdiva na sprehod.« V zadnjem času je oče zamenjal usnjeno mapo, ki jo je uporabljal doslej, za črno usnjeno aktovko z monogramom na ključavnici. To aktovko mu je poklonil nekdo os inozemskih obiskovalcev. Zelo mu je bila všeč in, namesto da bi jo izročil kot ponavadi svojim pomočnikom in pozabil nanjo, jo je obdržal zase in od ni ločil od nje vse do upokojitve. Ritual večernega sprehoda se je ponavljal vsakodnevno — od hiše do vrat, lahki poklon oficirju varnosti, ki je zavzel položaj mirno in pozdravljal, povratek na levo na ozko asfaltirano pot, ki je šla poleg visokega kamnitega zidu. Na obeh straneh poti so bile zasajene mlade breze. V vogalu je bila majhna čistina s skupinico brez v sredini. Pri njih kratko zaustavljanje — človek ne more mimo, da jih ne bi občudoval. Tudi to je postala navada. In spet povratek na levo. Desno za zidom je druga vila, popolna kopija te, v kateri smo živeli mi. Prej je tam živel Malenkov, za njim Kirilenko, sedaj je ta vila nenaseljena. V ogradi so bila zelena vrata, od tam je bilo mogoče čez sosednjo parcelo do Voronova in naprej do vile, v kateri je stanoval Mikojan. Danes greva mimo vrat naprej, da bi zaobšla hišo z desne strani. Za brezami se pojavijo debla visenj. Spomladi so njihove bujne krošnje pokrite z belimi cvetovi, zdaj pa na tankih vejicah le tu in tam štrli osamljen rdečkasti list — jesen je. Hiša je v ozadju, in stezica se začne vijugati po pobočju nad Moskvo — reko — po serpentinah se je mogoče spustiti do samega brega in se potem vrniti in zaključiti krog. Sprehajava se v dvoje — tako sva se oba navadila. Tako gre iz dneva v dan. Včasih se nama pridružita Rada in Adžubej, redkeje mama. A midva zmerja. Del poti sva prehodila molče, oče je bil očitno* utrujen in mu ni bilo do govorjenja. Hodim vzporedno z njim in razmišljam ali naj začnem pogovor o srečanju z Goljukovom ali naj ga preložim. Nisem se mogel odločiti, naj spregovorim o tem, lahko bi naletel na grob: »Ne vtikaj se v tuje zadeve.« To se mi je že zgodilo v pogovorih o Lisenku in genetiki. Zdaj je bil moj položaj še kočij ivejši — nihče in nikoli se ni vmešaval v vprašanja medsebojnih odnosov v najvišjem eša-lonu vodstva. Ta tema je bila prepovedana. Oče se ni nikoli spozabil, da bi se v naši prisotnosti izjas-njeval o svojih kolegih. Zdaj pa ne samo, da bom moral prekršiti to prepoved, pač pa bom moral za zaroto obdolžiti očetove najbližje sodelavce in tovariše... Iz povsem človeških razlogov tega nisem hotel storiti. Tako Brežnjev kot Podgorni, Kosigin in Poljanski so često pri nas v gosteh, se sprehajajo, šalijo se. Mnoge pomnim še iz otroštva v Kijevu. Če se bo vse to izkazalo kot nesmisel, izmišljotina ko- maj poznanega človeka, v kar se že ves čas prepričujem, kako jim bom potem lahko pogledal v oči, kaj si bodo oni mislili o meni? Z eno besedo — odločil sem se odločiti razgovor. Namesto tega sem se pozanimal o njegovih vtisih o predstavitvi tehnike. Najprej nerad, potem pa vse bolj zagreto je oče začel govoriti. Oči so mu zažarele, na njegovem obrazu ni več videti utrujenosti. Rakete so njegov ponos. Našteva tipe raket, primerja njihove karakteristike, se spominja pogovorov z glavnimi konstruktorji in vojaki. Oče je ponosen — sedaj smo se v vojaški moči izenačili z Ameriko. Ko je v začetku petdesetih let postal prvi sekretar partije, so bile Združene države nedosegljive, in ameriški bombniki so bili v stanju zadeti katerokoli točko na našem ozemlju. Sedaj je tudi sam predsednik Združenih držav Kennedv priznal izenačenost vojaške moči Sovjetske zveze in Združenih držav. In to samo v desetih letih! Ima se na kaj biti ponosen. Izbral sem ugoden trenutek in ga vprašal: »In kako ti je bila všeč naša raketa?« Očitno ne pri volji, da razpravlja o tem vprašanju- — nedvomno se je tam na poligonu o vsem tem veliko govorilo — je oče odgovoril: »Raketa je dobra, a Jangeljova je boljša. To bomo tudi spustili v proizvodnjo. Vse smo premislili in se tudi odločili. Ne načenjaj ponovno tega vprašanja. Nič nisem več rekel, četudi mi je bilo zelo žal za naš kolektiv, ki je vložil toliko sil v izdelavo. Kot da je to začutil, je oče dodal: »Veliko dobrih idej imate. Odobrili smo program dela. Sedaj se Smirnov ukvarja s pravnim formuliranjem (L. V. Smirnov — v tem času namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSR)- Torek, 18. aprila 1989 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran msmmssmoLAB Mikrovalovna pečica da ali ne Že dalj časa poteka po radiu polemika o mikrovalovnih pečicah, so te priporočljive ali ne. Nekateri so hudi zagovorniki, drugi sc hujši nasprotniki. Prav zato je Potrošniško informativni center DU-MUS v Ljubljani pripravil svetovalno izobraževalno akcijo van-CNA PRIPRAVA JEDI V MIKROVALOVNI PEČICI in razstavo pečic, ki je bila na ogled od 10. do 15. aprila. Z razstavo so delavci DOMUSA želeli potrošnikom predstaviti trenutno ponudbo mikrovalovnih pečic in posode in k sodelovanju povabili uvoznike pečic, kot so Avtotehna, Elektrotehna in Emona Commerce iz Ljubljane ter Ferimport Zagreb. Mikrovalovno pečico v restavracijah in drugod v večjih kuhinjah že zelo s pridom uporabljajo, v družinski kuhinji pa jo bomo le redkokje našli. Nekateri kritiki ji očitajo, da ni primerna z& vsako vrsto uporabe, drugi, da je sorazmerno draga, tretji spet, da je celo nevarna... Nekaj naj bo jasno: mikrovalovna pečica ne more nadomestiti klasičnih aparatov za kuhale, pač pa jih dopolnjuje, je pa tudi sama nenadomestljiva za marsikak način uporabe. Od tradicionalnih pečic se mikrovalovna razlikuje predvsem Po naslednjih odlikah: hitrost, kar je prednost, ki se se posebej pokaže pri odmrzova-nJu zamrznjenih živil. Medtem ko potrebujete za to pri sobni temperaturi več ur, je odmrzo-vanje v mikrovalovni pečici opravljeno v nekaj minutah. Prav tako pridobite precej časa Pri segrevanju že pripravljenih Jedi pa tudi pri pripravi vrste ži-Vu. predvsem zelenjave, rib, belega mesa itd; okusnost - vsako živilo, pripravljeno v mikrovalovni pečici, °hrani naravni okus, ki se prav °ič ne spremeni; znaten prihranek energije. *udi za mikropečico pa velja, da se morate z njo najprej seznaniti, tako kot pač z marsikaterim jih oddaja televizijski oddajnik. Kovine, torej tudi kovinske stene pečice, te valove odbijajo. Skozi nekatere druge snovi, ki jih uporabljamo za posodo, v katero denemo jed, ali pa jo z njimi pokrijemo, na primer steklo, porcelan, keramika, plastika, papir, pa mikrovalovi prodirajo, ne da bi jih segrevali. Mikrova- TA MESEC NA VRTU Aprila moramo dokončno vedeti, kaj je pri srobotih (Clema-tis) zmrznilo, in zmrznjene ter druge poškodovane dele poreza-ti. V hudih zimah sroboti ali kle-matisi zmrznejo vse do tal, če jih nismo dobro pokrili. Spomladi pa od tal spet poženejo. Pore-žemo samo tisto, kar je suho. Dolge in zdrave poganjke prive-žemo kolikor mogoče navzdol. Na njih se potem po vsej dolžini razvijejo novi poganjki. Srobote ali klematise sadimo aprila s trdno koreninsko grudo iz lonca. Srobot posadimo res trdno in kakih 5 cm globlje, kakor je bil prej. Pri tem pa ne smemo poškodovati koreninske grude, ker se potem rastline težko primejo in slabše rastejo. novim pripomočkom ali aparatom. Šele potem boste lahko to novost tudi s pridom uporabljali. Kako deluje Mikrovalovna pečica deluje na osnovi tako imenovanih mi-krovalov. V klasični pečici izvor toplote - električne, plinske itd. -segreva hkrati samo pečico in vse, kar je v njej: zrak, posodo in jed. Mikrovalovna pečica pa deluje čisto drugače. Posebna vakuumska cev, tako imenovani magnetron, oddaja elektromagnetske valove, podobne radarskim valovom ali pa tistim, ki love pa privlačijo in absorbirajo molekule maščobe, sladkorja in vode (večina živil vsebuje 65 do 95 odstotkov vode). V vsakem kubičnem centimetru je na milijone molekul, ki začno pod vplivom mikrovalov vibrirati z zelo veliko hitrostjo - 2450 milijon-krat na sekundo, pri frekvenci 2450 Mhz, ki jo na splošno v glavnem uporabljajo izdelovalci mikrovalovnih pečic. V tem izredno hitrem trenju molekul v živilu se začne živilo segrevati. Toplota, s katero se živilo segreje ali skuha, nastaja potemtakem v samem živilu in ne zunaj njega. (Se nadaljuje.) Tla, v katerih so posajeni kle-matisi, ne smejo biti nikoli na žgočem soncu. Tla pokrijemo z okoli 5 cm debelo plastjo šote. Za silo si lahko pomagamo tudi z listjem ali s preperelim gnojem. Svež hlevski gnoj ni primeren. Spodnje dele rastlin varujemo tako, da prednje nasadimo 30 do 40 cm visoke trajnice, ki preprečijo neposredno pripeko. D OM^mRAVNlK STE SLABOKRVNI Preprosto bi lahko rekli, da je slabokrvnost zmanjšana sposobnost krvi za prenašanje kisika po telesu. Vzrokov je ogromno, piše v svoji drobni knjižici STO ČAJEV naš ljudski zdravnik Jože Tomažinčič. Razdelimo jih lahko na dve veliki skupini: na premajhno tvorjenje rdečih krvničk in na preveliko izginjanje rdečih krvničk. Vzroke mora poiskati zdravnik. Zdravnik je tudi tisti, ki bo predpisal primerno zdravljenje, ki pa ga lahko dopolnimo s čaji. Slabokrvne ženske imajo pogosto tudi motnje pri mesečnem perilu. Hrano je potrebno popestriti z beljakovinami, naj bo lahko prebavljiva ter bogata z vitamini. Slabokrvni ljudje naj ne jedo konzervirane hrane, kave, alkohola in naj ne kadijo. Otrokom pa prav zdaj spomladi pripravljajmo dnevno mlade koprive kot špinačo. Za izboljšanje slabokrvnosti je odličen sok svežega grozdja. Koristni pa so tudi zdravilni čaji, ki vsebujejo železo in druge minerale. Eden od receptov za čaj proti slabokrvnosti: 50 g rastline črne mete 40 g ploda sladkega janeža 40 g rastline velike koprive 30 g listov robide 40 g ozkolistnega trpotca 40 g rastline rmana 50 g rastline materine dušice Plod janeža pred uporabo zmeljite v mlinčku za kavo ali stolcite v možnarju. Za skodelico čaja vzemite eno jedilno žlico mešanice, prelijte jo z vrelo vodo. Pokrito naj stoji 20 minut, nato precedite ter dodajte žlico medu. Tako pripravite čaj 3 do 4 krat na dan in ga pijte po jedi. Še en recept Jožeta Tomažinčiča toplo priporočamo. Na drobno zrežite surovo slanino, čebulo, malo česna, pe,teršilja, zeleno. Vse dobro premešajte ter namažite na črn kruh. To zaužijte za malico s skodelico čaja. ZABELJEN POR Za 4 osebe potrebujemo 8 lepih porovih stebel, sol, 5 dag surovega masla, žlico kruhovih drobtin. Por očistimo, odrežemo zelene liste in ga v vreli slani vodi skuhamo do mehkega. Kuhanega zrežemo na približno 8 do 10 cm dolge kose, jih naložimo na krožnik in zabelimo z drob-tinami, ki smo jih prepražili v surovem maslu. Takoj postrežemo. O MODI SO REKLI Moda ni mati, temveč tašča dobrega okusa, ker ga tiranizira. Italijanski pregovor Moda deset let pred časom je nespodobna, deset let kasneje je ostudna. Stoletje kasneje postane romantična. James Laver PRAV JE, DA VEMO VITAMIN B6 Ta vitamin sodeluje pri presnovi ali metabolizmu aminokislin in metabolizmu maščobnih kislin ter vpliva na odpornost proti boleznim. Znaki pomanjkanja so slab tek, bruhanje in krči pri dojenčkih, vnetje sluznice, vnetje kože z luskami na koncu nosu in ušes. Potrebujemo ga 0,5 do 1,2 mg na dan. Po malem je v vseh živilih, zlasti še v kvasu, žitnih kaleh, jetrih, krompirju in rumenjaku. Topljiv je v vodi, občutljiv za svetlobo in stabilen na vročini, zato ga s kuhanjem ne uničimo, pač pa ga izlužimo. / ureja DANICA DOLENC KDO GRE Z NAMI J Pomladanski Glasov izlet po Sloveniji bomo povabili tudi neka *re od vas, mladih dopisnikov. Vsak mesec izžrebamo enega, ki s V°Jim spisom, pesmijo, šalo, risbo sodeluje v naši rubriki. Sest se- JPSV v avtobusu smo že oddali. Kdo bo dobil sedmega? Pišite m n-,le cim več in čim bolje, da boste prišli na časopisno stran, v postev 2a kebanje! V mladih brezah gnezdijo sanje za vse tiste velike in majhne, ki še verujejo vanje Človeštvo. Vse je polno sanj, tistih, ki so uresničljive in tistih, *» Jih ne more uresničiti nihče. Vsak človek sanja svoje sanje, kanje letijo visoko, pa včasih zelo nizko pristanejo. So kakor Ptice. Vsaka poje svoj napev. Napev o svobodi, ljubezni, skrivnih željah, prijateljstvu... Hodim in sanjam. Sanjam in premišljujem. Sanjam o človeku, človeku, ki ga ljubim. Vsak njegov gib se spreminja v sa-nJe, ki se nenehno ponavljajo. Želim si njegove ljubezni, a je m. Njegova podoba me nenehno spremlja. Stegnem roko, da bi se ga dotaknila... On pa se začne oddaljevati in nenadoma ga ni več. Ponovno se zbudim iz sanj. Pred seboj pa vidim le drevje, na drevju ptice. Živobarvne ptice, ki so kakor sanje. Hočeš se jim približati... frr... in ostaneš sam. Ptice pa se z glasnimi kriki strahu razbežijo pod nebo. Nenadoma pa... grr... in zopet so tu. Morda še lepše kot prej, ko so odletele. «« se, da pojejo lepše. Pojejo hrepeneče. Napeve ljubezni, svobode, prijateljstva... Poskušaš jim prisluhniti. Včasih ti UsPe... včasih ne. Nenehno pa te ti napevi spremljajo. Melita Kramar, 8. a r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Odgovorite nam! Atmosfero obdaja gost črn oblak. Prepleta se z zrakom. Nas zastruplja! In velikanska krogla se bo razklala na drobce. Vaše življenje se končuje! Naše se komaj začenja. Nas hočete uničiti? Vaši zgodovinski dosežki bodo zgodovino zaustavili. Nas pognali v zrak ali poteptali v središče Zemlje. Sami bomo v delčku trenutka plavali v ozvezdju. Vsak drobec se združi in nastane dobro ali zlo. Kot svet - kot industrija? Prinaša življenje, napredek? Alijle še veča bližnji propad? Kaj, če bo pravi odgovor pomenil resničen KONEC? In naše življenje? Bo ostalo brez zadoščenja - vendar z zdravo dušo? Z opojnim zmagoslavjem in razpadajočim mesom. Vedno hočemo več, više, hitreje! Da bi premagali čas. A vsakemu je dan trenutek, da, živi. Naj ŽIVI! in ne zapravlja življenja vseh z ustvarjanjem tistega, kar človeštvu NI DANO! Ne pustite nas plavati v ozvezdju., lahko se izgubimo v večnem svetu. IMAMO PRAVICO DO ŽIVLJENJA?! ODGOVORITE NAM! Aleksandra Zupane, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Prometna nesreča Prejšnji teden se je na koncu naše ulice zgodila prometna nesreča. Neki voznik je povozil !>ešca. Pešec je stopil z avtobusa in za avtobusom prečkal cesto. Ni se prepričal, ali je cesta prazna. Ravno takrat pa je iz nasprotne strani pridrvel avto. Ker voznik ni mogel ustaviti, je pešca zbil. Bil je hudo ranjen. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico. Veliko nesreč se zgodi zaradi nepazljivosti pešcev in prehitre vožnje voznikov. Na cesti moramo biti previdni, da ne ogrožamo življenja sebi in drugim. Katja Remic, 2. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja mag. Franc Belčič D. Z. Moja velika želja je, da bi postala zdravnica. Sedaj sem še v osnovni šoli in me zanima, v katero srednjo solo bi se bilo najbolje vpisati. Ali je na fakulteto težko priti? Kaj tam zahtevajo? Slišala sem, da so le redki, ki jih vpišejo. Če bo vse po sreči, boš na vrata medicinske fakultete potrkala čez slabih šest let. Upam, da tvoja želja ni vzniknila le ob hlastnem prebiranju doktor romanov in pocukranih zgodbic o belih haljah, ampak ima globlje korenine. Vprašanje o izbiri srednje šole kot "pri-pravljalnice" za študij medicine je pogostno, najboljši odgovor so vpisni pogoji. Medicinska fakulteta namreč predpisuje, da se vanjo lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno zaključili štiriletno srednje izobraževanje v smeri zdravstvenega tehnika, hkrati kandidati, ki so imeli v srednji šoli najmanj 315 ur matematike, 420 ur tujega jezika, 210 ur fizike, kemije in biologije (skupaj s somatologijo). Tem pogojem sedaj ustrezajo učenci naravoslovno-matematične usmeritve ter učitelji razrednega pouka, družboslovno-jezikovne ter naravoslovno-matematične smeri. Precej zapleteno, priznam. Zato bolj praktično: v gorenjskih srednjih šolah ustreza program zdravstvenega varstva v jeseniški šoli, naravoslovno-matematične usmeritve v jeseniški in kranjski šoli ter pedagoške usmeritve v kranjski "gimnaziji"; ustrezna bo tudi nova splošna smer. Na žalost ni mogoče napovedati, ali bodo takšni pogoji tudi v študijskem letu 1993/94, ko boš dozorela za vpis, verjetno pa bistvenih sprememb ne bo. Slepo bi tudi ugibal, če bi za "tvoj čas" napovedoval gnečo pri vpisu. Lahko pa povem, da je bilo doslej že vrsto let sprejemno sito zelo gosto. Ob zadnjem vpisu je bilo za medicino razpisanih 200 mest, prijavilo se je 342 kandidatov, vpisali so jih 234. Pomeni, da jih je preko sto "pogorelo". Pri izbiri so upoštevali uspeh v srednji šoli in rezultate sprejemnega izpita, ki je obsegal snov iz biologije, fizike, kemije, zdravstvene vzgoje, tujega jezika in STM - vse v obsegu programa za smer zdravstvenega tehnika. Govorice, da se na medicinsko fakulteto težko prebije, torej niso iz trte zvite. Vendar to ne pomeni, da bi gorenjske "medicince" lahko šteli na prste. V vseh petih letnikih, vključno z absolventi, je 114 študentov. V prvem in drugem letniku je 13 gorenjskih študentov, ki so končali srednjo zdravstveno šolo, ter 25 študentov iz naravoslovno-matematične usmeritve. Pot do zdravnice bo strma in dolga, verjetno se bo za leto dni še podaljšala. Tega nisem zapisal, da bi obupavala. Kjer je volja, tam je pot. S plavalnim tečajem smo začeli v ponedeljek, 6. marca. S sošolci smo se zbrali pred šolo heroja Grajzerja. Šli smo v bazen. Prve dni smo se učili pravilno dihati in plavati. Učili smo s*e gledati pod vodo. Tako sem se naučil bolje plavati. Zadnji dan smo tekmovali. Imeli smo nekaj hitrih učen- cev, zato sem mislil, da bom približno deseti. Ampak ne, bil sem drugi. Nisem mogel verjeti. Šele, ko sem dobil diplomo, sem verjel, da sem med najboljšimi. Nad plavalnim tečajem sem zelo navdušen. Škoda, ker ga je že konec. Aleš Rozman, 3. r. OŠ heroja Bračiča Tržič . Nov atletski talent? Jure Šubic je doma iz Naklega in je prejšnjo nedeljo v Dupljah v teku na 600 metrov med cicibani osvojil prvo mesto. Lahko upamo, da bo mali Jure nekoč velik atlet? - Foto: F. Perdan ©@!S!lS?raSICaLAS 8. stran Torek, 18. aprila 1989 Dr. Gojko Stanič sindikalnim, vodilnim in strokovnim delavcem na Jesenicah: Če bomo iz nove Evrope izpadli, nas več ne bo... Občinski svet Zveze sindikatov Jesenice je minuli teden ob zelo dobri udeležbi vodilnih in strokovnih delavcev jeseniških delovnih organizacij organiziral seminar na temo Socializem in posti n-dustrijska družba. V goste so povabili dr.Gojka Staniča s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, ki je seminaristom v izredno zanimivih predavanjih spregovoril o temeljnih vprašanjih socializma kot družbene ureditve ter o globoki strukturalni, politični in moralni krizi naše družbe. Dr. Gojko Stanič je vprašanjem teoretičnih osnov socialistične družbene ureditve posvetil več različnih, a med seboj povezanih študij: problematiko je obdelal z vidika sodobne zgodovine, primerjave z drugimi uspešnimi družbami (na Jesenicah je predstavil Švedsko in Norveško kot dve manjši tehnološko, ekonomsko in humanistično zelo uspešni postindustrijski družbi) in prikazal pot za pospešitev naših razvojnih procesov. Dr. Gojko Stanič je s sodobno oceno realnosti ali utopi-čnosti komunistične in socialistične misli 19. stoletja med drugim dejal, da bi bilo treba Marxovo in Engelsovo misel pravilno dojeti in jo uveljaviti v praksi, kajti dosledno sta bila za diktaturo argumentov. Njuna doktrina pa je marsikje utopija, saj praksa njunih pogledov ni potrdila, tudi zato ne, ker je večina voditeljev čistih avtokratov. Res je, da so se socialni sloji spremenili, a razredni boj je ostal. Marx in En-gels sta bila v svoji znanstveni misli izrazite demokratične osebnosti, danes pa naj bi v socialistični družbi morali preveriti, kaj se lahko obnese in česa sodobnost več ne sprejema in ne trpi. Danes nekateri socializem zavračajo in trdijo, da kot družbena ureditev nikakor ne more biti učinkovit. Trdijo, da bi se bilo treba vrniti v kapitalizem, s čimer pa se dr. Gojko Stanič ne strinja. Mnenja je, da bi morali prevzeti vse tisto, kar je najboljše, saj je med drugim tudi samoupravljanje nekaj pozitivnega. Kriza se razrešuje s spremembo lastninskih odnosov Ob koncu stoletja naj bi v modernih postindustrijskih družbah - na Japonskem, denimo - v neposredni industrijski proizvodnji delalo le še 10 odstotkov ljudi; dela naj bi prevzela robotizacija, ljudje pa se bodo izdatno selili v neproizvodne dejavnosti. Tako kot v Holandiji, kjer je v teh dejavnostih zaposlenih že 60 odstotkov zaposlenih, naj bi tudi v ostalih postindustrijskih družbah prevzemali take razvojne zakonitosti sodobnega sveta. Mi pa smo kot nadpovprečno marljiv narod prav zdaj v globoki krizi, v obdobju, ki se ponavlja vsakih petdeset let. Vsaka kriza pa se je še vedno razreševala z radikalno spremembo lastninskih odnosov. Medtem ko se v naši državi dogovarjamo 'in pogovarjamo, kako iz krize, se Evropa povezuje tja do Sibirije in si ustvarja najmočnejši kapitalizem doslej. Neusmiljena konkurenca Največje zahodnoevropske družbe so že zdavnaj spoznale, da se morajo povezovati, če hočejo na tržišču obstati. Siemens in Philips sta se morala združiti, da sta dohitela japonsko industrijo. Eureka ne pomeni ničesar drugega kot novo, veliko in močno Evropo in če bomo Jugoslovani stali ob strani in izpadli, potem nas na svetovnem tržišču enostavno več ne bo, kajti evropska integracija je pogoj eksistence. In prav nič pretirano ni reči, je dejal dr. Gojko Stanič, da se Američani take Evrope upravičeno bojijo: na spisku imajo za debel telefonski imenik proizvodov, ki se v Evropo ne smejo več izvažati. Tako za nas kot za sodobno po-stindustrijsko družbo je nujna produkcija novih proizvodov. Medtem ko nas boli želodec zaradi domačih političnih razpr- tij, podjetnika v današnji Evropi boli glava izključno le zato, ker ga skrbi, kaj bo na tržišču novega ponudila njegova konkurenca. S strokovnjaki odhaja nacionalna suverenost V svetu krize ni zaradi ideološke demagogije, ampak izključno le zaradi zasičenosti trga. Kaj izumiti, da boš lahko prodajal? Japonci so se neverjetno znašli, ko so začeli z zabavno mikroelektroniko. Pri nas je omembe vreden primer Gorenja, ki študira projekt intelektualnega doma. Z našim zastarelim programom in opremo pa bi si morali izmisliti petkrat več proizvodnih programov, kot jih imamo. Minili so časi, ko so k našemu predsedniku Stanetu Kavčiču prišli Američani z naročilom za toliko in toliko ton. Zdaj že dolgo ni več nobenega takega kupca več. Sodobne podjetnike najbolj skrbi konkurenca kadrov. Sposobne managerje plačujejo z neverjetnimi vsotami, celo z delnicami, samo zato, ker se zavedajo, da odliv dobrega kadra lahko firmo tudi uniči. Nobena skrivnost ni, da snubijo že naše odlične dijake po Ljubljani in da je velika beograjska tragedija prav v tem, ker strokovnjaki tako zelo odhajajo. Tisti, ki oddidejo, pa odnašajo samostojnost in nacionalno suverenost. Na pohodu je mikroelektronika Celovita kakovost je aksiom uveljavitve v postindustrijski družbi, ki skrbi le za proizvode po želji kupca, ne pozna nobenih zalog in zato, ker na terminalu spremlja cene po vsem svetu, lahko tudi proizvaja za ves svet. Največ pa za postin-dustrijsko družbo pomeni mikroelektronika, ki ima velikanski vpliv in temeljito spreminja produkcijo. Naša mikroelektronika je pokopana zato, ker v Iskri niso skrbeli za pretok kapitala, uravnilovsko nemotivirani inženirji pa so raje kupovali v tujini kot skrbeli za nove materiale. Dr. Gojko Stanič je med drugim predstavil tudi analizo 40 uspešnih in neuspešnih družb. Uspešne so tiste, kjer vlada samodisciplina, kjer je doma sožitje, delitev oblasti, tekmovanje in profit, neuspešne pa vse po vrsti tiste, kjer vsak zase zahteva veliko pravic in malo dolžnosti in kjer ima oblast izključni monopol. Res ni bilo treba biti posebno bister, da ne bi pri priči ugotovil, da ima naša država pač obilo lastnosti, značilnih za neuspešne družbe. D. Sedej Srečanje gorenjskih in dolenjskih zadružnikov Enako pridni in s podobnimi problemi Kranj, 15. aprila - Dvodnevno srečanje zadružnikov trebanjske in Gorenjske kmetijske zadruge se je začelo v soboto z ogledom kmetijskega in gozdarskega sejma v Kranju in končalo v Križah z radijsko kmetijsko oddajo, v kateri so kmetje in delavci obeh zadrug povedali, s čim se ukvarjajo in s katerimi problemi se ubadajo pri delu. V soboto so Dolenjci obiskali tudi kmetiji Lojzeta Sajovica v Predosljah in Antona Pušavca na Hudem, se zvečer zbrali skupaj z Gorenjci na skupni prireditvi v osnovni šoli v Križah in si v nedeljo dopoldne ogledali Bled, Begunje, Brezje... Srečanje je pokazalo vsaj dvoje: na Gorenjskem in Dolenjskem živijo pridni ljudje, ki jim ni vseeno, kako je obdelana zemlja in kakšen je položaj kmetijstva. Ker se v obeh zadrugah ubadajo s podobnimi dejavnostmi, z živinorejo in deloma tudi s pridelovanjem krompirja, so njihovi problemi podobni, skorajda enaki. Janko Šumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge, je povedal, da ima povprečna kmetija na območju njihove zadruge le 3,8 hektara obdelovalne zemlje in da je 80 odstotkov kmetij, na katerih je kmetovanje le eden od virov zaslužka. Mleko oddaja 1587 kmetij, vsaka povprečno 11.861 litrov oziroma ob staležu 6941 krav približno 2700 litrov na kravo. Kako "razdrobljena" je prireja mleka, najbolje pove podatek, da ima vsaka kmetija povprečno le nekaj več kot štiri krave, da je 226 največjih kmetij lani oddalo več kot polovico vsega mleka in da je bila na teh kmetijah povprečna mlečnost 3906 litrov mleka na kravo. Petnajst kmetij je oddalo več kot sto tisoč litrov mleka in doseglo mlečnost 5881 litrov na kravo, kar je že za evropske razmere, predvsem pa za razmeroma majhne gorenjske kmetije, dober rezultat. 86 kmetij na Gorenjskem je lani zaradi živinorejske krize in nerentabilnosti prireje prenehalo oddajati mleko. "Ker je bilo lani v vsej količini kar 97 odstotkov kakovostnega mleka (do tri milijone bakterij v mililitru mleka), so letos merila za ugotavljanje in plačevanje kakovosti nekoliko ostrejša. V prvi razred sodi po novem mleko, ki ima v tisočinki litra le 400 tisoč bakterij, prej 500 tisoč, podobno so se "zožili" tudi drugi razredi, prešli pa smo tudi na delno plačevanje na osnovi količine beljakovin v mleku," je dejal Janko Šumi. "Pri krompirju je bil lani dober zaslužek za kmeta in za zadrugo; ne vemo pa, kako bo letos. Ker je v semenarstvu in načinu pridelovanja precej problemov, so hektarski pridelki skromni, krompir pa zato tudi drag." Drago Kotar, direktor trebanjske kmetijske zadruge, je dejal, da so v semenarstvu in mlekarstvu podobni problemi kot v Gorenjski kmetijski zadrugi, razlika je le ta, da je prireja mleka še bolj razdrobljena. "Največji" kmet je lani oddal 93 tisoč litrov (v Gorenjski kmetijski zadrugi 187 tisoč), 20 kmetov pa več kot 50 tisoč (v Gorenjski 45). Mleko plačujejo po republiškem pravilniku. Še do nedavnega so bolj iz socialnih kot ekonomskih razlogov širili odkupno mrežo in pospeševali prirejo tudi na majhnih kmetijah, vendar se zdaj to kaže kot nerentabilno. Čeprav je po strokovni plati usmeritev v čiste kmetije pravil- na, pa je zaradi nestanovitvnih razmer v kmetijstvu precej tvegana, še posebej zdaj, ko intervencijski uvoz mleka in mlečnih izdelkov spravlja v težave domačo proizvodnjo. "Najhujši problem pa je inflacija, zlasti zate. ker vsi kmetje nimajo prirojene žilice poslovnosti in ne vedo, kako v sedanjih časih obrniti denar, kako ga najbolje zapraviti," je dejal Drago Kotar in poudaril, da je za zadružne strokovnjake velik izziv "projekt Trebnje", pri katerem sodeluje mednarodna organizacija FAO in s katerim naj bi precej pridobilo tudi kmetijstvo. Kmet Franc Pust s Hudeje pri Trebnjem, sicer "mlečni rekorder" v trebanjski zadrugi, je dejal, da smo v kmetijstvu pravzaprav šele na začetku in da je "več pred nami kot za nami in da smo šele zdaj začeli gledati v knjige". Prireja mleka se splača, če ne računamo. S ceno, kakršna je zdaj, je še mogoče nekako riniti, ne da pa se krasno živeti. "Sicer pa: ne živimo samo za denar!" je dejal Franc. C. Zaplotnik Proces zoper četverico Ko bo prvi odšel v zapor... Ljubljana, 14. aprila - O (političnem) procesu zoper četverico Janša, Zavrl, Tasič in Borštner se še naprej lomijo kopja. Razprava v odboru za pravosodje zveznega zbora je samo potrdila, da v Jugoslaviji različno mislimo. Medtem ko je večina menila, da s tem, ker je sodni proces potekal v srbohrvaškem jeziku, ni bila kršena ustava, ker naj bi bili po ustavi in zakonu o vojaških sodiščih vsi jeziki enakopravni, pa je slovenski delegat Zdravko Zabukovec zatrjeval, da vprašanje jezika ni le vprašanje tega primera, ampak je usodno povezano z ustavno in suvereno pravico vsakega naroda in narodnosti. Ko se je razprava "preselila" k primeru četverice, se je napetost še povečala. Predsednik zveznega sekretariata za pravosodje in član zveznega izvršnega sveta Vladimir Kambov-ski je dejal, da se z odlašanjem izvršitve sodbe postavlja pod vprašaj avtoriteta (slovenskih) pravosodnih organov in da je slovenska skupščina zagrešila napako, ko je ustanovila posebno delegatsko delovno skupino. Bukovec se je še enkrat oglasil, tudi tokrat z govorico v slovenskem jeziku, in dejal, da je primer bolj zapleten, kot se zdi, in da "prehaja" s pravnega na politično področje. To pa naj bi bil tudi razlog za ustanovitev skupščinske komisije. Delegati družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine so na seji v petek tretjič obravnavali informacijo o dosedanjem delu in ugotovitvah skupine za proučitev okoliščin in posledic procesa proti četverici in ga končno s 30 glasovi za, štirimi proti in dvema vzdržanima sprejeli. Stališča bodo posredovali predsedstvu SFRJ in zvezni skupščini. Že v sredo se je sestal kolegij (Bavčarjevega) odbora za varstvo človekovih pravic in sprejel predlog ukrepov za primer izvršitve kazni. Kot piše v sporočilu za javnost, odbor ugotavlja, da se je izredno povečal protipravni pritisk, predvsem zveznih državnih organov, na sodnike, da izvršijo kazen zoper četverico in da je predsedstvo SFRJ s tem, ko je ugotovilo, da je nedopustno, ker se kazen še ni izvršila, prekršilo načelo ločenosti izvršne in sodne oblasti ter prestopilo mejo pravnega delovanja. "Pritisk na sodišča s strani najvišjega državnega organa je dokončno podkrepil ugotovitve, da gre za politični proces, v okviru katerega se mešajo in na hrbtih konkretnih ljudi lomijo različni republiški, vojaški in drugi interesi in ki dokončno razbijajo še zadnji občutek kakršnekoli pravne varnosti v Jugoslaviji in Sloveniji," piše v sporočilu. Odbor bo začel izvajati tisti dan, ko bo odšel na prestajanje kazni prvi obsojenec (to je pričakovati v kratkem), različne ukrepe. Sklical bo protestno zborovanje v Ljubljani, organiziral vsakodnevna pro-stestna zbiranja, literarne večere z mednarodno udeležbo in ustavitve dela, prosil za pomoč mednarodne vladne in nevladne organizacije, organiziral akcije državljanske nepokorščine (prostestni pohodi, straže opomina, bojkotiranja pouka ali samo določenih predmetov...) in razne politične akcije. C. Zaplotnik Srečanje upokojencev in starejših krajanov na Primskovem Nepozabno lepo, najlepše doslej Primskovo pri Kranju, 15. aprila - Precej muhasto aprilsko vreme minulo soboto in prej mrzlo kot toplo popoldne številnih upokojencev in starejših krajanov v krajevni skupnosti Primskovo ni zadržalo doma. Že precej pred četrto uro popoldne so začeli prihajati v dvorano Zadružnega doma, kamor jih je vabila krajevna organizacija Rdečega križa na tradicionalno družabno srečanje.To bilo je že šesto zaporedno srečanje v zadnjih letih in neredki med njimi so ga težko čakali. Na vseh dosedanjih srečanjih za upokojence in starejše krajane v krajevni skupnosti je odbor Rdečega križa beležil lep obis,k in vedno dobil številne pohvale za nepozabne trenutke, saj se mnogi v mladih letih sosedje ali znanci, prijatelji, zdaj v starejših letih le redko srečajo. Družabna srečanja v Zadružnem domu so prav zaradi priložnosti, da so enkrat na leto vsi skupaj, da poklepetajo in obudijo spomine na mladostne dogodke, da si izmenjajo zgode in nezgode, težke in prijetne trenutke v starejših letih, postala nadvse priljubljena. Tudi tokrat je bilo tako, kot so si zamislili člani odbora krajevne organizacije RK pod predsedstvom Jožeta Eljona. Minuli teden, za 50. rojstni dan, je rekel, da nima časa za praznovanje in da mu bo tokrat najlepša čestitka uspelo srečanje in polna dvorana. Takšno čestitko skupaj s člani odbora, ki so prireditev začeli pripravljati že januarja letos, je Jože v nedeljo popoldne nedvomno dobil. Dvorana Zadružnega doma, ki sprejme več kot 500 obiskovalcev, je bila tokrat domala nabito polna. Dvorana, ki sprejme prek 500 obiskovalcev, je bila tokrat polna do zadnjega kotička... Srečanje, ki so ga tudi tokrat podprli številni obrtniki in delovne organizacije, je bilo pravi praznik za starejše krajane iz krajevne skupnosti. Skrbno naštudiran program je tudi tokrat prisrčno povezoval Janez Dolinar, v njem pa so nastopili Obrtniški pevski zbor iz Kranja, Kvintet bratov Zupan, Ansambel Veseli srčki, Aleksander Prime je igral na citre, nekaj veselih pa je povedal in zapel tudi humorist Marjan Ro-blek-Matevž. Pravo veselo srečanje pa se je po dobri poldrugi uri dolgem programu nadaljevalo z bogatim srečelovom, za razpoloženje in zato, da so se številni lahko tudi zavrteli, pa je skrbel ansambel Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta, ki je tako kot vsi nastopajoči, z udeležbo in nastopom podprl to humano prireditev. Prijetno, nenapovedano presenečenje za polno dvorano pa je bil tudi prihod in pozdrav Ivana Krambergerja, ki je s svojim že znanim načinom izražanja, vzbudil smeh, simpatije in priznanje med udeleženci. Niso bili redki, ki so potem kupili njegovo knjigo po znižani ceni. H§ »Doslej nisem bil na vseh srečanjih v Zadružnem domu. Če bi pa letošnjega zamudil, bi mi bilo pa zares žal. Tako lepo je, da, če bom le zdrav, tudi v prihodnje ne bom zamudil nobenega,« je veselo razlagal Alojz Ovse-nik iz Gorenj. Enakega mnenja je bila tudi Marija Grašič s Primskovega: »Mislim, da je letošnje srečanje najlepše. Saj je bilo prejšnja leta lepo in veselo, vendar tako Marija Grašič prisrčno, kot je tokrat... Zares lepa hvala vsem v odboru, ki so pripravili to prireditev in vsi si želimo, da bi se prihodnje leto spet dobili v Zadružnem domu...«»Ker pobiram radijsko in televizijsko naročnino, se s starejšimi krajani srečujem večkrat med letom. Za mnoge pa je to edino srečanje. Odbor Rdečega križa, še posebno pa predsednik, zato zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Mislim, da je letošnje šesto srečanje najboljše doslej in želim odboru oziroma organizatorjem ter vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri tem, da tudi prihodnje leto pripomorejo, da se dobimo na sedmem družbanem srečanju,« je takoj po programu povedal Franc Krmelj. Bilo je zares nepo* zabno in najbrž res tudi najlepše de zdaj. Za cilj, ki so si ga zastavili, da mora biti vsako srečanje boljše od prejšnjega« so člani odbora tokrat vložili velik0 truda. Polna dvorana in zadovoljni udeleženci so jim je prav gotovo najlepša nagrada. Čez leto dni pa jih čaka spet nova obveza. Do takrat pa iskrene čestitke za uspelo šesto družbano srečanje. Franc Krmelj Na srečanju, med programom, je predsednik RK Jože Eljon podelil tudi štiri priznanja za trud in delo pri pripravi prireditve ter za podporo pri akcijah krajevne organizacije Rdečega križa. Dobili so ga Janez Dolinar, Tomaž Gruden, Helena Kalan in Tone Zupan. A. Žalar Torek, 18. aprila 1989 /razvedril^ 9. stran ©©IgSSSMEHOLAS In vendar se premika! Po nekaj tesnobnih trenutkih, ko smo mislili, da nas bo kar odpihnil nepopustljivo bojeviti in nestrpni mitingaški yugo - pljusk, so začele pihati blage demokratične sapice tudi iz drugih delov države. Seveda ne iz Vojvodine in Črne gore, ki sta oboževanemu srbskemu liderju še vedno množično hvaležni za čustveni izliv, da sta mu »ko dva mila oka u glavi«, ampak iz Bosne. V Bosni gorati so siti uživa-štva lastne elite, ki se s svojo prodano dušo še vedno sili na oblast. In iz Hrvaške, kjer so spoznali, da je druga plat liberalizacije vedno teror in da se pač ne bodo več šli miroljubne tramvajske politike ala »leva stran dol, desna gor, sredina malo naprej«, ampak se bodo odločno uprli v teh časih irealnemu in smešnemu konceptu srbskega populizma. Po drugi strani je naravnost grozljivo, kaj človeka na tej strani železne zavese in na pragu 21. stoletja mora jeziti. Prvič: da se mora najuglednejši slovenski politik ukvarjati z bujnim plevelom namernih in izzivalnih nesmislov v reportaži beograjske novinarke, ki brez sramu laže, v kakšnem izrednem blagostanju živijo Slovenci! Drugič: da beograjska čaršija, ki se je zmeraj spogledovala z moralnimi načeli svobodne misli, na tihem pa se je vselej ukvarjala s tisto obrekljivo anekdotiko, ki ji Francozi pravijo »chro-nique scandaleuse «, butne na plan odurne neokusnosti ob osebnosti prihajajočega slovenskega politika! Tretjič: prava figa, bi morali enkrat že reči naši politiki! Prava pasja figa in ne zanima nas več, kateri mitingaš se je spet drl, da ne mara Slovencev! Priznali naj bi že, da je med nestrpnimi dogmatiki, ki dnevno dozirajo, komu dati kaj svobode in pluralističnimi svobodomisleci zazijalo nepremostljivo brezno! Vsaj tu si ni treba delati nobenih utvar več: stičnih točk ni, ljubezen je umrla. Odslej bodo samo še bedni kompromisi med narcisoid-nimi zaverovanci in socialisti po meri človeka. Če je vsaka krepitev nacionalne zavesti in ponosa, vsak demokratični vetrič sprejet kot rušenje državne ureditve, na drugi strani pa se uprizarjajo narodne -TEMA TEDNA" Cagavi fantje in noseče punce burke in krepi politično ustrahovanje zaradi stališč, ki niso v skladu z iluzijo o nekem amorfnem sistemu, v katerem se ne ve, kaj je politika, kaj družba, kaj država in kaj narod - potem je vsak pogovor eno čisto navadno žaganje vode. Kako hitro so znali naši sosedje ukrotiti Šolevića! Na Jesenice pa še kar dežujejo zahteve črnogorske firme Radoje Dakić po mitingu. Če ne bi bilo tako žalostnih okoliščin in tako obupno srhljive in obubožane usode, ki se nam napoveduje, bi bil tak sejem - poleg Jo-žefovega seveda - dobrodošla jeseniška estrada. V R. Dakiću se imajo namreč za poklicne revolucionarje z bogatimi polpreteklimi zaslugami: bili so med najproduktivnejšimi demonstranti proti obisku našega predsednika Stanovnika v Titogradu; direktor jim je kljub izgubam že nekajkrat zvišal plače, z lahkoto odstavlja vse občinske in lokalne funkcionarje, ven pa je vrgel že ves inženirski kader. Na jeseniškem mitingu bi bilo kar hecno, če ne bi bilo žalostne pomisli, da je za vsemi političnimi vragolijami juga ena velika in neoprostljiva žrtev, pahnjena daleč nazaj v zgodovino in dolgoletno pozabo - izigrani narod. Čeprav je ob histerično povzdignjenih tonih jugoslovanske politične scene že slišati šepet civiliziranega dialoga, je do demokratične pomladi še dolga pot. Tudi v Sloveniji, kjer se vladajoča garnitura kar preveč ukvarja s strupenimi puščicami z juga, resne domače demokratične pobude pa ovija v celofan in cagavo tuhta, kaj bi z njimi. »Cagav fant še ni nikoli pri fejst punci spal,« je dejal naš politik. Ta punca bi bila lahko tudi demokracija, a žal se ta mična gospodična v Sloveniji še ne more nasloniti na pokončno in dokončno držo vladnih fantov. Kaj šele, da bi upala na kaj drugega! Demokracija je ali pa je ni; ni deljiva, ne more je biti samo malo ali tričetrt. Z njo je tako, če že hočete, kot z nosečnostjo: ne moreš biti samo malo noseč... D. Sedej JEŽ ANEKDOTI ALPSKI VEČER 1989 Ah, ta zoprna carina! Če boste v poletni sezoni »padli« v kakšno dolgo, dolgo kolono na naših mejnih prehodih in vzdihovali nad počasnostjo in neučinkovitostjo naše carine, bi bilo dobro kaj malega vedeti tudi z njihove, carinske plati... Medtem ko njihov kolega na drugi strani meje mirne duše in Povsem zakonito lahko brez pregleda spusti mimo kakšnih petnajst vozil, naši cariniki še vedno morajo upoštevati vse brezštevilne formalnosti, ki jim jih nalaga zakon. Tako tuji turisti izpolnjujejo karti-Ce o tehnični robi, ki jo imajo s seboj; prepovedan jim je vnos dinar-tev, čeprav naša država poskrbi, da je v tujih bankah dinarjev kot Pečka. In - če še niste vedeli: dovoljeno je vam in drugim uvoziti SAMO POL KILOGRAMA KAVE! Predpisi iz kaj veš katerega leta so tako nelogični in tako nestvarni, da je carinike večkrat kot ne prav sram. Zdaj, na pragu v 21. stoletje, ko preplavlja svet raznorazna tehnična roba in ko ima že Vsak boljši avtomobil vgrajeno digitalno radijsko postajo, je to za naše birokrate kajpak smrtni greh. Pa si potem zamislite carinika z izvijačem, ki bi po predpisih ^oral radijsko postajo enostavno odmontirati z armature mercede-sa ali BMW-eja! In kolikokrat bi si tak turist sploh še upal v Jugoslavijo? Prišel bi prvič in nikoli več... Kaj je pisala Jeseniška straža leta 1906 Danes so gojzdi goli Dandanes se govori in tarna na Kranjskem, da kmetu ni več obstanka; upravičeno je govorjenje, da mora kmetijski stan propasti, ^a je blago, katerega je kupiti, vedno dražje, žito, ki se ga proda, pa j'edno cenejše. Resnica je, da so davki vedno višji in višji, a dohodkov je premalo. nesnica je, da mi kmetje gospodarimo, kakor so naši predniki pred Yeč kot sto leti. Včasih je imel kmet doma vse: platno, živež, krojača, Cevljarja, poceni delavce, davki so bili manjši in če je slučajno Zrnanjkalo denarja, šel je v gojzd in prodal nekaj lesa. Tedaj kave f|iso poznali, zdaj se kuha v vsaki hiši. Danes so gojzdi goli, da se do-~e po nekaterih krajih komaj potrebna drva za kurjavo. Kje je izhod *2 te stiske, jeli pot, da bi prišel kmet v boljše blagostanje? Največ oohodka še vedno prinaša živinoreja, saj je Bog ustvaril Gorenjsko 2a to. Že danes kmetje dobe lepe denarce za mleko. Miloš Likar Državnika Angleški državnik ^ William Pitt mlajši se ni preveč upiral pitju. Nekoč je prišel v parlament s Foxom; oba sta popila več kot običajno. »Vraga!« je vzkliknil Fox, »nikakor ne morem videti predsednika!« »Nikar se ne vznemirjaj,« je odgovoril Pitt, »saj jaz vidim dva!« Platonova primerjava Platon je med drugim sestavil tudi načrt idealne državne ureditve, seveda v skladu z miselnostjo gospodarjev sužnjev. Vendar je nasprotoval mišljenju, da bi mesto in državo vodili najbolj premožni ljudje. »Kakšna bi se vam zdela zahtevale vprašal v razpravi,* da bi za ladijskega krmarja postavili najbogatejšega potnika?« ČVEK Ubil ženo - vesoljko Neki 29-letni Italijan je brezobzirno in hladnokrvno zadavil svojo soprogo, ko je »odkril«, da njegova žena pravzaprav izhaja pravzaprav iz vesolja in je vo-hunka iz nekega ozvezdja. Primer niti ni tako neobičajen, če upoštevamo, da sta se mož in nesrečna žena spoznala -v neki psihiatrični bolnici, kjer so ju dolga leta zdravili. Deset dobrih ansamblov in veliko zabave Ribno, 14. aprila - na tiskovni konferenci so organizatorji Alpskega večera predstavili letošnjo narodnozabavno prireditev v športni dvorani na Bledu. Vstopnice so v predprodaji in očitno bo prireditev v kratkem razprodana. V organizaciji Alpskega kvinteta, Turistično poslovne skupnosti Bled, Turističnega društva Bled in HTP Bled bo 6. maja ob 20. uri v športni dvorani na Bledu letošnji tretji Alpski večer. Organizatorji so minuli petek na tiskovni konferenci povedali, kakšna bo letošnja največja in tudi najbolj obiskana narodno-zabavna prireditev na Bledu. Poleg Alpskega kvinteta se bodo predstavili še ansambli: Mateja Kovačiča, Ottavia Brajka, Vita Muženiča, Beneški fantje, ansambel Nika Zajca, Rž, Fantje z vseh vetrov, Veseli planšarji, Lojzeta Slaka in Slovenski oktet. Med drugim se bodo predstavili tudi gorjanski godbeniki, posnemovalec Sašo Hribar in Jaka Šraufciger, ki se predstavlja v vlogi moderatorja, scenarista in humorista Alpskega večera. Letos so poskrbeli, da bo večer še bolj zanimiv in da se bodo obiskovalci vse štiri ure dobro zabavali in nasmejali. Žal ne bo napovedanega Moped Showa, ker nastopa drugje, vendar bodo vsi ansambli pripeljali s seboj svoje goste. Letos tudi ne bo tujih gostov - glasbenikov, vendar bo vsaka točka povezana z obilo humorja in izvirnosti. Program bosta povezovala Mojca Blažej - Cirej in Vinko Šimek, prireditev pa bo režiral Igor Prah. Snemala bo ljubljanska televizija, ki bo v poletnih mesecih predvajala šest narodnoza-bavnih oddaj. Prva bo na sporedu 28. maja. Obiskovalci bodo najbrž toplo pozdravili nastop Slovenskega okteta, ki bo poskrbel za umetniško raven prireditve. Vstopnice za Alpski večer 89 so že v predprodaji: 1.500 vstopnic je mogoče od 14. aprila dalje dobiti v poslovalnici Kompasa na Bledu in v prodajalni Maja v Zgornjih Gorjah. A že zdaj ugotavljajo, da so ljubitelji narodno-zabavne glasbe rezervirali vsaj polovico vstopnic v predprodaji in bodo tako v hipu prodane. Tudi letos Alpski večer ne privablja obiskovalcev le iz Slovenije, temveč tudi iz sosednje Avstrije in Italije. Tako kot lani bo zatorej v dvorani veliko naših italijanskih in avstrijskih sosedov. Mi smo objavili že dva kupona in izžrebali prva dva obiskovalca, ki bosta dobila po dve vstopnici za Alpski večer. Tokrat objavljamo tretji, zadnji kupon in spet nagrajujemo dva bralca, ki bosta izžrebana in pravilno odgovorila na tretje vprašanje. Sprašujemo vas: Kako je ime pevki Alpskega kvinteta? Odgovore napišite na kupone in jih najkasneje do petka, 21. aprila, pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pija-deja 1, 64000 Kranj (na dopisnici). KUPON Naslov.................... Odgovor................. Male gorenjske vasi Vrba Piše: D. Dolenc petdeset let muzeja v Prešernovi hiši /s ^-e smo v Vrbi, seveda ne morejo mimo Prešernove hiše. Jožica ^vršnik je tu oskrbnica.Prešer-°va hiša spada pod Kulturno Kupnost Jesenice, skupaj s Kosara graščino, Liznekovo domačijo v ranjski gori in Finžgarjevo roj-hišo v Doslovčah. Štiri leta je . llav oskrbnica pri Finžgarju, zdaj 2e pet let pri Prešernu. Vsak dan ima odprto od 9. do 16. ure, ob Ponedeljkih pa je hiša, kot vsi mu-en po svetu, zaprta. . Kar zadovoljna sem," pravi pri-*na Jožica, ki je vsak trenutek 'Pravljena prav vse, kar ve o Prešernu, o njegovih prednikih in o hiši, posredovati obiskovalcem, "živim s kulturo. Obiska ne manjka, posebej zdajle spomladi ne, ko so na vrsti šolski izleti. Obisk pa se iz leta v leto veča. Lani februarja jih je bilo na primer 1800, letos pa že 2.200, marca lani jih je bilo 700, letos 860. Lani jih je bilo ves april 800, letos pa jih je bilo že do 7. aprila 400. Lani je bilo vse leto 3000 obiskovalcev več kot leta ■1987. Samo junija jih je bilo 9000. Tudi maj je izredno močan. Na en dan sem lani naštela kar 900 obiskovalcev. Šolarji so bili, seveda. In zamislite si tak dan v hiši: skupine je treba voditi po prostorih, ves čas paziti in opozarjati, da bi kdo kaj ne uničil, prijemal. Zra- te -*rnova rojstna hiša in Vrba bosta lepo urejeni pričakali 50-letnico au*eja. - Foto: D. D. Jožica Završnik lepo skrbi za Prešernovo zapuščino. - Foto: D. D. ven pa hoče vsak vsaj še en spominek, knjižico. Polna vas jih je in za njimi je treba počediti od hiše do stranišč in dvorišča. A tega sem že vajena, tudi vaščani razumejo, da so otroci pač otroci." Izvirnih spominkov bi bilo lahko več Jožica je vesela, da ima zdaj na voljo tudi kar precej nove literature o Prešernu, poleg pesmi in razmišljanj naših sodobnikov o Prešernu in njegovem času so tu tudi razne slikanice, ki bodo njegove pesmi otrokom še bolj približale in priljubile. Taka je recimo Doh-tar ti jezični dohtar, Od železne ceste, Lepa- Vida. Na novo je prišla iz tiskarne tudi drobna brošurica Po poti kulturne dediščine, s krajšimi opisi življenj in del Antona Janše, Matije Čopa, Franceta Pre- šerna, Frana S. Finžgarja in Janeza Jalna. Tudi vrsto lepih, zanimivih spominkov so ji prinesli v prodajo: portret Prešerna, natisnjenega na platnenem prtiču, obrobljen z idrijsko čipko, male lesene skrinjice, zibke, usnjeno kazalo za knjigo, male keramične piščali v obliki kokošk in podobno. Tudi kasete so že tu s Prešernovimi pesmimi v izvedbi slovenskih pevcev in recitatorjev. Skorajda ni obiskovalca, ki si ne bi vzel nekaj s seboj za spomin. Morda bi bilo treba oblikovanje dobrih spominkov še spodbujati. Prešeren vendar daje toliko motivov. Za letošnje leto jih bo še posebno treba pripraviti, kajti muzej praznuje 50-letnico. 20. maja bo slovesnost, ves cvet slovenske kulture bo tu. Morda je malo manj znano, da je Prešernovo rojstno hišo odkupila šolska mladina na pobudo pisatelja Finžgarja in 20 maja 1939 tu odprli muzej. Tudi Jožica me, kot so me že prej pri Ribčevih, opozarja na nova odkritja v cerkvi sv. Marka. Morda se bo pokazalo, da je prvotna cerkvica sv. Marka veliko starejša, kot smo mislili. Rado ima spet polno šare Vsaka vas pa mora imeti kakšno črno ovco. V Vrbi je to brez dvoma Prešernov Rado. Sam samcat živi v svoji hišici neposredno zraven stoletja stare vaške lipe, ki je poleg Prešernove hiše in cerkvice sv. Marka zagotovo posebnost kraja. Šestnajst kamnov je postavljenih okrog nje. Tu so se ob večerih in nedeljskih popoldnevih zbirali vaški gospodarji, zvečer pa fantje in peli. Bilo je takrat, ko je bilo na vasi slišati le še petelinje petje Še ena posebnost Vrbe - hišica Prešernovega Rada je od tal do strehe zatrpana s starim železjem. - Foto: D. D. zjutraj, mukanje živine in sem in tja rezget konj, ko še ni bilo ne radia ne televizije in so novice s sveta prinašali le popotniki, da so jih potem premlevali v vaški gostilni pa tule pod lipo. "Pravijo, da mora biti toliko stara, kot cerkvica sv. Marka, odkar ima zvonik, torej dobrih 400 let. Brez dvoma je pod njo postaval tudi Ribčev France še prej, preden ga "uka žeja", ta "goljfiva kača", ni speljala v svet. No, Rado, prvi sosed pri vaški lipi, je posebnež. Tako žilico ima, da zbira staro železje. Hiša je dobesedno zasuta s pločevino, s starimi motorji, starim orodjem, pločevinastimi sodi in kdove s kakšno železno šaro še od tal do strehe. Poln je je senik, polna je je hiša. Vašea-ne silno moti, tudi turistične delavce na Jesenicah, kajti v vas prihaja toliko ljudi in naj bi bila resnično zgled kulture, saj je bil tu rojen največji slovenski pesnik, pa se ti najde Rado s to svojo šaro. Enkrat, ko ga ni bilo doma, so mu mladinci iz Vrbe in sosednjih vasi že vso "rjo" odpeljali, za nekaj kamionov in voz je je bilo, mu počistili dvorišče. Takrat je bil Rado menda najbolj nesrečen človek na tem svetu. Hitro je dvorišče spet napolnil. Česa podobnega ne vidite. Toda Rado se drži zakona: samo na svojem dvorišču, samo na svoji zemlji. Nič ne sega drugam, skozi to železje drži le ozka gaz, da se prebije do vhodnih vrat, ki pa se tudi čisto na kratko odpro. Zdaj so se vaščani pomirili, vedo, da nič ne pomaga in Rado, če ima takšno veselje, pa naj ga ima. Ima pa Vrba zato še eno posebnost, če ni kulturna, je pa kar tako zanimivost. Sicer je pa Rado prijazen možakar. Še danes hranim podkev, ki mi jo je nekoč podaril iz svoje bogate zakladnice. Zbiratelji, če iščete kaj posebnega, stopite do Rada, morda boste tisto našli prav pri njem. ure] a DARINKA SEDI Danes tek po tržiških ulicah Najboljši na deset kilometrov Tržič, 18. aprila - Danes ob 16. uri se bo s tekom štafet pionirjev in pionirk začel 4. štafetni tek po ulicah Tržiča, ki se bo po teku mladincev in mladink, članic in veterank zaključil s tekom za 4. memorial Boruta Berganta na 10 kilometrski krožni progi. Start tega teka za člane in veterane bo ob 17,30. Vse proge bodo potekale po asfaltu in bodo krožne. Start in cilj bosta na obračališču za avtobuse na Cankarjevi cesti. Proge bodo potekale do avtobusne postaje, po Trgu svobode, Partizanski cesti do Kina, kjer se bodo krajše proge obrnile do starta oziroma cilja, daljše pa nadaljevale naprej po Partizanski cesti mimo pokopališča do stavbe Elektra in nazaj proti cilju na obračališču za avtobuse. Med prireditvijo, ki jo pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa organizira TKS Tržič, bo v Tržiču veljala zapora prometa. Avtobusi bodo med prireditvijo ustavljali in obračali pred pošto, vozniki osebnih in drugih avtomobilov pa so naprošeni, naj upoštevajo navodilo in naj ne povzročajo po nepotrebnem zapletov. Za red bodo skrbeli gasilci in miličniki, na najbolj kritičnih točkah pa bodo postavljene zapore. Red in varnost tekmovalcev imata prednost! V Tržiču pričakujejo danes veliko tekmovalcev. Precej je že prijavljenih, če pa tega kdo še ni storil, pa bi rad tekel, se bo lahko prijavil še danes, na dan tekme do 16. ure v prijavnici v stolpnici. Garderobe bodo urejene v gasilskem domu na Bračičevi 6. Razen pokrovitelja in tržiški kolektivov so z denarjem in praktičnimi nagradami pomagali tudi Elan, Planika, KŽK, IBI in mnogi zasebniki. Nagrajeni bodo vsi najboljši, še posebej pa najhitrejši Tržičan na najdaljši 10 kilometrov dolgi progi. J. Kikel Strelci Celovca in Kranja tekmovali Vsakemu po ena zmaga Kranj, 16. aprila - Kranjski in celovški strelci so verjetno med rekorderji po dolžini trajanja neprekinjenega sodelovanja. Vsako leto se srečujejo, izmenično enkrat v Kranju in enkrat v Celovcu. Preteklo nedeljo so se sešli v Kranju in to srečanje je bilo že 26. Tekmovali so v streljanju s standardno zračno pištolo in standardno zračno puško. Tekma je bila v kranjskem strelskem domu na Hujah, pri pištoli se je za ekipno uvrstitev štelo po pet najboljših rezultatov na vsaki strani, pri puški pa po osem. V tekmovanju s pištolo je ekipno zmagal Kranj s 1460 krogi, Celovec pa jih je zbral 1431, med posamezniki pa je vrstni red naslednji: 1. inž. Heimo Machne (Celovec) 378, 2. Franc Peternel mlajši 374, 3. Franc Peternel starejši 367, 4. Vinko Peternel 366 (vsi Kranj), 5. mag. Helmut Kienzl (Celovec) 366, 6. Henrik Peternelj (Kranj) 353, 7. Walter Obmann (Celovec) 349, 8. Vinko Frelih (Kranj) 348 itd. V streljanju z zračno puško pa je premočno zmagal Celovec. Zbral je 2903 kroge, Kranj pa 2803 kroge. Vrstni red posameznikov pa je naslednji: 1. Ingo Oberorner 379, 2. Helmut Heinrich 374, 3. Berbnrd Zaloudek 372, 4. Wolfgang Goritschnig 371 (vsi Celovec), 5. Andrej Kne (Kranj) 362, 6. Thomas Schatz (Celovec) 361, 7. Bojan Lipovšek (Kranj) 359, 8. Armin Oberortner (Celovec) 357 itd. J. Košnjek, slika F. Perdan Vaterpolist Triglava Bojan Grabeč Prva A zvezna liga je že na vidiku Kupari, 15. aprila — Po desetih kolih prve zvezne B vaterpolske lige se že skoraj ve, kateri dve moštvi bosta v prihodnji sezoni igrali v prvi A zvezni ligi. To bosta Medveščak iz Zagreba, ki vodi na lestvici s tremi točkami prednosti in drugouvrščeni Triglav iz Kranja. Vse kaže, da bosta ti dve ekipi nova prvoligaša in da bosta že v letošnji sezoni igrala v končnici letošnjega državnega prvenstva v vaterpolu. V članski ekipi Triglava je steber igralcev dvaindvajsetletni študent organizacije dela Bojan Grabeč. Bojan Grabeč je tisti mož v igri, ki ima odgovorno delo v bazenu in za nameček je še tisti igralec, ki daje gole nasprotniku. m »Svojo vaterpolsko pot sem začel pred desetimi leti kot pionir pri Triglavu. Takrat je bil moj prvi trener Borut Farčnik. Po letu dni nas je prevzel sedanji članski trener Rado Čermelj. Ko smo bili zadnjič v prvi zvezni vaterpolski ligi, sem bil že član moštva, ki je nato pred šestimi leti iz te lige izpadlo. Takrat je to moštvo vodil in treniral Borut Farčnik, pri kadetih pa je bil nato poznejši trener članskega moštva Tomo Balderman. Tomo je nato treniral mladince in člane. Ko je prenehal, nas je dve sezoni vodil Zagrebčan Mladen Kuštrak, ki nas je tudi v lanski sezoni pripeljal v novoustanovljeno prvo B zvezno ligo. Sedaj, ko je liga, treniramo petkrat tedensko, v pripravljalnem obdobju pa sedemkrat. V času prvenstvenega srečanja igramo vsak teden v Trstu s Triestino. To moštvo igra v podobni B italijanski ligi, kot je naša. To so dobre prijateljske trening tekme, saj prav s to ekipo uigravamo finese vaterpolske igre. To je dobra priprava za naslednje kolo. Razlika v prvi B od druge je v tem, da v tej ligi igrajo enakovredna moštva. Vseh osem nas je zelo izenačenih, čeprav izidi včasih kažejo drugače. Sama igra je hitra in s tem so povezane vse priprave pred ligo in med ligo. Vodi Medveščak, mi smo drugi in Budva tretja. Zagrebčani in mi imamo vse možnosti za uvrstitev v A ligo. Do konca so še štiri kola. V soboto v Ljubljani igramo z Žakom iz Kikinde in Bijelo, v gosteh pa s Proleter-jem v Zrenjaninu in Medveščakom v Zagrebu. S teh kol moramo osvojiti šest do sedem točk.« - D. Humer ureja JOŽE KOŠNJEK Jugoslovani tudi tokrat s kolajnami na mladinskem svetovnem prvenstvu v alpskem smuča-nju___ _ Matej in Gregor ne bosta pozabila Aljaske Radovljica, Šenčur, 16. aprila - Tradicija dobrih nastopov jugoslovanskih mladincev na svetovnih prvenstvih se je nadaljevala tudi na zadnjem prvenstvu v Anchorageu na Aljaski. Čeprav prve dni tekmovanja ni kazalo najbolje, se je na koncu izšlo po načrtih: Matej Jovan iz Radovljice, ki je v soboto praznoval 19. rojstni dan, je osvojil bron v superveleslalomu in srebro v kombinaciji smuka, superveleslalo-ma, veleslaloma in slaloma, Gregor Grilc iz Šenčurja, svetovni mladinski prvak v veleslalomu z zadnjega prvenstva, pa je tokrat presenetil sebe in strokovnjake ter osvojil srebro v slalomu. Grega je odšel včeraj na služenje vojaščine v Ljubljano. Če je Matej Jovan še do Aljaske nihal med šolo in smučanjem, potem sedaj zanj vprašanja ni več. Smučanje postavlja na prvo mesto, zato pa želi čim prej dokončati četrti letnik škofjeloške gimnazije. Letos je bil malo v šoli. Nekaj jeseni, potem so bila tekmovanja, le sedaj, po končani, zanj najuspešnejši sezoni bo več časa za učenje. Tako mi je pripovedoval v petek zvečer, ko so mu pripravili Rado-vljičani sprejem in na katerem so ga nagovorili predsednik radovljiškega smučarskega kluba Matjaž Gmajnar, predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Marko Bezjak, podpredsednik skupščine TKS Tone Kapus ter vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gaser. Izročili so mu kolajno občine, plaketo TKS in ZTKO ter spominska darila. "Nisem pričakoval, da se bo na Aljaski tako izšlo. Dobro so nas sprejeli. Rad bi se zahvalil vsem, ki so me doslej trenirali in mi pomagali do uspeha. Hvala tudi za sprejem. Zelo sem počaščen." Srebro v kombinaciji pomeni, da si moral odlično odpeljati vse štiri discipline. "Uspeh na Aljaski je zame spodbuda in upam, začetek kariere, v kateri se moram sedaj najprej potruditi za vstop v člansko reprezentanco. Trudil sem bom in upam da bom uspel, če ne bo poškodb. Na svetovnem prvenstvu sem bil v supervele-slalomun tretji in osvojil bron, v smuku 14., prav tako v veleslalomu, v slalomu pa sem bil 17. Uvrstitve so realen pokazatelj Go Na Jezerskem zmaga Jukiča Jezersko, 9. aprila - Go klub iz Kranja je organiziral na Jezerskem turnir v spomin na umrlega igralca Vladimir-ja Omejca. Na njem je igralo 35 najboljših goistov iz vse Jugoslavije. Zmagal je Dušan Jukič (IV. dan, iz Novega mesta), drugi je bil Rade Petrovič iz Niša (V. dan), tretji pa Nikola Jevtič (V. dan) iz Kragujevca. Zakotnik iz Kranja (III. dan) je bil peti in je bil najbolje uvrščeni igralec organizatorja. Sočasno je bil odigran tudi tradicionalni dvoboj goistov Avstrije in Jugoslavije. Zmagala je Jugoslavija z 10 : 6. Ob tej priložnosti se člani Go kluba Kranj zahvaljujejo vsem kolektivom in posameznikom, ki so pomagali pri uspešni izvedbi turnirja. M. M. Nogomet V četrtek Naklo Ljubljana Naklo, 18. aprila - V zadnjem, III. kolu tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije bosta v odločilni tekmi za prvo mesto in za vstop v finale v četrtek, 20. aprila, ob 17. uri v Naklem igrala Naklo in vodilna ekipa v slovenski nogometni ligi Ljubljana. Trenutni vrstni red je: Ljubljana 4, Naklo 2, Izola 1 in Vozila brez točke. Finalista pokala za območje kranjske občine pa sta Naklo in Triglav. Triglav je z 9 : 0 premagal Bitnje, Naklo pa je zmagalo v Britofu z 1 : 0. Finalna tekma med tema moštvoma pa bo 3. maja v Naklem. D. Jost mojih sposobnosti, saj so bile to sezono moje najboljše uvrstitve prav v supergiju. Dve sezoni sem tudi že tekmoval v evropskem pokalu in vem, da je napredovanje izredno zahtevno. Lahko se pa zgodi, da napredujem v kakšni drugi disciplini, saj imamo v smučariji številne take primere. A reprezentanca in tekme svetovnega pokala je sedaj moj glavni cilj." Jovanova družina je številna. Pet otrok vas je. Je kdo od bratov in sestra tudi smučal? Razen tega pa je smučarija draga. "Brata sta poskušala, pa sta nehala. Glede stroškov pa sem imel to srečo, da sem se kmalu uvrstil v pionirsko selekcijo, kjer sem dobil večino opreme in je bil zato strošek za družino manjši." Z Gregorjem Grilcem sva se pogovarjala doma v Šenčurju v nedeljo, včeraj pa je bil eden najboljših mladih smučarjev na svetu že vojak. Ker so pri mladincih starostno mejo mejo dvignili na 19 let, je Gregor ujel še četrto svetovno prvenstvo. Dve kolajni ima: zlato v veleslalomu z lanskega prvenstva in srebro v slalomu z letošnjega. Lepi spomini ga vežejo na Aljasko, kjer je bilo skoraj 14 dni, kolikor so bili Jugoslovani gori, za njihovo zimo, ko doseže mraz tudi 70 stopinj, prijetno toplo, kjer tudi občinstva ni manjkalo in je bila organizacija tekmovanja na zavidljivi ravni. Anchorag je razpotegnjeno mesto z 250.000 prebivalci, kar je polovica vseh ljudi na Aljaski. Ker so bili naši že nekaj dni pred tekmami gori, Rokomet Zmage gorenjskih ekip Kranj, 16. aprila — V drugi zvezni ženski rokometni ligi je ekipa Kranj Duplje v dvorani na Planini premagala rokometašice Ugleda. Kranj Duplje : Ugled 27 : 24 (14 : 12). Kranj Duplje — Lenič, Orehar 3, Valant, Bratož, Bajro-vič, Kastelic 7, Jeruc 3, Mežek 6, Gradišar 8, Jakšič, Bitenc, Sonc. Republiška ženska rokometna liga — V tej ligi igrajo tudi rokometašice Alplesa iz Železnikov, ki so tokrat gostovale v Ribnici in premagale domači Itas. Itas : Alples 28 : 29 (17 : 14). Alples —Kotar, Kejžar 12, Jeli-nič 2, Rupar, Olič 4, Pohloven 2, Oman 2, Lušina 4, Jovanovič, Berce 1, Kalan 2, Troj ar. Moška republiška liga — Tokrat je Preddvor gostoval v Ribnici pri ekipi Inles Riko. Tako kot dekleta Alplesa so se tudi Preddvorčani s tega gostovanja vrnili s pomembno zmago. Inles Riko : Preddvor 23 : 24 (12 : 13), Preddvor — Komovec, Lombar 6, Arnež 5, Božovič 4, Rehberger 3, Kožar, Cuderman, Krivec, Žibert 6, Tomažič, Za-bert, Košir. Tudi Termopol iz Škofje Loke je v dvorani Poden premagal Fu-žinarja iz Črne. Termopol : Fu-žinar 28 : 22 (11 :9). Termopol — Peternel, Grum, Sokolov 1, Be-šter 6, Berce 1, Pokom, Dolinar 7, Završnik 5, Ramovš 4, Cveta-novič 3, Sajovic 1. jim med tekmovanjem 11 urana časovna razlika ni povzročala preglavic. Gregor je s kolajno v slalomu presenetil, saj se je v tej disciplini nihče ni nadejal. Sam pravi takole: "Letos sem vse stavil na veleslalom in superveleslalom. Še posebej pa na prvega, kjer sem se na tekmah evropskega pokala že uvrščal med deset in sem bil v bistvu na Aljaski favorit. Slalom mi ni posebno dobro tekel. Tekma je vse obrnila na glavo. V veleslalomu sem bil v prvi vožnji peti, le tri stotinke za tretjim, v drugi vožnji pa sem dvakrat padel in odstopil. V sue-perveleslalomu pa sem bil sedmi. Prvo vožnjo slaloma sem presenetljivo dobro, brez treme, odpeljal, bil tretji, drugega, kljub nervozi, odpeljal še boljše in osvojil srebrno kolajno. Vele- slalomski neuspeh me ni podrl, ampak sem vse skupaj kar dobro prenesel, čeprav sem odšel na Aljasko pod obremenitvijo, da moram nekaj doseči. Mogoče je bilo lažje, da eno kolajno s svetovnega prvenstva že imam* Nasploh sem zadovoljen. Moj cilj na Aljaski je bila ena kolajna in sem jo dobil." Smučarija in šola, sedaj še vojska, kako bo šlo skupaj. "Hodim v četrti letnik stroj-notehnične šole in dokončati jo hočem, saj brez končane šole ne smem ostati. Seveda pa je smučarija na prvem mestu, član A državne reprezentance sem že, vendar sem startal na tekmah evropskega pokala, kjer sem precej napredoval, predvsem v veleslalomu. Zato bi bilo za moje napredovanje po jakostnih lestvicah boljše, če bi lahko še eno sezono vozil v evropskem pokalu, tam zboljševal FIS točke in v prehodu na tekme svetovnega pokala že začenjal z boljšimi številkami. Na vsak način pa želim napredovati, predvsem v veleslalomu. Slalom je disciplina rutine, velike količine prevoženih vratic in tam so v prednosti starejši, izkušenejši tekmovalci." J. Košnjek, sliki F. Perdan Začetek tekmovanj v motokrosu - Prva dirka je bila za državno prvenstvo v Savskem Marofu v kategoriji 250 ccm. Zmagal je Marjan Av-belj, od gorenjskih dirkačev pa je nastopil le član AMD Kranj Robi Ren-dulič, ki se je uvrstil na 15. mesto med 38 dirkači. - M. Jenkole Na startu smola Janeza Pintarja - V tujini so se že začela tekmovanja v cestnohitrostnih dirkah, državno prvenstvo pa se bo začelo maja s dirko v Novem Sadu. Edini gorenjski dirkač bo Janez Pintar, ki bo nastopal v kategorijah 80 ccm (motor Eberhardt) in 125 ccm na Hondi. Janez je sodeloval na prvi dirki na dirkališču Zolder v Belgiji. Štela je za evropsko prvenstvo. Janez ni imel sreče. Nekaj krogov pred ciljem je moral odstopiti. Vozil je v kategoriji 80 ccm, startal s 14. mesta in bil do okvare med prvimi desetimi. Po zlu je šla dobra uvrstitev. Naslednja Janezova mednarodna dirka bo Monza, kjer se bo meril v kategoriji do 125 ccm. Tudi ta dirka bo štela za evropsko prvenstvo. - M. Jenkole Veteranke zmagale - ZTKO Jesenice je organizirala 4. turnir žensk v odbojki. Tekmovalo je kar 16 moštev, predvsem iz osnovnih sindikalnih organizacij. Zmagale so veteranke pred osnovnima šolama Toneta Cu-farja in Prežihovega Voranca. - J. Rabič - Druga tržiška košarkarska liga končana - 14 moštev v A in B tržiški košarkarski ligi kaže na naraščajoče zanimanje za košarko v tržiški občini. B košarkarska liga je bila pred dnevi končana, zmagali pa so Kra-sotci, ki so se uvrstili v A ligo. Krasotcem sledijo Mortadela, Zlit, Modri dirkači, Smrkci in Cimper. Izvedba lige je bila prvič naloga Športnega društva Loka. Najboljša strelca sta bila člana Mortadele Mesarek in Gr-goraš s 50 točkami. Mesarek je bil najboljši pri trojkah. Zadel jih je 11. ' J. Kikel Nad 50 smučarjev na Kramarjevem smuku - Alpinistični odsek PD Tržič in ŠD Lom sta priredila na planini Javornik z veliko zagnanosti tradicionalno srečanje planincev in alpinistov - Kramarjev smuk. Tekmovalo je 53 smučark in smučarjev, med alpinističnimi odseki pa so zmagali Tržičani v postavi Jože Rozman, Janko Meglic in Igor Soklič. Med pionirkami je zmagala Mihevčeva iz Tržiča, med pionirji Rotar iz Ljubljane, med članicami do 30 let Megličeva iz Tržiča, nad 30 let pa Ravnikova (Tržič), med člani nad 45 let je bil najhitrejši Tone Soklič (Tržič), med člani od 30 do 45 let Milan Rozman (Tržič), med člani do 30 let Aleš Rozman (Tržič) in med alpinisti Jože Rozman (Tržič). - J. Kikel Uspeh Rozmana in Goleža - V Sotini pri Murski Soboti je bilo republiško prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 80 ccm in republi' ško prvenstvo pionirjev. V kategoriji do 80 ccm je zmagal Boris Ce-rar iz Lukovice, člana AMD Tržič Rok Tome in Tomaž zabret pa sta bila 8. in 11., ekipno pa tržiška ekipa peta. V kategoriji pionirjev z motorji do 80 ccm z menjalnikom je zmagal domačin Oliver Rogan, tretji in četrti pa sta bila Tržičana Robert Golež in Aleš Rozman. Če; trto mesto Rozmana je velik uspeh tudi zaradi tega, ker je ta 7 letni tekmovalec vozil motor za kategorijo do 60 ccm. - M. Jenkole Prva Bzvezna vaterpolska liga Triglav brez težav dobil v Kuparih Kupari, 15. aprila — Bazen hotela v Kuparih Gusar : Triglav 7 : 9 (1 : 2,1 : 2, 3 : 3, 2 : 2), gledalcev 100, sodnika Cicović (Bijela), Pedešić (Zagreb). Gusar — Koprivica, A. Crnčević, Bresković, Vuletić 1, Butrica, Kortizija 2, L. Crnčević, Kolić 1, Zonić 1, Paskojevič 2, Miljano-vič, Kesovija, Hanjabaka. Triglav — Naglic,. Hajdinjak, Brinovec, Sirk 2, Cvitkovič, Ča- dež 1, Jerman, Grabeč 1, Mari-nić 1, Margeta, Richter, Troppan 2, Homovec. Izključitve — Gusar 12; Triglav 13. Zadnji in drugi na prvenstveni lestvici sta le občasno pokazala dinamično vaterpolsko predstavo. Zmaga je šla težje v Kranj, kot se je predvidevalo. Domači Gusar iz Mlinov je srečanje proti Triglavu izgubil že v drugi četrtini igre. Res so v tre- tji četrtini po petih minutah tega dela izid izenačili, a več niso mogli iztisniti iz sebe. Spretnej-ši gostje iz Kranja so se toliko zbrali, da so igro nato vzeli spet v svoje roke in zmaga ni bila več vprašanje; Pokazala pa se je spet njihova letošnja hiba. Iz hitrih protinapadov igralci z gol' manom iz oči v oči niso in niso znali doseči gola. Če bi realizirali te napade, bi bila njihova zmaga še višja. D. Humer Torek, 18. aprila 1989 KRONIKA 11. STRAN @®IS@SS^©B3IQ1AS Občinska tekmovanja Kaj veš o prometu Kranj, Ziri, 15. aprila - Kranjski in škofjeloški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta v soboto v sodelovanju z osnovno šolo Lucijan Seljak v Stražišču in osnovno šolo Padlih prvoborcev v Žireh organizirala občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Na škofjeloškem je sodelovalo 52 osnovnošolcev in 11 srednješolcev, izmed srednjih šol pa na tekmovanje ni bilo predstavnikov srednje lesarske šole. V mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagala ekipa OŠ Prešernove brigade Železniki pred OŠ Ivan Grohar Škof j a Loka in domačini, v starejši skupini ekipa OŠ Peter Kavčič iz Škofje Loke pred OŠ Padlih prvoborcev Žiri in OŠ Cvetko Golar - Trata, med srednjimi šolami pa ekipa srednje kovinarske in cestnoprometne šole pred ekipo srednje družboslovne in jezikovne šole. Med posamezniki so bili najboljši: v mlajši skupini Janez Jelene (I. Grohar), Jure Šmid (Železniki) in Tomaž Pintar (I. Grohar), v starejši Rok Hafner (P. Kavčič), Dejan Peternelj in Dejan Demšar (oba Žiri), med srednješolci pa Marko Žibert, Drago Šijanec (oba s srednje kovinarske in cestnoprometne šole) in Sašo Ar-senovski (srednja družboslovna in jezikovna šola). Nagrado za najboljšo ekipo na tekmovanju (poni kolo) so prejeli gostitelji, vsi tekmovalci pa So dobili darila, ki so jih prispevale delovne organizacije iz škofjeloške občine. Na kranjskem tekmovanju je v skupini mlajših osnovnošolcev (3. in 4. razred) zmagal Jure Praček (S.Jenko-Primskovo) Pred Sašom Grčarjem (F. Prešeren) in Jakom Sodnikom (Preddvor), ekipno pa OS F. Prešeren-Kokrica pred OŠ Stanko Mlakar-Voklo in OŠ S. Jenko-Primskovo. Med starejšimi osnovnošolci (5. do 8. razred) so bili najboljši Simon Bakovnik (Predoslje), Miha Unk in Urban Simčič (oba F. Prešeren), ekipno pa OŠ F. Prešeren, OŠ L. Seljak in OŠ D. Jenko - Cerklje. Med srednješolci je zmagal Tomaž Javornik (Gimnazija), drugi je bil Boštjan Dime in tretji Andrej Otoničar (oba šolski center Iskra), ekipno pa Iskra I pred Gimnazijo I in Gimnazijo III. Nagrado za najboljše dosežke med osnovnošolci, so prejele šole F. Prešeren, L. Seljak in D. Jenko. Nastopilo je 79 tekmovalcev, med osnovnimi šolami je manjkala le OŠ Bratstvo in enotnost, izmed srednjih šol pa sta sodelovali le dve- C. Z. Družinski trikotnik se je razpletel z umorom Tragična "igra" s šalom Kranj, 14. aprila - Temeljno sodišče Kranj je obsodilo 29-letnega Živka Vujinovića iz Tržiča na šest let zapora, ker je 3. novembra lani v svojem stanovanju v Tržiču umoril prijateljico T. Z. Sodba še ni pravnomočna. Na višino izrečene kazni se je pritožil tudi javni tožilec. Vujinovič se je pred enajstimi leti, po končanem šolanju v Ljubljani, zaposlil in delal v različnih podjetjih v Sloveniji, nazadnje v BPT Tržič. Pred šestimi leti se je poročil, vendar ga je žena skupaj z otrokom zaradi različnih nesoglasij v zakonu lani jeseni zapustila (in se z njim januarja letos tudi uradno raz-vezala). Na spravnem poskusu, ki je bil v tržiški skupnosti socialnega skrbstva 2. novembra lani, se ni strinjal z razvezo in je želel, da se žena s sinom vrne nazaj. Spoznanje, da je zakon razpadel, pa je bil povod za tragični dogodek. Še isti večer se je pri njem oglasila prijateljica T. Z., s katero je navezal prve stike januarja lani in je bila od začetka njunega poznanstva nanj čustveno močno navezana. Vujinovič, očitno obremenjen z mislijo, da je prijateljica kriva za razpad zakona, se je v razdvojenosti in čustveni stiski, pod vplivom vsega doživetega in nakopičenega naslednje dopoldne odločil, da ji vzame življenje. S šalom, ki ji ga je zategoval okrog vratu, jo je najprej onesvestil, nato pa ga dokončno zategnil. Proti večeru se je oglasil na postaji milice v Tržiču in smiselno izjavil, da je umoril neko žensko in da je truplo v njegovem stanovanju. Čeprav je Vujinovič skušal s tem, da je odnesel truplo v kopalno kad in položil poleg ljubezenska pisma, prikriti naklepni umor in čeprav je v času preiskave in na obravnavi spreminjal zagovor, je obdukcija pokazala, da je bil razlog smrti zadušitev zaradi davljenja s šalom. Za kaznivo dejanje umora je zagrožena kazen najmanj pet let zapora. Senat Temeljnega sodišča Kranj se je odločil za šest let zapora, pri čemer je kot olajševalne okoliščine upošteval njegovo dosedanjo nekaznovanost in urejenost, razpetost med ohranitvijo družine in dvojnostjo do prijateljice in močno, vendar ne bistveno prizadetost sposobnosti razumevanja in obvladovanja v času dejanja; kot ob-teževalne pa predvsem to, da je za rešitev svojih stisk uporabil najslabšo pot - umor in da sta prijateljičina otroka ostala brez matere. Med ukradenimi predmeti so tudi vaši? UNZ Kranj je obravnavala zaradi kaznivih dejanj VELIKIH TATIN I. Š., starega 49, doma iz Škofje Loke. Pri tem je zasegla večje število predmetov, med drugim tudi naslednje, za katere sumi, da izdajo iz kaznivih dejanj: »• akumulator znamke Trepča tip 12 V — 34 A, tov. štev. 85117, iz-delan 18. 7. 1988 z garancijskim listom, nerabljen, l- mešalnik multipraetic znamke ISKRA — BRAUN, tip MGU 0710, električna mesoreznica znamke Titan, tip MME 10, ser. štev. 614 s priključki, izdelana v letu 1988, oker barve, nerabljena, električna mesoreznica znamke Titan, tip MMME 10, ser. štev. 614 s priključki, nerabljena, 5' večja kotna brusilka znamke Westfalia, tip PAG 617 PB, neznane tovarniške številke, ohišje temno sive barve s svetlo sivim ščitnikom in rezilno ploščo, °- krožna žaga znamke KRESS, tip 6060, neznane tov. štev. ohišje modre in kovinske barve, '• vrtalni stroj znamke AEG, tip S E-600, neugotovljene tov. štev., ohišje modre in kovinsko sive barve z oranžnim stikalom za vklop in gumbom za nastavitev hitrosti, B- električni šivalni stroj znamke Bagat, model Višnja S elektronic, vot. štev. 27215 s kovčkom bele barve, nov, kal avto. Navezal ga je, da bi mu ga pomagal odpeljati do mehanika, tedaj pa je še njemu zatajil avto. Misleč, da se Anton norčuje iz njega in da ga noče več »šlepati«, ga je Franc pretepel. Lepa zahvala za uslugo, ni kaj! 9. tračni električni brusilnik znamke Bosch, ser. štev. 4520582, zelene barve, 10. polnilec za hitro polnjenje znamke, Iskra tov. štev. 077001610, ohišje črne barve, 11. veriga za motorno žago v skupni dolžini 122 cm, na posameznih členkih ima vtisnjeno številko štev. 25 — nova, 12. vrtalni stroj znamke Iskra, tip W 502, ser. štev. 127519, rdeče barve, 13. kotna brusilka znamke Black & Decker, tip P 5416, neugotovljene tovarniške številke, ohišje črne barve, 14. vrtalni stroj znamke Iskra tip W 508 L, ser. štev. 0862175, rdeče barve 15. električni gospodinjski stroj za rezanje, znamke Gorenje, tip SR 607, ser. štev. 6803, 16. električni oljni radiator neznane znamke, bele barve, nalepka o oznaki in številki je odtrgana, 17. Enoosni traktor znamke Gorenje Muta, tip special, tip motorja ACME, številka 430070, brez priključkov, nov z garancijskim listom (na katerem ni potrjena prodaja) Naprošamo, da morebitni oškodovanci (privatne osebe ali družbeni sektor), ki so prepoznali navedene predmete, to sporočijo na UNZ Kranj tel. 22-171, int. 236. Namesto »hvala lepa« batine E>a je dobrota sirota, se je iz-ka2oJo tudi oni dan v žirovskem jOncu. Anton je napravil uslugo ancu, ki mu je v klancu poča- Voda prebila hladilno cev HA SONČKI STKANI AL? Nevarni vrtni ognji slftl"8 ^U<*' ie PraP"**"8« da ie sežiganje različnih rastlinah in drugih organskih odpadkov na vrtu povsem neškodlji-° Početje. V resnici takšni "kresovi" močno onesnažujejo zračje, saj organske snovi popolnoma zgorijo le takrat, ko je ogenj dovolj vroč in je zadosti kisika. Če so snovi vlažne, se Za„ temperatura, zgorevanje pa je nepopolno. Zato se sProšča veliko dima, v katerem so nezgoreli delci in kapljice ?g'j|kovodikov. Le zunanji deli ognja dobijo dovolj kisika, da •ahko snovi gore, ob čemer se poleg ogljikovega dvokisa sprošča tudi strupeni ogljikov monoksid. Kot ugotavljajo strokovnjaki, glavna sestavina lesa, vejic in stebel pri nepopolnem zgorevanju oddaja benzenove derivate, ki so strupeni n karcinogeni. Vrtni ognji pa so še zlasti nevarni, če se v njih *oajdejo razni odpadki iz sintetičnih snovi! (S) - Foto: F. Per- Jesenice, 14. aprila - V obratu Valjarna debele pločevine v jeseniški Železarni je voda, ki teče pod pritiskom 200 atmosfer, prebila hladilno cev. Nato je v curku brizgnila v strop strojnice in poškodovala streho. V strojnici je b,il ta čas strojnik Branko Vodnik, ki na srečo ni bil ranjen. Takoj je skušal zaustaviti vodo s krpo, ki jo je ovil okoli cevi, in zaprl glavni ventil, vendar je bila škoda že storjena. Vzrok za nezgodo še raziskujejo, verjetno pa se je pripetila zaradi »preutrujenosti« materiala, saj so prejšnji večer cev varili, tega dne pa nameravali opraviti remont in zamenjati visokotlačne cevi. O škodi še ni nič znanega. etni ZjOo/0 n.kai liu in bodimo igied tudi drugim, da bo Povozil na cesti ležečega pešca Zabreznica, 16. aprila - Ko je ob enih po polnoči 23-letni Marjan Jelen iz Rodin peljal skozi Zabreznico, je videl na cesti ležati pešca, 33-letnega Marjana Bohinca iz Smokuča. Vozniku ni uspelo dovolj hitro ustaviti ali ležečega obvoziti, temveč ga je zadel. Pešec je v nesreči utrpel tako hude rane, da je umrl. Na pločniku zbil pešakinjo in pobegnil Kranj, 14. aprila - Na pločniku ob Cesti JLA v Kranju je neznani kolesar, ki je na krmilu vozil še sopotnika, zbil pešakinjo. 52-letna Helena Suhadolnik iz Kranja je hudo ranjena obležala na travi, kolesar pa je pobegnil. Trčila v predoru Ljubno, 16. aprila - 18-letni Suad Kavazović, doma iz Zvor-nika, ki začasno dela v Salzbur-gu, je med vožnjo skozi predor pri Ljubnem povzročil prometno nesrečo. Zapeljal je bil prek neprekinjene črte na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avto Janeza Langusa, starega 50 let, iz Kranja, ki je pravilno po svoji desni pripeljal nasproti. V nesreči je bil povzročitelj huje, Langus pa laže ranjen. Prekratka varnostna razdalja Srednje Bitnje, 16. aprila - Kolesarka Polona Brvar, stara 22 let, iz Škofje Loke, je bila hudo ranjena v nezgodi, ki jo je bila sama povzročila. Na moškem kolesu se je peljala po regionalni cesti, kjer je prepovedan promet za kolesarje, in zaradi pre- Ko se "dogajata" ljudstvo in zakon Pred kratkim aretirani nekdanji generalni direktor kombinata Bor se bo - kot poroča Tanjug - zagovarjal na sodišču, ker je osumljen, daje na službenem potovanju 10. decembra lani zbujal narodnostno sovraštvo, nestrpnost ali razdor - med drugim tudi s tem, ker naj bi vpričo sodelavcev podprl politiko bivšega kosovskega vodstva in ker naj bi predstavil politiko srbskeaa vodstva v najslabši možni luči. Novica, ki sicer ne pove, kakšna je ta "luč", kar sama po sebi vsiljuje nekatera vprašanja (in razmišljanja). Kje je v Jugoslaviji meja med kritiko in prepričanjem, ki je drugačno od uradnega (vojaško-partijskega), ter med prekrškom in kaznivim dejanjem? Kje je črta med politično in sodno oblastjo? Koliko "sejalcev", "razpihovalcev" in "netilcev" narodnostne nestrpnosti bi lahko zdaj in v tem "političnem trenutku", polnem narodnostne nestrpnosti, strpali za zapahe zaradi zbujanja nestrpnosti, sovraštva ali razdora, če bi bili dosledni? Komu (če komu sploh) lahko verjamemo, da je ukinitev 133. člena kazenskega zakona SFRJ res samo vprašanje časa ali pa gre tudi pri tem za namerno in trdovratno vztrajanje zagrizenih oblastnikov, da bi bilo širjenje (nesprejemljivih?) idej in prepričanj še naprej kaznivo dejanje? Alije opis kaznivega dejanja kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve nenatančen in ohlapen res "kar tako" ali iz povsem določenih namenov - zato, da bi oblast lažje obračunavala s svojimi političnimi nasprotniki in z zagovorniki drugačne politike? Prav takšna in podobna vprašanja, podkrepljena s primeri iz časov, ko se pri nas "dogajata" ljudstvo in narod, so razlog, da v Sloveniji zahtevamo spremembe in dopolnitve jugoslovanskega kazenskega zakona. Osnutek, ki ga je pripravila republiška skupščinska komisija za preučitev kazenske zakonodaje in ga bo skupščina obravnavala na zasedanju 24. maja letos že daje odgovore na nekatera vprašanja, predvsem pa usklajuje jugoslovansko kazensko zakonodajo z družbenim razvojem in s sprejetimi mednarodnimi dogovori in predpisi, odpravlja nejasnosti nekaterih določb in pravne praznine. C. Zaplotnik Škropivo v vodo Kranj, 7. aprila - Ker se bliža čas škropljenja raznih kmetijskih posevkov, je razplet primera, pri katerem je prišlo do množičnega pomora rib v potoku Plevnik, predvsem opozorilo, da se na Gorenjskem kaj podobnega ne bi zgodilo tudi letos. 45-letni kmet Anton Nastran iz Češnjevka pri Cerkljah je 18. junija 1986 na domačem dvorišču čistil in izpiral škropilnico, v kateri so bili še ostanki škropiva za krompir - mešanice ridomila in ditana. Ker je ridomil strupen za ljudi, ribe in za toplokrvne živali, so odplake, ki so tekle v bližnji potok Plevnik, povzročile pomor rib. Kot so ugotovili v ribiški družini Bistrica - Domžale, je zaradi zastrupitve poginilo najmanj 744 potočnic v tedanji skupni vrednosti 1,94 milijona dinarjev. Nastran je na glavni obravnavi zanikal, da bi storil kaznivo dejanje onesnaženja in uničenja človekovega okolja, in je dopustil možnost, da bi to storil kdo drug v vasi ali da bi ribe pomorile odplake iz vaške kanalizacije. Preiskava, predvsem pa strokovne analize so dokazale ridomil ne le v ribah in in nekaterih vzorcih vode, temveč tudi v vzorcu, vzetem na vrtu ob potoku Plevnik. Za takšno kaznivo dejanje je v kazenskem zakonu zagrožena kazen do treh let zapora. Temeljno sodišče Kranj se je odločilo za omiljeno, vendar tedaj najvišjo možno denarno kazen - 500 tisoč dinarjev. Pri odmeri kazni je kot olajševalne okoliščine upoštevalo njegovo dosedanjo nekaznovanost, časovno odmaknjenost dejanja, skrb za štiri otroke, kot obteževalne pa predvsem to, da se s takšnimi in podobnimi dejanji izjalovijo vsa prizadevanja za čisto okolje. Sodba je že pravnomočna: Višje sodišče v Ljubljani je namreč potrdilo kazen temeljnega sodišča. V davčni upravi se opravičujejo Napaka, "vredna" pet milijonov dinarjev Radovljica, 7. aprila - Lapovi s Posavca so lani jeseni kupili na licitaciji v tekstilni tovarni Zvezda v Kranju osem let star osebni avtomobil jetto, ki so ga obnovili in ga letos marca, ko mu je potekla veljavnost prometnega dovoljenja, na novo registrirali - kajpak ob plačilu vseh dajatev in ob zapletu, zaradi katerega so se tudi obrnili na naše uredništvo. Ko se je oče Maks prvič oglasil v radovljiški davčni upravi, so mu izstavili položnico za 6,5 milijona dinarjev (2,9 milijona dinarjev temeljnega in republiškega prometnega davka ter 3,6 milijona dinarjev obresti, ker dajatev ni plačal v predpisanem roku po nakupu avtomobila). Ker se mu je zdelo veliko in tudi sicer ni imel pri sebi toliko denarja, ni plačal in je "zadevo" prepustil sinu. Drugič je referentka izračunala pravilno - in na-računala, da mora Lap plačati le nekaj več kot 1,1 milijona dinarjev. Razlika je za jugoslovanske razmere (zaslužke) velika - skoraj 5,4 milijona dinarjev. V radovljiški davčni upravi so nam primer natančno osvetlili Iz vsega, kar so povedali, je bistveno to, da je šlo zgolj za nenamerno napako: referentka je izračunala prometni davek iz zaključnice namesto iz računa in namesto zneska 1,365 milijona dinarjev je vzela za osnovo 7,865 milijona dinarjev. V davčni upravi priznajo napako in se opravičujejo, Lapovi pa prav zaradi takšnih napak svetujejo drugim, naj bodo pozorni. C. Z. kratke varnostne razdalje od zadaj trčila v drugega kolesarja, 26-letnega Gorazda Jana iz Škofje Loke. Na bankini s ceste Lancovo, 13. aprila - V nepreglednem ovinku med Lancovim in Radovljico se je ponesrečila 49-letna Dragica Porenta iz Radovljice. Najprej je z avtom zapeljala na neutrjeno bankino, od tam na sredo ceste. Tedaj je nasproti pripeljal avtobus in da bi preprečil trčenje, je ustavil. Osebni avto pa je s srede ceste spet zaneslo na neutrjeno banki- no in prek nje po pobočju, nazadnje pa še v drevo. D.Ž. Popravek V 28. številki se je v pogovor z Zdenkom Guzzijem pritepla neljuba napaka. V odgovoru na vprašanje o trgovini z romskimi otroki se nam je zapisalo: Z Romi nimamo toliko opravka kot s Primorci. Pravilno se stavek glasi: Z Romi nimamo toliko opravka kot Primorci. Slednjim in sogovorniku se za nehoteno napako opravičujemo. / ureja CVETO ZAPLOTNIK^ mmm&SSmGLAS 12. stran_SPREHOD PO MEDNARODNEM SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA_Torek, 18. aprila ugoden nakup za gotovinska plačila: spalnice, otroške sobe in dnevne sobe s 30 % popustom. Kuhinje in sedežne garniture pa z 20 % popustom enaki pogoji za isto pohištvo so tudi v pohištvenih salonih Lesnine v Kranju in na Jesenicah. Lesnina nudi tudi ugodne kreditne pogoje na 6-mesečno obročno odplačevanje z minimalno 12 % obrestno mero Nasveti arhitekta in prevoz do 30 km sta brezplačna. Prijetna popestritev na letošnjem sejmu je tudi nastop Kovinskega podjetja KOVIN Jesenice. Na zunanjem razstavnem prostoru pri hali A razstavljajo hlevsko opremo, priveze, transporterje gnoja, turbinske črpalke za namakanje visokogorskih pašnikov, prenosni avtomatski posnemalec olja... Njihov pester proizvodni program je seveda tudi naprodaj. Za nakupe na sejmu odobravajo 5-odstotni popust. Predstavnik komerciale v Kovinu Jesenice Franc Osred-kar pa je povedal, da tako kot na sejmu, sprejemajo naročila tudi v podjetju na Jesenicah. Pokličete jih lahko tudi po telefonu na Jesenice na številko (064) 81-171. Vsa naročila uresničijo hitro in dosledno spoštujejo dogovorjene dobavne roke. Gorenjska kmetijska zadruga, Temeljna zadružna organizacija Sloga ali še najbolj znana kar kot Sloga Kranj, je tudi letos na sejmu gozdarstva in kmetijstva. Na zunanjem prostoru med obema halama nam je Janez Pavlin povedal, da bodo tokrat v njihovem razstavnem in prodajnem programu prav gotovo vzbudili še posebno pozornost med obiskovalci oziroma kmetovalci traktorji Zetor, plugi obračalniki... Novost, ki jo tokrat predstavlja Sloga, so dvobrazdni in tribrazdni plugi firme Vogel Noot in senena linija (od kosilnice do nakladalke) firme Pettin-ger. Sicer pa ima Sloga v svojem prodajnem programu, in tudi na sejmu, še različne druge stroje za pripravo zemlje. Če boste obiskali sejem, se zato oglasite tudi pri Slogi. če ste med rednimi obiskovalci sejemskih prireditev v Kranju, potem se boste spomnili pri vhodu v halo A razstavnega prostora-hišice s sončnikom. Tudi tokrat je tu Koplast Cengle iz Kamne gorice. Poleg standardnih kopalniških zaves se tokrat Koplast Cengle predstavlja tudi z nekaterimi novostmi. Takšni so na primer tudi najnovejši senčniki-kamp ograje v različnih izvedbah in zelo lične ležalke za na plažo ali izlete v naravo. V razstavnem prostoru dobite tudi vse informacije. Če pa se tokrat med sejmom ne boste mogli odločiti, ali če si sejma ne boste imeli časa niti ogledati, potem Koplast Cengle lahko pokličete tudi po telefonu (064) 79-495 ali pa želje pošljete po pošti na naslov: Koplast Cengle, Kamna gorica 3, 64246 Kamna gorica. Ribniško kovinsko industrijo - RIKO iz Ribnice najbrž poznate. Tudf tokrat je na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju in sicer vam bodo o njegovih izdelkih povedali vse v paviljonu Sloge Kranj na zunanjem razstavnem prostoru med obema halama. Naj vas spomnimo, da je RIKO dolgoletni proizvajalec hidravličnih naprav, ki je prav s tako imenovanimi prednjimi nakladalci tipa TN dosegel svoj cilj. Z njimi je olajšal delo uporabnikoma kmetijstvu, gradbeništvu in industriji. Na podlagi dolgoletnih izkušenj so v RIKU razvili vsestransko uporaben prednji nakladalec, ki s pomočjo hitro izmenljivih orodlf neverjetno poveča izkoriščenost traktorja, na katerega je priključen. Znani pa so tudi Rikovi vitli. Enobobenjski vitel EKV 30D je na primer zelo primeren za vleko v gozdu, kadar spravljate les za kurjavo ali pa za zahtevnejše uporabnike. RIKO priporoča vitle EKV 30D predvsem za montažo na traktorje z močjo nad 35 kW. Za lažje traktorje, zmočjo nad 25 kVV, pa RIKO priporoča vitel EKV 30A. Tudi ta, iz skupine gozdarskih vitlov, vam bo v veliko pomoč pri vleki lesa. M—KŽK Gorenjske 3^ Agromehanika KMETOVALCI! Kranj, Hrastje 52 a Vabimo vas na ogled našega razstaviščnega prostora na sejmu v Kranju od 14. do 20. aprila 1989. NUDIMO: — ugoden popust 30 % za vse vrste škropilnic in atomizerjev — traktorje iz programa IMT, Beograd modele: 539, 542, 560, 565 IN 577. — traktorje iz programa TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar modele: TV 830, TV 821, TV 818. — za vse modele traktorjev nudimo tudi ustrezne priključke zagotovljen servis in rezervne dele. KŽK — AGROMEHANIKA na sejmu v Kranju Kot navadno poslujemo v PSC HRASTJE, kjer imamo stalni razstavni in prodajni prostor. Telefoni: (064) 36-461, 34-033, 34-034, 34-035. Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. od 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Telefon na sejmu: 21-688 Za traktorje TOMO VINKOVIĆ Bjelovar in IMT Beograd nudimo v času sejma 10 % popust ali brezobrestni kredit. Torek, 18. aprila 1989 SPREHOD PO MEDNARODNEM SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA Skupni nastop Alplesa in Zlita 13. STRAN GLAS alples industrija pohištva Železniki PRIJETNA DOPOLNITEV ^ GOZDARSKEMU Združena lesna industrija Tržič p.o. IN KMETIJSKEMU PROGRAMU SEJMA Skupni nastop Alplesa iz Železnikov in Zlita - Združene lesne industrije .z JJJ^g^1^ svojevrstna osvežitev letošnjega 28. mednarodnega sejma gozdarstva in kmet.jstva v kot že nekajkrat na sejmih v Kranju sta Alples in Zlit tud« tokrat pripravila : "tor. Sicer na ie njihovo skupno nastopanje že nekaj časa zgled poslovnega sodelovanja in d°£"£3?^ razstavljaLcev pa je tokrat razstavni prostor v vecnameski hal. Gorenjskega sejma tudi prijeten za oko in zasluži svojevrstno priznanje. Alplesov program na sejmu tokrat sestavljajo predsobe in splanice AL, klubske mize ADA, sistemsko pohištvo DOM in Tri-Jflav in samska soba Tamar. Po-Jeg svojega, če tako rečemo, železnega proizvodnega repertoarja, Alples prikazuje tudi nekatere novosti. Hkrati pa z njimi Oapoveduje tudi nadaljnji razvoj. v Poslovodkinja Salona pohištva v Železnikih Marjana Ber-kmcelj je povedala, da je že v Pripravi program AL za dnevne s°be, kar pa zadeva samske šoke Tamar, program temelji na Masivnem smrekovem lesu. »Za letošnji nastop na sejmu, ^' je že po tradiciji tudi skupen 2 Zlitom Tržič, smo bili še posebno zainteresirani. Naš salon Pohištva v Železnikih je namreč v teh dneh zaradi prenove oziroma zapore ceste ostal nekako v senci. Mogoči so sicer obvozi na Lajše in Besnico skozi Dra-*8oše. Rada bi ob tej priložnosti Opozorila, da v Salonu dajemo '»formacije tudi po telefonu in Jeer na številke (064) 66-155, 87-12l in 67-122.« Prodajni pogoji, ki jih ponujala oba razstavljalca - tako Alples kot Zlit - pa so tokrat zares ugodni. Za gotovinsko plačilo dajejo 35-odstotni popust. Če pa se odločite za posojilo, ga lahko odplačate v šestih obrokih brez obresti. V Alplesovem Salonu v Železnikih vam arhitekt tudi • svetuje pri odločanju. In če še ne veste, pravilo pri Alplesu je, da vam pohištvo brezplačno pripeljejo na dom in ga tudi brezplačno montirajo. Zlitov nastop na letošnjem sejmu pa nam je predstavila arhitektka Danica Račič-Ahačič, ki bo (mimogrede) danes (torek) na sejmu obiskovalcem pri nakupu pomagala tudi s strokovnimi nasveti. »Naš proizvodni program sestavljajo sedežne garniture in stilno pohištvo. Pri sedežnih garniturah sta tako na primer pri starejših modelih znani Zala in Kolce, novejši pa sta Vitranc in Kanin, ki imata tudi nov iz-vlečni mehanizem pri raztegljivih trosedih. Dokaj dobro pa je že znan tudi naš trosed Tamar. Značilnost vseh naštetih garnitur in troseda pa je raztegljivo dvojno ležišče in žično jedro.« Celovit skupen nastop na sejmu pa odlikuje tudi Zlitovo stilno oziroma masivno pohištvo iz borovega lesa. To pohištvo je na- Zlitova arhitektka Danica Račič-Ahačič bo danes (torek) tudi na sejmu dajala strokovne nasvete... menjeno predvsem opremljanju kmečkih prostorov. Tako so na primer tokrat na sejmu postavili tudi posebno razstavo z naslovom Kako opremiti bivalni prostor za kmečki turizem. Razstavo, ki jo Zlit dopolnjuje s svojim pohištvom, so pripravili Zadru- Zlit je tokrat svoje stilno pohištvo na štor za kmečki turizem... sejmu predstavil na posebni razstavi Kako opremiti bivalni pro- . Mit * fesi K V ..-£m Iz novejšega programa Zlitovih sedežnih garnitur je tudi garnitura Vitranc... Pni dan je na sejmu vzbudila pozornost Alplesova spalnica. žna zveza Slovenije, Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj in Poslovna skupnost živilske industrije Slovenije. »Že nekaj časa pa je pri nas, še posebno v Salonu na Deteljici, precejšnje zanimanje za tako imenovano unikatno oziroma maloserijsko masivno kmečko pohištvo z ročnimi poslikavami iz obdobja od 1890 do 1910. To pohištvo ljudje radi kupujejo za kmečke sobe oziroma za kmečki turizem, za opremo gostinskih in podobnih posebnih prostorov. Na sejmu smo tokrat na primer prikazali Kmečko izbo.« Morda ne bo odveč, če povemo, da je Zlit za svoj program stilnega pohištva dobil na Beograjskem sejmu pohištva posebno priznanje v kategoriji Zlatega ključa. Veliko zanimanje so z njim vzbudili tudi na sejmu v Kolnu. Že nekaj časa pa so znane tudi njihove omare z vžgani-mi lovskimi motivi. Če vas bo karkoli zadržalo in si skupnega razstavnega prostora Alplesa in Zlita v večnamenski hali Gorenjskega sejma tokrat ne boste mogli ogledati, se, kot smo že povedali, lahko oglasite v Salonu pohištva v Železnikih. Zlit pa ima prav tako svoj Salon na Deteljici, ki je ob delavnikih odprt vsak dan od 8.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob sredah vam je od 10. do 18. ure v Zlitovem Salonu na voljo tudi arhitektka z nasveti; v ostalih dnevih med tednom (razen ob sobotah) pa popoldne oziroma po potrebi. V Salonu na Deteljici pa imajo poleg Zlitovih izdelkov tudi izdelke drugih proizvajalcev. Informacije o Zlitovih izdelkih pa dobite tudi po telefonu (o64) 50-795 (Salon na Deteljici), ali 50-440 (tovarna). In tako kot za Alples tudi za Zlit velja, da pripeljejo kupljeno pohištvo oziroma izdelke brezplačno na dom. Ne zamudite torej priložnosti in ugodnih pogojev pri nakupu v Alplesu in v Zlitu. Oglasite se v njihovem skupnem razstavnem prostoru v večnamenski hali Gorenjskega sejma ali pa po končanem sejmu v Salonu v Železnikih ali na Deteljici pri Tržiču. OTSSSSJJgffiSGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 18. aprila 1989 Kranj na sejmu kar na treh mestih: v hali A, na zunanjem razstavnem prostoru in v hali B. Nudi: vse vrste kmetijske mehanizacije, gozdarsko mehanizacijo, uvožene priključke za kmetijstvo: pluge LANDSBERG in VOGEL - NOOT ter PČTTINGER stroje. Zaščitna sredstva za rastline. Izkoristite ugoden nakup in izredne sejemske popuste. Vse informacije dobite na sejmu telefon: 21-641 ali po telefonu 26-661 Kranj, 622-166 Škofja Loka. NEKAJ KAMP OPREME PO LANSKI CENI... Izkoristite priložnost ugodnega nakupa VEČ KOT ČASOPIS Dopolnitve in popravki k razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989—90 Razpis kadrovskih štipendij za gorenjske občine je bil objavljen v Delu, 14. marca 1989, ki ga dopolnjujemo takole: Poklic (program, smer) zidar tesar ličar kovinskih izdelkov keramik strojni mehanik ekonomski tehnik računalniški tehnik dipl. inž. računalništva dipl. inž. fizike dipl. inž. kemije dipl. ekonomist učitelj razrednega pouka Stop. zaht. Štev. štip. Štipenditor IV 2 Obrtno gradb. podj. Grad Bled IV 2 Obrtno gradb. podj. Grad Bled IV 1 Tiko Tržič IV 2 Exoterm Kranj IV 1 Exoterm Kranj V 1 Exoterm Kranj v 8 LB, Tem. banka Gorenjske Kranj v 1 LB, Tem. banka Gorenjske Kranj VII 4 LB, Tem. banka Gorenjske Kranj VII 1 Exoterm Kranj VII 1 Exoterm Kranj VII 11 LB, Tem. banka Gorenjske Kranj VII 1 Odeja Šk. Loka VII 3 Občinska izobraž. skupnost Šk. Loka Kandidate za te štipendije obveščamo, da dobijo podrobnejše informacije o razpisu v skupnosti za zaposlovanje, predvsem pa v kadrovskih službah štipenditorjev. Poleg tega se razpis iz Dela popravlja takole: Tekstilna tovarna Zvezda Kranj ne razpisuje dipl. inž. matematike, ampak dipl. inž. tekstilne tehnologije; SOZD GZC Kranj, TOZD Zdrv-stveni dom Radovljica ne razpisuje fizioterapevta, ampak zdravstveno nego (višjo med. sestro); za občino Škofja Loka je izpadel naslednji del razpisa: mehanik obd. str. — strojni ključ. ključavničar meh. ind. del. strojev stavbni ključavničar klepar IV 1 SGP Tehnik, TOZD Gradb. Šk. Loka IV 2 Termika Šk. Loka IV 2 Inštalacije Šk. Loka IV 1 GIP Gradiš Lj., TOZD LIO Šk. Loka IV 1 SGP Tehnik, TOZD Gradb. Šk. Loka IV 1 Jelovica Šk. Loka IV 1 Gorenjska predilnica Šk. Loka STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ železniško gospodarstvo ljubi jana ŽG-ŽTO LJUBLJANA TOZD ZA PROMET Jesenice Cesta Maršala Tita 19 Objavlja LICITACIJO 1 viličar diesel 2,5 t, leto izdelave 1972, nevozen, izklicna cena 15.000.000.-din Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v prostorih tovornega skladišča žel. postaje Jesenice dne 19. 4. 1989 ob 11. uri po načelu videno - kupljeno. Ogled opreme in polog varščine 10 % od izklicne cene bo istega dne od 10.00 do 11.00 ure. Kupci bodo lahko blago takoj prevzeli in uredili plačilo. Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja BLED Komisija za delovna razmerja Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge RAČUNOVODJA ZA NEDOLOČEN CAS s polnim delovnim časom Pogoji: — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj samostojnega dela v računovodstvu Stanovanj ni. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. MERKUR kranj OBIŠČITE NAS NA VELIKEM RAZSTAVNEM PROSTORU SEJMA GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU, OD 14. - 20. APRILA RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: • malo kmetijsko mehanizacijo • kmetijsko, vrtnarsko in sadjarsko orodje • kose in srpe • gozdarske verige in orodje • motorne verižne žage in verige • vrtne in sadjarske škropilnice • ročno in električno orodje ISKRA in BLACK & DECKER • varilne aparate in pribor • električne pastirje in polnilce akumulatorjev • zamrzovalne skrinje INOZEMSKA ZASTOPSTVA - KONSIGNACIJE • SANDVIK: gozdarska oprema in orodja, zaščitne obleke • ALPINA: motorne verižne žage, kosilnice • ALKO: električne In motorne kosilnice za travo • VOLVO: hidravlične črpalke POPUSTI, BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE m JELOVICA Lesna industrija, Škofja Loka, tel.. 064/631-241 telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261 m PRODAJNI PROGRAM: • okna TERMOTON in JELOBOR SU, • polkna, rolete, žaluzije • notranja vrata: naravna in lužena, • vhodna in garažna vrata, • lesene obloge • vrtne garniture, • montažne predelne stene... PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Izola OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU Torek, 18. aprila 1989 15. stran ' m H 8KHIBIH (GLAS MULI OGLASI @ 27-960 cesta fU 16 grogn stroji Prodam enofazni dvotarifni ŠTEVEC. »42-615_6130 Prodam barvni TV iskra azur »39-798, popoldne_6137 Prodam 2 črno-bela TV, ekran 31 cm |"j3Um« 39-833_6153 Prodam VIDEOREKORDER gundig *HS 300, deklariran, star 3 mesece, surova 5, Jesenice 6163 Poceni prodam GRAMOFON shervvo- 21^26-353_6174 Prodam nov namizni STROJ za vrezo-vanje navojev do M 10. Cena 4 mio. "ado Košir, Rakovica 20, Zg. Besnica _6186 ^gradni ŠTEDILNIK gorenje, nov, pro-°am v Radovljici. »061/328-122, od |*jg 16. ure _ 6200 SLAMOREZNICO eple 800, odlično ohranjeno, prodam. Sajovic, Sr. vas ^Šenčur_ 6201 ^STENO za olje, 2.250-litrsko (750 x gjjjjO* 1 -500), prodam, g81 -105 6206 Prodam 4 kose starejših OKEN, dim. 2 x 2 m. Čehovin, St. Žagarja 43, Kranj, g 26-617__6140 Ugodno prodam 1.000 kosov rabljene cementne strešne OPEKE, « 632-511 ___6154 Prodam 3 kub. m. smrekovih DESK, deb. 2 cm. «26-916_6155 Prodam 25 kosov suhih smrekovih PLOHOV, g 26-714, zvečer 6160 Prodam 1 masivna VHODNA VRATA, starejša izvedba, s stekom in 1 maces-nova VHODNA VRATA s steklom. Ogled možen popoldne po 15. uri. In~ formacije na g 620-721_6162 Na Golniku prodam ali zamenjam za drug gradbeni material 1.100 kosov velikih in 600 kosov malih BETONSKIH KVADROV. «061/273-161, int. 401, dopoldne od 10. do 11. ure 6179 zaposlitve Beseda ni konji Zato si lahko popraviš finančno stanje s PRODAJO enkratnega artikla. « 23-108, med 10. in 16. uro 5713 Ste za dober in reden « 83-030, zvečer honorar? 6133 ] esni na nudi Si želite dobro plačilo za honorarno DELO? Kličite po 20. uri na « 83-030 __6134 V Škofji Loki dobi ŠIVILJA honorarno delo. * 621-204, od 16. ure dalje 6181 Honorarno zaposlim KOVINOSTRU-GARJA z večletno prakso. « 77-420 __ 6191 Zaposlim KROJAČICO ali ŠIVILJO, sposobno samostojne izdelave kostima. Informacije: Boutqe VIZURA, Gorenjska 10, Radovljica 6207 posesti po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti se priporoča Lesnina v Kranju, na Jesenicah in na sejmu v Kranju gradbeni Material Ugodno prodam rabljeno STREŠNO "PEKO folc (Rajgelj) in gradbeni LES. Draksler Jože, Visoko 90. «/ 34-793 __6129 Prodam 55 kvad. m. gradbenih ELE-l^ENTOV. g 74-924_6131 Poceni prodam 10 kvad. m. hrastove-flf lamelnega PARKETA. Ropoša, C. ^LA37/b, Tržič 6135 Starejše hiše, manjše, lahko kmečke, PRODADE ali pa KUPUJETE konfortne novejše hiše na lokaciji Ljubljana - Jesenice. Pokličite Marketing agencijo, Bled, « 78-356_6202 POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji ali zamenjavi hiš, stanovanj, parcel, vikendov. Kupcem storitve ne računamo!. Margeting agencija, Bled 6203 razno prodam Prodam 300 kg semenskega KROMPIRJA igor, termoakumulacijsko PEČ 3,5 kW in 8-litrski električni BOJLER. Informacija na « 70-223_6142 Prodam FIAT 850, nevozen, neregistriran, z dvema motorjema in marmorne PLOŠČE za okenske police, dim. 90 x 120 cm, deb. 2 cm. g 23-234 6170 Prodam 126 P, v okvari in suha bukova DRVA, g 70-106_6183 stan.oprema Naprodaj je novejša SEDEŽNA GAR-NITURA meblo. « 57-254_6146 Poceni prodam SPALNICO. Pelko, Predoslje 87/a, Kranj 6158 Ugodno prodam nov KAVČ. « 27-808 _6177 Ugodno prodam samsko SPALNICO. « 66-468, popoldne 6185 KAVČ. Poceni prodam skoraj « 21 -409, popoldne 6195 Na podlagi 7. in 8. člena Odloka o priznanjih občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske št. 13/83 in 27/83) in sklepa 9. s«je z dne 7. 4. 1989 Komisija za občinska priznanja Skupščine občine Radovljica objavlja RAZPIS ZA PODELITEV VELIKIH PLAKET IN PLAKET OBČINE RADOVLJICA Velike plakete občine Radovljica se podeljujejo revolucionarjem, najvidnejšim družbenopolitičnim delavcem, kulturnim, znanstvenim, pedagoškim in drugim javnim delavcem s področja gospodarskih in drugih dejavnosti za njihovo-celotno življenjsko delo ter temeljnim samoupravnim organizacijam •n skupnostim ob obeleževanju visokih jubilejev. Plaketa občine Radovljica se podeljuje temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom ter delovnim ljudem in občanom: — za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine — za izreden prispevek pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov, razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini ~~ za uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja, na utrditev njihovih razvojnih možnosti ter izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu ~~ za dosežene uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov za delovanje na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB ~~ za aktivno udeležbo v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj in preprečevanju škode na premoženju Pfedlog za podelitev plaket lahko dajo delovni ljudje in obča-ni» organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ali skupnosti ali društva. p»smeni predlogi za podelitev plaket občine Radovljica z obrazložitvijo morajo biti predloženi Komisiji za občinska priznanja Skupščine občine Radovljica najkasneje do 10. maja fredlogov, predloženih po izteku roka, komisija ne bo upoštevala. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za občinska priznanja nudi: po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje. samo 146.560 Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah. Prodam novo KUHINJO gorenje G 174, z vsemi aparati ali zamenjam za avto. Šifra: PODARIM - DOBIM 6210 stanovanja 1 -sobno STANOVANJE, 38,5 kvad. m., v Kamniku, takoj vseljivo, prodam za gotovino. Goric, Klavčičeva 7, Kamnik, po 16. uri ali na «061/572-912, do 14. ure 6209 OTROŠKA TRGOVINA ■ ZAJČEK" na trgu RIVOLI na Planini v Kranju (za »Boltezom«) se priporoča z bogato izbiro izdelkov za otroke POSEBNA PONUDBA zibke, vozički, avtosedeži, stajice, stolčki, nahrbtniki... vozila Za Z 126 PGL prodam menjalnik in več drugih rezervnih delov. « 621-025 Ugodno prodam R 4, letnik 1977, neregistriran. « 631 -139, od 15. ure dalje _6132 JEEP kompagniola AR 55, z vgrajenim motorjem 220 diesel, prodam. Razgledna 9/a, Bled 6136 Prodam Z 750, letnik 1979. Voklo 106, «49-442. Belehar, 5621 Prodam MOPED APN 6. '631-009 6141 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Informacije na «80-957 6143 Prodam Šenčur Z 101, letnik 1978. Luže 52, 6144 Prodam R 4, letnik 1977, pred registra- cijo, za 300 SM. « 78-807_6145 Prodam R 5 TL, letnik 1975, registriran do februarja 1990, dobro ohranjen. Cena 2.200 DEM. Blejska 13, Tržič 6147 Lahovče 6148 Prodam AVTOPRIKOLICO. 55, Cerklje Prodam AUDI 80, letnik 1977. Janez štros, Gorenjesavska 10, Kranj 6151 Prodam GOLF J, letnik 1978, registri-ran do marca 1990 ali menjam za Jugo. «24-846, dopoldne ali Gorenjesavska 58, Kranj - popoldne 6157 Prodam Z 128, letnik 1985. «45-661, popoldne 6159 Ugodno prodam JUGO 45 A, zelene barve, registriran, letnik september 1986. Informacije na «622-304 6161 Ugodno prodam MOPED APN 6\ «27-574_6169 Prodam LADO samaro, letnik marec 1987. «47-459, do 15. ure_6jm Ugodno je naprodaj TOVORNI AVTO furgon Z 435, letnik december 1981, prevoženih 30.000 km. «51-902 ali 50-361 6173 Prodam Kranj MOTOR BT 50, ■27-847, 6175 Počeno prodam R 18, karamboliran. Novica Sošič, Škofjeloška c. 29, Kranj _6178 Z 101, letnik 1977, prodam. Ogled popoldne. Tonejec, Boh. Bela 129 6187 Zelo ugodno prodam ohranjen NSU 1200, z manjšo okvaro, registriran do avgusta. « 38-076_6188 VW 1300, letnik 1970, registriran do septembra, ugodno prodam. Avguštin, C. na Jezerca 2, Radovljica 6193 Nova desna VRATA za Golf, stari tip, prodam 50 odstotkov ceneje. «75-010, int. 457, dopoldne 6198 Prodam Z 101, letnik 1975, prva regi- stracija 1fl77. «67-026_6199 JUGO 55, letnik 1985, z dodatno opremo, prodam. Bertole, Braznica 4, Žirovnica 6208 Prodam Z 750, starejši letnik, 52.000 km, obnovljena, garažirana, registrirana do marca 1990. « 77-385 6211 Prodam odlično ohranjen GOLF, letnik 1977, s sončno streho. « 70-588 6212 živali Prodam 25 do 60 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5864 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg. Luže 19, Šenčur 5926 Prodam 2 breji KRAVI, dobri mlekarici. Zali rovt 6, Tržič _5941 Prodam rjave JARKICE, stare 8 tednov. Helena Dobre, Loka 4, Tržič 6118 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti. Pavel Zupan, Smokuč 5, Žirovnica 6182 Prodam BIKCE simentalce. Suha 33, Kranj 6184 Prodam BIKCA frizijca, starega 2 meseca in kupim TELETA simentalca, starega do 10 dni. Anton Poljanec, Sebe- nje 69, Križe, « 58-353_6190 Prodam TELICO simentalko, ki bo sredi maja telila. Senično 20, Križe, «57-969_6192 Prodam 2 črno-bela BIKCA, stara 3 tedne in dvobrazdni PLUG. Toman, Breg 22, Žirovnica, « 80-071 6194 Oddam PURANE za nadaljno rejo. Pokopališka 22, Kranj - Kokrica 6196 Prodam KRAVO s teletom. « 77-966 6214 Danes mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi MARJAN MULEJ iz Spodnje Lipnice Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in obiskujete njegov mnogo prerani grob. VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD Velopnevmatika ANTON MUBI roj. 1933 Od sodelavca smo se poslovili v sredo, 12. aprila 1989, ob 16.30 na pokopališču v Šenčurju. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ kupim Kupim 2 kub. m. smrekovih PLOHOV. Informacije na «51-032 6176 Kupim rabljene «061/627-028 GUME 16 x 600. 6189 obvestila ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, na-ročite na « 75-610. KVALITETA! 5765 AOP SERVIS računalniško vodi vse poslovne knjige in obračun OD obrtnikom. Informacije na «061/612-738 _6139 POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na « 39-886 6149 ZAHVALA ob izgubi naše drage ROZALIJE ZALETELJ iz Sr. Bitnja se zahvaljujemo vsem za izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje. Enako se zahvaljujemo pevcem iz Nakla in g. župniku za poslovilne besede. VSI NJENI ostalo Prodam 10 m razžaganih DRV. «45-405, po 15. uri bukovih 6068 Prodam SENO. Bergant, Dolenja vas 7, Selca 6138 Prodam SENO. « 58-074 Breg 3, Križe, 6152 Prodam italijanski otroški VOZIČEK, športni model, s streho. Kličite na « 84-604, popoldne 6164 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem in belo dolgo poročno OBLEKO štev. 48. « 68-570_6165 Prodam obhajilno OBLEKO. «49-490 _6166 Prodam SENO. Informacije na « 25-261, int. 307, dopoldne 6167 Nujno iščem VARSTVO za 1-letnega otroka na domu. Nudim stanovanje in hrano. « 23-750, dopoldne_6168 Prodam globok in športni otroški VOZIČEK, previjalno PODLAGO in OBLA-ĆILA za dojenčka. «75-957 6172 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. «061/219-593, po 19. uri 6213 V SPOMIN Jutri mineva leto dni žalosti, odkar smo te za vedno izgubili naš dragi FRANCI KLEMENČIČ 15.9.1944-19.4.1988 Tiho, mirno in žalostno je ob tvojem grobu, naša srca so strta v bolečini in vendar polna hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje plemenito srce. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate sveče. Silva, Petra, Špela in ostali njegovi Gorenja vas ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš ljubi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE ŽAGAR p. d. Šternov ata iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, delovnim organizacijam in društvom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam kakorkoli pomagali, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti in mu poklonili cvetje. Zahvaljujemo se zdravnikom in zdravstvenemu osebju za pomoč in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se g. dekanu za lepo opravljen pogreb, gasilcem za spremstvo in poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Francka, sin Jože in hčerka Dragica z družino Šenčur, 11. aprila 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče MARTINKE TADINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Iskre Kibernetike ter Triglav konfekcije za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju intenzivnega oddelka Inštituta Golnik ter doktorju Bajžlju za zdravljenje ob njeni bolezni. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Društva upokojencev Kranj za zapete pesmi. ŽALUJOČI: sinova Stane, Janez ter hčerka Milka z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, 5. aprila 1989 NOVICE Df DOGODKI Zaplenjena je bila Mladina Something has gone to hell Prejšnji torek, 11. aprila, je višje tožilstvo v Ljubljani (in ne temeljno sodišče v Ljubljani, ki je sicer pristojno za take primere na prvi stopnji) izdalo odredbo o začasni prepovedi razširjanja štirinajste številke Mladine. Danes pa nam je že jasno, da zaplemba ni začasna, ampak trajna. Sporen naj bi bil članek »Eskadroni smrti, go to hell«, sicer uvodnik, ki sta ga podpisala Robert Botteri in Gorazd Suhadolnik. Avtorja baje v članku žalita državo in škodujeta njenemu ugledu (ki smo si ga nedavno pridobili na Kosovu?), s tem, ko ugotavljata, da se je s pohodom generalov skozi institucije (uniformirani vrh kaj lahko sesuje kogarkoli iz partijske oligarhije) tudi v Jugoslaviji vpisala v slavni klub držav vojaške diktature. Razmišljanja v nadaljevanju uvodnika samo še potrjujejo morebitno prisotnost vojaške diktature v naši domovini. Sicer se o teh stvareh že dolgo govori na ulici, očitno pa je, da je te stvari zapisati, še vedno »too much« za našo svobodo mišljenja in izražanja. Vprašanje je, ali je bila Mladina zaplenjena zgolj zaradi zgoraj omenjenega članka, saj je skoraj ena tretjina revije zapolnjena s članki, ki se tako ali drugače nanašajo na naše oborožene sile. Vse manjša samostojnost Teritorialne obrambe znotraj JLA, o militaristični vzgoji otrok, labodji spev stare Mikuličeve vlade, ki je spet privlekla na dan tako imenovane »napade na JLA« v Sloveniji, pa o Kosovskih vojaških vajah in slovenskih rezervistih, so le nekateri izmed člankov iz zaplenjene Mladine, ki bodo, upajmo, objavljeni v naslednjih številkah. Srbom pa zagotovo ne bi bil všeč Albanec iz stripa Diareje, ki trdi: »Nije svaki čovek slobodan!« in dodaja: »A ni obrnuto!« Kakorkoli že, Mladina je bila po nekaj več kot enem letu spet zaplenjena in nekateri imajo to že za začetek akcije »Pomlad 89«, če pa je tokrat kaj šlo k hudiču, je to več kot 60 000 izvodov Mladine. T Igor Kavčič Preprečiti propadanje domov Tržič, aprila - Medtem ko so bila sredstva iz zbrane "glavarine" v tržiški občini v preteklih letih namenjena predvsem telefoniji, kanalizaciji, cestam in podobnemu, pa jih bodo letošnje leto uporabili predvsem za obnovo družbenih domov in dvoran po krajevnih skupnostih. Tako bodo v krajevni skupnosti Brezje, Jelendol in Lom za obnovo domov dobili po 30 milijonov dinarjev, Senično in Sebe-nje in Leše po 5, Križe, kjer je dvorana v najslabšem stanju, pa 43 milijonov dinarjev. Denarja ni veliko, zadostoval bo komajda za materialne stroške, dela pa bodo krajani morali opraviti s prostovoljnim delom. Nekateri domovi so resnično zelo dotrajani, potrebni večjih adaptacij, v prihodnjih letih jih bodo skušali urediti, vendar v prihodnje bodo morale krajevne skupnosti s svojo dejavnostjo in uporabo domov oziroma dvoran same zagotoviti sredstva za vzdrževanje, poudarjajo člani tržiškega izvršnega sveta. D. D. VEČ KOT ČASOPIS Predavanje o gojenju zelenjave Kranj, aprila - Hortikulturno društvo Kranj prireja v četrtek, 20. aprila, ob 17. uri v sejni sobi št. 14 skupščine občine Kranj zanimivo predavanje o vrtnarjenju. Dr. agr. Elza Leskovec, upok. prof. biotehniške fakultete v Ljubljani bo govorila o novi tehnologiji pri gojenju zelenjave. Predavanje je namenjeno vsem članom Hortikulturnega društva Kranj, pa tudi vsem tistim občanom, ki se želijo intenzivneje ukvarjati z vrtom. D. D. Pomladansko čiščenje kanjona Kokre Kranj, aprila - Hortikulturno društvo Kranj je že pripravilo koledar del, ki jih bo opravljalo letošnjo pomlad in poletje za lepši videz mesta in okolice. Prva akcija bo na vrsti že ta konec tedna, v petek, 21., in v soboto, 22. aprila, od 8. do 12. ure, in sicer čiščenje dela soteske Kokre, od Hujskega mostu do ruševin Jurjevega mlina. Društvo vabi k delu vse člane Hortikulturnega društva Kranj, stanovalce nad kanjonom Kokre, pa tudi ostale krajane in šolarje, predvsem pa mladino, da se akcije udeleže v kar največjem številu. Po možnosti naj vsak prinese s seboj kakšno vrtno orodje (grablje, lopato), predvsem pa obilo dobre volje, pravijo pri društvu, kajti kanjon Kokre, ki je bil včasih ena največjih turističnih znamenitosti Kranja, mora znova oživeti. Nasvidenje torej v petek ali v soboto; zbirališče bo ob 8. uri pri Hujskem mostu (za Globusom se spustite mimo cvetličarne Barbka po klančku proti Kokri). D. D. Z GLASOVA ANKETA 1 Svet mode tudi zanje Okroglo, 15. aprila - Dekleta znane gorenjske manekenske skupine Forma Extra, ki jo vodi Alenka Dolenc - Križaj, Marjeta, Neža, Jožica in Katja, so to soboto prikazovale modo na povsem svojstveni način. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj je za dekleta in žene, ki so bile iz vse Slovenije ta konec tedna v svojem počitniškem domu na Okroglem na tečaju gospodinjstva in pletenja, naprosila Trgovsko podjetje Kokra iz Kranja, če bi jim malce predstavila oblačila, ki jih imajo naprodaj za to pomlad in poletje. V Kokri pa so rekli, da, če že nekaj pokažejo, naj bo to tako, kot je treba - modna revija. Manekenke se bodo sprehodile med dekleti in ženami, te pa bodo obliko oblačila in kvaliteto lahko otipale, si ustvarile svojo predstavo o obleki, bluzi, krilu, malo drugače kot v trgovini. Rečeno, storjeno, v soboto je bila na Okroglem ena najbolj nenavadnih modnih revij, kjer se ni gledalo, temveč opisovalo, tipalo. Dogodek je vzbudil tolikšno zanimanje, da se je tu znašla tudi ekipa televizijskega Zdrava, revijo pa je vodil novinar Miran Subic, ki je prav mojstrsko predstavil oblačila Gorenjskih oblačil, Triglav konfekcije,Mure, Kroja, Laboda, Univerzala. Marjana Malnarič iz Semiča: "Podobno; revijo so nam nekoč'ppripra-vili v Labodu in1/??'.Ljubljani. Za nas slepe je res problem sppKhati se z modeli. Na taki* reviji, ki je namenjena samo nam, nam največ pomeni natančen opis modela. Seveda, še vedno nimaš prave predstave, toda vsaj material lahko otipaš in manekenka se počasi sprehodi med nami, vsak jo lahko ustavi, drugače se spoznavaš z modelom, kot na obešalniku. Tudi za jesen in zimo bi si želeli podobno revijo." Jožica Rebernak, Maribor: "Jaz zelo slabo vidim in običajne modne revije, kjer manekenko vidiš le na podiju, od daleč, ne morem spremljati. Ko pa se manekenka sprehodi takole od blizu, čisto med nami, da lahko otiplješ tudi material, je čisto nekaj drugega. Bilo je enkratno in zelo smo hvaležne organizatorjem za ta dogodek." Janez Jazbec, pomočnik direktorja maloprodaje v Kokri Kranj: "Nismo pokazali nobene visoke mode, vse kar je bilo tu fH prikazano, smo sneli z obešalnikov v Globusu, vendar, ko to oblečejo manekenke, modeli presenetijo celo nas. Vesel sem, da so bili vsi tako zadovoljni z revijo in pohvaliti gre manekenke, ki so se tako vživele v to svoje posebno poslanstvo. Najbolj pa so nas presenetili televiz\jci, ki so vse skupaj posneli za oddajo Zdravo. Končno pa je res taka revija nekaj posebnega in bo zagotovo dogodek tudi za gledalce." Janez Ravnihar, oskrbnik doma slepih in slabovidnih na Okroglem: "Dogodek kot je bila ta modna revija, so prava poživitev za naš dom. Dvakrat letno imamo tu tečaje pletenja in gospodinjstva in vsakič pripravimo še kaj zraven, navadno je to kakšno zdravstveno predavanje ali kakšno drugo izobraževanje. Za vseh 40 žena, ki so tokrat tu, bo ta revija nepozabno doživetje. Da bi se le nas še kdaj spomnili s čem podobnim." D. Dolenc Izlet na Slavkov dom Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse upokojence, predvsem ljubitelje narave, na planinski izlet. 20. aprila pojdejo na Slavkov dom pri Medvodah. Odšli bodo ob 8. uri z avtobusne postaje v Kranju. Ta teden odvoz kosovnega odpadnega materiala Kranj, aprila - Turistično društvo Kranj skupaj z Dino-som, Surovino io komunalo konec tedna organizira odvoz kosovnega odpadnega materiala v Kranju in okolici. Z odvaža-njem bodo začeli v petek, 21. aprila, ob 6. uri zjutraj in ga bodo odvažali še v soboto, 22. aprila. Prebivalce opozarjajo, naj vse odpadne materiale pripravijo pred hišami že v četrtek zvečer, da jih bodo v petek zjutraj delavci lahko že navsezgodaj pobirali. V glavnem bo akcija potekala v petek, v soboto bodo preostale odpadke pobirali delavci komunale. Če bo slučajno kje kakšen zamudnik, naj v soboto pokliče na Surovino ali Dinos, da bodo prišli posebej iskat odpadni material, če bo potrebno. Prav je, da stanovanja, kleti in podstrešja temeljito očistimo, da bomo lažje zadihali, odpadne surovine pa bodo našle mesto tam, kamor spadajo. D. D. Kokra za kulturo bivanja - Ves ta teden bo v Kokri, v Globusu, Tinini Dekorativi in v Dekorju ter v prodajalni Grad na Bledu teden posebne ponudbe zaves Velane, predstavitev izdelkov Ideje iz Kamnika in Odeje iz Škofje Loke, v Globusu pa bo dan poseben poudarek Meblu. V torek, 18., in v petek, 21. aprila, od 15. do 18. ure bo v Globusu dajala nasvete oblikovalka iz Ideje, v sredo, 19. aprila, pa bo gostovala v Tini. V Kokri bomo odslej lahko naročali zavese, roloje in vse podobno, kar izdeluje Ideja. Svetovalka iz Odeje iz Škofje Loke pa bo v Globusu v četrtek, 20. aprila, od 15. do 18. ure. Na posebnem pultu v Globusu bo te dni ceneje prodajala svoje izdelke Paloma. Poleg ugodnejših prodajnih cen bodo ugodnejši tudi plačilni pogoji in sicer bodo kupci pri nakupu nad 30 starih milijonov dinarjev lahko blago plačali s 3 čeki, krediti za pohištvo pa bodo brezobrestni na 6 ali 9 mesecev. - Foto: D. Dolenc FREIZEIT '89 KLAGENFURT II. koroškim salonom avtomobilov in dvokoles dopust - potovanja gradnja - naredi si sam ^ starine let z balonom $ Styling & Tuning & „Hauslbauer"-Messe 19. do 23. aprila Sisi kasnijo s plačilom, zaloge zdravil kopnijo Kranj, aprila - Nenormalne podražitve zdravil na eni strani in zapoznelo plačevanje sisov je lekarne pahnilo v nemogoč položaj. Na to so minuli teden opomnili člani slovenskega farmacevtskega društva, v Kranju pa smo že ob zaključnem računu zdravstva slišali za hudo nelikvidnost Gorenjske lekarne. Zaloge zdravil v lekarnah kopnijo, ker ni denarja za njihovo vzdrževanje. Po eni strani so se zdravila v nekaj mesecih neznansko podražila - le od novembra do februarja kar 100 odstotkov - po drugi pa lekarne tepe tudi počasno plačevanje sisov. Slednji zaradi stalnega primanjkljaja kar za mesec ali dva kasnijo s plačilom svojega deleža sredstev. Ker denar prihaja s tolikšnim zamikom, je njegova vrednost razpolovljena, kar lekarnam seveda otežuje nakup zdravil pri proizvajalcih. Če so bile nekdaj zaloge zdravil še dvomesečne (kar ustreza tudi črki zakona), so zdaj zaloge za nekatera zdravila padle že pod kri- tično mejo enega ali dveh tednov. Nekatere lekarne, denimo ljubljanska, so začele že po svoje ukrepati. Za »uporabnike« s tistih območij, kjer sisi dolgujejo največ denarja, so uvedli samo-plačevanje. V Gorenjskih lekarnah so se prav tako znašli pred vprašanjem, ali naj terjajo plačilo od zunanjih uporabnikov ali pa naj ostanejo brez zalog, eno in drugo se jim ne zdi etično. Prvo je nesprejemljivo tudi zaradi tega, ker so jim dolžniki domači sisi in ne zunanji. Zoper drugo v današnji!} okoliščinah ne morejo kaj dosti Storiti. Dve rešilni bilki se jima obe- tata: rezervna sredstva Narodne banke, ki bodo reševala zdravstvo, in morebitno povečanje participacije s prihodnjim mesecem. Slednje sicer prinaša malo denarja, vendar je v tem položaju vsaka kapljica dobrodošla. Po uveljavitvi julijskih ukrepov so v Gorenjskih lekarnah beležili 91.000 receptov manj, kar sicer predstavlja mesečno realizacijo. Milijarda prihranka je zmanjšala izgubo, a takoj januarja se je racionalizacija že izničila. Razumna participacija bi tudi lekarnam prinesla svoje. Pred leti je participacija pomenila petino vrednosti zdravila, nato je ta delež vsa leta vztrajno padal. Z julijskimi ukrepi se je delež spet malce dvignil, na 11 odstotkov. Trenutno participacija pomeni le še 1,7 odstotka povprečne vrednosti zdravila. D. Z. Žlebir PROGRAM: pohištvo, zavese, posteljnina, konfekcija, talne obloge, prti, brisače, izdelki »Paloma« OD 17. DO 22. APRILA