/Primorski
Št. 41 05.7^ ieto Lili.
PRIMORSKI D-iNiEVNIK > moir 945, njego' prev nK|-:VNIK pa 2o. iiovemb; nad Cerkn^ fo-^no2en nc 17.septer-.	iško'
dob' v Govcu i cr' .iijl -r	„vp-
tembra 1944 do i. maja 194l . usKaml 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-UI.Montecchl 6-Tel. 040/7796600___
GORICA - Drevored 24 mogglo 1 - Tel. CMS 1/533382
ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
, POSTNUA PLAČANA V GOTOVH
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA

OPČINE - Tel. (040)21491
TRST - NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA
1500 ur	TOREK, 18. FEBRUARJA 1997
Drnovšku
uspela
hadratum
toga
Bojan Brezigar
Slovenija ima torej novo vlado, ki je izrazito sredinska, saj jo sestavljata stranki, ki poosebljata politično sredino v Sloveniji,
saj je LDS najmanj »leva« stranka levega bloka, SLS
pa, po zadnjih volitvah, najmanj »desna« stranka desnega bloka. Ta velika koalicija po slovenskem modelu naj bi Slovenijo vodila do leta 2000 in naj bi pripravila vse potrebno za vstop v Evropsko Unijo. To bo tudi osnovna naloga nove vlade.
Sestava te vlade ima dve osnovni značilnosti. Prva je, da je izničila delitev Slovenije na dva ostro si nasprotujoča bloka, se umestila v sredino političnega prostora, združila dve največji strani ter pustila tako na levi kot tudi na de-
sni dovolj prostora za opozicijo, ki bo nedvomno tudi koristna stimulacija za previdno krmarjenje države brez pretiranega zavijanja v desno ah v levo.
Druga značilnost je, da ta vlada združuje stranki, ki nista le največji, ampak zastopata dve različni družbeno-gospodarski opciji. LDS je stranka gospodarskega razvoja, saj povezuje podjetnike, poleg teh pa znanstvenika, intelektualce inm široke sloje meščanskega prebivalstva. SLS pa je po definiciji stranka, Iti zastopa v veliki meri interese kmečkega prebivalstva v Sloveniji. Za prehod v Evropo bo morala Slovenija najti kompromis med tema dvema širokima skupinama državljanov in zelo nevarno bi bilo, ko bi ta kompromis iskali eni na oblasti in
drugi v opoziciji.
Prav iz tega razloga je Drnovšek od vsega začetka iskal dialog prav s Podobnikovo stranko. Sedaj je, po sili razmer, do dialoga prišlo in za Slovenijo se nedvomno začenja novo obdobje. Nekateri menijo, da bo delo v tej vladi težje, kot bi bilo delo v neizvoljeni prvi Drnovškovi varianti. To je verjetno res, nedvomno pa tudi drži, da bodo odločitve, ki jih bo sprejemala ta vlada, ustrezale potrebam večjega števila prebivalcev in bodo
torej preprečevale, da bi do približevanja Slovenije Evropi prihajalo samo po enem tiru.
Ob teh ugotovitvah
kvadratura kroga, kajti ni le ohranil mesta predsednika vlade, ampak je utrdil temelje gospodarske in zu-
nanje politike Slovenije in obenem ublažil je politično konfrontacijo, ki je zaradi dveh enako močnih blokov državo potiskala v dolgotrajno krizo in jo oddaljevala od procesa evropske integracije.
SLOVENIJA / V NEDELJO STA SE JANEZ DRNOVŠEK IN MARJAN PODOBNIK DOGOVORILA O NOVI VLADI
Koalicija LDS-SDS
LDS noj bi imela 10 ministrov, SDS po enega manj - Zunanji minister Zoran Thaler Ostre kritike združene liste, krščanskih demokratov in socialnih demokratov
TRST / ODSTOP RICCARDA ILLVJA
Leva sredina zaupa tržaškemu županu
m
w
TRST - Levosredinska koalicija Oljke potrjuje vsestransko zaupanje in podporo županu Riccardu Illyju. To zaupanje mu je na sinočnjem srečanju v tovarni kave Illy (na sliki-Foto Balbi/KROMA) osebno potrdil senator Fulvio Camerini. Pozval ga je, naj za dobrobit mestne skupnosti prekliče napovedani odstop. Camerini je prepričan, da so bili znani dogodki v občinskem svetu incident, o katerem je sicer vredno razmisliti, ne sme pa biti povod za razpustitev občinskega sveta in za predčasne občinske volitve.
Illy se je dopoldne srečal z načelniki svetovalskih skupin leve sredine,
ki so mu potrdili zaupanje in podporo, nato pa se je srečal še s predstavnikom Zelene liste. Zelo kritična do župana je Stranka komunistične prenove, ki meni, da bo njegov odstop sedaj lahko končno pozitivno vplival na odnose med komunisti in Oljko.
O Illyjevem odstopu je tekla beseda tudi na sinočnji seji občinskega sveta. Zupana je zastopal podžupan Roberto Damiani, ki začasno vodi vse županske posle. Illyja ni bilo na seji. O zadnjih dogajanjih je tekla beseda tudi na zasedanju »Odbora za možno avtonomijo Trsta«, za katerega je dal pobudo prav Zupan.
Na 5. strani
LJUBLJANA - Novo vlado v Sloveniji bodo sestavljati predstavniki Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, podpirala pa jo bo Se Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Za sredinsko koalicijo sta se delegaciji, ki sta ju vodila predsednika Janez Drnovšek in Marjan Podobnik, dogovoriti v nedeljo, včeraj pa so se ves dan pogovarjali o sestavi vlade. Pri tem kaže, da so obstajale pri SLS tudi kadrovske težave, tako da sinoči Se ni bilo povsem gotovo, ali bo Drnovšek lahko do polnoči izročil predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku seznam vseh ministrov, ali bo nekaj imen sporočil kasneje, kot mu to dopušča ustava.
Po dosedanjih podatkih naj bi LDS imela deset ministrstev, SLS pa enega manj. Med gotovimi imeni sta, kot kaže, tudi zunanji minister Zoran Thaler in minister za kulturo Jožef Školč.
Ostale stranke so na dogovor reagirale zelo negativno. Predsednik ZLSD Janez Kocijančič je poudaril, da je njegova stranka že trikrat podprla Drnovska in da pričakuje, da bo LDS vsaj pismeno odpovedala podpisano koalicijsko pogodbo. Predsednik SKD Lojze Peterle je kritično dejal, da je »SLS kolektivno odšla za Puckom« in očital Podobniku, da je prelomil dogovor med pomladnimi strankami. Isti očitek izhaja tudi iz stališča Janševe SDS.
Na 3. strani
RIM / MINISTER NAPOLITANO VČERAJ PODPISAL ODLOK
Upravne volitve bodo 27. aprila
Pokrajinske volitve v Gorici, občinske pa v Pordenonu in petih občinah Goriškega
RIM, GORICA - Spomladanske delne upravne volitve v Italiji bodo 27. aprila. Minister za notranje zadeve Giorgio Na-politano je včeraj podpisal odlok, ki določa ta datum za prvi krog volitev, medtem ko bodo morebitne balotaže v nedeljo, 11. maja. Odlok je končno razrešil problem datuma volitev, okrog katerega so se v zadnjih tedni vrstila različna ugibanja, Nihče jih ni hotel junija, ko bodo tudi referendumi, predvsem pa bi takrat zaostreno predvolilno vzdušje oviralo delo dvodomne komisije za ustavne reforme. Govorilo se je o odložitvi volitev na jesen, vendar pa glede tega ni bil dosežen sporazum, zato je nazadnje prevladala odločitev za razmeroma zelo
zgoden datum. Iz Pola svoboščin so na Napolita-na že prišle pripombe, češ da bi lahko združil spomladanske in jesenske upravne volitve, medtem ko so predstavniki Oljke dejali, da do okvirnega sporazuma ni prišlo, zato so »ločene« volitve edina možna rešitev.
Pri nas bo ta volilni krog zajel goriško pokrajino, kjer bodo volili novo pokrajinsko upravo, občinske volitve pa bodo v petih občinah. To so občine Tržič, Ronke, Romans in VileS, kjer se upravam izteka mandat, in občina Šempeter ob Soči, kjer bodo predčasne volitve zaradi smrti župana Adriana Gragnotina. V Furlaniji-Ju-lijski krajini pa bodo občinske volitve tudi v Pordenonu.
Zgodnje volitve bodo prisilile stranke, da močno pospešijo priprave. Za goriško pokrajino bodo predsedniške kandidate zanesljivo predložiti Oljka, Pol svoboščin in Severna liga (Se odprto pa je vprašanje, ati bodo koalicije nastopale z enotnim oziroma z več strankarskimi simboli), bolj zapleteno pa je stanje v levi sredini v Tržiču, kjer se Se niso zacelile vse politične rane, ki jih je v rdeče-zeleni koaliciji zapustil
lanski referendum o terminalu Snam.
V vsedržavnem okviru bodo tokrat volitve v 1.138 občinah in v petih pokrajinah, med večjimi italijanskimi mesti sta tudi Milan in Turin. Vsega bo spomladi volilo okrog devet milijonov upravičencev, volilna kampanja se bo začela 28. marca, do naslednjega dne opoldne pa morajo stranke predložiti kandidature.
Na 2. strani
Obvestilo bralcem in naročnikom
Bralce in naročnike obveščamo, da iz tehničnih razlogov v teh dneh zaključujemo redakcijo ob zgodnjih večernih urah in so zato naše večerne novice lahko pomanjkljive. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Kako bodo elani zadruge Primorski dnevnik odločali o izbirah in usmeritvi zadruge same? O tem vprašanju je danes govor v rubriki o snujoči se zadrugi, ki bo prevzela lastništvo Primorskega dnevnika in podjetja, ki časopis izdaja. Rubrika govori o občnih zborih in njihovih pristojnostih ter o volilnem sistemu za izvolitev upraviteljev zadruge.
Na 2. strani
V Podgori spomin na Lojzeta Bratuža
PODGORA - Natanko 60 let po njegovi mučeniški smrti so se v nedeljo v Podgori spomnili Lojzeta Bratuža, glasbenika in vzgojitelja, ki so ga fasisti okrutno umoriti, ker je v svoji ljubezni do glasbe in slovenske besede kljuboval njihovemu načrtu “etničnega čiščenja”. Ta zločin je Se danes močno prisoten v zavesti ljudi, ki so do kraja napolnili podgorsko cerkev, kjer so na pobudo PD Podgora in ZSKP po svečani masi prisluhniti recitalu Lojze Bratuž, nedolžna žrtev.
Na 8. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Prodi spet v Nemčiji
Italijanski premier je tamkajšnje poslovneže in politike prepričal o resnosti italijanske sanacijske politike.
Stran 2
Mladi Openci v smrtni nevarnosti
Pri Božjem polju so se v hudi prometni nesreči raniti Štirje mladi Openci, ki so v katinarski bolnišnici s pridržano prognozo.
Stran 5
Srečanje o usodi Stocka
Jutri bo na Deželi sestanek o odpovedi delovnega mesta 111 uslužbencem tržaške likerske industrije.
Stran 6
Izsledili krivca za nesrečo
Goriška prometna policija je včeraj izsledila tržiskega avtomobilista, ki je predsinoči v Gradišču smrtno povozil 21-letnega vojaka in nato zbežal.
Stran 8
BANCAGRICOLA
KMEČKA BANKA
GRUPPO CAER
Sedaj tudi v Trstu
UL Milano 25, V nadstropje TeL 040/369015 - 368979
r ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK n
Kako bodo člani odločali o usmeritvi in izbirah zadruge
Prihodnji ponedeljek v Trstu in v Gorici, predvidoma 3. marca pa v Ljubljani bo skupno predstavništvo predstavilo javnosti na novinarskih konferencah zamisel o zadrugi Primorski dnevnik, ki bo prevzela lastništvo Časopisa in podjetja, ki dnevnik izdaja.
Medtem so v teku pospešene priprave za prvi zbor vseh, ki nameravajo pristopiti k zadrugi. S tem zborom, ki bo 1. marca v Trstu (uro in kraj bomo nakdano sporočili), se bo dejansko začelo vpisovanje v zadrugo. Osnutek statuta in vzorec prijavnice bosta objavljena v nedeljo v Primorskem dnevniku. Vse naročnike in bralce, ki bi* želeli pojasnila in odgovore, poleg tistih, ki so bili in bodo v prihodnjih dneh objavljeni v Časopisu, pa vabimo, da svoja vprašanja pismeno ali po faksu naslovijo tržaškemu in goriške-mu uredništvu s šifro Zadruga (štev. faksa v Trstu je 040-772418, v Gorici pa 0481-532958). Nanje bo odgovoril začasni pripravljalni odbor, ki ga je skupno predstavništvo zadolžilo, da pripravi, kar je potrebno za ustanovitev zadruge.
Danes objavljamo kratki pojasnili v zvezi z občnimi zbori snujoče se zadruge in z volilnim sistemom kot sta zastavljeni v osnutku statuta. Gre za pomembni poglavji, saj nakazujeta, kako bo član zadruge sooloCal o usmeritivi in o temeljnih izbirah zadruge same.
OBČNI ZBORI
Občni zbor spada med organe zadruge. Sklice ga upravni odbor z objavo razglaša v Primorskem Dnevniku vsaj 15 dni pred datumom občnega zbora. Na njem imajo glasovalno pravico tisti člani, ki so vpisani v članski knjigi vsaj tri mesece. Zato bo od dneva ustanovitve potekala doba včlanjevanja, za prvi redni občni zbor pa bomo zato počakali vsaj tri mesece po preteku te začetne faze.
Vsak elan zadruge ima en glas, ne glede na znesek njegove vloge. Za elane fizične osebe je dovoljeno tudi glasovanje po zastopniku, toda pod pogojem, da je zastopnik elan zadruge. Vsak pooblaščeni elan lahko zastopa le pet članov. Tudi elani pravne osebe (kot družbe, združenja, krožki itd) imajo pravico do enega samega glasu.
Ker je predvideno, da bo imela Zadruga Primorski Dnevnik veliko elanov, bo imel upravni odbor možnost, da sklicuje tudi delne zbore. Zadrugarji posameznih pokrajin ali celo občin bodo zborovali posebej in bodo izvolili svoje zastopnike, ki se nato sestanejo na občnem zboru. V statutu je predvidena tudi možnost glasovanja s pismom po pošti.
Občni zbor se bo vršil vsaj enkrat letno. Sklic občnega zbora lahko zahteva tudi nadzorni odbor ali vsaj ena petina članov. Na teh občnih zborih bodo upravitelji predstavili bilanco in obračun delovanja, ki ga bodo morali člani potrditi ali zavrniti z glasovanjem. Člani bodo še odobrili notranje pravilnike in sklepali o vseh zadevah, ki se nanašajo na poslovanje in ki so v skladu s statutom zadruge. Vsaka tri leta pa bodo volitve zadružnih organov.
VOLILNI SISTEM
Zadruga Primorski dnevnik je v namenih pobudnikov odprta vsem, da bo Primorski dnevnik res last celotne slovenske manjšine v Italiji. Zato je bil izbran volilni sistem, ki bo omogočil izvolitev devet članskega upravnega sveta, ki bo res odraz želja članov zadruge. Volilni sistem bo strogo proporčen, vsaka lista pa bo lahko predlagala le sedem kandidatov za upravni svet, tako da bo v vsakem primeru zagotovljena izvolitev predstavnikov manjšinske ali manjšinskih komponent. Devetčlanska kandidatna lista bo možna samo v primeru, da bi bila predstavljena ena sama skupna kandidatna lista. Mesta bodo porazdeljena z D’Hondtovim sistemom.
Za predstavitev liste je potrebnih 90 predlagateljev (poleg seveda kandidatov), kdor predlaga eno listo ne mora seveda biti predlagatelj tudi druge liste, tembolj to velja za kandidate. Nihče ne more kandidirati na več kot eni listi.
RIM / VOLITVE 27. APRILA
Napolitano zavrnil predlog o odložitvi upravnih volitev
S podpisom odloka se zaključuje obdobje negotovosti
RIM - Upravne volitve bodo 27. aprila: vCeraj je namreč notranji minister Giorgio Napobta-no podpisal odlok, ki tudi določa, da bo drugi krog volitev, v primerih, ko bo to potrebno (pri volitvah županov v občinah z veC kot 15.000 prebivalci in predsednikov pokrajin, ko ne bi v prvem krogu nihče od kandidatov prejel absolutne večine glasov) 11. maja. Z Napolitano-vo odločitvijo se je zaključilo obdobje negotovosti glede datuma volitev, saj so stranke v okviru širših pogovorov jemale v poštev tudi možnost združitve »spomladanskih« in »jesenskih« upravnih volitev (na slednjih bo volilo osem milijonov upravičenčev). Teza o združitvi upravnih volitev v raznih krajih in z različno zapadlostjo mandatov je bila precej splošno osvojena, vendar nobena otl sil ni tega v konkretnem predlagala.
V nedeljo, 27. aprila bo na vo-
lišča šlo približno devet milijonov prebivalcev, volili pa bodo v 1.138 občinah in petih pokrajinah, med temi je tudi Gorica z Mantovo, Pavio, Ravenno in Vi-terbom. Od občin, v katerih bodo aprila volitve, jih ima sto veC kot 15 tisoč prebivalcev, tri so tudi glavna deželna mesta, in sicer Milan, Turin in Ancona, enajst pa je pokrajinskih »prestolnic«, med temi je tudi Por-denon. Zaenkrat so upoštevali občine in pokrajine, v katerih upraviteljem zapade mandat, vendar pa bi se jim lahko pridružile še druge, v katerih bi iz najrazličnejših razlogov z odlokom razpustili svete. Ce bodo odloki objavljeni do 15. marca, bodo volitve 27. aprila.
Včerajšnji podpis odloka prinaša še vrsto drugih obvez: 18. marca bodo objavili razpis sklica volilnih shodov, 28. marca se bo zaCela volilna kampanja, naslednji dan ob 12. uri bo zapadel
rok za predložitev kandidatur, do 22. aprila morajo razdeliti volilnice, 27. aprila pa bodo upravičenci lahko voliti od 7. do 22. ure.
Odločitev notranjega ministra je izvala vrsto reakcij, v glavnem so predstavniki Kartela svoboščin pripominjati, da bi Napoti-tano lahko združil volitve, medtem ko je iz vrst Oljke slišati pozitivne ocene, češ da za združitev ni bil dosežen osnovni pogoj, se pravi širši sporazum. Prvi ob tem še pravijo, da bo tako otežkoCeno delo v dvodomni komisiji za ustavne reforme, drugi pa trdijo, da zadev ne gre tako povezovati. Severna liga se ironično zahvaljuje Napolitano, češ da bo tako lahko plakate za referendum o osamosvojitvi Pa-danije, ki bo teden prej, nalepila zastonj na pripravljene panoje. Stranka komunistične prenove pa se je že opredelila za volilno zavezništvo z Oljko.
Notranji minister Giorgio Napolitano
MUNCHEN / SREČAL SE JE S PREDSEDNIKOM BAVARSKE VLADE, NOVINARJI IN POSLOVNEŽI
Prodi v Nemčiji za promocijo sistema Italija
Italija želi pristopiti k evru in italijanski premier je prepričan, da bo pravočasno zadostila maastrichtskim merilom
Romano Prodi
MUNCHEN - Samo nekaj dni po srečanju z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom je italijanski premier Romano Prodi spet odpotoval v Nemčijo. Najprej se je v Miinchnu srečal s predsednikom tamkajšnje deželne vlade Edmundom Stoibe-rjem, nato se je v Franckfurtu pogovarjal s predstavniki mednarodnega tiska, končno pa se je na sedežu Commerz Banke srečal z nemškimi poslovneži. Cilj potovanja je očitno promocija sistema Italija, predvsem pa prepričevanje mednarodnega tiska in nemških poslovnežev, da je Italija vredna zaupanja in da njen pristop k Evropski denarni uniji ne bo ogrozil stabilnosti evra.
Ta cilj je bil razviden iz vseh Prodijevih izjav tako pred potovanjem v Nemčijo kot na novinarski konferen-
ci po pogovoril z bavarskim predsednikom vlade Stoiberjem. »Italija ne bo prosila za odgoditev Evropske denarne unije,« je dejal Prodi. »Država se pripravlja na napor, da bi zadostila merilom, ki so predvideni v sporazumu iz Maastrichta. Kot v vseh človeških stvareh bomo v tem naporu lahko uspeti ati ne, toda predpogoji za pristop k evru so. Prepričan sem, da bo Italija dosegla ta cilj.«
V nadaljevanju je italijanski premier poudaril, da ima Italija sicer precejšnje gospodarske težave, vendar verjame v Evropsko denarno unijo in si prizadeva, da bi bila v krogu tistih držav, ki bodo pristopile prve. Nemčija - Prodi je to primerjavo podčrtal - ima manj gospodarskih težav od Italije, sooCa pa se s političnim odporom do evra. »Ce Nemči-
ja zeti imeti liderstvo EU, ki bi bilo v tem trenutku potrebno, je sedaj primeren trenutek,« je menil Romano prodi.
Sicer pa so italijanski predstavniki zaceli pravo ofenzivo proti takoi-menovanim evroskeptikom. Minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ci-ampi, ki je bil včeraj v Bruslju na srečanju gospodarskih ministrov, je menil, da ne zeti rojstva evra, kdor se zavzema, da bi odgodili datum denarne unije. Dodal je tudi, da imajo vse države težave za pristop k denarni uniji, Čeprav so v nekaterih primerih problemi manjši, v drugih večji.
Evropski finančni komisar Yves-Thibault de Silguy pa je včeraj spet demantiral, da bi evropska vlada snovala načrt za izključitev Italije.
POLITIKA / KONČAL SE JE KONGRES SEVERNE LIGE
Bossi grozi z davčno neposlušnostjo Vatikan: Gre za zelo nevarna stališča
Previdno odpiranje do D'Aleme - Se Liga vrača v dvodomno komisijo?
MILAN - Umberto Bossi je po svoje res Čudak, gotovo pa medijsko zelo spretno izkorišča svojo demagogijo. Medtem ko je v v soboto ponudil Rimu sporazumno odcepitev Severa od Juga in postopno ustanovitev t.i. Padanije, je v nedeljo na kongresu Severne lige napovedal davCno neposlušnost, po kateri, tako pravi, bi morala centralna oblast enkrat za vselej priznati »zakonite zahteve Padanije in njegovega ljudstva«. Takoj zatem pa je »senatur« na nek način ponudil roko Mas-simu D’Alemi in poudaril, da bo do davCne neposlušnosti prišlo le, Ce bo dvodomna komisija za ustavne reforme, ki ji predseduje tajnik Hrasta, prezrla zahteve prebival-
cev severnih dežel.	tore Romano piše, da
Bossi torej nadaljuje s smo priča nevarnemu svojimi dobro znanimi stopnjevanju nespreje-provokacijami, nad .kate- mljivih zahtev Lige, ki rimi se tudi tokrat najbolj jih mnogi žal še vedno zgraža Vatikan. Osserva- podcenjujejo. Očitek je
očitno namenjen Rimu, Čeprav vatikansko glasilo tokrat hvali Romana Prodija, ki je med prvimi ostro obsodil Bossijeve grožnje. Osservatore Romano omenja tudi Gian-franca Pinija in Silvia Berlusconija, po mnenju katerih se je »senatur« sam izključil iz demokratičnega soočenja.
Oglasil seje tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Dejal je, da je treba vedno imeti pred sabo, da je Liga tudi na severu v manjšini, kar pomeni, da so v manjšini tudi tisti, ki zahtevajo odcepitev. Nedavna javnomnenjska raziskava SWG, ki jo je objavil Corriere della Sera, dokazuje, da le sedem odstotkov prebivalcev severnih dežel hoče Pa-
danijo, vsi ostati pa želijo še naprej ostati v Italiji-
Previdno odpiranje do D’Aleme nekateri tolmačijo kot napoved Bossija, da se bo Liga na nek način vključila v delo dvodomne komisije za reforme. Njeni poslanci in senatorji so doslej trditi, da je ta komisija popolnoma nepotrebna, tudi zato, ker je federalizem za Italijo v bistvu že zamujena zgodovinska priložnost. Ce bo »senatur« odločil drugače, pa je gotovo pričakovati, da bodo ligaši takoj spremenili mnenje in skušali svojo navzočnost v komisiji na nek način barantati z nekaterimi političnimi koncesijami. In to morda v vidiku aprilskih upravnih volitev.
LJUBLJANA - Slovenijo bo do leta 2000 vodila sredinska vlada, ki jo bodo sestavljali ministri iz vrst Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, z enim ministrskim mestom pa bo v nje sodelovala tudi Demokratična stranka upokojencev. Sporazum o tem sta sklenili delegaciji strank, ki sta ju vodila predsednika Janez Drnovšek in Marjan Podobnik, po večurnih pogajanjih v nedeljo, istega dne pa sta v popoldanskih urah vodstvi obeh strank dogovor tudi potrdili.
Potem so se začela dolga pogajanja o sestavi vlade. Potekala so seveda za zaprtimi vrati in kaže, da so bila težavna. Premier Drnovšek je namreč sprva napovedoval seznam ministrov za včeraj opoldne, nato so iz kabineta predsednika državnega zbora Janeza Podobnika sporočili, da bo sestava vlade znana okoli 18. ure, vendar so se pogovori se zavlekli, baje so bile težave tudi v sami SLS, kajti, kot je sinoči poročala televizija Slovenije, nekateri kandidati za ministre naj bi funkcijo odklonili, CeS da so kandidaturo sprejeli samo v okviru koalicije pomladnih strank, do katere pa, kot znano, ni prišlo.
Tudi o imenih ministrov so v teku dneva prihajale v javnost različne informacije. Medtem ko je bilo menda že jasno, da bo zunanji minister Zoran Thaler in da bo ministrstvo za kulturo ostalo Jožefu Školču, potrjen pa naj bi bil tudi finančni minister Mitja Gaspari, so bila nekatera ministrstva Se sporna. To
V Sloveniji bo do leta 2000 vladala koalicija LDS-SLS
velja na primer za ministrstvo za šolstvo, ki naj bi ga prejela SLS, vendar so bili znotraj LDS močni pritiski, naj na tem mestu ostane dosedanji minister Slavko Gaber. Po drugi strani pa naj bi novo ministrstvo za evropske zadeve, ki bi pripadlo Igorju Bavčarju, zanimalo tudi Marjana Podobnika, ki bi tako okrepil svoje mesto podpredsednika vlade in okrepil nadzorstvo SLS nad približevanjem Slovenije Evropi. Notranje ministrstvo naj bi pripadlo ljudski stranki, medtem ko bi bil obrambni minister iz vrst liberalne demokracije, morda dosedanji Sef urada za informiranje Borut Suklje. Med ministri, ki jih je predlagala ljudska stranka, pa je tudi slovenski konzul v Celovcu Jože Jeraj.
Domnevna sestava Drnovškove vlade
Do ure, ko smo zaključili redakcijo, sestava vlade Se ni bila znana. Pač pa je TV Slovenije napovedaal domnevna imena za ministrska mesta: Predsednik vlade - Janez Drnovšek (LDS)
Podpredsednik vlade - Marjan Podobnik (SLS)
Ministrstvo za finance - Mitja Gaspari (LDS)
Ministrstvo za zunanje zadeve - Zoran Thaler (LDS)
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Metod Dragonja (LDS)
Ministrstvo za šolstvo in šport - Slavko Gaber (LDS)
Ministrstvo za okolje in prostor - Pavle Gantar (LDS)
Ministrstvo za kulturo - Jožef SkolC (LDS)
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Tone Rop (LDS) Ministrstvo za zdravstvo - Andrej Jereb (SLS)
Ministrstvo za promet in zveze - Anton Perhaver (SLS)
Ministrstvo za znanost - Aleš Marinšek (SLS)
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj - Marjan Senjur (SLS) Ministrstvo za obrambo - Tit Turnšek (SLS)
Ministrstvo brez listnice za evropske zadeve - Igor Bavčar (LDS) Ministrstvo brez listnice za koordinacijo socialnih dejavnosti - Janko Kušar (DeSUS)
Ministrstvo za notranje zadeve - Mirko Bandelj (LDS)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Ciril Smrkolj (SLS) Ministrstvo za pravosodje - Aleš Zalar
Na sliki: Janez Drnovšek in Marjan Podobnik'
Stališča opozicije
LJUBLJANA - »Nismo užaljena kmečka nevesta, ki se počuti izigrano, nasprotno: vse te situacije so nekaj, s Čimer morajo ljudje v politiki realno računati, je pa seveda vprašanje etičnosti takih hitrih preobratov,« je v pogovoru za STA med drugim povedal Janez Kocijančič, predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), stranke, ki je bila najmočnejša partnerka v prvem predlogu vlade mandatarja Janeza Drnovška, k oblikovanju drugega, ki naj bi ga premier predstavil še danes, pa ni bila povabljena. Dejstvo je, da je Združena lista trikrat izvolila Drnovska za mandatarja, je dejal KocijanCiC in dodal: »Vsakič, ko je bil izvoljen za predsednika vlade, je bil izvoljen izključno zaradi glasov Združene liste, sicer nikdar ne bi dobil odgovarjajoče večine. Običajno pa se je zgodba končala tako, da se je iskalo ravnotežje v desno. Skratka, da so se interesi levice, ki je pomagala Drnovska izvoliti, pri sestavljanju vlade pozabljali ali postiskali ob stran in da je prihajalo do premikov teh vlad v desno. To gotovo terja razmislek, med drugim tistih, ki so Liberalno demokracijo dr. Drnovška volili zato, da do premika v desno ne bi prišlo.«
Socialdemokratska stranka ugotavlja, da je sklep SLS o koalicijski povezavi z LDS in DeSUS treba razumeti kot enostransko in moralno sporno dejanje prekinitve sporazuma o sodelovanju SLS, SDS in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ter o koordinaciji njihovih poslanskih skupin v državnem zboru. V izjavi za javnost SDS poudarja, da so Marjan Podobnik, Lojze Peterle in Janez Janša 27. novembra lani podpisah sporazum, ki med drugim nedvoumno določa, da bodo podpisnice podprle usklajene predloge za predsednika in podpredsednika državnega zbora, za mandatarja in vlado ter za predsednike in elane delovnih teles ter ostale funkcije, ki jih imenuje DZ.
Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) pa je sprejel sklep, da stranka ne bo podprla nove vlade, je po končani seji dejal predsednik stranke Lojze Peterle. Dodal je, da je SLS enostransko razdrla sporazum o sodelovanju med pomladnimi strankami, s Čimer se je odpovedala postavljanju demokratične politične alternative na Slovenskem. Ge bo vlada SLS, LDS in DeSUS v naslednjih dneh potrjena, bo SKD kot samostojna stranka izvajala svoj program v opoziciji, je poudaril Peterle. Glede odločitve Slovenske ljudske stranke, da vladno koalicijo oblikuje skupaj z LDS in DeSUS, pa je prvak SKD dejal, da gre za spremembo, ki je v nasprotju z volilnim rezultatom, saj so slovenski volilci večinsko glasovali za programe pomladnih strank. S tem dejanjem je SLS po Peterletovih besedah »podprla projekt razvoja grobega liberalizma, z večinsko podporo starih pohticnih sil«, predsednik SLS pa ni ravnal, kakor bi bilo formalno potrebno, Ce bi menil, da je treba sporazum med pomladnimi strankami prekiniti, »temveC nas je postavil pred izvršeno dejstvo, ne da bi predlagal, da se sporazum konca«. (STA)
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Vlado naj bi podprlo najmanj 52 poslancev
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
»Skupni zavezujoč projekt«
LJUBLJANA- Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je v nedeljo po dobri dve uri dolgi razpravi potrdil koalicijsko pogodbo s Slovensko ljudsko stranko (SLS). Mandatar dr. Janez Drnovšek je po koncu seje povedal, da so po »intenzivnih pogajanjih, ki so potekala zadnje dni in noCi, ugotovili, da dosedanja koalicija in dosedanji predlog vlade, ki prejšnji teden ni bil izglasovan v državnem zboru, nima zagotovil, da bi bil uspešen tudi v drugem poskusu«. Svet stranke je zato načelno potrdil pripravljenost, da LDS sklene koalicijo s SLS in da ob podpori še nekaterih poslancev oziroma Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) zagotovi zadostno podporo vladi in njenemu delovanju v parlamentu v naslednjem obdobju. Po Drnovškovih besedah je svet LDS izrazil obžalovanje, da »ne moremo obdržati sporazumov, ki smo jih sklenili za prvi vladni poizkus, zlasti z Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) in tudi s Slovensko nacionalno stranko (SNS)«. »To se ni zgodilo
zaradi tega, ker bi LDS ne želela nadaljevati sporazumov z njimi, ampak zato, ker je prišlo do povsem novega položaja, ko je tudi "Ljudska stranka odstopila od svojih prejšnjih sporazumov in ko smo se v tem novem položaju morali dogovoriti o novi formuli za sodelovanje dveh naj-veCjih strank ter na nek način vrniti položaj na dan po volitvah.« Drnovšek je novi koaliciji »po sedaj znanih predpostavkah« napovedal najmanj 52 glasov v državnem zboru, »ob predpostavki, da bodo druge stranke odšle v opozicijo«. Povedal je, da je dosedanje koalicijske partnerje sproti obveščal o pogajanjih. »Ze prej smo iskali možnosti, da bi si tudi prvi predlog nove vlade zagotovil večino v državnem zboru, vendar takšne možnosti nismo uspeli najti.« Povedal je, da bo dosedanje koalicijske partnerje v posebnem pismu uradno obvestil o novem položaju in jim obrazložil razloge za odstop od koalicijskih sporazumov. Poudaril pa je, da so o tem že obveščeni. (STA)
LJUBLJANA- Glavni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) je v nedeljo po šesturni razpravi z večino glasov potrdil predlog strankinega izvršilnega odbora o vstopu SLS v vladno koalicijo z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), in sicer ob pogojih, da predsednik stranke Marjan Podobnik kot predstavnik stranke in pogajalec zaključi pogajanja skladno z doslej dogovorjenimi usmeritvami. Med elani glavnega odbora SLS je »za« koalicijo dveh najmočnejših parlamentarnih strank glasovalo 98, »proti« predlogu pa 27 članov.
Poglavitne zahteve izvršilnega odbora SLS, ki jih je mandatarju Janezu Drnovšku prenesel Marjan Podobnik, se nanašajo na jasnejšo opredelitev posameznih programskih področij ljudske stranke, in sicer nadzor nad porabo proračunskih sredstev, nadzor financ v vseh ministrstvih in v interesu uspešnega vodenja vlade dostopnost do vseh podatkov obema koalicijskima partnerjema. SLS odločno nasprotuje oblikovanju vlade, v kateri bi si vsaka stranka oblikovala svoj fevd in zato se po Podobnikovih besedah zavzemajo za »skupni zavezujoč projekt« in vztrajajo pri koalicijski pogodbi, ki bo
po podpisu predstavljena javnosti. Kot taksna naj bi sluzila kot dokaz, k Cernu sta se obe strani zavezali, tudi ko gre na primer za vprašanja zaščitne zakonodaje v zvezi z Evropsko unijo, za vprašanja o vzpostavitvi pravne države in enakomernega razvoja Slovenije ter tudi tistega dela, ki govori o načinu delovanja vlade in s tem povezanega sprejemanja rešitev, ne s preglasovanjem, temveC soglasno.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo takšno vlado podprle tudi SDS in SKD, je Marjan Podobnik menil, da bodo vsaj nekateri kot kandidati za ministre, Ce bodo ustrezni, dobili podporo na »hearingih«. Želel pa bi, da bi takšna vlada dobila tudi podporo v državnem zbrou, bo pa razumel, Ce te podpore ne bo. Vseeno pa verjame v dobro sodelovanje z omenjenima strankama, je še dejal predsednik SLS.
Glede morebitnega vstopa demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) v vlado, je Podobnik seznanjen pa s stališčem, da naj bi bila zainteresirana za koalicijo med dvema najmočnejšima parlamentarnima strankama in da naj bi to koalicijo med LDS in SLS tudi podprla. (STA)
DESUS
Podpora
sporazumu
LJUBLJANA - Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) Jože GlobaCnik je pozdravil odločitev SLS in LDS o oblikovanju vladne koalicije, prepričan pa je tudi, da bo njegova stranka ali sopodpisnica koalicijskega sporazuma ali pa vsaj udeležena pri izvajanju vladne politike v skladu z veljavnim sporazumom med DeSUS in LDS. »Vse tri mesece od volitev smo si prizadevali, da bi imela vlada Cim širšo podporo v parlamentu, sedaj se je to vsaj deloma uresničilo; glede na dosedanje razgovore s predstavniki SLS pa mislimo, da najbrž ne bo težav, Ce že ne pri sopodpisu koalicijskega dogovora, pa vsaj pri izvajanju sporazuma, ki ga je DeSUS podpisala z-LDS,« je poudaril GlobaCnik. (STA)
POGLEDI
Črtomir in Apel
Aldo Rupel
Ze nekaj Časa ni v navadi, da bi na Prešernovih proslavah poveličevali pesnikovo delo, njegovo verzifikatorsko sposobnost, bogastvo metafor, metriko ali uvajanje novih pesniških oblik v slovenski prostor.
Od nastanka vsenarodnega kulturnega praznika se je slog proslavljanja menjaval od vsekakor potrebnega borbenega in upanja polnega pristopa do tri-umfalistiCnega po priborjeni svobodi, od šolsko literarnega do problematiziranega in vezanega na vse bolj kompleksno stvarnost. Sedaj komaj kje, v kakšnih studioznih srenjah morda, preberejo slavnosti govor, pesniku in slovenski kulturni na Čast, z vsebino, ki ni povezana s tekočimi, večinoma z besedo usoda povezanimi dogajanji. Sicer pa je v navadi, da si prireditelji poiščejo kakšnega poznavalca, ki jim izlušči primemo kitico, da jo nato govorniki oglodajo in prilagojeno sedanjim razmeram izmozgajo do zadnjega zloga.
Umišljani si, da bi kdo tudi mene po nerodnosti vprašal, naj mu poiščem primerno metaforo, spodbudno programsko sporočilo ali cmerast stih primeren za sa-mopomilovanje, kar tudi ni redek primer na raznih zgibankah, ki krožijo po pošti ob koncu januarja ali začetku februarja. Cez dva tedna bodo začele krožiti parole o enakih možnostih, o mamah, ki jih imamo radi, o enakovrednih kolegicah ali o treh vogalih, ki jih drži pokonci eno samo krilo, vse pa se bo končalo na superkalori-Cno obloženih mizah v društvih in restavracijah na soboto zveCer.
Prav gotovo ne bi kulturnemu referentu kulturnega društvenega odbora svetoval ali celo posredoval stiha, ki bi dišal po Krstu pri Savici, ne iz Uvoda, niti iz samega Krsta. Vzrok je v tem, da mi ni v tem obdobju Črtomir prav nič všeč. Ne sprejemam ga takšnega, kakršen je v Uvodu, ker ni poskrbel, da bi ostal na širokem ma-neverskem prostoru pokljuških ali jelo viških gozdov, kjer bi se lahko narod poskril in, Čeprav ob gozdnih sadežih ter divjadi, preživel, temveC se je dal stisniti v tisti sicer prestižni Ajdovski gradeč in je ostal v njem brez sredstev za preživetje. Danes bi rekli, da je stavil eno samo opcijo. Zelo junaško se sedaj sliši tisto jurišanje v temni noči, a razen »njega’, ki kriv moritve je velike« so vsi ostali izkrvaveli, njihove družine pa so se nato pohlevno asimihrale, pardon! pokristjanile. Bnrr... kar strese me, če tisto dogajanje primejam z nam bližjim.
Sedaj ga ne sprejemam niti takšnega, kot so mi ga na ni-žnji, potem na višji in nato tudi na univerzi opisovah, ko je ves vročičen z zlepljenimi lasmi in raztrgano platneno srajco lazil skozi Ukanc gor pod KomarCo tja do Slapa. Ožjega in bolj brezizhodnega položaja si ni mogel izmisliti. Bogomila
ni imela težkega dela. Sicer pa mu tisto z Bogomilo še najmanj zamerim: psihološka dinamika zahteva, da nastopi po decentriranju (vojna) centriranje (regresija v varno gnezdo). Kako ji je uspelo, da ga je žejnega peljala Cez Savico pa verjetno niti Prešernu ni bilo povsem jasno in o tem so bile napisane že debele razprave.
Mar bi bil šel v drugo smer skozi prehod v Soteski in po koritu Save Bohinjke na Bled, nato pa skozi gozdove in Cez poseke do neosvojljivega Barja, kjer bi se potuhnil, daroval vodnim vilam in zbiral nove tovariše okoli sebe. Morda bi na drevakih kasneje osvojil celo Ljubljano. Zaznamovan z usodo kot je bil, pa bi verjetno na Bledu zavil proti Vintgarju in bi se vseeno zagužval v še večjem številu slapov.
Ne zamerim mu njegovega poduhovljenja -tudi sedaj smo ga potrebni!, motijo pa me umik v Akvilejo (dandanes bi lahko bila Švica), podmena, da je šlo za dopadljivo dejanje, zadovoljstvo, da se je nato vrnil »solit pamet« tistim Slovencem, ki jih prej ni znal voditi, in podatek, da jih je zopet zapustil zaradi višjega poslanstva. Skratka, nočem ga.
Seveda pa ne bi mogel ostati zgolj pri odklanjanju. Kulturnemu referentu ne bi nic pomagalo: kulturni domek je potrebno vsaj enkrat na leto napolniti (ta je kot tista o obhajilu ob velikonočnem Času) in pevski zbor si je že kupil nove Cme bralne mape za note. Brez napisa na zidu pa ne gre.
Zato bi mu svetoval nekaj pravšnjega za sedanji Cas: »Le Čevlje sodi naj kopitar!« Da, z malo začetnico, ker mi ne nu-ca za našo pripoved sarkazem na raCun uglednega znanstvenika. Stavek je poznan med ljudmi kot naslov Memento mori ali stih O Vrba, srečna draga vas domača, njegova sporočilnost tudi. Vprašanje je, Ce bi ga referent znal prilagoditi sedanjim razmeram s primeri, dogajanjem, morda celo osebami.
Pa bi mu brezplačno, tako-rekoc ljubiteljsko namignil o celi vrsti natolcevanj ljudi, ki hodijo mimo neke manjšinske izložbe, kateri je nevešč in stremuški vajenec razbil steklo pa tudi od zunaj je nakaj pobalinov metalo kamen vanjo. Sedaj vsi kažejo s prstom in jim ni všeč zdaj to zdaj ono, mimogrede pa bi radi kaj izmaknili, tako za počez. Ker ni v trgovini nobenega pravega Apela, da bi jih postavil na pravo mesto, so prešh od kritiziranja obuvala na meča, kolena, hlače, vse više in više. Zdaj se že vmešavajo tam, kjer ni treba. Meni že prej ni bila izložba ravno po meri, a da bi zdaj od zunaj stegoval roke vanjo, ker je razbita, mi ne pride na pamet. Popraviti jo je treba od znotaj.
Prav res bi mi bil simpatičen kakšen Apel, ki bi momoi-doCe kopitarje postavil pred ogledalo.
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor
mladim
Razumem vašo neučakanost, vi pa razumite našo počasnost: saj niste s svojimi vprašanji od nas želeh, da bi vam odgovarjali kar na pamet in vam še enkrat ponovili vsak svoja že večkrat povedana gledanja. Vaša vprašanja sem razumela predvsem kot spodbudo k samokritičnemu razglabljanju in iskanju: o zgodovini, o skupnih in o osebnih ravnanjih.
Povedati želim nekaj o enem izmed vidikov naše bližnje preteklosti, ki posebej zadeva generacije okrog moje. Saj tudi ta zadnja, prelomna leta postavljajo prav nam, ki smo stari tam od petintrideset do petdeset let, posebna vprašanja o lastni odgovornosti in lastnih nalogah pa tudi o lastnih možnostih, priložnostih in ambicijah. Ko smo si ustvarjali politične in idejne opredelitve o svoji slovenski nacionalni pripadnosti, smo ljudje te generacije po eni strani črpali iz preporoda, Edinosti, Cankarja, junakov prvega in drugega tržaškega procesa, partizanstva, delavskega socialističnega in komunističnega ali cerkvenega, krščanskega socialnega ali liberalnega gibanja in še česa (sredi tega smo rasli v svojih družinah, šolah, v organizacijah, s prireditvami, s proslavami). Vendar smo bili in smo po drugi strani predvsem sinovi hladne vojne in prva generacija potrošniške blaginje in veCdesetle-tnega miru v Evropi.
Smo prva generacija, ki se je spet šolala v slovenski šoli, vojno smo poznah le iz pripovedi, vključevali smo se v slovenska društva, ki so jih drugi pred nami obnovili po obdobju fašizma, mogli smo se šolati, tudi če smo bili iz revnejših družin, veC je bilo tudi socialne varnosti, npr. zdravstvenih uslug za vse državljane. Bilo je več množične potrošnje in tudi več možnosti zaposlitve. V letih odraščanja in študija nas ni strašila brezposelnost.
Podedovali smo življenjske izkušnje svojih staršev in uživali vsak po svoje pravice in privilegije, ki so nam jih oni izborili. Ob velikih zgodovinskih pretresih v teh zadnjih letih, ko smo bili tako rekoč mi na vrsti, smo v temelju in večinoma odpovedali. (Padli smo prav na svojem največjem izpitu: naredili nismo vsega, kar bi bili mogli in kar smo bili poklicani storiti, da bi pomagali preprečiti vojno morijo Jugoslavije). Sedaj je val leta 1989 zajel tudi nas, manj tragično a najbrž ne manj globoko.
Smo generacija hladne vojne. To je pomenilo med drugim pripravljenost, da sprejmeš, tudi kar ti v tvoji sredi ni všeC. Ker bi javno kritiko ah javno distanciranje drugi le izrabih za obračunavanje in napad. Ali si naš, ah si njihov. Za svoje, za ljudi, ki so ti bili blizu, bi to bilo predvsem izraz nezanesljivosti in nere-snosh. (Potem so seveda še počastnost in površnost v razumevanju dogajanja, lagodnost, prilagajanje in podrejanje, pomanjkanje poguma...) Svoja mnenja, dvome, občutke in zadržanja si tako raje ohranjal znotraj svojega kroga ah svoje organizacije ah osebnih odnosov: včasih me je sicer to utesnjevalo, v nekaterih primerih sem izbrala svoje, največkrat pa nisem problema sploh začutila, bilo mi je nekaj navadnega, sprejemljivega in vsekakor neko manjše zlo. Treba je bilo in šla sem raje dalje. Zavzetost za temeljne vrednote in glavne cilje je bila končno pomembnejša. Podobnost v oprede-litvah je ustvarjala močne vezi med ljudmi in jih povezovala v silo, ki je posamezniku in skupnosh dajala družbeno veljavo in moč, ko so na kocki bila bistvena razmerja oblasti in življenjske usode milijonov ljudi in narodov: v svetu in pri nas in tudi ko je šlo za nacionalno vprašanje, za slovensko, jugoslovansko in zamejsko usodo. VeC let sem bila pri Zvezi komunistične mladine Italije in pri Rodu modrega vala. Mladi komu-nisti in mladi taborniki smo veliko delali, a tudi mnogo razpravljali, se razhajah v mnenjih, ocenah, v osebnih ravnanjih, še bolj v občutijivosti in osebnih izkušnjah - a da bi svoja mnenja ob takih razpravah izrazila v javnosh, npr. le z javnim pismom, s člankom, z letakom, to mi še na misel ni prišlo.
Med sošolci, v dijaškem gibanju, na univerzi ali kasneje v službi, ali pa v svojem kraju, vsakdanjem življenju, v prostem času so vendar bih tudi mnogi trenutki srečanja in sodelovanja med ljudmi različnih nazorskih opredelitev. Včasih je prišlo tudi do organiziranih srečanj: taborniki smo se včasih obiskah s skavti, slovenskimi ah italijanskimi, tudi pred veC kot dvajsehmi leti. Tudi
na prvih zasedbah šol v letih 1969 in 70 smo se srečevali, sredi uspehov in tudi padcev kar zadeva zmožnost sodelovanja med različnimi, in skupno nastopah mladi Slovenci (in z mladimi Italijani) zelo različnih opredelitev. V vsakdanjem življenju ljudi, v šoli, v kraju, v društvu, v cerkvi, med vrstniki, v družinah, ni bilo vse tako enopomensko, odrezano, zaprto, loCeno, kot se je navzven večkrat kazalo.
Tudi javni predstavniki so se za nekatere skupne nastope (enotne delegacije, prve skupne Prešernove proslave dneva slovenske kulture) dogovarjali, Čeprav na drugi ravni. Srečanja, znanstva in sodelovanja med ljudmi različnih taborov pa niso prerasla trenutka ah osebnih stikov in niso postala priložnost in humus, iz katerega bi kaj pognalo.
To drobno ali občasno sodelovanje je nastajalo iz skupnih vsakdanjih problemov, iz zahtev trenutka in okoliščin, a tudi iz skupnih doživljanj in človeških Čutenj. Na drugi strani pa so bile prav tako vsakdanje v politiki oznake: htovci, kominformish, eskagezejevci, napredni, rdeči, beh, Lipa, bela garda, nacionahsti, demokrati... Ce si javno nastopal, si se paC postavil in bil za svoje in za druge nekje tam: za ene so bih drugi izdajalsko podrejeni italijanski ah sovjetski ah jugoslovanski partiji in režimu, za druge so bih prvi le spet služabniki pod zaščito novega tokrat angloameriškega ah italijanskega demokristjanskega gospodarja...Ali pa: za ene so ta rdeči postavljali razredno pripadnost ah ideologijo pred slovensko nacionalnost, za druge so bih ta beh le zaprti nacionahsti, slovenski nazadnjaški buržuji... Rdekokdaj smo bih drug drugemu v tem medsebojnem obravnavanju, kar zadeva politično opredehtev, le komunisti, socialisti, socialdemokrati, liberalci, krščanski soci-alci, krščanski demokrah - v pluralnem političnem loku evropske tradicije, ali pa enostavno državljani (pripadniki skupnosh) in ljudje.
A to niso le neke zunanje idejne in ideološke opredelitve: ideologija (sistem načel) in idej kot vodilo za politično nastopanje) in ideje se prepletajo z različnimi življenjskimi izkušnjami in tudi iz njih rastejo. Tu so različne Človeške vezi, družinske in osebne poti (v moji generaciji smo med drugim večinoma »podedovali« tudi temeljne ideološke opredelitve svojih družin). Idejne in ideološke opredelitve rastejo iz različnega doživljanja svojega bih Slovenec, svojega družbenega in gospodarskega stanu, svojega napredovanja v družbi, osebnih ciljev in uspehov, svojih privilegijev in svojih podrejenosti, in svojega spola, svoje starosh, svojega bih državljan, svoje religioznosti, izobraževanja in še Česa. To pa niso majhne stvari, to ni neka ideološka obleka, ki si jo nadeneš in jo kdaj drugič slečeš ah zamenjaš. To je vse kaj večjega, Čemur je vredno posvehh in žrtvovati svoj čas, svoje energije, pogosto tudi svoje osebne ambicije ah trenutke svojega osebnega življenja.
Prav ta naša kulturna in družbena in osebna raznolikost se je v spopadu med tabori, kakor je potekal, marsikdaj izgubljala. V blokovskem spopadu se je pogosto vse poplitvilo, predvsem navzven, zapravili smo si mnoge možnosti in ustvarjalne sile. Zato vidim izhod prej v sprejemanju in ovrednotenju teh razlik, idejnih in drugih, v zavesti, da so te izkušnje in ta izročila za vso skupnost pomembne. Ne zavržimo teh raznolikosti. To, kar moramo zavreči, je nekaj drugega. Izvid se moramo iz blokovske logike. Ob razpadu blokovske delitve ne zamenjajmo dosedanjih dveh blokov z oblikovanjem enega (naj bo to v svetu, v Evropi ah v zamejstvu).
Tu ni bližnjic. Zavračam stališče, da sta bih ena in druga stran, zahodni in vzhodni blok, levica in desnica, tudi pri nas, kar enaki. Mislim pa, da ima vsaka stran svoje odgovomosh in danes dolžnost, da se sprašuje o sebi. Odgovomosh in vprašanja, ki se za politično preteklost in v sedanjosti postavljajo levici, se v zadnjih letih v javnosti pogosto obravnavajo. Tako v nastopih političnih nasprotnikov in drugaCemislečih kot v razmišljanjih skupin in posameznikov na levi. Tudi v zamejskem tisku ni bilo malo ocen in razmišljanj. Danes levica išče svojo novo idenhteto in vlogo.
Tish, M so od nas še starejši (hsh, ki so doživljali fašizem, narodnoosvobodilno vojno in prva povojna leta hladne vojne in kominforma in so soustvarjah to zgodovino) morajo povedah, kar vejo (če ne
javno, naj svoje spomine zaupajo zapisu ah posnetku, ki naj ostane kje shranjen). Vendar je moja generacija hsta, ki je odpovedala, ko je bila življenjsko poklicana, da odigra svojo vlogo: sprejeli smo dane okvire in jih vsaj v osnovi ohranjah, dokler je le šlo. Ta Cas nas tako postavlja pred nove težke preizkušnje, a ponuja nam tudi nove priložnosh. Izkušnje preteklih let nam bodo v tem iskanju dragocene, če jih ne bomo izrabljali za sedanje spopade in sedanja merjenja moči. Saj so tudi danes na koda velike stvari, in kaj bo iz tega, še malo ni jasno.
Marta IvaSiC
Še odmev na obletnico pariške pogodbe
K očitku gospe Brune Zorzini Spehč, da v razpravi o pariški mirovni pogodbi nismo sodelovali slovenski svetovalci Oljke, naj povem, da je takoj po njenem posegu spregovoril Dino Fonda in zdelo se mi je bolj pomembno, da je drugačno sliko kot večinski svetovalci o tem obdobju podal potomec istrskih beguncev. Sam sem o tem že spregovoril ob priložnosh resolucije večine, da se pokrajinska uprava prijavi k rimskemu procesu o žrtvah v kraških in istrskih breznih, kot prizadeta stranka.
Takrat sem spregovoril o nasilju, ki ga je med Slovenci izvajal fašizem, spomnil sem, da pa smo tukajšnji Slovenci 8. septembra 1943 reših pred zlo usodo na tisoče italijanskih vojakov. Zato sem zahteval, da se iz teksta resolucije umakneta besedi genocid in etnično čiščenje, in da se doda poziv mešani itahjan-sko-slovenski (in hkrati itahjansko-hrva-ški) komisiji, da sklene svoje delo, da se odprejo vsi še nedostopni arhivi (hsh od sv. stohce v Rimu in jugoslovanski v Beogradu). Da bi morala nato tržaška pokrajina v duhu politike miru poskrbeh, da se z izsledki dela omenjenih komisij seznanijo zlash mladi rodovi na vseh tržaških srednjih in višjih šolah in da se v resolucijo vrine poziv Sloveniji in Italiji, da po zgledu, ki sta ga dali Češka in Nemčija, potegneta Črto nad preteklostjo s spravno izjavo, oziroma z vsem tistim, kar spada zraven.
Torej, gospa Bruna Zorzini Špehe je samo nadaljevala temo, ki sem jo naCel z nujnostjo sprave med obema državama. Prav je, da je o tem spregovorila tudi ona, Čeprav z nekoliko zamude.
Vladimir Vremec
Odprto pismo predsedniku Glasbene matice
Spoštovani gospod Stoka!
Z zanimanjem sem prebral Vaše pismo v Primorskem dnevniku (12. 2. 97), a žal v Vašem pisanju nisem našel nobenega izčrpnega odgovora na vprašanja, ki sem jih nakazal v svojem Odprtem pismu slovenskim politikom. Začudilo pa me je, da pravnik uporablja besede kot so »podtikanje« in »natolcevanje«. Tako izrazoslovje bi prej pripisal kakemu glasbeniku: h so že po »službeni dolžnosh« nagnjeni k emohvnosh in jih kaj rado nekoliko čustveno zanese. Sicer pa je tako izrazoslovje v znamenju tradicije: svoje sodelovanje z Glasbeno maheo sem moral prekinih, ker me je takratni predsednik Glasbene mahce obdolžil obrekovanja. V bistvu seveda ni šlo za obrekovanje, pač pa za drugačne poglede na glasbene probleme; tako kot danes. Takrat mi ni bilo dano, da bi svoje poglede utemeljil; tudi danes za to ni prave volje. Ob branju Vašega pisma opažam, kako so si daleč najini interesi: Vam so pri srcu finančni problemi, meni glasbeni. Celo posamezne besede zadobijo Cisto drugačen pomen; na primer »svoboda«: naša glasbena šola je svobodna in pripravlja gojence za izpit na konservatoriju v italijanščini (glej pismo prof. Antonijeve in odgovor Glasbene mahce v Primorskem dnevniku) - naše državne šole niso svobodne in pripravljajo dijake za italijansko univerzo v slovenščini. (Živela nesvoboda!). O razUčnih pomenih besede »dirigent« raje ne bi pisal...
Z vso resnostjo pa se odzivam Vašemu vabilu, naj bom Glasbeni mahci v teh težkih Časih ob strani. A kako? Nisem dovolj premožen, da bi bil Glasbeni mahci mecen. Lahko bi pomagal s svojim delom: tako bi vsaj zd pouk flavte ne bilo treba iskah učnih moči, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Lahko bi pomagal s svojimi izkušnjami, a koliko Glasbena mahca ceni strokovnost je postalo jasno prav ob natečaju za mesto ravnatelja.
Lep pozdrav
Miloš Pahor
TRŽAŠKA POLITIKA / ZUPANOVA POTEZA V SREDIŠČU POZORNOSTI
POLITIKA / PO KONGRESU
Oljka: llly naj se premisli! Župan pa zahteva jamstva
Sinoči seja mestne skupščine - Odločitev nujno pred 5. marcem
Slovenska skupnost računa na pomoč novih mladih sil
Berdon: Nobene politične nezaupnice tržaškemu županu
Prizadevanje levosredinske koalicije, da prepreči dokončni odstop župana Riccarda Illyja, so vse bolj podobna boju proti Času. Zupan ima, kot znano, Cas do petega marca, da potrdi ali preklice odstop, v vsakem primeru pa bodo občinske volitve Sele jeseni. Notranje ministrstvo je namreč vCeraj določilo, da bodo spomladanske upravne volitve 27. aprila, tako da Trst zaradi časovnih zakonskih rokov pride na vrsto jeseni.
Zavezništvo Oljke je potrdilo zaupanje Illyju na včerajšnjem popoldanskem zasedanju pokrajinskega koordinacijskega odbora. Seje se je udeležil tudi senator Ful-vio Camerini, ki se je zvečer sreCal z županom ter ga seznanil s sklepi srečanja. O Illyjevem odstopu, ki se naprej odmeva tudi v vsedržavnih občilih, pa je tekla beseda na sinočnji seji občinskega sveta. Upravo je zastopal podžupan Roberto Damiani, ki v teh dneh polnopravno opravlja vse Zupanove funkcije. Damiani bo zastopal odbor tudi med proračunskim soočenjem.
Dopoldne so se z linjem sestali načelniki skupin leve sredine Gior-gio De Rosa (DSL), Luigi Russo (Ljudska stranka) in Ariella Pittoni (Zavezništvo za Trst). Zastopniki večinskega zavezništva so ga pozvali, naj preklice odstop in tudi mu potrdili vsestransko podporo v bližnji proračunski razpravi, od katere bo najbrž odvisno, Ce bo Illy ostal ali ne, na svojem mestu. Napove-
dali so tudi skupna stališča o regulacijskem načrtu, ki bo na dnevnem redu skupščine takoj po soočenju o finančnih dokumentih.
Illy je vzel na znanje podporo strank in svetovalcev leve sredine, do piCice pa je potrdil razloge, zaradi katerih je odstopil. Izpostavil je nelojalnost nekaterih svetovalcev večine, ki so pri nekaterih pomembnih sklepih potegnili z opozicijo ter Se enkrat ostro ožigosal dogajanja na Četrtkovi razburljivi seji, po kateri je odstopil. Illy pričakuje od svetovalcev zavezništva, ki ga je doslej podpiralo, nedvoumne signale, v nasprotnem primeru bo petega marca dokončno odsek
Zupan se je zatem
srečal s predstavnikom Zelene liste Paolom Evangelistijem. Slednji mu je potrdil podporo ter poudaril, da so zeleni vedno dosledno podpirali njegovo upravo, posebno ko je šlo za pomembna vprašanja za mestno skupnost. Nekaj trenj je vsekakor bilo, saj je Zelena lista pred meseci formalno izstopila iz Zavezništva za Trst ter ustanovila svojo samostojno svetovalsko skupino.
O županovem odstopu je tekla beseda tudi na seji »Odbora za možno avtonomijo Trsta«, ki je nastal prav na Illyjevo pobudo. Seje se je udeležil tudi pravni strokovnjak Sergio Bartole, ki bo o problemu avtonomije izdelal strokovno stališče.
SKP ponuja roko levosredinski večini, ki pa se mora nujno odpovedati lllyju
Illyjev odstop predstavlja ed-nistveno priložnost, da se levosredinska koalicija Oljke dokoC-no ogradi od sedanjega župana ter sklene politično in volilno zavezništvo s komunisti. Tega mnenja je Stranka komunistične prenove, ki je ta predlog utemeljila na sinočnji občinski seji, » kjer je ponudila levi sredini pomoč za odobritev proračuna za tekoče leto. A pod pogojem, da Oljka zapusti Illyja.
Pokrajinski tajnik SKP Jacopo Venier, ki je tudi strankin občinski svetovalec, je bil na dopoldanski novinarski konferenci zelo polemičen do Illyja. Očital mu je, da je bil izvoljen z glasovi leve sredine in komunistov, potem pa je sestavil desnosredinski od-
bor in vodil politiko, ki je zanemarjala probleme delavcev in šibkejših slojev. Oljka - je podčrtal Venier - ima sedaj edinstveno priložnost, da se iznebi Illyja in da, podobno kot na političnih volitvah, sklene zavezništvo s komunisti.
Venier je dal razumeti, da se SKP, ne glede na Illyja, že pripravlja na občinske volitve, na katerih se bo predstavila s svojim županskim kandidatom. Prve neuradne reakcije leve sredine na predloge Komunistične prenove so namreč zelo negativne, saj je Oljka, kot poročamo na drugem mestu, vCeraj znova potrdila popolno zaupanje županu. Pozitiven odgovor leve sredine bi vsekakor po mnenju deželne-
ga svetovalca SKP Fausta Mon-falcona ugodno vplival na odnose med Oljko in komunisti v deželni skupščini, kjer se bo prav danes pričela proračunska razprava.
Tajnik SKP Venier se v pismu, ki ga je poslal Demokratični stranki levice, Ljudski stranki, Zavezništvu za Trst, zelenim, PRI in Slovenski skupnosti, sklicuje na številne skupne bitke, ki jih je vodil z levo sredino za izboljšanje oziroma za spremembo sklepov Illyjeve uprave. Znotraj leve sredine - je poudaril Venier - pa je žal skoraj vedno prevladala podpora Zupanovi politiki, Čeprav ji bila le-ta prepogostoma v nasprotju s programskimi obvezami samega odbora.
Z izvolitvijo novega pokrajinskega sveta stranke se je v soboto zvečer na Pomorski postaji končal pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Na njem so tudi izvolili delegate za deželni kongres, ki bo v soboto in v nedeljo v kulturnem središču Lojzeta Bratuža v Gorici.
V	razpravi so delegati obravnavali številne aktualne probleme našega političnega in splošnega manjšinskega vsakdana. Zanimiv je bil v tem okviru poseg tržaškega občinskega svetovalca Andreja Berdona, ki je na usodni Četrtkovi seji mestne skupščine (skupaj s predstavnico DSL Ester Pacor in z dvema zelenima) po mnenju nekaterih spravil v težave Riccarda Illyja in celo povzročil njegov odstop. Berdon je skupno z omenjenimi svetovalci in s predstavniki opozicije podprl stahsce Jacopa Ve-niera (SKP), spričo katerega so bili elani odbora, ki niso občinski svetovalci, primorani zapustiti sejno dvorano.
Sosledica dogajanj je nato pokazala, da Berdo-nova poteza ni bistveno vplivala na Zupanov odstop. To ni bila nobena politična nezaupnica II-lyju - je na kongresu poudaril Berdon - ampak za tehnično odločitev o Cisto tehničnem vprašanju. SSk pričakuje, da bo župan Cimprej preklical odstop in da bo leva sredina skupno podprla pomembne sklepe pred naravnim iztekom mandata občinskega sveta.
V	novoizvoljenem pokrajinskem svetu SSk je nekaj novih mladih imen, na katerih stranka vlaga
veliko upanj in pričakovanj. V svet so bili izvoljeni: Peter MoCnik, Ivo Jev-nikar, Andrej Berdon, Martin in Marjan Brecelj, Alojz Tul, Sergij Petaros, Sergij Mahnič, Danilo in Marko Savron, Drago Stoka, Boris Slama, Josip Pečenko, Aljoša Vesel, Aleksander Furlan, Bogdan Kralj, Mario Maver, Marko Stoka, Srečko Gruden, Fulvia Premolin, Jože Skerk, Robert Petaros, Anton Gašpercic, Marko Udovič, Edvin Forde, Maja Lapornik, Sergij Pahor, An-tek in Mitja TerCon, Igor Švab ter Livio Valencie.
Pokrajinski svet bo izvolil tajništvo in tajnika. Na to mesto bo skoraj gotovo spet potrjen MoCnik. Nadzorni odbor sestavljajo: Mario Kralj, Zorko Harej in Peter Starc. Strankino razsodišče pa Laura Abrami, Franko Pisani in Tomaž Simcie.
Na kongresu so sprejeli politično resolucijo o 50-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe in o odprtih problemih Slovencev v Italiji. SSk poziva italijansko vlado in parlament, naj nemudoma poskrbita za odobritev pravičnega zaščitnega zakona za Slovence. Stranka obsoja vse oblike in pojave nestrpnosti, zlasti narodnostna, ter vse poskuse, direktne in indirektne, destabiliziranja mednarodnih odnosov v tem prostoru. SSk se nadalje zavzema za okrepitev mirnega in enakopravnega sožitja med italijanskim in slovenskim prebivalstvom, nadalje poziva vladi Italije in Slovenije, naj objavita in primerno ovrednotita delo dvostranske mešane komisije za zgodovinska vprašanja.
BOŽJE POLJE / HUDA PROMETNA NESREČA V NEDELJO PONOČI
ČRNA KRONIKA / FANT NAPADEL 85-LETNO ZENSKO
Z avtomobilom v zid: 4 mladi z Opčin v smrtni nevarnosti
Zelo verjetno je nesreči botrovala neprimerno visoka hitrost
Najprej jo je oropal in nato poskusil vdreti v stanovanje
Iz torbice ženske, ki si je zlomila roko in nogo, je piobral ključe stanovanja, kjer pa so ga čakali policisti
V nedeljo zvečer se je pri Božjem polju pripetila zelo huda prometna nesreča: štirje dvajsetletniki z OpCin so v smrtni nevarnosti in jim skušajo rešiti življenje v katinarski bolnišnici.
Bilo je v nedeljo zvečer ob 23.30, ko se je skupina štirih prijateljev pripeljala z avtomobilom vrste lancia y!0 po pokrajinski cesti iz Križa v smeri proti Proseku. Na ovinku pri Božjem polju je mladi voznik izgubil nadzor nad avtomobilom, ki je silovito trčil v obcestni zid. Kako silovito je bilo trčenje oz. kako neprimerno visoka je bila hitrost vozila dokazujejo nekaj desetin metrov dolgi Črni znaki zaviranja na asfaltu, kar priCa o neuspelem poskusu voznika, da bi zmanjšal hitrost na ovinku, ki pelje proti Proseku.
Pri Čelnem trčenju malega vozila v obcestni zid se je najhuje poškodovala 20-letna Manuela Budal iz Repentabrske ulice 40, ki so jo zaradi številnih udarcev v
glavo in drugih poškodb sprejeli v oddelek za oživljanje, kjer se zdravniki še niso izrekli, Ce bo sploh preživela. Ranjeni so tudi 19-letni Davide Budal in Ul. Fer-rovie 49, ki je sedel za volanom, 19-letni Daniele Brissi iz Narodne ulice 114 in 20-letni Igor Marussig iz UL Ferrovie 16, ki so vsi trije na zdravljenju v nevrokirurškem oddelku; tudi v njihovem primeru je prognoza pridržana zaradi poškodb in udarcev v glavo, vendar so glede slednjih zdravniki nekoliko bolj optimisti kot za usodo Manuele Budal.
Na kraj so prihiteli karabinjerji iz nabrezinske postaje, reševalci službe 118 z veC rešilnimi avtomobili in gasilci. Karabinjerji še niso zaključili preiskave, da bi dokončno ugotovili razloge nesreče, ki ji je najbolj verjetno botrovala visoka hitrost. Kaže, da so mladi prijatelji z OpCin šli na večerno zabavo v nek lokal pri Nabrežini.
Že spet metanje kamenja z nadvoza
V nedeljo zvečer so spet zabeležili primer nevarnega metanja kamenja z nadovza. Po primeru, ki se je dogodil prejšnji mesec na avtocestnem nadvozu pri Božjem polju, se je tokratnji primer dogodil pri Slivami.
Bilo je v nedeljo zvečer ob 20.15, ko se je Vincenzo Lavarra iz kraja S. canzian dTsonzo peljal po avtocesti pod nadvozom pri Stivanu, in je njegov avtomobil vrste peugeot 205 zadelo veC kamnov, ki so poškodovali pločevino pokrova motorja in vetrobran. Lavamju je uspelo, da ni izgubil nadzora nad vozilom, in se je takoj odpeljal do Tržiča, kjer je prijavil dogodek na tamkajšnjem komisarjatu javne varnosti. Agenti so pregledali nadovoz in bližnjo okolico, po metalcih kamenja pa ni bilo veC sledu. O zadevi vodi preiskavo devinski komisarjat.
Oropal je priletno žensko, jo pri tem težko ranil in pobegnil, vendar se je uštel, ker je z ukradenimi ključi poskusil vlomiti v stanovanje žrtve, kjer pa so ga Čakali policisti in ga aretirali.
Gre za 19-letnega Mi-cheleja Kraljeviča iz Stare Istrske ulice 116, ki je v nedeljo v Ul. Pondares ob 15.45 napadel 85-let-no Nerino Pradelli: porinil jo je med parkirane avtomobile in jo zbil na tla, pri čemer si je ženska zlomila nadlahtnico in stegnenico. Iz rok ji je strgal torbico in pobegnil. Policisti so ugotovili, da je v torbici Pradel-lijeve bilo samo nekaj tisoč lir, osebni dokumenti in ključi stanovanja v Ul. Baiamonti 93. Zato so se odpravili v Ul.
Baiamonti in se poskrili na stopnišču. Niso Čakali dolgo Časa: najprej je pozvonil s ceste, nato se je Kraljevič oprezno povzpel po stopnišču do vhodnih vrat stanovanja in jih pričel odpirati s ključi, ki jih je pobral iz ukradene torbice. Tedaj so agenti stopili na plan in ga aretirali.
Fant, ki je sicer že imel opravka s policijo zaradi tatvin, je priznal, da je oropal žensko, in so ga zaprli v koronejski zapor z obtožbo ropa in osebnih poškodb.
Pri Devinu
povozili kobilo
V nedeljo popoldne se je na glavni cesti pri Devinu pripetila neobičajna prometna nesreča, žrtev katere je bila pol-
nokrvna angleška kobila. Ko je 30-letni Alessan-dro Smeraldi iz Ul. Pittoni 2 peljal svojo kobilo proti prikolici, se je žival, ki se je verjetno prestrašila prometa, nenadoma pričela vzpenjati in pobegnila. Ravno tedaj je pripeljal iz tržiske smeri 73-letni Edoardo Bossi iz Milj, ki ni utegnil pravočasno zavreti svojega renaulta 5. Kobila se je spet vzpela, s prednjimi kopiti je predrla vetrobran, z vratom pa moCno treščila v pločevino strehe, da ji je poškodovalo vretena. Na sreCo pa se voznik ni poškodoval.
Na kraj je prihitel veterinar, ki je ugotovil, da za ranjeno žival ni veC pomoči in ji je vbrizgnil smrtno dozo.

rSINDIKAT / VČERAJ SKUPŠČINA USLUŽBENCEV-]
Posredovanje Dežele za Stock
Na jutrišnjem srečanju o 111 odpustih tudi predstavniki lastništva iz Nemčije
Jutri bo na deželnem odbomištvu za industrijo srečanje o usodi Stocka oz. o odpustu 111 uslužbencev. Z odbornikom Gianfrancom Morettonom se bodo srečali sindikalni zastopniki, Stockovi upravitelji in predvsem - in to bo prvič - predstavniki nemške multinacionalke Eckes, ki je pred Časom kupila tržaško likersko industrijo.
Včeraj dopoldne se je v rojanskem sedežu Stocka odvila skupščina, na kateri so predstavniki sindikatov poročali o zadnjem srečanju na Združenju industrijcev. Soočanje ni bilo nic kaj pozitivno, so povedali sin-dikalisti, saj je celo grozilo, da se bodo brez nadaljnega razšli in da bo spor prerasel v ostro sindikalno konfrontacijo. Lastništvo Stocka ne namerava odstopiti od 111 odslovilnih pisem, ki jih je naslovilo na dosedanje uslužbence, zagotavlja investicijo kakih 40 milijard lir za rekapitalizacijo podjetja ter za posodobitev proizvodnje, ki naj bi se omejila v prihodnje samo na žganje iz tropin, vodko z okusom po sadju in limonin liker.
Glede zaposlitve so predstavniki Stocka vztrajali na zmanjšanju osebja za 111 enot, pristali pa naj bi na naknadno sodelovanje 20 članov zunanje zadruge, kar je po mnenju sidnikatov nesprejemljivo ob istočasnem postavljanju na cesto dosedanjih uslužbencev.
Sindikalno srečanje
o tržaškem pristanišču
Včeraj se je odvilo srečanje vsedržavnega združenja organizacij pri-stanišCnikov, vodstva tržaške organizacije pristaniških delavcev ter vse-drežavnega in pokrajinskega sindikata pristanišCnikov Cgil. Ugotovili so, da v tržaški luki ne izvajajo določil novega zakona tako, kot bi bilo najbolj primerno; še zlasti kritični so bili do vodstva pristaniške ustanove in v prvi vrsti do predsednika Lacalamite, ki naj ne bi spoštoval določil reforme v zvezi z avtorizacijami za delovanje v pristanišču. Zaradi tega bodo omenjene organizacije prostestirale pri pristojnem ministrstvu.
NEDELJSKA PREŠERNOVA PROSLAVA V BOLJUNCU
Vpogled v kulturno delo breških društev in skupin
Pester kulturni program - Govor Bojana Brezigarja
Posnetek z nedeljske Prešernove proslave v Boljuncu (foto KROMA)
NOVICE
Lista za Trst o Kraškem parku
Po mnenju Liste za Trst Kraška gorska skupnost nikakor ni primerna, da bi upravljala Kraški park. Kot je večkrat izjavni deželni svetovalec Gambassi-ni, je KGS v rokah levice in pripadnikov slovenske etnije, isti pa tudi vodijo kraške okoliške občine, ki so krive za osiromašenje okolja. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Gambašsini povedal, da bodo tako v pokrajinskem kot v občinskem svetu predložili zahtevo, da bi Kraški park upravljala »višja ustanova«. Ustanovni člani tega telesa pa bi morali biti goriška in tržaška pokrajinska uprava, tržaška univerza in padriški raziskovalni center. Dokument bi obvezoval tržaški pokrajinski in občinski odbor, da bi podprla zahtevo Lpt.
Danes spet stavka poštarjev
Sindikalne organizacije Cgil, Cisl in Uil so za danes napovedale stavko poštarjev na krajevni ravni, in sicer za prvi dve uri vsake delovne izmene. Stavko bodo nato ponovili še 26. februarja in 6. marca. Vodstvo tržaške podružnice Vsedržavne poštne ustanove je ob današnji stavki uvedla posebno službo na osrednjem poštnem uradu na Trgu Vittorio Veneto: tu bodo sprejemali priporočeno in zavarovano pošto med 8.15 in 10.15 ter med 13.40 in 15.40, brzojavke pa med 8.15 in 10.15 ter med 13.50 in 15.50. Diktiranje brzojavk za Italijo in tujino je vsekakor možno po telefonu, štev. 186.
Yad Vashem pisal zavarovalnici Generali
Izraelska organizacija Yad Vashem za počastitev spomina 6 milijonov židovskih žrtev holokavska je pisala vodstvu zavarovalnice Assicurazioni Generali in zaprosila za sezname predvojnih zavarovancev v Srednji Evropi, med katerimi je bilo veliko Zidov, ki so jih pokončali v nacističnih taboriščih. V zgodovinskem arhivu tržaške zavarovalnice je na stotisoče dokumentov, ki bi lahko organizaciji Yad Vashem omogočili, da sestavi natančnejšo sliko holokavsta zidovskega naroda.
Na Opčinah o Ekvadoru
Danes ob 20. uri nas bo v Prosvetnem domu Lojze Abram z besedo in diapozitivi popeljal v deželo značilnih plaščev (pončev) in klobukov (sombrerov) Ekvador. Dežela je izredno hribovita z vrhovi vulkanskega izvora, ki presegajo višino 5.000 metrov. Je dežela polna naravnih lepot in znamenitosti pa tudi mešanica narodov in starih kmečkih kultur in običajev, še vedno dobro ohranjenih. Za vse današnje poslušalce se obeta izredno zanimiv večer.
V Podlonjerju o reformah
Krožek SKP 1. maj priredi v petek, 21. februarja v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 4) javno skupščino ta temo »Kakšni republiki naproti? Dvodomna komisija in reforme«. Uvodno poročilo o tej zelo aktualni temi bo imel deželni svetovalec Fausto MonMcon.
LEPA PREŠERNOVA PROSLAVA V DOMAČEM DRUŠTVU
Na Kolonkovcu stare pesmi iz Brkinov
Nastopila je skupina iz Hrušice pri Obrovem - Društvo bo letos slavilo 20-letnico delovanja
ti. Gre resnično za stare pesmi, ki so jih naši predniki tega območja peli pred več stoletji.
Vsem se je, v imenu društa najprej zahvalila Jolanda Gustinčič, ki je, med drugim spomnila navzoče, da bo domače društvo letos slavilo 20-letnico svojega delovanja in da je torej potrebno »pljuniti v roke«, da bo vse nared za to proslavo.
V italijanščini se je pridnim pevcem zahvalil predsednik društva Ser-gio Zampieri; nato pa se je razvila prijetna družabnost, pri kateri so se gostom pridružili har-monikaš David Danieli
Kd Rovte-Kolonkovec izvajalcih, razlikovala od Hrušice pri Obrovem v in seveda tudi domači je priredilo v soboto drugih.	Brkinih. Tu so se že pred pevci. Proslava je bila res
zvečer svojim članom le- Društvo je prišlo nam- časom zbrali moški in zelo lepa, predvsem pa po in uspelo Prešernovo reč, s pomočjo ZSKD, v fantje, začeli zbirati stare zanimiva, proslavo, ki se je, vsaj po stik s pevsko skupino iz pesmi in jih nato tudi p e-	Neva Lukeš
Prireditev, s katero je dolinska občinska uprava počastila dan slovenske kulture, bi lahko označili za pestro, prijetno in glede izbire govorniških posegov globoko zanimivo. V nedeljo popoldan so se namreč na odra občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu zvrstili zbori v različnih glasovnih zasedbah, pihalni orkester, mlada in obetavna pianistka in prav tako mladi recitatorji, ki so oblikovali prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Na pobudo občinskih upraviteljev je prireditev v zamisli in organizaciji uresničilo KD Valentin Vodnik iz Doline.
S svojmi nastopi so mačkoljanski MePZ Prim-rosko, dolinski DPZ Valentin Vodnik, MoPZ Fran Venturini od Domja, Pihalni orkester Breg iz Doline in pianistka Tatjana Jercog ustvarili prijazno podobo kulturnega utripa, ki živi v breških vaseh. Pesem in glasbo so popestrili še štirje recitatorji. Suzi Bandi, Niko Tul, Mairim Cheber in Boštjan Romano, ki so pod mentorstvom Nerine Švab podali izbor poezij Franceta Prešerna. Ce je po eni strani prireditev počastila delo našega velikega Pesnika, je bilo nedeljsko srečanje tudi priložnost, ki je ponudila vpogled v kulturno udejstvovanje breških društev in skupin.
Ob pozdravu odbornika za kulturo Alda Stefančiča je priložnostni govor podal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, ki je v razmišljanjih o pomembnosti kulturnega dela poudaril predvsem vlogo človeka, ki je v tej prehodni in težavni dobi našega manjšinskega življenja znal izbrati lastno in dostojanstveno pot uveljavljanja mimo idejnih tokov. Slednji namreč lahko utesnjujoče prevladajo nad človekom in ga omejujejo v pomembnem prizadevanju za zdravo družbeno rast. (dam)
DREVI V GREGORČIČEVI
Bivši »sagovci« gostje Slovenskega kluba
Večer, na katerem so pred natančno dvema tednoma bivša »sagov-ci« predstavili takorekoč sporno gledališko besedilo Pappen story, je izzval kar živahne odzive iz raznih sredin. Kot v dvorani Prosvetnega doma obljubljeno pa se razprava okrog »satire«, njene prisotnosti in sprejemanja v naši zamejski družbi sedaj nadaljuje. 'Nocoj ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani na vrsti srečanje, na katerem bivši »sagovci« spet ponujajo možnost in priložnost, da se razčistijo mnoga še odprta in kakorkoli nerešena vprašanja v zvezi z odnosom, Iti naj bi ga imela naša družbena stvarnost do satirične obravnave problemov.
Poleg drugega je v tem času stopilo v ospredje 20 vprašanj, ki jih je skupina mladih postavila tistim, ki so se oziroma se predstavljajo za vodilne v manjšinskem krogu. Zato se je pobudnikom openskega večera zdelo kar primemo, da napoči čas, ko se o teh žgočih temah pogovorijo okrog razpravne mize, ki jo nekako ponuja okrilje Slovenskega kluba. Gostje (in obenem glavni pobudniki) večera bodo seveda Boris Kobal, Bogomila Kravos, Segej in Ivan Verč.
O vzrokih za nastanek spornega teksta, o diskusijah o njem med člani SAG, pa bodo pripravili drugo srečanje ob knjižni izdaji same Pappen stoiy. (dam)
ROSSETTI
Dva koncerta Lucia Dalle
Tudi v Trstu je bil koncert Lucia Dalle takoj razprodan, zato se je organizator, Stalno gledališče FJk, zavzel, da bi trenutno spet izredno priljubljeni kantavtor nastopil dvakrat. Uspelo mu je, in tako bo v okviru svoje precej dolge italijanske turneje, ki se je začela izredno uspešno, Lucio Dalla v gledališču Rossetti nastopil v soboto, 15. marca, zvečer, kot je bilo prvotno dogovorjeno, in še v nedeljo, 16. marca, popoldne z začetkom ob 17. uri. Dal-lova koncerta sodita v iz-venabonmajsko ponudbo Stalnega gledališča, vstopnice - samo za nedeljski nastop - pa je mogoče kupiti pri blagajni Ros-settija ali pa v osrednji blagajni v Gallerii Protti.
MIELA / DREVI
Zgodovinska Rana
Zaključuje se »študentski« gledališki niz
Drevi se v gledališču Mi el a zaključuje prvi, »Študentski«, niz gledaliških prepletanj, ki sta jih organizirala Študentska organizacija Co.Ra.Su in zadruga Bonawentura. Kot tretja se bo tržaškemu občinstvu, ki se je na pobudo odzval nepričakovano številno in navdušeno, predstavila skupina Rifles-si- Teatri di vita iz Bologne s predstavo Ferita (Rana, na sliki prizor iz tega dela). Podnaslov predstave, za katero je poskrbel (tekstovno in režijsko) Andrea Adriatico, razkriva vsebino: Pogled na ljudi, Posvečeno Adolfu Hitlerju. Delo je namenjeno predvsem mladim, ki - ne samo po lastni krivdi - izgubljajo zgodovinski spomin, predstava pa Zeli razkriti svet, ki se utaplja v pozabi na
zgodovino.
Gledahška prepletanja v Mieli se bodo po »študentskem« uvodu nadaljevala, v drugem delu pa se je pobudnikom pridružilo gle-dalisče La Contrada
n©wiMiro sm« ®LEi^yi@i
Mary Chase
WAmmn
Gostovanje PDG - Nova Gorica
Jutri, 19. t. m., ob 20.30 RED D v Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 RED E
SLOVENSKI KLUB
KO SATIRA OBMOLKNE aii 20 LET VPRAŠANJ BREZ ODGOVOROV
Na današnjem veCeru, 18. februarja 1997 ob 20.30 v
Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20 si želijo B. Kobal, B. Kravos, I. Vere in S. Vere razpravljati o nerešenih problemih z vsemi soustvarjalci nase skupnosti, posebej pa z mladinci, ki si ta vprašanja zastavljajo.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
18.	februarja 1997
FLAVIJAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 10.22 - Luna vzide ob 14.30 in zatone ob 4.40.
Jutri, SREDA,
19.	februarja 1997
KONRAD
VREME VČERAJ OB 12, URI: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1026,6 mb narašča, veter 14 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovan-ni Torelli, Lisa Luis, Elisa Bruno, Francesca Sasso, Francesco Milocchi.
UMRLI SO: 74-letna Alda Gerin, 73-letna Neri-na Krizmancic, 96-letna Giuseppina Cosina, 87-letna Angela Politi, 81-letni Bruno Davia, 88-let-na Lina Paliaga, 83-letna Miranda Casaccia, 89-let-ni Narciso Pecorari, 86-letni Nicolo Angelini, 75-letna Maria Marc, 85-letni Gino Rigo, 75-letna Mar-cellina Nadig, 92-letna Orsola Novak, 100-letna Carla Ritschel, 65-letna Giustina Rasku, 82-letna Palmira Palmisano, 82-letna Rosa Crasso, 82-let-ni Tullio Bontempo, 95-letna lolanda Bontempo, 95-letna lolanda Ponis,
84-	letni Uberto Bodnar,
85-	letni Fulvio Cernigoi, 76-letna Irmina Sori, 87-letni Antonio Colussi, 82-letna Giovanna lurkic, 81-letni Attilio Giovannini, 76-letna Anna Fabiani, 44-letni Giuseppe Bur-ghesu, 90-letni Eugenio Pinzin.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 17. do SOBOTE, 22. februarja 1997
Normalen .urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 (Zavije - tel. 232253). ZGONIK - (tel. 229373)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev, trg 8, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK - (tel. 229373)
-	samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.45,
18.35, 20.25, 22.15 »L’uo-mo d’acqua dolce« r.-i. Antonio Albanese.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 17.30, 19.45, 22.00 »La seduzione del male«.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.10, 22.15 »Dragonheart«, i. Dennis Quaid.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.15, 22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie MacDovvell, VVilliam Hurt.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Star Trek, primo contatto«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05,	22.15
»Blood VVine«, i. Jack Ni-cholson, Michael Caine.
NAZIONALE 4 - 15.50, 17.55,	20.05,	22.30
»L’amore ha dne facce«, i. Barbra Streisand, Jeff Bridges.
MIGNON - 16.00 -
19.00	»Luana, la porco-na«, porn., pepovedan mladini pod 18. letom;
20.30,	22.30 »Nirvana«, i. Christopher Lamben, Diego Abatantuono.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »Tutti dicono I love you«.
ALCIONE - Samo danes: 17.00, 19.30, 22.00 »Independence Day«, v originalni verziji v angleškem jeziku. Jutri:
18.00,	20.00, 22.00 »»Shi-ne«, r. Scott Hicks.
LUMIERE -	17.00,
18.40, 20.20, 22.00 »Una cena quasi perfetta«, i. Gameron Diaz.
M PRIREDITVE
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja ob 30. jubilejnih zimskih Športnih igrah prikaz vratolomnega spusta S SNOVVBOARDOM Z GASHERBRUMA, ki bo v Četrtek, 20. februarja, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30. Drzno spuščanje bo v sliki in besedi opisal Marko Car.
KD LIPA vabi v Četrtek,
20.	t.m., ob 20.30, v Ba-zovski dom na predavanje z diapozitivi Katja Kjuder »TIBET PO DEŽELI VEČNIH ROMARJEV«. Vabljeni!
PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec vabi v petek 21.
t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt, na proslavo Dneva slovenske kulture. Sodelujejo otroška dramska skupina Jože Rapotec iz Prebenega z igrico »Cepiča sreče«, režija Suzi Bandi in MePZ Skala iz Gropade, dirigent Anastazija Puric.
SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na proslavo Dneva slovenske kulture v petek, 21. februarja 1997 ob 20.30 v Kulturni dom v Ricmanjih. Sodelujejo otroci vrtca iz Ric-manj, uCenci 4. in 5. razreda COS Ivan Trinko Zamejski ter otroška dramska skupina KD Kraški Dom iz Repna z igrico Tačkova sreča.
KD FRAN VENTURINI priredi predstavitev nove kasete »Frajtoner’ca in orglice«, ki jo je posnel Denis No vato s Prijatelji. Nastopali bodo Vesele Štajerke, Trio Venturini, Vanka in Tonca, Plesni pari TFS Stu ledi ter Čarodej Vikj. Prireditev bo v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu, v soboto 22. februarja ob 20. uri. Vstop prost.
SKD PRIMOREC
Trebče vabi na ogled diplomske predstave Jeana Anouliha »ORKESTER«, v izvedbi Četrtega letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah.
»O ISTRSKI SLOVENSKI DOM . . .'«	(A.
Kocjančič), prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopata dramska skupina PD MaCkolje in MePZ Primorsko. Priložnostno-misel bo podala kulturna delavka Leda Dobrinja. Prireditev bo v nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah. Vabljeni!
E3 ČESTITKE
V	Zabrežcu slavita nuna DINA in pranono MARIO rojstni dan. Da bi bila zdrava in srečna jima želita Aleksija in Melina.
Danes MERI si na svoj življenjski vrh dospela. Z željo, da bi čim dlje srečna in zdrava ostala ter v prijetni družbi se veselila, ti voščijo Ozbičevi in Pisanijevi.
V	Logu slavi danes rojstni dan naSa draga BRUNA. Mnogo zdravja in sreče ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Ponosne smo, da je med nami Prešernova nagrajenka KRISTINA. Čestitamo. Trebenske sodelavke.
B	IZLETI
SK DEVIN priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falca-de. Nadaljuje se tudi teCaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 291604.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi dne 23. februarja 1997 izlet na sneg - Monte Elmo. Za informacije lahko telefonirate v večernih urah na St. 291476.
SK BRDINA priredi smučarski izlet v Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisnine na sedežu 24. februarja ter 26. februarja od 19. do 21.
ure ali telefonsko na št. 212859 ali 213905.
KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v nedeljo 9. marca, ob prazniku žena izlet v Brda. Dopoldne ogled goriškega gradu. Kosilo v Dolenji, popoldne ples, zveCer zakuska. Cena izleta 60.000 lir. Vpisuje M. Turel tel. št. 220266. Odhod izpred spomenika ob 8.15.
H ŽOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRR-SAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do
17.30.
□ OBVESTILA
MPZ VIŠAVA s Ferlu-gov se najiskrenejše zahvaljuje vsem sodelavcem in darovalcem ob pustovanju.
KD FRAN VENTURINI
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnjega pustovanja.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - danes, 18. t. m., ob 20. uri nas bo Alojz Abram s sliko in besedo popeljal.po deželi južne Amerike Ekvadorju
-	narava pradavnine. Toplo vabljeni!
KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ in TOVARIŠI
-	Prosvetni dom, v Četrtek 20. februarja 1997 ob 20. uri srečanje na temo: ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK- katere so njene pristojnosti: kaj pomeni biti elan zadruge, katere so odgovornosti Članov... Tem in podobnim vprašanjem bosta odgovarjala B. BREZIGAR, odgovorni urednik PD in BORIS KURET, predsednik DZP-PRAE. Vabimo vse, ki se zavzemate za obstoj Primorskega dnevnika.
SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. deželni kongres v soboto, 22. februarja, z začetkom ob 16.30, in v nedeljo 23. februarja, z začetkom ob
9.30,	v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, Drevored XX. septembra 85. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3), vabi v soboto, 22. t.m., na večer z naslovom »KUBA - MED MITOM IN REALNOSTJO«. Vtise potovanja po srednjeameriški državi bosta s pomočjo videoposnetka prikazala Francesca Simoni in Matej SusiC. Začetek ob 18.30.
SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat teden-
sko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata v petek, 21. t. m., na sedežu Sirene večer z videofilmom. Prof. Pino Rudež bo prikazal LEPOTE IN ZANIMIVOSTI KITAJSKE. Začetek ob 20.30
KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do
15.30,	v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oCi videli, kaj je in Čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20	- tel.
040/635262).
SKD GRAD vabi v društvene prostore v Banih na razstavo slikarja Luciana Plehana. Urnik razstave je naslednji: v petek 21. in v soboto 22. t. m., od 17. do 20. ure, v nedeljo 23. t. m., od 16. do 20. ure.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in nas zabavljal znani slov. pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na št. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
V DOLINI je Aldo Strain ponovno odprl trafiko.
26-LETNA KNJIGOVODJA z večletnimi izkušnjami v komercialnem oddelku v uvozno-izvoznem sektorju, z znanjem italijanjšCine, srbohrvaščine in angleščine in dobrim obvladanjem PC-ja - program Windows išče zaposlitev kot uradnica ali tajnica. Tel. 040/208667.
POHIŠTVO KORŠIČ prodaja štedilnike na drva vseh mer po zelo ugodni ceni. Ul. S. Cilino 38, tel. 54390
OPEL CORSA 1200,
letnik ’89, edini lastnik, berlina, karoserija metali-zirana, v odličnem stanju, električne šipe, centralizirano zapiranje vrat, prodam za 3 miljone lir. Telefonirati na št. 040/943388. Na razpolago po 15. marcu.
PRODAM dobro ohranjene sedeže Golfa, uporabni tudi za Passat. Telefonirati na st. 040/291053.
PRODAM ALFETTO 200, letnik ’85. Tel. 228547
NUDIM LEKCIJE iz
matematike, fizike in tehničnega risanja za nižje srednje šole in bienij višjih šol po 20.000 lir na uro. Tel. št. 040/212060 v jutranjih urah.
PIVNICA III. GENE-RAZIONE BOLJUNEC - V petek, 21. t.m. vas bodo zabavali Nova Sintesi, v petek, 28. t.m., pa bo na sporedu karaoke v sodelovanju z ansamblom Eufo-ria.
SIMPATIČNEGA PSIČKA, Crnobelega, manjše postave, smo našli v soboto 1. t. m. na cesti za Repentabor. Ker imamo že dva psa, tega ne moremo obdržati. Kdor ga hoče rešiti občinskega zavetišča za pse naj klice na tel. št. 415672.
DOMAČI kravji sir (mlad) lahko naročite na tel. št. 0038666/87166, vsak dan, od 20. ure do
21.30.
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira Švara (Trnoca 14). Ob torkih in sredah zaprto.
PRI BIBCU v Križu odprto v Četrtkih, petkih in sobotah.
DREJCE FERFOLJA je
odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi do-maC prigrizek ter toči belo in Črno vino. Odprto vsak dan razen torka.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46 toči belo in Črno vino.
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči Črno in belo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Igor Grgič na PadriCah 193. Vabljeni!
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRISPEVKI
Ob 6. obletnici smrti Ivana Bana daruje žena Marcela s sinovi 100.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
Ob 6. obletnici smrti Ivana Bana darujeta sestri Marija in Anica z družinama 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
Za Marjanov rojstni dan daruje žena Neva v njegov spomin 100.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Matijo Burolo, Darka Smotlaka, Romana Ljubica in ob 20. obletnici smrti Ivanke Grgič daruje družina Grgič (Bazovica) 100.000 lir za Primorski dnevnik.
Včeraj bi praznoval 70 let Gigi Bogateč. Spominjajo se ga žena Lidija ter otroci z družinami in darujejo 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Na družabnosti KD France Prešeren za vse, ki so sodelovali za uspeh pustnih plesov v Boljuncu je bilo zbranih 400.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	nemškem taborišču je 20. februarja 1945 umrl Edvard Gorup. Z ljubeznijo se ga spominjata sin DinCi in hčerka Dorica z družinama in darujeta
200.000	lir za bivše deportirance ANED in
200.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Ginota Coceani darujeta Mario in Sonja 80.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Alojzijo Rebula daruje mož Bruno
100.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Kavčič Draga daruje
15.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
V	spomin na Milka Puntarja daruje Stana Buda 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob poravnavi Članarine VZPI-ANPI daruje Slavka Ban 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Pino Gla-vina daruje Vida Grgič
30.000	lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju.
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 16. februarja zapustila naša draga mama, nona, pra-nona in teta
Marija Fonda vd. Križmančič
(ZEPENSCEVA)
Pogreb drage pokojne bo v četrtek, 20. februarja, ob 12. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v bazovsko cerkev.
Žalujoči sin Vinko z ženo Lidio, hči Marija z možem Andrejem, vnuka Edi in Darko z družino, pravnuka Maja in Martin, nečakinja Marija
ter drugo sorodstvo.
Bazovica,
18. februarja 1997
t
Po sedmih mesecih za mojim očetom, me je nenadoma zapustila še mama
Maria Marc vd. Cerovaz
Pogreb bo v Četrtek, 20. februarja, ob 13. uri, v Ul. Costalunga.
Vnaprej se zahvaljujem vsem, ki se je bodo spomnili ali, ki bodo v njen spomin darovali v dobrodelne namene.
Žalostno vest sporoča hčerka Mirna
Trst, 18. februarja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi drage mame izrekajo Mirni iskreno sožalje
Bojana, Breda, Franka in Vera
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Rosa Crasso vd. Jurada
Pogreb bo jutri, 19. februarja, ob 10. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt.
Žalujoči sin Silvano, hčerka Daniela, vnuk Giorgio s Silvio, sestra Maria in drugi sorodniki.
Boršt, 18. februarja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Člani društva in pevski zbor PD Kolonkovec izrekajo iskreno sožalje hčerki Luciani ob izgubi očeta.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
PODGORA / SPOMINSKA SLOVESNOST OB 60-LETNICI SMRTI
Bratuž: Nedolžna žrtev
etničnega čiščenja
Po svečani maši recital z zboroma Podgora in Akord
Najbolj ganljiv trenutek je bil malo pred koncem nedeljske slovesnosti ob 60-letnici smrti Lojzeta Bratuža, ko so pevci moške skupine Akord in-tonirali pesem Kraguljcki, isto, ki so jo pred šestdesetimi leti podgorski pevci zapeli svojemu dirigentu v slovo, ko je njegovo življenje počasi a neizbežno ugašalo. Misel vseh številnih navzočih je takrat šla na človeka,»nedolžno žrtev«, ki je z nepopisnimi mukami in življenjem plačal svojo predanost slovenski pesmi in besedi a tudi svojo pokončnost v kljubovanju mračnjaškega nasilja fašističnega režima.
Bratuž je umrl 16. februarja 1937, dan preden bi dopolnil 35 let, za posledicami zastrupitve z motornim oljem, ki mu ga je fašistična škvadra vlila v grlo, da bi s krutim simbolizmom v njem zatrla slovensko pesem, ki je niso mogli utišati drugaCe.
V Podgori so se ga spomnili na pobudo PD Podgora in Zveze slovenske katoliške prosvete s slovesno mašo, ki jo je daroval msgr Kazimir Humar (so-maševali so še Marjan MarkežiC, Alfredo Ughi in Firmino Tadič) in recitalom Lojze Bratuž, nedolžna žrtev. Recital so ob orgelski spremljavi Dalie Vodice izvajali mešani pevski zbor Podgora, ki je pel tudi med mašo, in moška pevska skupina Akord, oba pod vodstvom dirigenta Mirka Špacapana, in skupina recitatorjev, ki jih je za nastop pripravila Lidija Jarc. Pesmi, večinoma na glasbo Lojzeta Bratuža in z besedili njegove žene, pesnice Ljubke Šorli, so se prepletale z verzi in odlomki o Bratuževem kulturnem in glasbenem delu predvsem pa o njegovem tragičnem koncu, ker je bil v napoto fašističnemu naCrtu “etničnega čiščenja”.
Občuteni slovesnosti je
sledila nabito polna cerkev. Med številnimi domačini slovenske in italijanske narodnosti in ob Bratuževih otrocih, profesorjih Andreju in Lojzki, so komemoraciji sledili tudi sen. Darko Bratina, občinska odbor-
nica Giovanna Paolini v zastopstvu goriške občine, konzul Republike Slovenije Tomaž Pavšič, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi, predsednik VZPI Silvino Poletto in drugi.
Ob koncu kulturnega programa sta nekaj priložnostih misli izrekla msgr Humar, ki se je Bratuža spomnil kot svojega profesorja petja v gimnaziji, nato pa posvaril pred nevarnostjo totalitarnih ideologij »ki človeka odtujujejo od Boga in sočloveka«, ter konzul Pavšič, ki je podčrtal, da se Slovenija spominja in Časti Lojzeta Bratuža, nikomur nevarnega vzgojitelja in kulturnika, ki je dal življenje iz ljubezni do svojega naroda.
Na slikah (foto Biunba-ca): Bratuževa sin in hči med občinstvom na nedeljski komemoraciji (zgoraj), zbor Podgora in recitatorji
KULTURNI DOM
Večer ob SMetnici mirovne pogodbe
Pobudniki so člani združenj borcev
V Kulturnem domu bo jutri, 19. februarja, ob 18. uri spominski večer ob 50-letnici podpisa Pariške mirovne pogodbe. Spomnili se bodo tudi 60-letnice smrti Lojzeta Bratuža. Prireditev pripravljajo borčevske in antifašistične organizacije ANPI, ANED, AVI* ANPPIA v sodelovanju s Kulturnim domom. Na prireditvi bodo sodelovali trije pevski zbori (zbor Salvador iz Ronk, Skala iz Gabrij in zbor goriških upokojencev) ter ansambel Zuf de žur. Udeležence bodo pozdravili Milovan Bressan, Mario Merni in Silvino Poletto v imenu organizatorjev, spregovorili pa bodo še Mirko Primožič, Duilia Bernes, Vincenzo Marini, Vid Primožič in Silvano Bacicchi.
S pobudo želijo prireditelji prispevati k nadaljnjemu utrjevanju miru in prijateljstva ob meji. Italija je po vojni imela drugačno vlogo od tiste, ki so jo zavezniki prisodili poraženim silam. Zavezniki so upoštevali, da je po 8. septembru 1943 pristopila v zavezniško koalicijo in da je odporništvo odigralo pomembno vlogo.
Podpis mirovne pogodbe je za te kraje in posebej za Gorico pomenil tudi začetek številnih tragičnih dogodkov, ki pa jih je Gorica znala uspešno presegati in ustvariti ozračje zaupanja in sodelovanja ob meji. V tem duhu naj bi izzvenela jutrišnja prireditev, na katero organizatorji posebej vabijo tudi predstavnike krajevnih uprav.
GORICA / EZULSKO SREČANJE
Med nostalgijo in predvolilno demagogijo
Kandidat Devetag na okopih
Na pol med nostalgičnim srečanjem ljudi, ki v petdesetih letih niso znali ali hoteh preboleti zgodovinske tragedije, v kateri so se znašli v vlogi žrtev, na pol pa volilno srečanje pola svoboščin s kandidatom za predsedstvo Pokrajine v glavni vlogi. Tako lahko ocenimo nedeljsko manifestacijo Združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo ob 50-letnici mirovne pogodbe, ki je zakoličila vzhodno mejo Italije in povzročila eksodus mnogih onkraj meje naseljenih Italijanov. V polni kinodvorani Cor-so so spregovorili državni, deželni in goriški predsedniki ezulske zveze ANVGD sen. Lucio Toth, Silvio Cat-talini in Edo Apollonio, zgodovinar Roberto Spazzah in podtajnik v Berlusconijevi vladi Livio Caputo.
Posebno pozornost zaslužita pozdrav Zupana Gaetana Valentija in govor “kandidata” Antonia Devetaga. Po znakih odpiranja do Slovencev, ki smo jih v občinskem svetu slišali iz ust načelnika Forza Italia, sta Valenti in Devetag pred nostalgičnim parterjem ponovno “strnila vrste”. Župan se je spravil na pokojnine, ki se plačujejo tujcem, medtem ko se teptajo pravice ezulov. Omenil je tudi Lojzeta Bratuža vendar zato, da je »tiste, ki se prav danes spominjajo nanj« opomnil, »da se ne smemo spominjati le nekaterih smrti in prezirati bolečine drugih.«
Devetag pa je prispeval pokušnjo volilne kampanje za Pokrajino. Močno je poudaril obrambo italijanstvo Gorice, brez česar mesto tvega izgubo vsake kulturne identitete; potožil se je nad izgubo financarske Sole, »ki bi bila pripeljala v Gorico 1.300 Italijanov«, krivca za to izgubo pa je našel v “katokomunistih”, ki - pomislite! - »niso hoteli, da bi se spreminjala etnična ravnotežja v rajonu z močno slovensko prisotnostjo.«
Tako je govoril Devetag. Prosto po Remarqueju bi lahko komentirali: na desni nic novega...
NOVICE
Angleška igra v Kulturnem domu
V soboto zvečer je predstava v angleškem jeziku Hobsonova izbira pritegnila v Kulturni dom precejšnje število gledalcev, ki so z zanimanjem in sproščeno spremljali odvijanje komedijskih dogodkov. Člani skupine “English Drama”, ki jo sestavljajo v glavnem dijaki Zavoda združenega sveta iz Devina, so se nadvse dobro izkazah in predstavi-li tipično angleško predstavo iz časov kraljice Viktorije, v kateri res ni manjkalo značilnega angleškega humorja. Predstava pa je za marsikoga bila tudi priložnost za vadbo angleškega jezika. Gledališki veCer je priredil Zavod združenega sveta iz Devina v sodelovanju z upravnim odborom Kulturnega doma iz Gorice.
Monica Marcolini izvoljena med “padansko nomenklaturo”
Predsednica Pokrajine Monica Marcolini si utira pot v sam vrh “padanske nomenklature”. Na kongresu Severne lige so jo izvolili v federalni svet, najvišji strankin organ ob vsemogočnem tajniku Bossiju. Doslej je Furlanijo v tem svetu predsatvljal samo tukajšnji deželni tajnik Roberto Visentin, upoštevajoč specifike naše dežele pa so ji prisodih še eno mesto, ki se je tako sprostilo za izvolitev Marcolinijeve.

8l«BeO STMJ» 8111
Gostovanje PDG - Nova Gorica
Danes, 18. februarja 1997, (RED B) ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
GRADIŠČE / NESREČA SE JE ZGODILA V NEDELJO ZVEČER
Policija prijela avtomobilista, ki je do smrti povozil vojaka
Žrtev je 21-letnik iz Padove, krivec pa 60-letni voznik iz Tržiča
Mlad, komaj 21-letni Giancarlo Balsemin iz kraja Arre pri Padovi je v nedeljo zvečer izgubil življenje na cesti pred vojašnico Ugo Pollonio v Gradišču, kjer je bil na služenju vojaškega roka. Balsemin se je okrog 22.30 s skupinico drugih vojakov vračal v kasarno. Hodili so ob desnem robu državne ceste med Zagrajeni in Marianom v bližini pizzerie Rusticana. Za njimi je privozil avtomobilist, ki očitno ni pravočasno zapazil pešcev na desni in je silovito zadel v Balsemina ter ga zbil nekaj desetin metrov stran v jarek. Kaže, da je bil nesrečni mladenič pri priči mrtev, tako da mu reševalci službe 118 niso mogli več pomagati.
Avtomobilist, ki je zak-
rivil nesrečo, se sploh ni rdeCe barve. V resnici pa ustavil, temveč je pritisnil je avto bil alfa 75 Črne na plin in zbežal v smeri barve, kot so ugotovili proti Vidmu. Očividci so včeraj popoldne, ko so iz-policiji povedali, da je šlo sledili krivca. Gre za 60-za ford escort ali sierro letnega Vincenza Oppedi-
sana iz Tržiča. Zanimivo je, kako je policija, kljub napačnim pričevanjem, prišla do njega. Na kraju nesreče so namreč našli plastične drobce odbijača in drugih delov avtomobila. Na osnovi analiz materialov so ugotovili, da gre za dele alfe romeo. Kasneje so določili tudi tip avtomobila, alfa 75, nato pa zaceli sistematično pregledovati vse tovrstne avtomobile v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Sreča jim je pomagala samo toliko, da so pravega našli razmeroma takoj, po nekaj veC kot sto pregledih. Oppedisana so prijavili sodstvu zaradi nenamernega umora in bega po nesreči, avto, ki je last žene, pa so zaplenili.
Na sliki (foto Bumbaca) prizorišče nesreče
Rok za prijave
I	■ w
kunsc do 15.10.
V zapuščini ligaške uprave, ki jo bodo po volitvah morali prevzeti novi pokrajinski upravitelji, je tudi sporni postopek za prijave kurišč. Pokrajina je prav včeraj javila, da zapade novi rok za prijave 15. oktobra letos. Rok so podaljšali zaradi protestov pa tudi, da bi prišli naproti upravičenim zahtevam občanov, ki bodo tako imeli več Časa, da poiščejo inštalaterja, ki naj opravi pregled. V primeru potrebe po popravilih bo to mogoče opraviti poleti, ne da bi bilo treba ugašati kurjavo v zimskih mesecih.
ŠTMAVER / SKLENILI TRIDNEVNO PRAZNOVANJE
Živahno na prazniku svetega Valentina
Po slovesni moši družabnost pri šoli - V soboto zvečer so počastili dan slovenske kulture
Slovesna maša v Čast vaškemu zavet- slavo dneva slovenske kulture. V kulturniku in prijetna družabnost v pomladan- nem programu so nastopili pevci sko sončnem popoldnevu sta v nedeljo v otroškega in moškega pevskega zbora St-Stmavru sklenili triptih prireditev ob maver, z recitalom pa so sodelovali tudi prazniku svetega Valentina in v počasti- elani mladinskega odseka pri domaCem tev slovenskega kulturnega praznika. Po kulturnem društvu Sabotin. Tridnevno petkovem odprtju razstave o zgodovini slavje se je sklenilo s praznovanjem na vasi in bližnjih krajev, ki so si jo v ne- odprtem, pri Čemer so mnogi udeleženci deljo z zanimanjem ogledali številni izkoristili lep dan in to že tradicionalno udeleženci praznika na dvorišču nek- priložnost za prvi sprehod v naravo, danje osnovne šole, se je tridnevni spo- Na sliki (foto Bumbaca) s sobotne pri-red prireditev v soboto nadaljeval s pro- reditve ob dnevu slovenske kulture
KRONIKA
Urarju izmaknili 30 milijonov vredni rolex
Osumljeni štirje najbrž tuji kupa
Štirje spretni tatovi so v soboto popoldne “olajšali” urarja Giorgia De Savorgnanija za 30 milijonov lir vredno zlato zapestno uro znamke rolex. Najprej sta v trgovino na Korzu Italia 34 stopila dva elegantno oblečena moška, ki sta se po naglasu urarju zdela tujca, morda Slovenca. ZaCela sta spraševati po urah in nakitu. Medtem ko jima je urar stregel, sta v trgovino stopila moški in ženska in navidez potrpežljivo počakala, da prideta na vrsto. V resnici sta nova prišleka izkoristila trenutek nepazljivosti trgovca in iz izložbe spretno izmaknila rolex. Prva dva kupca sta tačas odšla, malo za njima pa sta trgovino zapustila tudi druga dva. De Savorgna-ni je šele po njihovem odhodu opazil, da je iz izložbe izginila desetine milijonov vredna ura. Poklical je policijo, ki je poostrila nadzorstvo v centru mesta in ob meji, vendar zaman.
__________________KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10 »Seduzione del male«. Daniel Day Lewis in VVinona Ryder.
VITTORIA 3 18.30-20.30-22.20 »Michael«. John Travolta in Andie MacDovvell.
CORSO 18.00-20.00-
22.00	»Nirvana«. Rež. Gabriele Salvatores. I. Diego Abatantuono.
Sl SOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: Windows office standard (vvindovvs 3.1, winword 6.0, excel 5.0) -100 ur in angleščine - 80 ur. Za vpisovanje in dodatne informacije se lahko obrnete na tajništvo Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure, najkasneje do 18. februarja.
H RAZSTAVE
ARS GALERIJA vabi v razstavne prostore Katoliške knjigarne na ogled razstave Marjana Miklavca, v petek, 21. februarja, ob 18. uri. O umetniku bosta spregovorila Polona Skodic in Saša Quinzi.
V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽ je ob prazniku slovenske kulture postavljena razstava slikarja Lojzeta Spacala. Na ogled bo do 2. marca.
J PRIREDITVE
KD SOVODNJE ob vabi dnevu slovenske kulture na uprizoritev veseloigre v narečju »Teku je bTo ambt u Boršte...«, v nedeljo, 23. februarja, v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 18. uri. Gostuje PD Slovenec.
KD OTON ZUPANČIČ v sodelovanju s PD Standrež in OS Fran Erjavec vabi na Prešernovo proslavo v petek, 21. t.m., ob 20. uri v kulturnem domu Andeja Budala v Standrežu.
SKUPINA 75 prireja v marcu teCaj fotografiranja za začetnike. Obsegal bo tri srečanja (prvo bo 4. marca), fotografsko ekskurzijo in zaključni večer s prikazom izdelkov. Prijave pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226 v veCemem času).
SKD DANICA prireja 22. februarja ob 20.30 Prešernovo proslavo v SKC Danica. Društvo obenem obvešča, da bo ob prazniku žena kul-tumozabavna prireditev. Za informacije in prijave: Tanja (tel. 882201), Dolores (tel. 882222) in Kristina (tel. 882195) do 1. marca.
SKRD JADRO in SLOVENSKA KOMISIJA v Ronkah vabita 28. t.m. na prireditev ob dnevu slovenske kulture. V občinski knjižnici bodo odprli razstavo slik Iva Petkovška, nastopil bo zbor Beneške korenine, spregovorila bo Flavia Jurehc.
KD OTON ZUPANČIČ
prireja družabnost ob dnevu žensk v soboto, 1. marca, v domu Andreja Budala v Standrežu. Prijave pri Marti Zorn, tel. 21407.
GLEDALIŠČE
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, 20.30 -Luigi Pirandello: »Questa sera si recita a soggetto«.
js________________IZLETI
DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križa-renje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Prijave: Jožef Ferlehc (Poljane), Michele De Lorenzo (Doberdob) in Aldo Jarc (Doberdob).
DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi ob dnevu žena 8. marca izlet v Portogmaro. Prijave do 23. februarja na sedežu in pri poverjenikih.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I maggio 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - dr. M. Rojec, Ul. L maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 12.00, Giuseppe Burghesu v cerkvi sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.00, Franco Masca-rello iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 12.55, Albina Deros vd. Braidot iz splošne bolnišnice v Moš; 13.15, Pietro Grion iz splošne bolnišnice v Slovrenc.
PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROČNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997
Primorski dnevnik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 7 997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
^ prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika
SANREMO / FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE
SEZONA CONTRADE / SKUPINA ARTISTI ASSOCIATI
Začenja se ljubljeno »neizogibno zlo«
Vodili go bodo Bongiorno, Morinijeva in Chiambretfi
Februar je najkrajši mesec v letu, natrpan pa je z vrsto kulturnih, zabavnih in drugih prireditev, pri nas in v svetu. V Italiji je druga polovica februarja zapisana italijanski popevki, ki doživi svojo vsakoletno apoteo-zo v Sanremu, državna televizija pa iz festivala vsakič ustvari »glasbeni dogodek leta«.
Danes zvečer se bo namreč na odru gledališča Ariston v najbolj znanem mestu ligurske riviere začela še 47. izvedba najbolj znane italijanske glasbene prireditve. Letošnji Festival prinaša vrsto novosti, predvsem v vodenju le-tega. Organizatorji so se vrnili k skrčenemu programu, saj bo letošnji Festival trajal »le« pet dni, velika novost, katero sicer že vsi poznajo, pa je, da na odru in seveda pred televizijskimi ekrani ne bo veC Pip-pa Banda. Po večletnem vod-neju je »ras« italijanskih zabavnih prireditev, skregan z Raiem zapustil vodenje najbolj gledane oddaje in se pred nekaj tedni z netolikšnimi uspehi ponovno pojavil na televizijskih mrežah Berlusconija. Ali je to bil znak novega vodenja državne televizije ali pomladitev Festivala? DaleC od tega, saj bo Festival vodil drugi dolgoletni »steber« italijanske televizije. Po večletnem delovanju na zasebnih mrežah se, dokaj veličastno vraCa na državni eter Mike Bongiorno, ki je Sanremo vodil v sedemdesetih letih. Ob njemu bo stala italijanska bujna lepotica Valeria Marini, ki je v Sanremo prišla z veC kot dvajsetimi osebami spremstva, nekoliko daleC od njega, vsaj duhovno, pa bo Piero Chiambretti, ki bo v gledališče Ariston prinesel, vsaj tako upamo, nekaj svežine. Nekaj zmede pa bo Chiambretti gotovo ustvaril, sa je v Sanremo prišel še vsaj s šestimi dvojniki, ki so že ustvarili preplah med organizatorji in no-
vinarji (na sliki letošnji voditeljski trio).
Formula Festivala se je letos nekoliko spremenila. Nastopajoči so vedno razdeljeni v dve skupini: big oz. že uveljavljeni izvajalci in mladi upi. Drevi bodo netekmovalno nastopili vsi »šampioni«, poleg njh pa bomo lahko poslušali vseh trinajst lanskih novih upov, od katerih bodo prvi štirje v naslednjih dneh tekmovali skupaj s šampioni. Druga novost v tekmovalnem delu je ta, da v soboto ne bodo razglasili celotne lestvice, ampak le zmagovalce, saj nekaterim nastopajočim, predvsem pa glasbenim založbam, ni všeč pristati na 9., 12. ali 15. mesto.
Poleg nastopajočih bo v Sanremu nastopilo še veliko število tujih gostov in morda tudi kakšen italijanski gost. Govori se, da bo v Četrtek obiskal Festival Claudio Baglioni. Vsi italijanski nastopajoči bodo peli v živo, spremljal jih bo 60-Clanski orkester. Na oder bo svetilo kar 500 reflektorjev, Rai bo dogodku, ki ga bodo neposredno prenašali še v šte-
vilnih drugih državah.
%TiJ
sledila z osmimi kamerami.
Na odru Aristona se bo drevi zvrstilo vseh šestnajst »bigov«, ki jih je izbrala žirija v sestavi Giorgia Moroderja, Pina Donag-gia in Carle Vistarini. Približno ob 21. uri bo Festival otvorila ena izmed redkih dam italijanske lahke glasbe, Patty Pravo. Za njo bomo lahko slišali še Massi-ma Ranierija, Anno Oxa, New Trollse in Greto, skupini Ragaz-zi Italiani in Dirotta su Guba, Syrio in Neka. V drugem delu večera bodo peli Loredana Berte, Al Bano, Toto Cotugno, Pitura Freska, Fausto Leali, Tosca, Francesco Baccini in skupina Cattivi pensieri.
Njihov nastop ne bo tekmovalnega značaja: za točke se bodo zaceli meriti jutri, ko se bodo njihovi skupini pridružili še štirje izvajalci, ki jih bo žirija določila med trinajstimi mladimi upi lanskega festivala, ki se bodo pomerili danes zvečer. Ti so Carmen Consoli, Maurizio Lauzi, Petra Magoni, skupina
O.R.O. Marina Rei, Adriana Ruocco, Silvia Salemi, Leandro Bar-sotti, Camilla, Ales-■ 1	■	';1j sandro Errico, Jalis-
se, Olivia in Ales-sandro Mara. Letos je število »novih upov« omejeno na dvanajst, prvih šest bomo poslušali v sredo, ostale pa v Četrtek.
Danes se bodo zaceli tudi nastopi tujih zvezd. Zabavali nas bojo Jamiro-quai in bivši elan skupine Take That Mike O w e n , prave zvezde pa bodo nastopile v naslednjih dneh.
Aleš VValtritsch
Prijetna postavitev Molierove komedije
Učene ženske so v Garbolijevem prevodu postale Intelektualke - Uigran ansambel
Prizor iz Molierovih Učenih žensk: z leve Valeria Ciangottini, VValter Mramor, Gianni-na Salvetti, Nicoletta Bertorelli in Barbara Chiesa.
V tržaškem Cristallu je ta teden v gosteh Moliere s komedijo Les femmes savantes (Učene ženske), ki v prijetni postavitvi goriške skupine Artisti Associati neizpodbitno dokazuje, da satirične bodice velikega francoskega komediografa tudi dandanes učinkovito zbadajo snobovske intelektualce, ki se očitno iz stoletja v stoletje spet in spet z oholo samovšečnostjo vsiljujejo pozornosti javnosti. Predstava je v lanski sezoni naletela na velik uspeh tako pri občinstvu kot pri kritikih, zlasti zaradi svoje svežine, a tudi zaradi uigranosti ansambla, v katerem se dobro podane vloge spajajo v harmonično celoto.
Aktualnost tematike je precej poudarjena v novem prevodu Cesareja Garbolija, ki ga kljub častitljivi starosti dela ni strah seči po besedah, ki so v italijanski jezik prišle šele pred nekaj leti, kakršna je, denimo, iden-tikit; celo naslov je prevedel z nadvse sodobnim
izrazom Le intellettuali (Intelektualke), ki pa takoj priklice povsem določen Človeški tip. Kljub tako na sodobnost usmerjenem prevodu režiser Toni Bertorelli dogajanja ni prestavil iz Molierovega Časa; na to dobo se navezujejo kostumi Stefana Nicolaa in scena Sergia Tramontija, ki so duhoviti in primerno daleč od strogega upoštevanja zgodovinskih originalov.
V tako oblikovani predstavi so nastopajoče osebe tudi živi človeški liki in ne samo klišejski komedijski značaji. Zlasti so učinkovite ženske osebe, od Valerije Ciangotti v vlogi Filaminte, ki v svoji togi predanosti modnim kulturnim tokovom obožuje ničvrednega poetastra Trissotina, kateremu hoče celo dati za ženo hčerko Hemieto, in zabavne Giannine Salvetti v vlogi Filamintine svakinje Belize, ki je v svoji intelektualistični zatreskanosti prepričana, da vsi moški umirajo
zanjo, do Nicolette Bertorelli in Barbare Chiesa v vlogah Filamintinih hčera Armande in Henriete, od katerih prva zvesto hodi po materinih stopinjah, medtem ko si druga želi Cisto navadno zemeljsko življenje. A tudi moški liki so podani polnokrvno od Tonija Bertorellija v vlogi imenitnega mešCana Krizal-da, ki se le s pomočjo brata Arista (igra ga Gian-franco Candia) iztrga ženinemu vplivu, od Hen-rietinega ljubega Klitan-dra, ki mu Marcello Mo-dugno daje primerno ne-prefinjeni glas, in pogrošnega literata Trissotina, ki ga VValter Mramor slika kot pravega lizuna. V krajših, a enako temperamentnih vlogah nastopata še Maria Laura Rio-da kot služabnica Martina in Mauro Mandolini kot Trissotinov literatski drug Vadius.
Na premieri v petek zvečer je občinstvo z iskrenim in toplim aplavzom nagradilo vse nastopajoče. (bov)
GORICA / POKRAJINSKI MUZEJ
LJUBLJANA / RAZSTAVA V NARODNEM MUZEJU
Zenska likovnost
Ženska ustvarjalnost v delih sedemnjastih slikark, ki so (nekatere še) svoja zapažanja, občutke in poglede s čopičem prenašale na platno oz. papir: na ogled je v Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu, kjer bo okrog 140 del na ogled do 6. aprila. Izbor je precej obšiten, saj so prireditelji - kulturno od-borništvo pri goriški občinski upravi - izbrali umetnice, ki so v drugi polovici prejšnjega in na začetku tega stoletja ustvarjale na Goriškem in v deželi. Z umetnicami, med katerimi so nekatere dosegle svetovni sloves (npr. Leonor Fini), razstavljata tudi dva mojstra, ki sta bila mentorja za mnoge izmed njih.
Neandertalčeva piščal
V	atriju Narodnega muzeja Slovenije bodo v Četrtek, 20. februarja, odprli razstavo z naslovom Neandertalec in njegova piščal? Jama Divje babe - zibelka evropske glasbe?, na kateri bodo predstavili doslej najstarejše odkrito glasbilo in najdišče, na katerem je bilo odkrito. Razstavo, ki bo na ogled do 8. junija, pripravljata Narodni muzej Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.
V	jami Divje babe v dolini Idrijce pod Sebreljami Inštitut za arheologijo ZRC SAZU že dobro desetletje in pol raziskuje bogate usedline Človekovega bivanja v njej z veliko količino arheoloških najdb, od kosti kar 58 različnih živalskih vrst (prevladuje jamski medved) do kamnitih koščenih orodij, ki sta jih izdelovala in uporabljala najprej neandertalec v srednjem paleolitiku in nato kromanjonec, najstarejši moderni misleci človek v Evropi v mlajšem paleolitiku. Številna odkritja so to jamsko najdišče uvrstila v vrh ključ-
nih najdišč stare kamene dobe v svetu, ob doslej iz Slovenije najbolj znani Potočki zijalki na Olševi v Savinjskih Alpah. 2e nadvse redko odkritje okamenelih dlak jamskega medveda je zbudilo precejšnje zanimanje, leta 1995 pa je prišlo do nove najdbe - košCene piščali. Piščal so odkrili v ostalinah okoli 45.000 let starega neandertalčevega ognjišča. Narejena je iz cevaste kosti mladega jamskega medveda. Vanjo so zvrtane luknjice (v celoti sta ohranjeni dve, drugi dve pa se nazira-ta), ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Verjetno je najstarejša na svetu, z njo pa se bistveno spreminjajo tudi pogledi na neandertalca, izumrlega pred okoli 30.000 leti, edinega med Človeškimi vrstami, ki se je razvil na evropskih tleh in velja za pravega Evropejca. Spreminja in razširja se predvsem prepoznavnost njegove duhovnosti, njegovega umetnostnega ustvarjanja, še veC, spreminja se doslej uveljavljeno mnenje, da je umetnost
v vseh možnih oblikah, vključno z glasbo, ki zahteva nekatere posebej izoblikovane razumske sposobnosti, dosežek modernega mislečega človeka. PišCal iz Divjih bab je začetke glasbenega ustvarjenja pomaknila za celih 10.000 let globlje v preteklost! Doslej znani primerki pišCali z veC luknjicami so namreč stari največ 35.000 let.
Najdba je zbudila veliko zanimanje med raziskovalci starejše kamene dobe ter v domačih in tujih medijih. Najditelje so povabili tudi k vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov. V Narodnem muzeju, ki hrani vse dosedanje najdbe iz Divjih bab in bo hranil tudi neandertalčevo piščal, bo ta predmet prvič javno postavljen na ogled na razstavi, na kateri bodo pojasnjene tudi okoliščine, v katerih je bila ta doslej verjetno edina toliko stara pišCal na svetu najdena in v katerih je nastala, pojasnjuje vodja Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije Drago Svoljšak. (STA)
SVET
Torek, 18. februarja 1997
OBISKA / NOVA DRŽAVNA SEKRETARKA MADELEINE ALBRIGHT V NEMČIJI IN FRANCIJI
Med ZDA in ZRN »popolna skladnost« v zunanji politiki
S Francijo večja razhajanja tako glede širitve zveze Nato kot ameriške »nevtralnosti« v vzhodnozairskem spopadu
BONN, PARIZ - Podobno kot dan prej v Rimu je nova ameriška državna sekretarka Madeleine Albright tudi v Bonnu nemškim sogovornikom jasno dokazala, da bo dobro prevetrila dosedanjo bledikavo in tiho ameriško zunanjo politiko, ki jo je odražal VVarren Chri-stopher. Po pogovorih z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom in nemškim zunanjim ministrom Klausom Kinklom je Albrightova na skupni tiskovni konferenci poudarila »popolno skladnost« ZDA in Nemčije do ključnih zunanj epohtičnih vprašanj od razširitve Nata do krize v nekdanji Jugoslaviji. Obenem nista Albrightova in Kinkel skrivala nasprotovanja do francoskega predloga o petčlanskem mini vrhu, na katerem bi z Rusijo razpravljali o širitvi Nata. Za Albrightovo je treba obnoviti Atlantsko zavezništvo, tako da ne bo več otrok hladne vojne in med-blokovske delitve sveta, temveč da bo sprejemljivo tudi za Rusijo. To bo seveda najtežja naloga za Albrightovo, ki je že včeraj odpotovala v Pariz, od tu pa bo svojo desetdnevno »predstavitveno misijo« nadaljevala še v Bruslju, Londonu, Moskvi, Seulu, Tokiu in Pekingu. Glede širitve Nata bo seveda zelo pomemben kar dvodnevni postanek v Moskvi. Albrightovi seveda še ne bo uspelo prepričati Rusov, a upa, da ji bo s prenovo Nata to prej ati slej tudi uspelo.
Seveda tudi v Bonnu ni šlo brez razhajanj, a ta so bila še manjša kot v Rimu. V bistvu imata VVashing-ton in Bonn različne poglede samo glede odnosov z Iranom. ZDA so še vedno mnenja, da je bojkot najboljše orožje, medtem ko mu Nemčija nasprotuje, ker s tem Iran nesmiselno potiskajo v kot in mu dajo argumente za svojo blodno politiko. Kinkel in Albrightova se seveda strinjata, da se je treba z vsemi sredstvi postaviti po robu tako državnemu terorizmu kot islamskemu integralizmu in kršenju človekovih pravic.
Včeraj popoldne je bila Albrightova že v Parizu, kjer se je sestala s predsednikom Jacquesom Chiracom (na sliki AP), s predsednikom vlade Alainom Jupejem in z zunanjim ministrom Hervejem de Cha-rettom. Tudi tu je bila glavna tema razširitev in prenova zveze Nato. Med VVashingtonom in Parizom so glede tega vprašanja metodološka in akcijska razhajanja, ki jih bi morah rešiti do julijskega vrha v Madridu. Med Francijo in ZDA pa so še najhujša razhajanja glede Zaira. VVashington nasprotuje vsakemu vojaškemu posegu v sedanjih spopadih, medtem ko ga Pariz zagovarja.
Ob pohvalah tudi kritike zaradi riali jonske politike do Irana, Ubije in Kube
RIM - ZDA in Italija imata enake poglede glede vprašanja razširitve Atlantskega zavezništva proti Vzhodu. Obe državi namreč skrbi, da to ne bi skalilo odnose z Rusko federacijo, ki odločno nasprotuje tej razširitvi. To je glavni rezultat nedeljskega obiska nove ameriške državne sekretarke Madeleine Albright v Rimu. V pogovorih s šefom italijanske diplomacije Dinijem (na sliki AP), z obrambnim ministrom Andreatto in s predsednikom vlade Prodijem je Albrightova dokazala, da bo trša sogovornica kot njen predhodnik VVarren Ch-ristopher, saj je jasno navedla, da se VVashington ne strinja z italijansko politiko do Irana, Libije in Kube, s katerimi ima Italija tesne in uspešne gospodarske odnose. VVashington namreč zahteva dosleden bojkot
______ŠPANIJA / ŽE ČETRTI V ZADNJIH DESETIH DNEH_
Baskovski bombni atentat v Bilbau
V njem je umrl neki 33-letni policist - Do atentata je prišlo nedaleč od neke šole
MADRID - V eksploziji peklenskega stroja, ki so ga namestili pod njegov avto, je včeraj dopoldne v baskovskem mestu Bilbao življenje izgubil neki 33-letni španski policijski agent (na sliki AP). To je že četrti atentat v sedmih dneh, ki naj bi ga podobno kot prejšnje zagrešili teroristi baskovske separatistične organizacije ETA. Eksplozija je v mestu sprožil pravo paniko in zmedo, ker se v neposredni bližini kraja atentata nahaja šola, ki jo obiskuje skoraj 2.000 učencev, tako da so starši takoj prihiteli na kraj atentata. Zaradi eksplozivnega vala so na šoli popokale vse šipe, okrušil se je tudi omet, k sreči pa se je za učence vse končalo s praskami in obilico strahu.
Peklenski stroj je bil tako močan, da so v začetku preiskovalci domnevali, da je eksplodiral z razstrelivom natrpan avtomobil. Do atentata je prišlo v mestni četrti Santuxcu, kjer so bili konec tedna incidenti med policijo in simpatizerji baskovske organizacije ETA. V njih sta bila dva protestnika težje ranjena, 28 lažje, policija pa je priprla deset oseb.
Državni sekretar za varnost Ri-cardo Marti Fluxa je včeraj povedal, da sedanja ofenziva baskovskih teroristov zavira možnost dialoga z baskovskimi separatisti. V prejšnjih dneh so aretirali kar 11 vodilnih članov baskovske stranke Herri Batasuna, medtem ko jih 14 še vedno iščejo, ker nočejo pred sodnike.
Po štirih predvidenih Nasa ukazala še peti poseg na teleskopu Hubble
VVASHINGTON - Ameriška vesoljska agencija Nasa je ukazala še peti poseg na vesoljskem teleskopu Hubble, potem ko so med prejšnjimi opazili, da je termična izolacija na teleskopu obrabljena in načeta.
Mark Lee (desna pokončna slika) in Števen Smith (leva vodoravna slika) sta nalogo že opravila, tako da so pri vesoljski agenciji s sedanjo misijo raketoplana Discovery zelo zadovoljni. Prejšnjo noč sta med četrtim »sprehodom« astronavta Gregh Harbaugh in Joe Tanner kontolirala naklon solarnih celic, ki Hubble napajajo z električno energijo. Teleskop Hubble, ki ga je izdelala evropska vesoljska ustanova, bo namreč po zamenjavi obramljenih materialov in z novimi komponentami še bolj uspešen pri odkrivanju tajnosti vesolja. (Telefoto AP)
držav, »ki podpirajo mednarodni terorizem«. S tako ameriško politiko pa se ne strinja Italija, a tudi številne druge evropske in neevropske države. Ob tem razhajanju je treba obenem navesti, da je italijanski zunanji minister Dini Albrightovi obe-
nem jasno navedel, da nasprotuje zamisli, da bi poveljstvo južnega krila Nata prenesli iz Neaplja v francoski Toulon in s tem dali večjo težo Franciji. Seveda je Albrightova pohvalila italijanska prizadevanja in njeno politiko na Balkanskem polotoku.
NOVICE
V	Vlori še vedno napeto
TIRANA - Albanska vlada se je odločila pomagati državljanom, ki so prodali svoje hiše in denar vložil v hranilnice, ki so medtem propadle, je sporočil radio Tirana. Vlada je lokalne oblasti pozvala, naj evidentirajo vse družine, ki so potrebne pomoči. Premier Aleksander Meksi je napovedal, da bo Albanija skušala del denarja za odškodnine dobiti tudi od Evropske unije. V južnoalbanskem mestu Vlo-ra pa so bile že 17. dan demonstracije jeznih varčevalcev, ki so s propadom hranilniških družb izgubili vse premoženje. Demonstranti zahtevajo odstop predsednika Salija Berishe. Včerajšnjih demonstracij se je udeležilo okoli 5000 ljudi.(STA/AFP)
Severna Koreja nakazala, da sprejema Hvvangov prebeg
SEUL - Severna Koreja je včeraj nakazala, da se je sprijaznila s prebegom visokega partijskega funkcionarja Hwang Jang Yopa, ki je Južno Korejo zaprosil za politično zatočišče. Omehčanje svernokorejskega stališča utegne Hvvangu olajšati odhod iz južnokorejskega konzulata v Pekingu, kamor se je zatekel minulo sredo. »Ce je bil ugrabljen, tega ne moremo sprejeti, in bomo sprejeli odločne protiukrepe,« je dejal neimenovani predstavnik severnokorejskega zunanjega ministrstva. »Ce je zaprosil za azil, to pomeni, da je odpadnik, in je odpuščen.« Pred tem je Severna Koreja trdila, da ni mogoče in si niti ni mogoče predstavljati, da bi Hvvang prebegnil. (STA/AP)
Bolgarija: podražitev goriva
SOFIJA - Pomanjkanje bencina v Bolgariji je včeraj povzročilo obsežne zastoje v cestnem in železniškem prometu. Minuli teden je državna naftna družba Neftochim proizvodnjo pogonskih goriv zmanjšala na minimum, da bi se tako izognili izgubam zaradi devalvacije domače valute, leva, v primerjavi z ameriškim dolarjem. Po oceni premiera Stefana Sofijanskega naj bi krizo rešili z drastičnim povišanjem cen pogonskega goriva, kar se bo zgodilo že danes. Kot je sporočil sofijski radio, se bo cena goriva potrojila, tako da bo lahko s svojo plačo povprečni državni uradnik kupil le 13 litrov bencina. (STA/dpa)
V	Tadžikistanu osvobodili talce
DUSANBE - Kriza s talci v Tadžikistanu se je po dveh tednih srečno končala. Vodja upornikov Bahrom Sadirov je izpustil še zadnjih pet talcev, med njimi tudi švicarskega sodelavca OZN Hauptmanna Niklausa Heimberga. Novico je sporočila tiskovna agencija ITAR-TASS, sklicujoč se na navedbe tadžiškega predsednika Emomalija Rahmonova. Sadirov je zahteval, da se njegovemu bratu in njegovim 40 privržencem omogoči prihod iz Afganistana v Tadžikistan. Zahteve so bile po navedbah tadžiške vlade izpolnjene že minulo soboto, kljub temu pa so ugrabitelji ubili enega od talcev. (STA)
H VIDEM / V NEDELJO n
ŠPETER / DAN SLOVENSKE KULTURE
AVSTRIJA / OBVEZNA JE ZA VOŽNJO PO AVTOCESTI
Poudarili
pomen
vrednot
odporništva
Marca v Reggio Emilii skupščina o protifašizmu
Lojze Spacal in Tizaški oktet
Med večerom nagradil zmagovalce natečaja Naš domači jezik
Slane globe tistim, ki nimajo nalepke
Nalepke so na prodaj na meji - Avstrijski policisti na določilo ne opozarjajo tujcev
STEPETER - Odprtje razstave grafik Lojzeta Spacala, koncert Tržaškega okteta in nagraditev najboljših udeležencev natečaja Naš domači jezik so bili v soboto v Spetru osrednji trenutki Dneva slovenske kulture.
V	Beneški galeriji so se poklonili velikemu zamejskemu umetniku. Umetnostni kritik Joško Vetrih je pri tem poudaril, da je znal Spacal učinkovito in verodostojno razkriti podobo svojega poetičnega sveta, pri tem pa je težil za tem, da bi bile njegove »misli« razumljive neposredno in intuitivno.
V	drugem delu sporeda v špe-
terski občinski dvorani so z nastopom Tržaškega okteta prišli na svoj raCun ljubitelji zborovskega petja. Dan Slovenske kulture, ki sta ga priredila Center Nediža in domača občinska uprava, pa so končali s podelitvijo nagrad zmagovalcem natečaja Naš domači jezik. Med najmljašimi (do 14 leta starosti) je osvojil prvo nagrado 10-letni Valentino Floreancig, v drugi skupini (do 40. leta) je zmagala Luisa Battistig, medtem ko se je med starejšimi najboljše odrezal Remo Chiabudimi. Med skupinami pa sta se posebej izkazala Renzo Gariup in Lidia Zabri-escach (r.p.)
TRBIŽ - Kdor se bo po italijanski avtocesti Alpe Adria pripeljal na itali-jansko-avstrijsko mejo pri Trbižu, bo moral obvezno kupiti nalepko za vožnjo po avstrijski avtocesti. Na prodaj je v pisarni ACI na italijanski strani mejnega prehoda, kot tudi v pisarni avstrijskega avtomoto-kluba v hišici na avstrijski strani. Nalepka za enotedensko vožnjo stane 70 šilingov (nekaj veC kot 10.000 lir). Na prodaj so tudi mesečne in
Dan kislega zelja in repe v Ljubljani
VIDEM - Priložnost, da »ne bi pozabili«, ampak da bi spet poudarili vrednote odporništva. To je bila nedeljska slovesnost v spomin na žrtev mladih partinazanov brigad Garibaldi in Osoppo, ki so jih vojaki Salojske republike ustrelili kot represalijo za drzen napad na videmske zapore in za osvboditev nekaj desetin jetnikov.
Deželni predsednik Zveze partizanov Italije Federico Vincenti in predsednik deželne e Giancarlo Cru-der sta v svojih govorih poudarila predvsem dejstvo, da je odporništvo bistveno prispevalo k oblikovanju svobodne in demokratične države, v kateri prevladujejo pravice državljanov. Odporništvo je dalo pudarek solidarnosti pred sebičnostjo, na logiko delitve je prevladala logika skupnih ciljev in zaščite šibkejših.
Cruder je tudi dodal, da nekateri dogodki, ki jih sedaj raziskuje sodstvo, niso v skladu z načeli in ideali odporništva. Zavzeti se je treba za resnico in pri tem izhajati iz dejstva, da so se na obeh straneh borili ljudje, ki so bili prepričani, da služijo Italiji.
O odnosu do odporništva bo govor 12. marca v Reggio Emilii na slo-vensi skupščini, ki bo imela kot glavno temo dnevnega reda uveljavitev vrednost odporništva. Skupščina, na katero organizacije partizanov vabijo politike, upravitelje in vse demokrate, želi biti odgovor na »dolgotrajno kampanjo proti vrednotam odporništva tudi s ciljem takoimenovane sprave,« je napisano v VZPI-ANPI.
Skupščina bo tudi potrditev, da je ozemljska celovitost Italije nedotakljiva.
LJUBLJANA - Mesto Ljubljana bo jutri gostilo letošnje srečanje kisarjev zelja in repe. Dopoldne bo v prostorih Magistrata potekalo strokovno posvetovanje, na katerem bo približno sto udeležencev govorilo o prireji, varstvu, biološkem kisanju zelja in repe ter o zdravstvenih zahtevah za kisarne. Prebivalci Ljubljane in vsi, ki jih zanima kakovost kislega zelja in repe, pa bodo na Prešernovem trgu lahko poskusili vzorce. Kot je znano, je kislo zelje z letno pridelavo v višini 15.000 ton vrtnina, ki je v Sloveniji pridelajo največ. Slovenci so tudi edini v Evropi, ki kisajo repo.
Dan kislega zelja in repe bodo popoldne sklenili na Čopovi ulici s podelitvijo priznanj las-
tnikom najboljšega kislega zelja in repe z lanskega ocenjevanja. Organizatorja prireditve sta Mestna občina Ljubljana ter Poslovno združenje prehrane Slovenije. Marija Orešnik z omenjenega združenja je na novinarski konferenci povedala, da pričakujejo približno 30 razstavljal-cev zelja in repe.
V Sloveniji se zelje in repa pridelujeta že veC stoletij. Ob normalni letini znaša letna pridelava približno 15.000 ton zelja in 5000 ton repe. Približno 50 slovenskih kisarjev pa vsako leto skisa 6000 ton kislega zelja (ribanega zelja in glav) in 1500 ton kisle repe. Zelje kisajo povsod po Sloveniji, razen na Primorskem, kjer kisajo le repo. Po besedah Grešnikove največ na-
grad ponavadi poberejo ljubljanski zeljarji, ki imajo že 500-letno tradicijo pridelovanja zelja.
V Sloveniji že skoraj 15 let spremljajo kakovost kislega zelja in repe. Po podatkih Poslovnega združenja za prehrano Slovenije je zelje iz številnih kisam po kakovosti zelo različno. V prvih letih preverjanja kakovosti so slovenske vzorce primerjali z enim ali dvema vzorcema kislega zelja z Nizozemske. Ker so bili tuji vzorci precej boljši od domačih, so tuji strokovnjaki za tehnolgijo pridelovanja pomagali pri reševanju tehnoloških problemov. Po ocenah domačih zeljarjev je najboljše nizozemsko in poljsko zelje, domače pa je v primerjavi z njima preslano in prekislo.(STA)
letne nalepke, ki so seveda sorazmerno cenejše. Za jasnost: kdor potuje po navadnih avstrijskih, cestah nalepke ne potrebuje. Res pa je, da je vožnja, če ni izletniška, od meje pri Trbižu do Celovca predolga, ee ne voziš po avtocesti. Poleg so bili v Avstriji vsi vajeni »skakati« z navadne ceste na avtocesto, saj nikjer ni pregrad oziroma kontrolnih postaj. Kdor pa je namenjen na Dunaj sploh ne more brez ovto-ceste. Isto velja za tiste, ki potujejo v v Salzburg in še dlje. Ni odveč povedati, da je še vedno treba plačati za vožnjo pod tuneloma pod Turami kot v drugih že znanih primerih (predor Felbertauern, most Euro-pa pri Innsbrucku, itd.)
Avstrijci so z letošjim letom uvedli plačilo za vožnjo po avtocestah. Ne samo za tujce, marveč tudi za svoje avtomobiliste. Pavšalna tarifa se jim je zdela najbolj primerna, pa Čeprav je plačilo 10.000 lir za vožnjo od meje z Italijo do Celovca (okoli 120 km) precej drago.
Nalepko je treba prilepiti na vetrobran. Ni je mogoCe imeti v avtomobilu in jo odstopiti drugemu. Avstrijski žandarji so strogi in zahtevajo
spoštovanje zakona.
Ob vstopih na avtocesto s stranskih cest so pritrjene tablice, beseda »tablice« je zelo primerna, saj so zares majhne, na katerih je naslikana vinjeta na nalepki. Ni pa takšne, čeprav majhne opozorilne tablice, na mejnem prehodu pri Rokovem. Ko smo potovali tam mimo prejšnji teden, nas nista avstrijski policist ali carinar obvestil, da je kaj nalepko kupiti.
Baje so zaradi tega nekateri italijanski avtomobilisti zašli v težave. Težko je uganiti ali so to bili običajni »prebrisanci« iz Furlanije ali pa ljudje, ki so v Avstrijo prišli iz bolj oddaljenih italijanskih dežel, kjer jih ni nihče obvestil o avtomobilski nalepki. Nek videmski novinar je izvedel, da so avstrijski policisti italijanske voznike ustavili na avtocestnem mejnem prehodu, ko so se, bez nalepke, vračali v Italijo. Kazen je bila zelo visoka: 1.100 šilingov, nekaj veC kot 150.000 lir. Kdor ni imel šilingov, so kot kaže policisti vzeli ključe avtomobila in mu jih vrnili šele, ko je zamenjal zadostno količino šilingov, da je poravnal globo.
Marko VValtritsch
r INFORMACIJA MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO / ZA KANDIDATE IZ ZAMEJSTVA BREZ SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Pogoji podiplomskega študija in pridobitev štipendij v R Sloveniji
Ministrstvo za šolstvo in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva in potomce slovenskih izseljencev. Štipendije so namenjene predvsem študiju na akademijah, fakultetah in visokih strokovnih šolah, omogoča pa se tudi štipendiranje na nivoju srednjih šol, seveda v R Sloveniji.
V študijskem letu 96/97 štipendiramo 11 študentov s Tržaškega, 4 z Goriškega in 1 iz Benečije v Italiji, 1 iz Porabja na Madžarskem, 2 s Koroškega in 1 iz Istre z Reko.
1. POGOJ ZA DODIPLOMSKI ŠTUDIJ V R SLOVENIJI:
1.	Kandidati, ki se v študijskem letu 1997/98 želijo vpisati v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v R Sloveniji, se morajo do 8. marca 1997 prijaviti z obrazcem »Prva prijava za vpis v 1. letnik« vi-sokošoskih zavodov v R Sloveniji (obrazec 1, 71.1), ki ga lahko kupijo v vseh knjigarnah. V prijavi po predhostnem vrstnem redu navedejo enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere imotnjujejo oz. bodo do rokov objavljenih v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1997/98« izpolnjevali pogoje za vpis. Drugi in tretji študijski program bosta upoštevana, Ce bo za študijski program naveden na prvem mestu sprejet sklep o omejitvi vpisa ali se kot pogoj za vpis v ta program ugotavlja nadarjenost ali psihofizična sposobnost. Kandidati pošljejo odgovarjajoči visokošolski prijavno-informacijski službi samo ENO »Prvo prijavo za vpis v 1. let-
nik«, ne glede na to, Ce bodo v njej navedbi ske	_
oz. visokošolskih zavodov.
Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Mariboru, Razlagova 22, 2000 Maribor (tel. 062/221-543)
- Ce pa so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedb študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojni visokošolski zavod, pa na sledeči naslov:
Visokošolska prijavno-informacijska služba. Univerza v Ljubljani, p.p. 52.., 1001 Ljubljana (tel. 061/213-316).
2.	Po Pravilniku o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v R Sloveniji (Ur. 1. S. 5/94) se lahko le-teh vpiše do 5 % od razpisanega števila Studijskih mest' za posamezni program ali smer, pri Čemer je najmanj 2,5% prostih mest namenjenih Slovencem brez slovenskega državljanstva, kar pomeni, da je zanje »rezervirano« določeno število prostih mest nudi tam, kjer za državljane R Slovenije velja »numerus clusus«. Ce število prijavljenih presega zgoraj navedeno »kvoto«, se kandidati izberajo znotraj »kvote« v skladu z merili, ki veljajo za državljane R Slovenije.
Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz zamejstva opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledahšCe, radio, film in televizijo), na Fakulteti za arhitekturo, Filo-
li Studijske programe različnih univerz
V Času od 15. januarja do 8. marca
lolski prijavno-informacijski službi (VPIS):
- in sicer glede na to, Ce so na prvem mestu v »Prvi ] navedli studijsk visokošolski zavod na sledeči naslov:
letnik« bosta odločali univerzi. Zato naj kandidati iz zamejstva, ki želijo študirati na Studijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Ljubljani ah pa samostojen visokošolski zavod, najka-
zofski fakulteti (študijski program mu-
........................faku..........
aravi progi
delku za tekstilstvo), Pedagoški fakulteti
kulteti (študij krajinske arhitekture), Naravoslovnoteh-ški :
zikologije), Biotehniški iške a
niški fakulteti (studijski programi na od tilstvo), Pedcw (likovna pedagogika, razredni pouk, predšolska vzgoja) in Fakulteti za šport. Roki za preizkhs nadarjenosti so navedeni v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1997/98«, ki ga dobite na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici, slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji ter Višji šoti za gospodarske poklice na Koroškem in pri pedagoški svetovalki za Porabje, prof. Valeriji Perger.
3.	O vpisu tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki so v skladu z merili oddali »Prvo prijavo za vpis v 1.
i soglasja irejeli po
„ i vpis. ki jih dati prejeli po pošti. S soglasjem, originalnimi spričevali in vsem ostalim potreb
skih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, pa naj najkasneje do 15. julija 1997 Centru za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru predložijo prej naveden seznam dokumentov. Zinteresirani se bodo
predložijo sl
-	prošnjo (obrazec dobite v Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, tel: 1254055 int. 233 ali v službi za mednarodno sodelovanje Ministrtsva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, tel.: 13-23-255 ati 322-776, g. Roman M. Gruden)
-	overjeno fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju
-	overjeno fotokopijo spričevala zadnjih dveh letnikov srednješolskega izobraževanja
-	nostrifikacijsko odločbo ali potrdilo o nostrifikacijskem postopku
-	potrdilo o državljanstvu ali overjeno fotokopijo potnega lista
-	potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, Ce kandidat ni zaključil šole s slovenskim uCnim jezikom
-	zdravniško spričevalo, opravljeno v Študentski ambulanti na Aškerčevi 4 v Ljubljani ali izdano s strani slovenskega zdravnika v zamejstvu (napisano v slovenščini)
l odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1997. Kandidati lahko dobijo podrobne infor-
macije in navodila v zvezi s tem postopkom na Centru za mednarodno sodelovanje Univeze v Mariboru, Krekova 2, 2000 Maribor (tel. 062/223-611) in v Službi za mednarodno sodelovanje Minstrstva za šostvo in šport, Ul. Stare pravde 6,1000 Ljubljana (tel.: 061/13-23-225 ati 322-776), g. Roman M. Gruden).
4.	Pred vpisom na visokošolske zvode šole je potrebno tuje spričevalo
nim za vpis (razvidno iz razpisa, točka »XIV, Vpis«), se bodo lahko zainteresirani na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1997.
Kandidati lahko dobijo informacije v zvezi s tem postopkom pri Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, tel.: 1254055 int. 233) in v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel.: 13-23-225 ati 322-776, g. Roman M. Gruden).
Kandidati, ki želijo študirati na študij-
nave-ultetnega
osnovnošolskem izobraževanju nostrificirati. Vsa pojasnila v zvezi z nostrifikacijo daje Ministrstvo za šolstvo in šport, Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana (tel.: 061/1769-500), ga. Polonca Miklavec-Valencic). Zato vsem, ki se nameravajo v naslednjem studijskem letu vpisati na visokošolske zavode slovenskih univerz in v slovenske srednje šole, svetujemo, da CIM PREJ stopijo v stik z navedenim naslovomom in pošljejo vse potrebno za nostrifikacijo.
H. POGOJ ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE V R SLOVENIJI:
Študenti iz zamejstva lahko dobijo štipendijo Ministrstva za šolstvo in šport za redni študij v R Sloveniji. V ta namen morajo do najkasneje 30. junija 1997 poslati prijavo na Ministrstvo za šolstvo in šport in sicer Službi za mednarodno sodelovanje, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel.: 061/ 13-23-225 ati 322-776, g. Roman M. Gruden).
Prijava mora obsegati:
-	lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija ipd.) in življenje-pisnem (z opisom dosedanjega šolanja)
-	priporočilo ene od osrednjih slovenskih organizacij v zamejstvu
-	potrdilo o državljanstvu ati fotokopijo potnega lista
-	fotokopijo rojstnega lista
-	fotokopijo spričevala o zaključenem
srednješolskem izobraževanju
Druga možnost je da zamejski študenti izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od italijanskih, avstrijskih ali madžarskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študenti, ki so v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem študirali slavistiko ali katero od nacionalnih ved ter so med pol ali enoletnim študijem v Ljubljani (kot »gostujoči študenti«) izpopolnjevali svoje znanje oz. pripravljali svoje diplomsko delo. Za to vrsto
štipendiranja naj kandidat k zgoraj---
demu priloži še priporočilo fakulti profesorja.
III. BIVANJE V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH:
Študenti iz zamejstva imajo prednost pri spejemu v študentske domove. Tako naj kandidat, ki bi rad, da mu Ministrstvo za šolstvo in šport ZAGOTOVI mesto v študentskem naselju, to JASNO navede v PROŠNJI ZA ŠTIPENDIJO. Vsakršno naknadno posredovanje bo onemogočeno zaradi že oddanih lezisc.
Kandidati lahko vsa dodatna pojasnila v zvezi z zgoraj navedenim dobijo v Službi za medanrodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel. 061/13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden).
Za vse dodatne informacije v zvezi s študijem ali štipendijami, naj se kandidati obrnejo na naslove navedene po posameznih točkah.
Informacije o pogojih dodiplomskega študija in o pridobitvi štipendije za kandi-daate iz zamejstva, Razpis za vpis v prvi letnik v študijksem letu 1997/98 in nekatere druge koristne infromacije o študiju v Slovenijo so dosegljivi tudi preko INTERNETA. naslove baze podatkov je: http://stipend.mss.edus.si
Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo in ustrezno izbiro na-dalnje študijske poti.
Ministrstvo za šolstvo in šport Služba za mednarodno sodelovanje
GOSPODARSKA GIBANJA / DOKONČNI PODATKI ZA LETO 1994
Milijardni presežek EU v trgovini s storitvami
Bočen ne sme sklepati mednarodnih pogodb
RIM - Ustavno sodišče je razveljavilo pogodbo o skupnih vlaganjih, ki sta jo sklenila bocen-ska pokrajina in vojvodstvo Suwalki na Poljskem. Ustavni sodniki namreč bocenski pokrajini ne priznavajo .pravice za ustanavljanje mednarodnih družb brez izrecnega privoljenja države, ugovarjajo pa tudi dejstvu, da je bila pogodba sklenjena v treh jezikih, torej ne samo v italijanščini in poljščini, ampak tudi v nemščini. Namen pogodbe je bil, da spodbuja ustanavljanje mešanih podjetij, kar naj bi bocenska pokrajina tudi finanClno podpirala.
BRUSELJ - Evropska unija je leta 1994 ustvarila 11,7 milijarde ekujev presežka v trgovini na storitvenem področju, je ugotovil statistični urad petnajsterice Eurostat v letnih poročilih o mednarodni trgovini in storitvah za obdobje 1985-1994 in o geografski porazporeditvi tekočega računa EU v obdobju 1992-1994. EU je po vrednosti najveCji trgovec s storitvami v svetu in ustvari 25,2 odstotka (349, 2 milijarde ekujev) vse trgovine s storitvami, sledijo pa ji Združene države Amerike z 20,8 odstotka (287,3 milijarde ekujev). Japonska ima 10,5-odstotni delež (145,4 milijarde ekujev), celotna svetovna trgovina s storitvami pa je vredna 1383,8 milijarde ekujev.
EU s storitvami predvsem trguje z ZDA, in sicer je tja usmerjene 39 odstotkov
(135,6 milijarde ekujev) vse evropske trgovine s storitvami. Trgovinsko sodelovanje med Evropsko unijo in srednjeevropskimi državami pa v 45 odstotkih (15,3 milijarde ekujev) sestoji iz trgovine s storitvami.
Petnajsterica je pri trgovanju s storitvami najuspešnejša na finančnem področju, na katerem je leta 1994 ustvarila 5, 3 milijarde ekujev presežka v menjavi z ostalim svetom. EU je v desetih letih od 1985 do 1994 ohranila presežek v trgovini s storitvami, Čeprav se je ta bistveno zmanjšal s
36.5	na 7,7 milijarde ekujev. ZDA so svoj presežek v trgovini s storitvami v istem obdobju z milijade ekujev povečale na
53.6	milijarde ekujev, Japonski pri-mainjkljaj pa se je v tem času povečal s
14.6	na 42,3 milijarde ekujev. (STA)
_____KOMENTAR / ODNOSI MED ITALIJO IN EVROPSKO UNIJO_
Po mleku še vino in tovornjaki
Finančni odnosi med Rimom in Brusljem niso med najboljšimi. Enega najbolj žgočih primerov takšnega nesporazuma smo v prejšnjih dneh videli takrat, ko so živinorejci na zelo glasen naCin protestirali proti globam, ki jih morajo plačati zaradi tega, ker so v svojih hlevih pridobili večje količine mleka od dovoljenih. Culi smo, da so v nekaterih posamičnih primerih globe šle v stotine milijonov lir. Razlog za vse to je bil bodisi v živinorejcih kot v italijanskih državnih organih. Ko so pred desetimi leti in Se več inšpektorji italijanskega kmetijskega ministrstva »ugotavljali« kolikšna je produkcija mleka pri posameznem kmetu, so dobili odgovor: toliko in toliko. Državni funkcionarji niso Sli ugotavljat ali so navedbe resnične. Vprašani kmet je v veliko primerih dal neresnične podatke, saj je menil, da bo na tak način plačal manj davkov. Kasneje, ko se je pokazalo, da bo zaradi teh netočnih navedb nastala Skoda, so državni funkcionarji rekli nekako takole: »Delajte kar naprej, saj se bo, po italijanski navadi, vse utišalo.« Utišalo pa se ni, saj evropski funkcionarji v Bruslju niso tako prizanesljivi kot tisti v Rimu. Zaradi tega je nastal škandal, o katerem je bilo v zadnjih tednih veliko povedanega.
Nekaj podobnega bo v tem letu najbrž počilo z vinom. Baje tudi.tu nekaj ni v redu, saj bi bilo treba produkcijo vina nadzirati. To velja v prvi vrsti za takoimeno-vana namizna vina, ne za tista, ki se pridelajo na območjih z zaščitenim poreklom. Tam naj bi bil nadzor boljši in efektiven. Tudi naši vinogradniki dobro vedo kakšne so že dolgo, let omejitve v tem oziru. Svojega vinograda ne morejo razširiti, Ce ne dobijo za to dovoljenje. In vendar se
tudi v naših krajih marsikdaj ne pogleda resnici v oci. Se zlasti na območju naših Brd, vendar ne na račun naših tukajšnjih vinogradnikov iz Steverjana, Krmina ali Dolenj. Nekdanji jugoslovanski, danes slovenski dvolastniki, ki imajo zemljišča na italijanski strani meje, so nekdanje travnike spremenili v vinograde. Nikogar niso vprašali dovoljenja, da to lahko naredijo. Nanje se ni spravila goriska trgovinska zbornica, pri kateri so registrirani vinogradi. Naši vingradniki to normalno delajo, tisti z druge strani meje pa ne. Zbudila se je slovenska carina, ki je tistim svojim državljanom, ki so nosili grozdje Cez mejo pogledala ”v žep” in jih vprašala odkod vse to grozdje, saj imajo na propu-stnici napisano, da imajo Cez mejo travnike, ne pa vinograde. Nikogar niso vprašali dovoljenja, da to lahko naredijo. Nanje se ni spravila goriska trgovinska zbornica, pri kateri so registrirani vinogradi. Nasi vinogradniki to normalno delaj oj tisti z druge strani meje pa ne. Zbudila se je slovenska carina, ki je tistim svojim državljanom, ki so nosili grozdje Cez mejo pogledala »v žep« in jih vprašala odkod vse to grozdje, saj imajo na prepustnici napisano, da imajo Cez mejo travnike, ne pa vinograde.
Podobno kot z živinorejci se bo v Italiji zgodilo tudi z avtoprevozniki. V evropi imamo velika avtoprevozna podjetja. Poslovanje je zelo racionalizirano, upravni stroški so minimalni. Pri nas v Italiji pa je lastništvo kamionov zelo razkropljeno. Velikih podjetij je zelo malo, prevladujejo takoimenovani »padroncini«. Evropska skupnost je že pred leti od Italije zahtevala, da mora na tem področju narediti red. Italijanska državna birokracija je tudi tu
ravnala kot po navadi. Rešila ni ničesar. Dizelsko gorivo stane v prosti prodaji veC kot 1.500 lir. To je zelo drago. Rimska vlada je na začetku devetdesetih let dala avtoprevoznikom možnost kupovati bencin po nižji ceni. Na tak način naj bi avtoprevozniki sami poskrbeli za združitev v konzorcije. Njihovi stroški naj bi se zmanjšali. Do tega ni prišlo, ker potem Rim na avtoprevoznike ni pritiskal, niti jim ni dal strokovne pomoCi, kako naj se to naredi. Olajšave so nato podaljšali za dveletje 1993-94. Bruselj je protestiral in zahteval, da avtoprevozniki denar državi vrnejo. Slo naj bi za nelojalno konkurenco. V Rimu so menili, da se bodo iz zagat rešili tako, da bi tudi tuji avtoprevozniki, ki pridejo v Italijo, lahko kupili dizelsko gorivo po nizki ceni. Bruselj na to ni pristal in lani zahteval, da morajo avtoprevozniki vrniti denar pridobljen v prejšnjih Štirih letih. Avtoprevozniki so se uprli. Za marsikoga bi to pomenilo bankrot. Sedanji minister za prevoze, ki ima vse polno skrbi z železnico, si je naprtil še to nadlogo.
Na področju avtoprevoznistva je še en lokalen spor. Furlanski avtoprevozniki so šli na evropsko sodišče v Bruselj z zahtevo, da se avtoprevoznikom na Goriškem odvzame dizelsko gorivo proste cone. To ugodnost imajo avtoprevozniki v Gorici že skoro 40 let. Prav zato se je v Gorici, Se zlasti med Slovenci, razvilo avtoprevozništvo, ki uspešno posluje na relacijah med Italijo in vso vzhodno Evropo. VidemCanom to ne prija in trdijo, da gre za nelojalno konkurenco. Ker doma niso dobili ugodnih odgovorov, so šli kar v Bruselj.
Marko VValtritsch
NOVICE
Vino: Italija ogroža Francijo
ROTRTERDAM - nekateri sicer trdijo, da gre za posledico bojkota zaradi francoskih jedrskih poskusov na Tihem oceanu, vendar je podatek nesporen: na Nizozemskem, kjer je francosko vino Se pred nekaj leti krilo kar 76 odstotkov tržišča, se uveljavlja tudi italijanska ponudba. Uvoz francoskih vin je namreč lansko leto upadel za celih 15 odstotkov. Mimo vsega je poprečna cena italijanskega vina na Nizozemskem rahlo nižja od poprečne cene francoskih vin.
Philips v "rdečih" številkah
EMDHOVEN - Nizozemski Philips Electronics je v lanskem letu imel 590 milijonov nizozemskih guldnov izgub, Čemur so prispevali tudi stroški re-strukturiranja v višini 1, 3 milijarde guldnov, so sporočili iz te družbe. V Philips Electronicsu so razočarani z lanskoletnim poslovanjem, ker so stroški poslovanja rasli hitreje od prodaje, kljub temu pa uprava družbe raCuna, da bodo v tem letu dosegli pozitiven finančni rezultat. Philips je namreč leto 1995 zaključil z dobičkom 2, 52 milijarde guldnov.(STA/Reuter)
Hrvati prodajo več brezalkoholnih pijač
ZAGREB - Dvanajst najpomembnejših hrvaških proizvajalcev brezalkoholnih pijaC je v lanskem letu prodalo 173, 4 milijona litrov brezalkoholnih pijač, kar je za 19, 3 odstotka več kot leta 1995. Po podatkih hrvaškega gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev pijač, je bilo največ prodano osvežilnih pijaC, in sicer 151, 02 milijona litrov ah za 21,1 odstotka veC kot leta 1995. (STA/Hina)
Izraelski BDP se je upočasnil
TEL AVTV - V Izraelu se je stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem trimesečju lanskega leta upočasnila, tako da je letno povprečje za leto 1996 padlo na 3 odstotke, iz 6 do 7 odstotkov, kolikor je vsako leto znašalo zadnjih 6 let. Vzroki za nižjo stopnjo rasti nacionalnega dohodka so v padcu osebne porabe, posebno trajnih potrošnih dobrin, kot tudi v zmanjševanju investicij v osnovna sredstva, so sporočili iz Centralnega biroja za statistiko. V tej državi znaša stopnja brezposelnosti 6, 5 odstotka (129.000 nezaposlenih) in je ena od najnižjih v razvitih državah sveta. (STA/Tanjug)
Tajskemu gospodarstvu gre slabo
BANGKOK - Tajskemu gospodarstvu gre precej slabo. Preier Chavaht Yongchaiyudh je dejal, da bo vlada poskušala doseči povečanje izvoza in vzpodbuditi državljane k varčevanju, saj želi pridobiti zaupanje javnosti in predvsem investitorjev. Lani je tajski izvoz padel za 0, 1 odstotek, gospodarska rast pa je bila pod 7 odstotki, kar je najmanj v zadnjem desetljetju. (STA/xinhua)
Gospodarski kriminal na Madžarskem
BUDIMPEŠTA - Po podatkih vrhovnega tožilstva v Budimpešti se na Madžarskem močno razraSCa gospodarski kriminal. Lani je oškodovanje premoženja znašalo 35 milijard forintov (350 milijonov nemških mark), kar je trikrat več kot leto poprej in kar sedemkrat veC kot leta 1994. Policija je opazila precejšnje spremembe v strukturi gospodarskega kriminala. Nekoč je bilo najpogostejše tihotapljenje in ilegalno preprodajanje deviz, danes pa je vse veC ponarejanja dokumentov, denarja in naslovov, nezakonito doseganje monopolnega položaja in računalniške prevare. (STA/Tanjug)
		17. FEBRUAR 1997	v URAH	
2		valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1646,00	1691,00
m	N	nemška marka	975,00	995,00
2		funt šterling	2677,00	2732,00
	0	švicarski frank	1117,00	1147,00
<r	N h co (D	belgijski frank	46,76	48,76
		francoski frank	287,00	297,00
oc		danska krona	253,00	263,00
i£ s	O) je 3 J-	norveška krona švedska krona	243.00 220.00	253.00 230.00
	TJ	kanadski dolar	1214,00	1254,00
IKI	to N	portugalski eskudo	9,30	10,20
Z3		nizozemski gulden	863,00	888,00
rt*		avstrjski šiling	137,40	141,00
o		španska pezeta	11,13	12,23
<	'	grška drahma	6,00	6,80
fSi		irski šterling	2598,00	2678,00
■'M	1(X	japonski jen	12,93	13,83
J		avstralski dolar	1223,00	1293,00
m	JI ^ r	madžarski florint	8,75	11,50
%		hrvaška kuna	230,00	280,00
		slovenski tolar	10,70	11,20
				
		
17. FEBRUAR 1997	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1651,00	1681,00
nemška marka	976,00	994,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	862,00	887,00
belgijski frank	46,86	48,66
funt šterling	2656,00	2736,00
irski šterling	2592,00	2687,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,10	6,70
kanadski dolar	1213,00	1248,00
švicarski frank	1118,00	1143,00
avstrijski šiling	137,45	141,95
slovenski tolar	10,60	11,00
	
17, FEBRUAR 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1672,750
EKU	1919,480
nemška marka	987,340
francoski frank	292,620
funt šterling	2710,360
nizozemski gulden	879,610
belgijski frank	47,851
španska pezeta	11,671
danska krona	259,000
irski funt	2645,120
grška drahma	6,312
portugalski eskudo	9,829
kanadski dolar	1237,970
japonski jen	13,481
švicarski frank	1133,840
avstrijski šiling	140,030
norveška krona	.	248,390
švedska krona	224,950
finska marka	333.320
MILANSKI BORZNI TRG
17. FEBRUAR 1997	INDEKS MIB-30: -1,26%
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	13.055	-3,18	Mediolanum	15.873	-1,17
Bca di Roma	1.345	-1,46	Montedison	1.245	-2,50
Bca Fideuram	4.606	-0,38	Olivetti	627	-2,44
Benetton -	20.122	+0,52	Parmalat	2.465	+2,68
Comit	3.480	+ 1,33	Pirelli Spa	3.492	-1,55
Credit	2.349	-0,42	Ras	15.866	-1,74
Edison	9.546	-2,30	Rolo	17.733	+0,46
Fiat	5.178	-2,41	Saipem	7.676	-0,57
Gemina	932	-2,73	San Paolo To	11.330	-0,75
Generali	32.049	-2,30	Sirti	10.802	-0,52
Imi	15.344	-1,45	Štet	8.245	-2,62
Ina	2.306	-1,11	TIM	4.637	-1,31
Italgas	6.270	-2,63	Telecom Ita	4.431	-2,50
La Fondiaria	6.938	-2,39			
Mediaset	7.255	-0,23			
Mediobanca	11.471	-2,91			
PREJELI SMO IN OBJAVLJAMO

Prejeli smo in objavljamo:
V	nedavnem razgovoru vašega dnevnika z Robertom Batellijem, poslancem italijanske narodnostne skupnosti v DZ Slovenije, ste se dotaknili nekaterih tem, ki so v zadnjem obdobju moCno odmevale v obmejnem prosotru in ki bi jih kazalo osvetliti tudi še z malo drugačnega zornega kota, kot je bilo to storjeno doslej.
V	zvezi s pobudo civilne iniciative Slovenska Istra, ki je prek odvetnika Danijela Starmana javno postavila pod vprašaj, tudi z vlogo Ustavnemu sodišču, nekatere zaščitne manjšinske norme in med njimi tudi dvojno volilno pravico pripadnikov manjšine ter enakovrednost mandata njihovih zastopnikov v predstaniških organih, je Batelli dejal, med ostalim, da naj bi šlo kar za »poskus revidiranja temeljev osamosvojitve«. V La Voce del popolo (5.10. in 12.12.1996) pa je še pripomnil, da bi naj sporna pobuda ciljala kar na »revizijo celotne zgradbe manjšinske zaščite« in »odpirala pot v avoritari-zem«. Mimogrede se je tudi potožil, kako da je moral v preteklosti vlagati velike napore pri zavračanju njemu nerazumljivih zahtev slovenske javnosti po »mehanični recipročnosti«, oz. po enakopravnem obravnavanju obeh manjšin. Glede na to, da je sleherna manjšina, in etnična še posebej, skoraj vedno na družbeni rob potisnjen in kot žrtev predsodkov tudi številnim neprijatnostim izpostavljen del družbene skupnosti, tudi sam zagovarjam stališče, da naj bi bili njeni pripadniki bolj zaščiteni kot večina. Zato tudi menim, da pri siceršnjem nujnem usklajevanju ostankov naše revolucionarne zakonodaje z normalnim pravnim redom odpravljanja kakih štrlečih ah z ustavo neusklajenih manjšinskih zaščitnih norm, ne bi smelo biti prednostno opravilo, Ce bi pomenilo njihovo zmanjševanje. Ce bi pa pri doslednem izvajanju pravne države slučajno padla npr. dvojna volilna pravica, ki naj bi po doslej poznanih dejstvih ne imela pravne podlage v Ustavi, ne bi smeh iz tega delati tragedije. Bistvenega dela te pravice, t.j. zajamčenega zastopstva manjšine v predstavniških organih in možnosh, da si ga sama izvoli, namreč v Sloveniji nihče ne osporava, niti samooklican »superdesnicar« Zmago Jelinčič. Tudi Hrvaška je zavrnila zahtevo po dvojni volilni pravici kot prohustav-no ter je pripadnikom manjšine pustila na izbiro, da volijo ah lastne manjšinske predstavnike ali druge strankarske oz. neodvisne kandidate, na pa obojih, kot pri nas.
Nekoliko katastrofične Batellijeve napovedi, kaj vse naj bi sporna pobuda pomenila pa so, prvič, v protislovju z drugimi njegovimi izjavami, ko se je v predvolilni kamaniji pohvalil, kako da je bil v preteklem mandatu sprejet zakon o manjšinskih samoupravnih skupnostih, ki »utrjuje njihov položaj«. Pa da so stekla pripravljalna dela za ustanovitev Jadranske informacijske agencije v Kopru in restavracijskega izobraževalnega centra v Izoli ter da so bile na njegovo pobudo vključene v slovenski privatizacijski zakon določbe, ki omogočajo manjšinskim osebkom pridobivanje cenenih kreditov. In da ne omenjam še tega, da so bili med šestimi poslanci v DZ s področja Slovenske Istre izvoljeni kar trije pripadniki manjšine. Drugič je Batelli pozabil povedati, da ob tem domnevnem frontalnem naskoku na celotno »zgradbo manjšinske zaščite«, ni padla, kolikor mi je znano, še prav
Druga plat medalje o domnevnem travmatičnem položaju italijanske manjšine v Sloveniji (in na Hrvaškem)
nobena pridobljena pravica. Tretjič je prezrl, da so Jelinčič in vsakršno drugo slovensko desničarstvo, tudi Ce ga ne gre podcenjevati, prava otročarija v primerjavi z zadrto nacionalistično srenjo onstran Škofij. In Ce, po Batellijevo, Slovenija s to sporno pobudo drsi v avtoritarizem, potem bi morala biti Italija s svojim dosedanjih odnosom do manjšine že kar v trdem totalitarizmu. Poleg tega mi ni jasno, zakaj ne bi smeli tudi Slovenci v Italiji biti deležni podobnih pravic, kot Italijani pri nas. Ta drža malo neprijetno spominja na, nam vsem dobro znano filozofijo »o enakopravnih in bolj enakopravnih narodih in manjšinah«, za katero ni treba posebej omenjati, kaj je ravnokar pustila za seboj na Balkanu. In Ce bo ta filozofija še naprej prevladovala tudi ob naši meji, se utegnejo nekega dne zahteve slovenske javnosti po »mehanični recipročnosti« res sprevreči v kaj hudega, recimo v kako zahtevo po »negativni recipročnosti« ali zmanjševanju pravic italijanski manjšini, dokler se iste ne priznajo tudi slovenski.
Razumem Batellija, da se je italijanska narodnostna skupnost ustrašila nove meje na Dragonji, tako zaradi pričakovanih omejitev v gibanju ljudi, blaga in kapitala, kot tudi zaradi morebitnih ovir pri poslovanju manjšinskih skupnih ustanov, ki so razpršene po celem istrskem polotoku. Zaenkrat omejitve pri gibanju blaga in kapitala niso tako drastične, so skupne nam vsem in ne predstavljajo vira kake hude ogroženosti. Pri gibanju ljudi pa teh omejitev skoraj ni, saj lahko mejo neomejeno prestopamo zgolj z osebno izkaznico. Skupne kulturne ustanove pa se še naprej sofinancirajo po dogovorjenem kljuCu s strani obeh novih držav (prej republik), pri Čemer se sproti rešujejo vsi spremljajoči problemi. Zaenkrat tudi še nismo zasledili nobenih utemeljenih opozoril, da bi te ustanove s svojo dejavnostjo ne mogle pokrivati celotnega istrskega prostora. La Voce del popolo npr. ima še vedno svoje predstavništvo tudi v Kopru, se tu normalno in neovirano prodaja, itn. Meja je res prinesla zoprno obveznost, da si morajo hrvaški (in italijanski) državljani pri zaposlovanju v kadrovsko osiromašenih ustanovah ita-Ujanske manjšine v Sloveniji priskrbeti dovoljenje za delo in nostrifikacijo diplom, vendar se ti problemi, ob razumevajočem sodelovanju slovenskih oblasti, sproti in zadovoljivo rešujejo. Po podatkih vladnega urada za manjšine je bilo v minulih nekaj letih zaposlenih v ustanovah italijanske manjšine v Sloveniji par deset tujih državljanov ter ni bil še noben kandidat odklonjen. Tako tudi v tem oziru stanje ni tako zelo »travmatično«, kot se prikazuje.
Zadeva z odklonom registracije Unije Italijanov s strani slovenske države pa je mnogo bolj občutljiva in kompleksna, kot bi se dalo zaključiti iz izjav predstavnikov Unije. Ne gre samo za to, da pohtiCna organizacija s sedežem v drugi državi (Hrvaški) po zakonu ne more delovati na teritoriju Slovenije. Italijanska manjšina v Sloveniji je namreč že po Ustavi iz
Milan Gregorič
leta 1974 Organizirana v okviru občinskih in obalne samoupravne skupnosti ter so to normalno sprejemali tudi ljudje iz Unije, dokler so bili tudi sami elani vodstev samoupravnih skupnosti. Ko pa je zaradi agresivne in centralistične politike Unije prišlo do moCnih notranjih sporov ter so jastrebi Unije večinoma izpadli iz vodstev samoupravnih skupnosti, so jim le-te ušle izpod kontrole ter so jim tako postale odvečen tekmec. Spor se je še bolj zaostril, ko je tudi še po nastanku dveh novih držav prenovljena Unija, še vedno s sedežem na Reki, vztrajala pri statusu edinega pooblacenega manjšinskega predstavnika v obeh državah. Obalna samoupravna skupnost namreč zahteva, da se mora z novo mejo razdeljena manjšina najprej organizirati tako, da bo subjekt v lastni državi. Potem šele se lahko povezuje v neko, demokratično organizirano skupno koordinacijsko telo, za kar v slovenski zakonodaji ni prav nobenih ovir. Statusni spor ima tudi svoje praktične materialne in celo mednarodne implikacije. Vsa gmotna pomoC namreč, ki prihaja iz Italije za manjšino v obeh državah, je še vedno kanalizirana prek Unije, kar utrjuje položaj in moC njenega vodstva, v katerem trenutno prevladujejo jastrebi. Obalna samoupravna skupnost je s tem v podrejenem položaju ter bi lahko rekli, da je Italija sploh še ne priznava in s tem tudi ne Slovenije kot povsem suverene države. Tudi obisk sekretaria italijanskega zunanjega ministrstva, Piera Fas-sina, na Hrvaškem in v Sloveniji sredi leta 1996 ni premaknil tega problema z mrtve točke. V nasprotju z dosedanjo prevladujočo prakso se je sicer loCeno pogovarjal z obema manjšinskima organizacijama in je tudi priznal, da gre v pravem pogledu za dva ločena subjekta, v političnem oziru pa je vztrajal na tem, da se ju mora kar še naprej enotno obravnavati. Ob vsem tem postaja očitno, da Uniji ne gre toliko za ustrezno koordinacijo z novo mejo razdeljene manjšine, ampak, da bi tudi prek enovite in nedeljive Unije podprla projekt istrske Čezmejne regije, ki ga je dvema novima državama vsiljevala uradna in še bolj neuradna Italija, skrita za hrbtom avtonomističnih teženj Istrskega demokratičnega zbora. To se lahko sklepa tudi iz strahovitega pritiska, ki so ga jastrebi v Uniji, na čelu z Mauriziom Tremu-lom, dolgo in zagrizeno izvajali v smeri, da bi celotno manjšinsko problematiko v obeh državah pokrival en sam (koprski) konzulat, a so pod pritiskom moCne in odločne reške italijanske lokalne skupnosti s svojimi neprepričljivimi argumenti pogoreli. Enovita Unija, ki bi kot krovna organizacija pokrivala oba dela Istre ter enoten konzulat, bi namreč lahko bili prvi zametki take regije. V teh sporih okrog enovitosti Unije je iz ust notranje opozicije (skupina »Alternativa«) padel celo zelo hud očitek, da je »vodstvo Unije s svojo ideološko obremenjeno in neracionalno politiko tudi samo prispevalo svoj delež k temu, da se je Italijanska skupnost znašla obdana s predsodki in celo s sovražnostjo.« Vendar je
bojeviti del Unije lomil notranje odpore, zlasti v času, ko so pod Berlusconijem v Famesini vedrih še malo drugačni jastrebi. To je občutil tudi Paolo Pensa, italijanski veleposlanik v Zagrebu, ko se je spozabil z izjavo, »da se bo položaj italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem utrdil, ko se bo ta ločeno organizirala v dveh ovih dražavah. Maurizio Tre-mul je to izjavo pospremil z zaničljivo pripombo, da se veleposlaniku skorajda malo že blede (»resulta es-sere alquanto fantasioso«), Giuseppe Rota, predsednik Unije, pa se je nanj obrnil z neravno vljudnim vprašanjem, »ali misli braniti interese tistega, ki ga plačuje, ali se misli iti osebno igro.« Rezultat te spozabe je bil v tem, da je bil veleposlanik z dobro koordinirano akcijo kmalu discipliniran in v nekaj mesecih tudi odpoklican.
Tudi Batelijeva izjava, da je italijanska narodnostna skupnost aktivno »sodelovala najprej v boju za demokracijo, potem pa v procesu osamosvojitve in pri izgradnji demokratične države«, drži le delno in s pridržki. V boju za demokracijo smo res bili več ali manj na isti valovni dolžini in tudi na skupnih okopih. Pri osamosvajanju pa so že nastale prve razpoke, saj so, s kako častno izjemo, uradni organi Unije sprejemali ta proces zelo zadržano. To je tudi razumljivo, saj si od nacionahstiCnega naleta, ki je spremljal nastajanje nove države, niso mogli obetati zase nič dobrega. Ni pa razumljivo, da si je v tako kritičnem obdobju nic manj kot sam predsednik Unije, prof. Antonio Borme, npr. dovolil izjavo za italijanski Časopis II Tempo (PN, 29.1.1991), »da Italijanov ne more nihče prisiliti, da ostanejo, če se Jugoslavija razdeli.« Prav tako, »da niso pripravljeni sprejeti veljavnosti pogodb, ki so nastale v različnih družbenopolitičnih razmerah in da se želijo vrniti v Itaijo, Ce bi postal položaj še bolj brezizhoden« ter da »sramota Osima ne more veC ležati na duši našega političnega razreda.« Se hujše od izjave, ki je ni Borme nikoli prepričljivo demantiral, pa je bilo dejstvo, da se od nje uradna Unija ni javno distancirala. Tudi po tem je bilo obnašanje uradnih predstavnikov Unije do dveh novih držav pogosto neprijazno in nekorektno. Naj spomnem npr. na dogodke ob propadlem tristranskem sporazumu, ko se je Unija postavila ob bok svoji močni 60-mi-lijonski matici ter pritiskala na Slovenijo, da podpiše sporazum, ki nam je bil vsiljen, ko smo bili pogajalsko najbolj na tleh ter je bil v sramoto tudi sami Uniji, saj je postavljal slovensko manjšino v popolnoma podrejen položaj. Šokantna je bila tudi izjava člana izvršnega sveta Unije in odgovornega za šolstvo Fabrizia Radina (PN, 1.5.1992), ko je na zasedanju skupščine Unije v Hrvatinih javno opozoril slovenske in hrvaške starše, ki vpisujejo svoje otroke v italijanske šole, »naj se zavedajo, da ob koncu šole ne bodo dobili ven Slovenca ali Hrvata, ki bo dobro obvladal italijanski jezik, ampak Italijana v polnem pomenu besede.« Zato ni niti malo Čudno, da je Hrvaška pohitela z nepopularnim dekretom o prepovedi
vpisovanja otrok hrvaških staršev v italianske šole. Kajti ob veC kot 1000 takih, že vpisanih otrocih, se je ob Radinovi grožnji upravičeno kdo vprašal, kaj bo z njihovo identiteto po končani šoh. Tudi pri zakonu Bo-niver in zakonu o dvojnem državljanstvu je Unija zabredla v postopke, ki so izzvali žolčne polemike v slovenski in hrvaški javnosti in tudi ostre reakcije slovenskih in hrvaških cerkvenih krogov. Postalo je namreč neizpodbitno jasno, da sta oba zakona v veliki gospodarski in socialni stiski, ki je ob razpadu Jugoslavije zajela naš prostor, pahnila na tisoče naših ljudi v moralno vprašljive in z osebnim ponižanjem obremenjene izbire s tem, da sta sprožila širok in zaskrbljujoč proces »samoprekrščevanja«. V pričakovanju ugodnosti, ki sta jih nudila ali nakazovala, so se namreč mnogi, povsem dostojni Slovenci in Hrvati, ob sodelovanju Unije, zaceli odpovedovati lastni identiteti in spreminjati svoja imena in priimke. Kajti postopek »samoprekrščevanja« se je začel prav v prostorih krajevnih enot Unije s podpisovanjem izjave o »pripadnosti italijanski narodnosti, jeziku ali kulturi«. Tudi temu dogajanju se je uprla notranja opozicija ter obtožila vodstvo Unije zaradi prevelikega propagiranja in pospeševanja pridobivanja dvojnega državljanstva, med drugim tudi »s prelahkotnimi obljubami, da naj bi šlo za državljanstvo brez vsakršnih obveznosti in z obiljem pravic.« Odklanjali so tudi odvratno nalogo, da bi ob izdajanju potrdil o pripadnosti preverjali, koliko se kdo od novopečenih pripadnikov res počuti za Italijane. V tem času se je tudi rodila teorija, da obstojajo poleg statistično ugotovljenega števila Italijanov še takoimenovani »italofoni«, ali italijansko govoreči državljani, ki bi naj bili »nekaj vmes« in ki bi jih naj bilo mnogo več kot samih Italijanov. Ce smo se mnogi razveselili revitalizacije italijanske manjšine, ki jo je prinesel proces demokratizacije in potrdil tudi popis prebivalstva leta 1991 (povečanje deklariranih Italijanov v Sloveniji od cca 2.000 na 2.900 ah za 45%, na Hrvaškem pa od cca 13.000 na 19.000 ah za 58%), pa bi tega ne mogli reci za njeno sedanjo »novo rast«, na katero nas je pred kratkim opozoril II Pičcolo (14.5.1996J v članku pod velikim naslovom »Novih enajst tisoC Italijanov več«. V njem je zapisal, da se je v zadnjih letih (od 1991 naprej) število skupno vpisanih v Unijo Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem povečalo od 22.814 na 33.272 in to po zaslugi domnevno »na novo vzniklih oz. prebujenih elanov«. Torej pravi »boom« novih pristopov, ki po mnenju Časnika »naj bi sploh še ne bil končan in bi lahko bodočnost prinesla še nova presenečenja.«
Ze iz navedenih bežnih informacij se torej da sklepati, da so odnosi med večinskim narodom in manjšino mnogo bolj kompleksni in večplastni, kot izhaja iz izjav uradnih predstavnikov Unije. In teh odnosov na noben način ni mogoče reducirati na poenostavljeno shemo »grda večina« in »uboga manjšina«. Prej ali slej bodo dogajanja v teh nekaj preteklih viharnih letih tudi primemo anahtiC-no osvetljena ter bo šele takrat možna trezna presoja, kohko je kdo prispeval k zaostritvi medsebojnih odnosov. Na srečo lahko upamo, da je kriza v Istri mimo in da se bo življenje počasi spet povrnilo v svoj vsakdanji, spokojni tok, medsebojni odnosi pa razelektrili dosedanjih napetosti.
PLAVANJE / KAR SEST KOLAJN ZA RK BOR!
-KOŠARKA / OD 1. MARCA BOJ ZA OBSTANEK
Matteo Feruglio deželni prvak na 100 m prsno Biserka Cesar presenetila
Valdamo, Argenta in Plove di Sacco novi Jadranovi nasprotniki
Domače tekme odslej ob 21. uri
Ena zlata in pet bronastih medalj. Izkupiček Plavalnega kluba Bor na zimskem deželnem prvenstvu v mladinskih kategorijah, ki je bilo konec preteklega tedna v tržiškem bazenu, presega vsa najbolj optimistična predvidevanja. Zastavonoša Borovega društva Matteo Feruglio je v svoji paradni disciplini na 100 metrov prsno premočno premagal vse tekmece. Bronasti kolajni na dvakrat daljši razdalji v istem slogu pa je nepričakovano dodal še tretje mesto v hrbtnem slogu. Toda pravo odkritje prvenstva je bila za PK Bor Biserka Cesar. Ce so namreč v Borovem strokovnem štabu po tihem računali v njene možnosti na 50 m prosto, pa ni nihče pričakoval, da bo v svojem prvem nastopu na deželnem finalu kot tretja stopila na zmagovalni oder tudi na razdaljah 100 m prosto in hrbtno. Kar pa je Se bolj presenetljivo, na vseh treh tekmah je bila Biserka zelo blizu zlatemu odličju, saj sta jo na 50 m od prvih dveh uvrščenih ločili le dye desetinki, v ostalih dveh disciplinah pa je za zmagovalko zaostala eno sekundo.
Na deželnem prvenstvu so imeli pravico do nastopa samo tekmovalci z izpolnjeno normo na predhodnih kvalifikacijah, vsak pa je smel tekmovati največ v šestih disciplinah. PK Bor je na finale prvič plasiral Štiri svoje plavalce in med temi sta bili prvič dve dekleti. Sobotni popoldan je Boru prinesel eno samo
Matteo Feruglio: naslov in še dva brona
odličje, osvojila pa ga je Cesarjeva na 50 prosto. Feruglio na 50 prosto in 200 hrbtno, Miloš Kalc na 200 prosto, Cesarjeva na 200 hbrtno in Rosa Micol na 50 m prosto pa so plavali nekoliko pod svojimi sposobnostmi.
Nedeljski dopoldan je bil Ferugliov. Nastop na 400 m prosto z osebnim rekordom brez vidnejše uvrstitve je pomenil »ogrevanje« pred bronastim nastopom na 200 m prsno. Toda viSek je PK Bor dosegel v nedeljo popoldne, ko sta Cesarjeva in Feruglio prispevala vsak še dve kolajni, najžlahtnejšo pa je Feruglio osvojil prav v zadnjem nastopu na 100 m prsno. Drugouvrščenemu Santa-rossi je zadal skoraj dve sekundi zaostanka, žal pa je bil s časom 1:12, 5 za tri desetinke prepočasen, da bi si zagotovil (letos še strožjo) normo za nastop na državnem prvenstvu. Na isti razdalji velja opozoriti še na nastop Miloša Kalca, ki je zmagal v svoji skupini, čas 1:17, 6 pa mu je navrgel končno 5. mesto.
Biserka Cesar: trikrat tretja na zmagovalnem odru
Rezultati
Dekleta, 50 m prosto:
1. Picolotto (Gymna-sium PN) 29, 0; 2. Fabris (Triestina) 29, 0: 3. Cesar (PK Bor) 29, 2, Micol (PK Bor) 32. 200 m hrbtno: Cesar 2:45, 7. 100 m
prosto: 1. Picolotto 1:03, 7, 2. Santarossa (Corde-nons) 1:04, 6, 3. Cesar 1:04, 8. 100 m hrbtno: 1. Santarossa 1:12, 5, 2. Picolotto 1:13, 3, 3. Cesar 1:13, 5.
Fantje, 50 m prosto:
Feruglio (PK Bor) 28, 9. 200 m prosto: Kalc 2:15, 5. 200 m hrbtno: Feruglio 2:35, 4. 400 m prosto: Feruglio 4:51, 7. 200 m prsno: 1. Bragagnini (Friuli) 2:38, 2, 2. Santarossa (PN) 2:39, 7, 3. Feruglio 2:42, 5, Kalc 2:51, 1. 100 m prosto: Kalc 1:02, 5. 100 m hrbtno: 1. D’Ambors (Carnia) 1:04, 9, 2. Cardossi (Friuli) 1:08, 5, 3. Feruglio 1:09, 1. 100 m prsno: 1. Feruglio 1:12, 5, 2. Santarossa 1:14, 1, 3. Bragagnini 1:14, 3, 5. Kalc 1:17, 6.
V moški košarkarski B ligi se je končal prvi del. Zadnje kolo je minilo brez presenečenj. V skupino za napredovanje so se uvrstili Pavia, Borgomanero, Riva del Garda, čedajski Gesteco, Oderzo in Šesto San Giovanni, vsa ostala moštva pa se bodo od 1. marca dalje borila za obstanek v ligi.
Zadnji nastop ni mogel spremeniti položaja jadranovcev, proti Borgomanem pa so vsekakor doživeli več kot časten poraz. Večje zanimanje je vladalo za imena moštev, s katerimi se bo Jadran v drugem delu potegoval za obstanek v ligi. Zdaj ni tu več nobenih neznank. V play outu bodo poleg Cehovinovih fantov igrali Se Scame iz Bergama, Sanfilippo iz Collegna, Galli Valdamo (8. v B skupini z 18 točkami), Foral-berg Piove di Sacco (9. v B skupini z 18 točkami) in Coopcostmttori Argenta (12. v B skupini z 10 točkami). Ekipe se bodo med sabo pomerile dvokrožno, rezultati iz prve faze' ne štejejo, v C ligo pa bosta izpadli dve najslabši moštvi.
»Najbolj negativna posledica našega 10. mesta je v tem, da nas čakata v drugem delu dve zelo oddaljeni gostovanji v Colle-gno (Piemont) in Valdarno (Toskana). Zdaj imamo dva tedna časa, da se temelji-
to pripravimo, že od vsega začetka pa bo treba zaigrati s polno paro,« pravi Jadra-nov predsednik Pavel Vidoni. V času do začetka dinge faze naj bi v Jadranovih vrstah sanirali vse poškodbe. Rauber je preteklo soboto počival bolj iz previdnosti in bo najkasneje že jutri spet pričel trenirati, bolj negotovo pa je z Davidom Pregarcem. Sele danes ali jutri bo znano, ali si je res pretegnil mišico in kdaj bo lahko spet začel trenirati.
Velja se opozoriti na to, da bo Jadran domače tekme v drugem delu igral s pričetkom ob 21. uri.
IZIDI ZADNJEGA, 22. KOLA: Scame Bergamo - Caffex 75:77, Gesteco - Cassano 66:84, Monza - Riva 61:85, Oderzo - Firen-ze 107:73, Šesto - Collegno 103:64, Jadran - Borgomanero 71:74.
KONČNI VRSTNI RED PRVEGA DELA: Caffex Pavia 32, Cimberio Borgomanero 30, Riva del Garda, Gesteco Čedad, Legnoflex Oderzo in Credito Šesto San Giovanni 28, Scame Bergamo 24, BCCI Cassano 18, Affrico Firenze 16, Jadran 14, Sanfilippo Collegno 12, Forti e Liberi Monza 6.
KOŠARKA / PORAZ CICIBONE V MOŠKI D LIGI
Ponesrečeni zadnji meti
Po slabem prvem polčasu odločale zadnje akcije
Cicibana Prefabbricati Marsich - Arte Go 75:77 (29:38)
CICIBONA: D. Kovačič nv, Persi 15 (3:4, 3:7, 2:4), Giacomini 8 (3:3, 1:4, 1:2), A. Zuppin 17 (8:12, 3:8, 1:3), Battilana 6 (2.3, 2:2, -), Iz. Bajc (1:2, 2:5, -), D. Stokelj nv, M. Uršič 4 (-, 2:9, -), Križmančič 4 (-, 2:3, -), Possega 16 (4:6, 6:14, -); trener: L. Furlan. PM: 21:30, met za dva 21:52, met za tri 4:9, skupno 25:61 (41%). SON: 23. PON: Križmančič, Possega, Persi.
Tudi v povratnem delu je Cicibona tesno izgubila proti goriškemu Arteju, treba pa je priznati, da je bil poraz tokrat zaslužen, saj so gostje stalno držali vajeti igre v lastnih rokah in le v zadnjih minutah je našim uspelo nadoknaditi skoraj ves zaostanek. Da je letošnja sezona dokaj nesrečna priča tudi dejstvo, da se je Zuppinov zadnji met iz velike razdalje ob zvoku sirene odbil od obroča (kot že
proti Adiju iz Ronk), obenem pa ne moremo mimo tega, da so se plavobeli le občasno enakovredno borili z nasprotniki in zlasti v prvem polčasu so cicibo-naši ponovno odpovedali predvsem v napadu (skupno le 41 % pri metu iz igre!). S povratkom Possege je »coach« Luka Furlan lahko spet računal na visokega igralca, žal pa Peter Furlan še ni nared in tudi odsotnost Smotlaka se je močno poznala. Kot rečeno je prvi polčas pripadel Arteju, ki je tudi v nadaljevanju ohranil od 6 do 12 točk prednosti. V zadnjih minutah sta Battilana in Persi zadela 10 zaporednih točk, Giaco-minijev met za 3 točke se je zavrtel od obroča stran, po nalašč zgrešenem prostem metu pa je Zuppin za las zgrešil met s polovice igrišča in gostje (Milani 16, D’Amelio 12) so si lahko oddahnili.
(VJ)
Moška D liga
IZIDI 17. KOLA: Adi - Libertas 74:79, Chiarbola - Mo-mo Gib 97:100, Cicibona Pref. Marsich - Arte 75:77, Dom Agorest Rob Roy - Inter 1904 90:69, Grado - Santos 55:60, Infoter - Bor Radenska 72:79, Lega NazionaJe - Largo Isonzo 87:72, Ronchi - Kontovel 78:45.
VRSTNI RED: Bor Radenska, Santos in Dom Agorest Rob Roy 28. Ronchi in Arte 22, Inter 1904 20, Infoter, Grado in Kontovel 18, Libertas 14, Cicibona Pref. Marsich 12, Largo Isonzo, Momo Gib in Chiarbola 10, Lega nazionale 8, Arte TS 6.
PRIHODNJE KOLO: Citibona Pref. Marsich - Bor Radenska, Kontovel - Chiarbola, Dom Agorest Rob Roy -Lega nazionale.
Promocijska liga
IZIDI 10. KOI A: Stella Azzurra - Skyscrapers 84:78, Breg - Bira Bora 72:85, Romanelli - The Duke Pub 64:68, Petrolchimica - Scoglietto 74:87, Virtus - Omni-ca Costruzioni 66:83.
VRSTNI RED: Omnia Costruzioni 20, The Duke Pub in Scoglietto 14, Petrolchimica, Bira Bora in Virtus 10, Skyscrapers 8, SteUa Azzurra in Romanelli 6, Breg 2. PRIHODNJE KOLO: Scoglietto - Breg.
NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...
Nogomet: Juventus povečal prednost
IZIDI 20. KOLA V A LIGI: Atalan-ta - Vicenza 3:1, Juventus - Peragia 2:1, Lazio - Inter 2:2, Milan - Bologna 2:0, Piacenza - Napoli 1:0, Reggiana -Parma 0:0, Sampdoria - Roma 1:2, Udinese - Cagliari 1:0, Verona - Fio-rentina 2:1.
VRSTNI RED: Juventus 40, Sampdoria 35, Bologna, Inter, Atalanta in Parma 31, Vicenza in Roma 30, Milan in Napoli 28, Fiorentina in Lazio 27, Udinese 26, Piacenza 23, Perugia 19, Verona 17, Cagliari 16, Reggiana 12.
PRIHODNJE KOLO: Bologna -Udinese, Cagliari - Verona, Fiorentina - Juventus, Inter - Atalanta, Napoli - Sampdoria, Parma - Lazio, Perugia -Milan, Roma - Reggiana, Vicenza -Piacenza
V	B ligi Pescara ujela Lecce
IZIDI 22. KOLA: Bari - Torino 0:0, Cesena - Chievo 1:1, Cosenza - Genoa 0:0; Cremonese - Castelsangro 2:1, Empoli - Ravenna 1:4, Foggia - Lecce 0:0, Lucchese - Brescia 0:3, Palermo -Salernitana 1:1, Pescara - Reggina 3:0, Venezia - Padova 1:1.
VRSTNI RED: Pescara in Lecce 40, Torino in Brescia 37, Bari 33, Genoa 32, Ravenna, Foggia in Empoli 31, Chievo 29, Padova 25, Venezia, Palermo in Lucchese 24, Cosenza, Reggina in Salernitana 23, Cesena, Cremonese in Castelsangro 22.
V	C2 ligi Triestina nesrečno ob zmago
Forli - Triestina 3:3 (1:0)
Strelci: v 32. Cavaliere (F, Um), v 57. Marsich, v 59. Scattini, v 61. Nzamba, v 71. Fida (F), v 93. Agosti- . ni (F)
TRIESTINA: Vinti, Corino (Gran-dini v 46.), Benetti, Pivetta (v 74. Ubaldi), Scattini, Aldrovandi (v 46. Nzamba), Birtie, Pavanel, Spilli, Po-monari, Marsich.
Forli je prvi povedel z enajstmetrovko v 32. minuti, nato pa je Triestina prevzela pobudo in v štirih minutah dosegla tri gole. Toda domačini so izenačili tri minute po koncu regularnega dela.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 11X 11X 211 XXX2; DOBITKI: 13 (190 dobitnikov) 56.916.000 lir; 12 (4758 dobitnikov) 2.269.000 lir.
Totogol
PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-4-5-10-11-12-14-17; DOBITKI: 8 (5 dobitnikov) 1.325.626.000 lir; 7 (1607 dobitnikov) 3.093.000 lir; 6 (62.707 dobitnikov) 78.600 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: IX12 IX 21 2X 21; dodatna dirka: 8-10; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 529.905.163 lir); 12 (27 dobitnikov) 19.626.000 lir; 11 (386 dobitnikov) 1.372.000 lir; 10 (3876 dobitnikov) 136.000 lir.
Košarka: Pomembna zmaga Genertela
Viola R. Calabria - Genertel 81:93
(39:50)
Genertel: Biganzoli 6 (1:2 pm, 1:1 za 2T, 1:1 za 3T), Firič 4 (2:2,1:2, -), Laezza 20 (9:11, 4:5, 1:1), Tonut nv, Guerra 7 (2:2,1:3,1:2), Herriman nv, Vianini 4 (-, 2:2, -), Gianolla 13 (6:6, 2:4, 1:2), Pol Bodetto 13 (3:4, 5:5, -), Alibegovič 26 (4:6,8:11,2:4).
Tržačani so na gostovanju v Reg-gio Calabrii dosegli važno zmago, ki jim zdaj spet odpira možnosti za obstanek v ligi. Vsekakor pa bodo morali do konca ujeti vsaj Violo, s katero imajo obračun 2:0 v zmagah. Za to pa bo potrebno v zadnjih štirih tekmah doseči vsaj tri zmage, z upanjem, da ekipa s Kalabrije ne bo več kot dvakrat zmagala.
OSTAU IZIDI 22. KOLA: Montana Forli - Benetton Treviso 68:69, Rolly Pistoia - Scavolini Pesaro 77:88, Stefanel Milan - Cagiva Varese 77:79, Telemarke! Rim - Teamsystem Bologna 94:91, Kinder Bologna - Ma-sh Verona 82:85, Polti Cantu - Fonta-nafredda Siena 77:68.
VRSTNI RED: Benetton 40, Kinder 34, Stefanel 30, Teamsystem 26, Mash 24, Cagiva in Telemarket 22, Rolly 20, Fontanafredda in Polti 18, Scavolini in Viola 16, Genertel 14, Montana 8.
PRIHODNJE KOLO (2. marca): Fontanafredda - Stefanel, Cagiva -Kinder, Scavolini - Telemarket, Mash - Rolly, Benetton - Viola, Montana -Polti, Teamsystem - Genertel.
V A2 ligi Dinamita uspešna
Dinamica - Biniviaggi Livorno 70:68 (23:32)
Dinamica: Stokes 10, Fumagalli 12, Cambridge 11, Riva 15, Mian 22.
OSTAU IZIDI 25. KOLA: Koncret Rimini - Cfm Reggio Emilia 79:67, Ju-ve Caserta - Chc Montecatini 77:66, Faber Fabriano - Bancosardegna Sas-sari 88:83, Jcoplastic Battipaglia -Floor Padova 94:97, Casetti Imola -Serapide Pozzuoli 77:69.
VRSTNI RED: Koncret 36, Cfm 34, Dinamica 30, Juve, Biniviaggi, Faber, Chc, Casetti in Serapide 26, ban-co Sardegna 20, Floor 8.
PRIHODNJE KOLO (2. marca): Cfm - Dinamica.
V	odbojkarski Al ligi vodi še naprej Las Davtona
IZIDI 18. KOLA: Sisley Treviso -Jeans Hatu Bologna 3:0 (15:10, 15:5, 15:3), Colmark Brescia - Lube Banca Marche Macerata 3:2 (7:15, 10:15, 15:10, 15:10, 15:13), Las Daytona -Playa Catania 3:0 (15:4, 15:9, 15:13), Auselda Rim - Gabeca Fad Monti-chiari 3:2 (3:15, 15:13, 15:13, 11:15, 15:12), Alpitour Traco Cuneo - Mta Padova 3:0 (15:7,17:15,15:10), Com Cavi Neapelj - Area Ravenna 1:3 (12:15,15:5,11:15,11:15).
VRSTNI RED: Las Daytona 34, Si-sley in Alpitour 28, Lube 26, Colmark 20, Gabeca 18, Mta 16, Area in Jeans Hatu 14, Auselda 10, Playa in Com Cavi 4.
V	Sloveniji boj za uvrstitev med najboljšin osem v SKL
IZIDI 16. KOLA: Kraški zidar Sežana - Smelt Olimpija 52:92, Republika Postojna - Pivovarna Laško
81:94, Interier Krško - Satex Maribor 59:74, Maribor Ovni - Idrija 84:80, Helios Domžale - Kovinotehna Savinjska Polzela 86:70, Litostroj Slovan Ljubljana - Rogaška Donat Mg 107:77.
VRSTNI RED: Smelt Olimpija 32, Satex in Kovinotehna 20, Helios, Pivovarna Laško in Republika 16, Slovan, Maribor Ovni in Idrija 14, Interier in Kraški zidar 12, Rogaška 6.
SOL: hud poraz A banke Olimpije v Mariboru
IZIDI: Gradis Maribor - A banka Olimpija Ljubljana 3:0 (15:6, 15:0, 15:7), Salonit Kanal - Šoštanj Topolšica 3:0 (15:2,15:5,15:4), Fužinar Ravne - Kamnik 3:0 (15:13, 15:9, 15:8), Krka Novo mesto - Pomgrad M. Sobota 0:3 (7:15, 8:15, 12:15), Kamnik - Salonit 0:3 (8:15, 5:15, 4:15).
VRSTNI RED: Salonit 20, Gradis 18, Fužinar 14, A banka Olimpija in Pomgrad 12, Krka 8, Šoštanj 4, Kamnik 0.
Vodijo Koprčanke
IZIDI 9. KOLA: Ljutomer Zavarovalnica maribor - Kemiplas Koper 0:3 (5:15, 5:15, 6:15), Murska Sobota -TPV Novo mesto 1:3 (13:15, 12:15, 15:10, 1:15), Špecerija Bled - Krim Ljubljana 1:3 (6:15,15:10,6:15,9:15).
VRSTNI RED: Kemiplas 16, Infond Branik 14, TPV 12, Krim in Ljutomer 10, Špecerija Bled 6, Sobota 2, Kaepa 0. (Infond in Kaepa s tekmo manj).
Obvestila
SK DEVIN
priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falcade. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 291604.
ZSSDI in KK ADRIA vabita na predstavitev mednarodne kolesarske dirke za 21. TROFEJO ZSSDI, ki bo v Četrtek 20. februarja 1997 ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju, Str. per Longera 269.
PRIMOTOR KLUB obvešča svoje elane, da bo seja v sredo 191. m., ob 20.30 v gostilni pri občini v Dolini, kjer bodo na razpolago tudi izkaznice.
SK BRDINA
vabi vse člane in prijatelje, da se masovno udeležijo tekme v Trbižu za 30. Zimske športne igre. Prijave na sedežu kluba ter po telefonu na št. 212859 ali 213905.
SZ BOR
obvešča vse zainteresirane, da poteka vpisovanje v tečaje aerobike (za mlade, srednje in Starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Dodatne informacije v. uradu (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
20. KOLO V ELITNI LIGI
Juvsntina tudi v Gradežu praznih rok
Mesto trenerja Zuppicchinija pa za zdaj ni pod vprašajem
Gradese - Juventma 1:0 (0:0)
JUVENTINA: Zanier, Kaus, Cecotti, Romano, Screm (v 68. Zagato), Prodoratti, Gambino, Braida, Tabaj, Montina, Marega (v 22. Zamar)
V	ne preveč lepi tekmi je Gradese z golom 12 minut pred koncem premagal Juventino, ki si je s tem svoj položaj še nekoliko poslabšala. Toda v štandreškem taboru še ne bijejo plat zvona. »Do konca prvenstva je še deset kol, torej imamo na razpolago še trideset točk. Prepričan sem, da jih bomo osvojili vsaj 15, kar bi moralo zadostovati za obstanek,« je povedal predsednik Juventine Dano Prinčič, ki je tudi odločno zavrnil govorice, da naj bi bilo mesto trenerja Zuppicchinija pod vprašajem. »Zup-picchini ima vso podporo vodstva in igralcev. Trenutno prav gotovo ni problem trener, težave so drugod, kar vpliva na slabše rezultate. Za nas je zdaj najvažnejše, da ne podležemo nepotrebnemu razburjenju in v nedeljo premagamo Sangiorgino,« je še dejal Prinčič.
V	nedeljo v Gradežu so imeli domačini več od igre, toda vratar Juventine je v prvem delu trikrat rešil svoja vrata s pogumnimi posegi, ko so bili domači napadalci sami pred njim. Na drugi strani so imeli tudi Standrežci svoje priložnosti (Montina), ki pa jih niso izkoristili. Po vodečem zadetku domačih je Juventina v zadnjih minutah poskušala vse, da bi izenačila, vendar brez uspeha.
Povejmo še, da je bil zaradi prekrška v drugem polčasu nekoliko prestrogo izključen Tabaj, Marega pa si je že v 10. minuti pivega dela poškodoval ramo.
izidi in lestvice
Elitna liga
IZIDI 20. KOLA: Gradese - Juventina 1:0, Itala S. Marco -Centra Mobile 1:0, P. Fagagna - Sevegliano 1:2, Rivignano -Pozzuolo 1:2, Sacilese - Ronchi 0:1, S. Sergio - Manzanese 0:0, Sangiorgina - Aquileia 0:1, Tamai - Farma 0:1.
VRSTNI RED: Rivignano 34, Tamai, Sacilese 33, Sangiorgina 30, Manzanese, Gradese, Itala 27, S. Sergio, Pozzuolo 25, Centra Mobile, Pro Fagagna 24, Sevegliano, Aquileia 23, Juventina, Farma 22, Ronchi 19.
PRIHODNJE KOLO: Juventina - Sangioigina.
Promocijska liga
IZIDI 20. KOLA: Aiello - Flumignano 1:1, Capriva - Mossa 0:0, Cussignacco -Maranese 0:2, Lucinico - Primorje 3:1, Manzano - San Luigi 3:2, Ponziana - San Canzian 2:2, So-vodnje - Zarja 1:1, Staianzano - Trivignano 1:1.
VRSTNI RED: Mossa 41, Capriva 36, Lucinico 35, Zarja 33, Maranese in San Luigi 31, Ponziana in Trivignano 29, Manzano, Sovodnje in Flumignano 23, Cussignacco 21, San Canzian 20, Primorje 17, Aiello in Staranzano 16. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Staranzano, Maranese - Sovodnje, Zarja - Ponziana.
1. amaterska liga
IZIDI 20. KOLA: Costalunga - Valnatisone 2:2, Foigaria - Ci-vidalese 0:0, Pagnacco - Opicina 1:0, Riviera - Torreanese 1:1, Tavagnacco - Medeuzza 1:0, Union 91 - Como 2:1, Vesna - Reanese 2:1, Zaule Rabuiese - Tarcentina 1:2.
VRSTNI RED: Pagnacco 40, Toneanese 39, Tarcentina 37, Cividalese 35, Costalunga, Valnatisone in Como 32, Vesna 31, Riviera 27, Union 91 25, Opicina 22, Tavagnacco 20, Reanese 18, Medeuzza 17, Foigaria 13, Zaule Rabuiese 11. PRIHODNJE KOLO: Torreanese - Vesna.
2.	amaterska liga
SKUPINA D
IZIDI 18. KOLA: CCS - Pro Romans 0:2, Kras - L. Carso 0:7, Mariano - Villesse 2:0, Medea - Moraro 0:0, Portuale - Tone 5:1, Pro Cervignano - Primorec 1:2, Farra - Villanova 2:2. VRSTNI RED: Latte Carso 41, Pro Romans 37, Mariano 32, Primorec 30, Villanova 28, Moraro 24, Portuale 23, Villesse 22, Farra, Medea in Cervignano 21, Tone 20, CCS 9, Kras 8. PRIHODNJE KOLO: Primorec - Portuale, Tone - Kras. SKUPINA E
IZIDI 18. KOLA: Ancona - Sagrado 2:0, Audax - Premaniac-co 0:1, Aurora - Natisone 4:2, Isonzo - Chiarbola 0:0, Olim-pia - Piedimonte 1:1, Poggio - Breg 1:1, Serenissima - Domio 0:2. VRSTNI RED: Domio 41, Ancona 33, Isonzo 30, Chiar-bola 29, Poggio 28, Breg 27, Natisone 26, Piedimonte 24, Premaniacco 20, Aurora in Olimpia 19, Sagrado 18, Audax in Serenissima 10.
PRIHODNJE KOLO: Breg - Isonzo.
3.	amaterska liga
SKUPINA F
IZIDI 18. KOLA: Fogliano - Azzurra 0:1, Mladost - Grado 3:0, Paviese - Begliano 2:2, Pieris - Strassoldo 0:1, Romana -Buttrio 1:0, Terzo - Villa 1:2, Vermegliano - San Vito 1:0. VRSTNI RED: Mladost 38, Vermegliano 37, Villa 36, Begliano 34, Fogliano, Azzuna in Strassoldo 29, Romana 26, Paviese 23, Piris 21, Terzo 17, San Vto 11, Grado 10, Buttrio 8.
PRIHODNJE KOLO: Buttrio - Mladost.
SKUPINA G
IZIDI 16. KOLA: Cus Trieste - Campanelle 0:2, Gaja - Roia-nese 0:2, Latte Carso - Servola 1:1, SanfAndrea - Breg 1:1, Union - San Vito 1:2, Venus - Montebelio Don Bosco 2:2. VRSTNI RED: Roianese 40, SanVAndrea 37, Gaja 34, Cam-jaanelle in Servola 31, Montebelio Don Bosco 19, Cus Trieste 14, San Vito 13, Breg in Union 12, L. Carso, Venus 10. PRIHODNJE KOLO: Breg - Venus, Montebelio DB - Gaja.
PROMOCIJSKA LIGA / V DERBIJU SOVODNJE IN ZARJA NEODLOČENO
Remi je zadovoljil vodstvi obeh ekip
Primorje v Ločniku ni imelo sreče -V 1. AL je Vesna doma premagala Reanese
Sovodnje - Zarja 1:1 (0:0)
Strelca: V 65. Goriupj v 66. Štrukelj
SOVODNJE: Tommasi, Devetak, Tomšič, Sambo (Ce-scutti), Bergant, Gomischek, Zotti, Interbartolo (v 90. Ago-sto), Goriup, Vitturelli, Busi-nelli.
ZARJA: Cocevari, Dusso-ni, Donaggio, Štrukelj, Fajt (v 59. Valzano), Leonardi, To-gnetti, Kalc, Pettarosso (v 79. Buoso), Sclaunich, Deste (v 46. Padoan)
Sovodnje, ura je 14.55. Ob robu nogometnega igrišča se žene in punce nogometašev med seboj pomenjkujejo, kako dobre njoke z omako iz srnjakov brez rogov so skuhale za kosilo svojim fantom pred derbijem z Zarjo. V kiosku pa vsi nazdravljajo, kot da bi bilo tekme že konec. Končno pogled na igrišče, kjer elegantni sodnik Foggia-rini iz Tolmezza pospremi na sredino igrišča obe moštvi.
Žvižg in žoga začne iskati prvo srečno nogo, ki bi jo pospremila v mrežo. Najprej poskusa Goriup premagati raztresenost Zarjine obrambe. Štiri minute kasneje imata na razpolago prosti strel Tognet-ti in Fajt, ki žogo izstrelita visoko pod oblake. Sovodenjci se vsekakor ne predajo in pri-
tiskajo na vrta »Zenge«. Najprej poskusijo s strelom Tomšiča, nato pa s prodorom Businellija, ki pade na tla v kazenskem prostoru Zarje, vendar sodnik ne žvižga 11-metrovke, raje prisluhe žvižgom in besednemu zakladu nekaterih sovodenjskih navijačev. V 27. min. je Tognet-ti poslal predložek z desne strani v kazenski prostor Sovodenj, kjer je Bergant žogo potisnil proti lastnim vratom. Na srečo pa je z akrobatskim posegom Tommasi rešil domačine. 31. minuta je bila v zmanenju »belo-plavih«, ki z VentureUijem poskušajo premagati Zarjino St. 1. Tik pred koncem prvih 45 minut si Goriup in Venturelli lepo izmenjata nekaj podaj, toda juriš je bazovska armada uspešno ustavila. Prvi napad v drugem polčasu so zrežirali domačini z VentureUijem, ki predolgo meditira med nogami banilcev Zarje. Sovodnje končno z oiganizirano igro le zavohajo pot do gola. Zotti je z leve strani lepo podal Go-riupu. Ta je srepo pogledal v oči Cocevarija, ga hipnotiziral in Sovodnje vodijo z 1:0. Zarjani pa niso čakali niti minute in evforične domačine so presenetili najprej z močnim strelom, ki ga je vratar
Tommasi ubranil, nato pa se je po kotu sredi kazenskega prostora lepo dvignil visoki Štrukelj in z glavo potisne žogo v mrežo Sovodenj. 1:1 je bil tudi končni rezultat, s katerim so bili bolj zadovoljni zarjani, ki zasedajo 4. mesto na lestvici in nimajo večjih ambicij za prestop, Sovodnje pa si morajo zagotoviti Se nekaj zmag, če hočejo mimo spati v promocijskem prvenstvu od maja do septembra. (IM.)
Lucinico - Primorje 3:1
(2:1)
Strelec za Primorje: Pesca-tori v 33. (llm)
PRIMORJE: Savarin, Guštin (v 46. Emili), Crocetti (v 70. Blanos), Škabar (v 46. Masai), M. Stoka, Mantovani, P. Stoka, Auber, Pescatori, Crevatin, Leghissa.
Primorje se iz Ločnika vrača s porazom, ki Proseča-ne postavlja v precej nezavidljiv položaj na lestvici. Domačini so povedli že v 1. minuti po napaki proseške obrambe in za rdeče-mmene je bila zato naloga v nadaljevanju Se težja. Lucinico je sicer se napadal, v 33. minuti pa so Prosežani izenačili. Eden od obrambnih igralcev domače ekipe je igral z roko v kazenskem prostora in sod-
Derbi v Sovodnjah se je končal brez zmagovalca (F. S. R.)
nik je upravičeno dosodil najstrožjo kazen, ki jo je uspešno izvedel Pescatori. Domačini so v podaljšku prvega dela povedli z enajstmetrovko. Na začetku drugega dela je Primorje zadelo prečko, več sreče pa so imeli domačini, ko je sodnik še dragic dosodil najstrožjo kazen proti Primorju, tako da je Lucinico v 49. minuti vodil s 3:1. Prosečani so nato pritisnili, imeli nekaj lepih priložnosti, vendar pa žoga ni hotela v mrežo, zadnjih pet minut pa so igrali z igralcem manj, ker je bil izključen Leghissa.
1. AMATERSKA LIGA
Vesna - Reanese 2:1 (1:1)
Strelci: v 8. min. Soavi (llm), v 17. Cutrara (avtogol), v 62. Sannini.
VESNA: De Rota, Bandel, Giovini, Malusš, Soavi, Grassi, Morassut (v 81. Pussini), Cutrara, Fonda (v 85. Šuš-
teršič), Sannini, Germani.
Po spodrsljaju v Comu je še vedno okrnjena Vesna odločno reagirala in zusluženo premagala Reanese, ki v boju za obstanek krvavo potrebuje točke, in je Se posebej v dragem delu poskušal vse, da bi do njih tudi prišel.
Tekma se je za Križane dobro začela, saj je začetni pritisk že v 8. minuti po prekršku nad Fondo prinesel enajstmetrovko, ki jo je Soavi uspešno izvedel. Toda gostje so izenačili že v 17. minuti, ko je Cutrara nesrečno zatresel lastno mrežo. Vesna je nato se okrepila napade, vendar jim je Sele v 62. minuti uspelo doseči drugi zadetek, ko je bil uspešen Sannini. Križani so nato zaigrali bolj obrambno in tudi po zaslugi vratarja De Rote uspeli ohraniti vodstvo do zaključnega sodnikovega žvižga.
V DRUGI IN TRETJI AMATERSKI LIGI / PO PORAZU Z ROIANESEJEM
Gaja samo še za 2. mesto - Mladost ne popušča
Doberdobci v svoji skupini še naprej sami na vrhu - Druga ekipa Brega je odščipnila točko SanVAndreu
2. AMATERSKA UGA
Pro Cervignano - Primorec 1:2 (0:0)
Strelca za Primorec: v 54. Sreber-nich, v 65. Perlitz
PRIMOREC: Balzano, Savino, Procentese, Peres, Policardi, Nape-rotti, Leghissa (Vallepulcini), Sre-bemich, Birsa (Ferluga), Perlitz (Pre-donzan), Santi.
Trebenci so v Cervinjanu dosegli lepo zmago, do katere so prišli po dobri igri. Čeprav je že v prvem delu Primorec veliko več napadal, pa golov ni bilo. Toda v nadaljevanju so bili napadalci trenerja Leoneja bolj učinkoviti. V 54. minuti je Srebemi-ch preigral dva branilca in premagal domačega vratarja, dobrih deset minut kasneje pa je Perlitz dosegel Se drugi gol za Trebence. Domačini so nato sicer poskušati nekaj več, toda dosegli so samo častni zadetek.
Poggio - Breg 1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Naldi v 15. min.
BREG: Bolcato, Laurica, Scibilia, Naldi, Buzzi, Prašelj (v 60. min. Šircelj), Botteri, Vuk, Granieri, Doz (v 65. min. Biondi), Paoli.
S težkega gostovanja v Poggiju (predvsem zaradi slabega igrišča) se vračajo Fhašelj in ostati z dragoceno točko. Tekma je bila v prvem polčasu zelo žihavna. Domačini so sprva zadeti prečko, nato pa v deseti minuti presti v vodstvo. Pet minut kasneje pa je Naldi v padcu z glavo po podaji Vuka izenačil.
V drugem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini, brez večjih priložnosti. Prav v zadnji minuti pa je imel Sirčelj 100-odstotno priložnost. Preigal je kar tri igralce, nato Se vatarja in sam pred vrati poslal žogo mimo vrat. (E.B.)
Kras - Latte Carso 0:7 (0:2)
KRAS: Viva (v 66. Petronio), Bar-biani, Bratovich, Angelini, Vatla, Ri-dolfo, Emili (v 55. Rebetz), Suc, Ma-cor, Chies, De Pase (v 55. Indiano).
2e pred tekmo je bil vodilni Latte Carso izrazit favorit, toda take katastrofe najbrž niso pričakovali niti največji pesimisti v Krasovem tabora. Domača obramba je zdržala do 14. minute, ko so gostje povedli in nato uprizoriti pravo ofenzivo proti golu Vive. Toda do konca prvega dela je padel samo Se en zadetek. Ko je Latte Carso že po petih minutah nadaljevanja vodil s 3:0, je bilo jasno, da za krasovce ni upanja. Pre-sing gostov se je nadaljeval, zaradi nešportnega reagiranja je bil izključen tudi vratar Viva in gostje so brez težav napolnili mrežo domačinov.
3. AMATERSKA UGA
Mladost - Grado 3:0 (1:0)
Strelci: v 25. Pelicani, v 65. P. Gergolet, v 80. Sartori.
MLADOST: Harland, D. Gergolet (A. devetta), Kobal, Sita, Zin, Mania, Marušič, Pelicani, Blason (R. Devetta), Sartori, P. Gergolet.
Nogometaši Mladosti nadaljujejo s serijo uspehov in tako še naprej sami vztrajajo na vrhu lestvice. Grado seveda ni bil nasprotnik, ki bi lahko ogrozil Doberdobce, zanesljiva zmaga pa je prišla po napadalni igri, ki je prinesla tudi tri zadetke.
Ze od vsega začetka je bilo jasno, da bo srečanje povsem enosmerno. Doberdobci so se vrgli v napad, toda rezultat se je spremenil šele v 25. minuti, ko je Pelicani z zelo lepim strelom od daleč premagal gostujočega vratarja. Tudi v nadaljevanju pritisk Mladosti ni popustil, posledica tega pa sta bila se dva gola v mreži gostov, medtem ko je bil na drugi strani Harland povsem brez dela.
Gaja - Roianese 0:2 (0:1)
GAJA: Martellani, Capolino, Leban (M. Kalc), Košir, Gombač, Pu-gliese (Giursi), A. Kalc (Subelli), Smilovich, Vescovo, Vengust, Mu-solino.
Po porazu z vodilnim Roiane-
sejem Gaji ostaja najbrž samo Se boj za drago mesto in s tem za dodatne tekme za napredovanje. Roianese, ki je v nedeljo gostoval na Padricah, ima z novo zmago že Sest točk prednosti pred gajevci, ki bodo zdaj loviti drugi SanfAndrea, kateremu je Breg B odvzel vazno točko in tako posredno priskočil na pomoč Gaji.
Kar se nedeljske tekme tiče pa je zmaga Roianeseja povsem zaslužena. Bil je tehnično, taktično in fizično boljši nasprotnik. Gostje so povedli že v 3. minuti, to pa je v veliki meri vplivalo na nadlajnji potek tekme. gaja je zaigrala medlo in s premjhno željo po zmagi. Imela je sicer nekaj priložnosti, toda gostje so biti bolj konkretni in so zmago zaokrožiti minuto pred koncem.
SanfAndrea - Breg B 1:1 (1:0)
STRELCA: Vollero v 37. min in Švab v 81. min.
BREG B: Corrente, Pečar, Babu-dri, Sancin, Braico (v 46. min. Mau-ri), Luisa (v 57. min. I. Ota), Švab, Marion (v 76. min. Russo), Camassa, Curzolo, Rocchetti.
En strel v vrata, zadetek in točka. To je nedeljski izkupiček Brežanov na srečanju proti drugouvrščenemu Sanf Andreu. Igralci SanfAndrea so nameč dober del srečanja poskušati prebiti Bregovo obrambo, katera pa se je zelo dobro upirala. Dobro so se odrezali predvsem Babudri, Pečar in Luisa. Domačini so prešli v vodstvo po hitri akciji malo pred odmorom.
V nadaljevanju je bila igra izenačena. Deset minut pred končam pa je Švab po prostem strelu Sancina meter pred vrati nemoteno potisnil žogo v mrežo. Domačini so nato dosegli še en zadetek, a ga je sodnik razvljavil zaradi prekrška. Srečanje se je tako zaključilo z delitvijo točk, ki gotovo zadovoljuje Brežane.
Jutri bo na sporedu v Dolini ob 20. uri zaostalo srečanje proti Cam-panellam. (E.B.)
D. Paoli dvestokrat za Breg
Po trimesečni odsotnosti zaradi poškodb je v nedeljo spet stopil na igrišče nogometaš Do-riano Paoli (letnik 1967) in proti Poggiju odigral 200. prvenstveno tekmo v članski ekipi Brega, pri kateri igra že 13 sezon zapored. Krstni nastop med člani je opravil, ko še ni dopolnil 17 let. Takratni trener Brega Marino Zanon ga je prvič poslal na igrišče v 3. kolu 3. AL skupina M (21.10.84) na tekmi v Dolini med Bregom in S. Anno v 80. min. igre namesto Paola Jeza. Brežani so takrat slaviti s 3:0. V tej sezoni je Doriano odigral skupno 11 tekem in dosegel dva gola, oba proti Roianeseju (21.3.1985). V naslednji sezoni je zaigral 12-krat in s tem je praktično postal standardni iga-lec članske ekipe.
Čeprav ga pri Bregu ne uvrščajo med izrazite napadalce, pa je v sezoni 92/93 v 2. AL v 26 tekmah dosegel sedem golov, medtem ko jih je prej dal prav tako skupno sedem v osmih sezonah. Isto Število golov je dosegel tudi lani sezoni, ko je odigral 22 tekem. Doriano se odlikuje po resnosti, vztrajnosti in navezanosti na domači klub, poleg tega pa je tudi zelo korekten, saj v trinajstih sezonah nismo zabeležili niti ene izključitve.
Zato mu ob 200. prvenstvenem nastopu čestitamo z voščilom, da bi se večkrat zatresel mrežo naprotnikov (doslej je skupno dal 27 golov), ter imel še veliko športnih in življenjskih uspehov. (Bruno Rupel)
NAMIZNI TENIS / ZENSKA B LIGA
Kras Corium proti Coccagliu dokazal, da si zasluži napredovanje
Prvoligašice VSO bližjo uvrstitvi V pokol Evons Ivana Stubelj in Katja Milič na poti v A2 ligo (F. KROMA)
Da gre Castellana naproti ponovni osovjitvi državnega naslova, je bilo jasno že na začetku sezone, zato tudi sobotni poraz Krasa Generali v petem povratnem krogu prvoligaške lige ni bil ne presenečenje ne razočaranje. Tudi po tem porazu ostaja Kras Generali na odličnem tretjem mestu, zvest svojim načrtom oz. predvidevanjem v mejah realnosti, kajti pozicija od 2. do 5. mesta daje možnost nastopanja za evropski pokal Nancy Evans, razmerje osmih ekip v italijanskem prvenstvu pa se je dva kroga pred koncem prvenstva že skoraj do kraja izkristaliziralo.
Izidi 12. kroga: Kras Generali -Castellana 1:5, Fiamma Gesso Mi-lazzo - Fiamma Al Ar Messina 2:5, Lal Coccaglio - Fiamma Archime-de Messina 5:1, San Giacomo Sira-cusa - Regaldi Novara 3:5.
Vrstni red: Castellana Castel-groffredo 24, Lal Coccaglio 22, Kras Generali 18, Regaldi Novara 12, San Giacomo Siracusa in
Fiamma Al Ar Messina 8, Fiamma Archimede Messina 4, Fiamma Gesso Milazzo 0.
Prihodnje kolo (22.2.): Kras Generali - Lal Coccaglio.
ZENSKA B LIGA
Kras A Corium - Lal Coccaglio 4:1
I. Stubelj - Montalto 2:0 (21:13, 21:19), K. Milič - Dini 0:2 (17:21, 15:21), Milič, Stubelj - Montalto, Dini 2:1 (21:18, 18:21, 22:20), K. Milič - Montalto 2:0 (21:7, 21:14)
Bresciani - Dini 2:1 (17:21, 21:14, 21:18).
Krasove drugoligašice so v soboto pred domačo publiko pokazale, da si zaslužijo napredovanje v A-2 ligo. O tem vprašanju pa bo imelo zadnje besedo srečanje z drugouvrščenim Traminom v Boc-nu Ze prihodnje kolo. Kras Corium je proti gostjam iz Coccaglia povedla v vodtvo Ivana Stubelj po dvoboju z Eleno Montalto. Isto nasprotnico je kasneje gladko prema-
gala še Katja Milič. Z lansko prvo-ligašico Annaliso Dini pa je Miličeva izgubila predvsem zato, ker se je pustila sprovocirati nešportnemu izzivanju igalke A-l lige Me-rende, ki je »nudila« svojo pomoč s klopi. S pecejšnjim naporom je potem Krasov par v sestavi Katje in Ivane osvojil pepotrebno točko. Pri vodstvu Krasa Corium 3:1 je vodja ekipa Sonja Milič vključila v igro še tretjo igralko Dašo Bresciani, ki se je neobremenjena zaradi rezultata - 12. prvenstvena zmaga je bila že v Krasovih rokah - re-vanširala za izgubo edine točke in v treh nizih proti Dinijevi postavila končen rezultat 4:1.
San Marco VR - Kras Activa 0:5 Shelkovska - N. Milič 0:2 (17:21,18:21), Biondani - M. Mitič 0:2 (15:21, 12:21), Shelkovska, Biondani - Mitič, Milič 0:2 (13:21, 16:21), Shelkoska - M. Milič 1:2 (13:21, 21:19,14:21), Biondani - N. Milič 1:2 (22:20,11:21,15:21)
Z gostovanja pri San Marcu Ve-
rona se je druga Krasova ekipa, ki nastopa v isti ligi, vrnila s šesto prvenstveno zmago. Nastopiti sta le sestrični Nina in Martina Milič, Irena Rustja pa je bila zadržana zaradi študijskih obveznosti. Zmaga proti Veroni ni bila vprašaljiva. Zadnja dva boja s po tremi nizi pa sta bila bolj posledica muhavosti volje igralk kot pa vremena. Kras Activa je novinec v ženski B ligi in se‘v svojem debitantskem letu nahaja na 4. mestu med osmimi ekipami.
Ostala izida 12. kroga: Tramin Bočen - Villa d’oro Modena 5:0, Attruria Arezzo - Primevera Butta-pietra 3:2.
Vrstni red: Kras Corium 24, Tramin Bočen 23, Attruria Arezzo 19, Kras Activa 18, San Marco Verona 17, Lal Coccaglio 15, Villa d’oro Modena in Primavera Buttapietra 14. (J.J.)
ZENSKA Gl LIGA
Kras B - Kras A 1:4
ODBOJKA / PO 14. KOLU
Izkupiček naših šesteric tokrat ni bil najboljši
Med moškimi huda spodrsljaja Koimpexa in Olympie CDR
ROKOMET / 2ENSKAB LIGA
Krasove rokometašice v napadu med nedeljsko tekmo v Zgoniku proti Mestrinu (Foto KROMA)
Potek tekme krojila sodnika
Po izenačenem prvem polčasu izključitve in prosta pot za Mestrino
Kras - Mestrino Padova 15:21 (9:10)
KRAS: Calzi, D. Ferluga 4, V. Ferluga 1, Čufar 1, Jagodic 5, Kermec, Milkovič 3, Rudolf 1, Vitez, Bizjak.
Krasove rokometašice so na najboljši način zečele tudi drugo letošnjo povratno tekmo proti četrtouvrščeni ekipi iz Padove, s katero s prvem delu visoko izgubile. Na igrišče je tokrat stopila standardna postava, s tem da je Kermečeva igrala v napadu, Vitezova pa v obrambi. Nekaj igalk ni treniralo skozi cel teden, saj jim je nagajala bolezen, kljub temu pa so se na vseeno predstavile na igrišču. Krasovke so se zbrale šele po 5. minuti igre, ko so nasprotnice že povedle s tremi zadetki, za tem pa so jih takoj dohitele in bile enakovredne vse do zadnje minute prvega polčasa, ko so zaradi raztresenosti naših nasprotnice dosegle gol prednosti.
V drugem polčasu pa je pela druga pesem, ki sta jo dirigirala furlanska sodnika. Najprej sta sklenila, da izključita trenerja Bor-tuzza, ker mu pač ni bilo jasno, zakaj piščalka žvižga le na eni strani, potem pa še Eriko Milkovič, ki jim verjetno ni bila po godu, saj je morala kar trikrat sesti po dve minuti na klop, potem pa sta jo direktno poslala z igrišča. Vse to je seveda domače igralke nekoliko zmedlo, trener ni mogel več voditi tekme, zmanjkal je ključni levi bek in s tem še koncentracija. Nasprotnice so to izkoristile, poostrile obrambo, ker jim je bilo pač to dovoljeno, in tako povedle ter zmagale.
Dužalo bo, da je ekipa iz Padove boljša od zgoniške, če pač zaseda na lestvici četrto mesto, vendar pa to še ne pomeni, da mora zmagati tudi takrat, ko ji ne gre od rok. Krasovke bodo na-slendji teden počivale, Naslednji njihov nastop bo v soboto, 1. marca, ob 16. mi v Zgoniku proti ekipi Fides. (Vesna)
r ROKOMET / MOŠKA C LIGA n
Zdesetkani krasovci enakovredni le 10 minut
Mori Rovereto - Kras 28:19 (12:6)
KRAS: Rossi, Bogateč 1, Vremec 4, A. Milič 4, Raseni 2, Costanzo 7, G. Milič 1.
Zdesetkana Krasova postava je na gostovanju v Roveretu povsem klonila pred razigranim Morij em. Odsotnost ključnih igralcev, kot so Cebu-lec, Nait, Glavina, se je občutila bodisi v obrambi bodisi v napadu. S samo sedmimi igralci na razpolago so se Mahničevi varovanci upirali nasprotnikom le v prvih desetih minutah, ki je bil rezultat še izenačen 6.6. Nadaljevanje je bilo enosmerno. Nasprotnikova obramba je imela težave le z občasnimi osebnimi potezami Vremca, Rasenija in Miliča ter z neubranljivimi streli od daleč Costanza, kar pa ni zadostovalo. Popolna blokada obrambe v zadnjih desetih minutah prvega polčasa in še par odličnih potez nasprotnika v drugem polčasu so pokopali vse Krasove upe, da bi dosegel vsaj točko.
Vrstni red po 2. kolu drugega dela: Cus Videm 8, Mori Rovereto 5, Kras 4, Eppan 1.
Sobotno gostovanje v Mo-glianu je bilo za valovce eno najtežjih v povratnem delu, zato je zmaga dobrodošla, čeprav se igralci Imse Kmečke banke še vedno niso povsem otresli straha pred gostovanji, saj je tudi tokrat odlični igri v prvem setu sledila zelo dolga pavza, ki bi lahko bila tudi usodna, saj so gostitelji v tretjem setu pri stanju 1:1 voditi kar z 11:4. Kaj bi se zgodilo, ko bi niz osvojil Mogliano? Pa pustimo to in povejmo raje, da je bilo kolo za valovce ugouno, saj je Chioggia, za katero je nekaj časa Kazalo, da lahko seže v boj za vrh, z dvema zaporednima porazoma izgubila stik z najboljšimi. Očitno je to šesterica, ki svoje najboljše karte pokaže doma, v gosteh pa je oolj ranljiva. Slogaši so pričakovali, da si bodo z zmago proti Argentariu še bolj opomogli, vendar pa so se ušteli. Ekipa iz Trenta očitno slogašem ne leži, saj proti njej niso v dveh tekmah osvojiti niti seta. Vse kaže, da se bo Koimpex play outa otepal skupaj z Laguno-light, s katero pa se bo v drugem delu pomeril v gosteh. Trener De VValderstein je tudi zaskrbljen zaradi nepričakovane zmage Corde-nonsa proti S. Giustini, vendar ni nujno, da je ta rezultat za slogaše neugoden. Seveda pa je sedaj imperativ, da Božič in ostali zmagajo v Ferrari, kjer se bodov soooto pomerili z zadnjeuvrščenim Copparom.
Združena ženska ekipa Koimpex bi miren konec tedna skoraj spremenila v dramo, saj je po vodstvu v setih z 2:0 premagala Cone-gliano šele v tie breaku. V prvih dveh setih so igralke Bora in Sloge pokazale izredno napadalna servis in udarec, ko pa so v teh dveh elementih popustile, se jim je začelo zatikati in se sreča, da so v petem nizu ohranile mimo kri. Gledati smo dva
ati celo več Koimpexov. Tisti s servisom in igro iz prvega seta bi lahko na »1. maju« bržkone ugnal tudi boljše nasprotnike v ligi, Koimpex zadnjih treh setov pa se mora za zmago precej zahvaliti tudi Coneglianu, ki je tokrat pokazal manj kot lani, ko sta obe moštvi igrati v Gl ligi.
Soča Sobema je proti vodilni Nova Gens dosegla časten poraz, se pravi to, Kar se je on nje objektivno pričakovalo. Kmečka banka K2 šport je zamudila priložnost, da bi prvič letos poskrbela za podvig. Potencialno najboljša napadalka, kar jih imamo pri nas, Viviana Zot-ti, je (končno) zaigrala kot zna, kar je bilo seveda ob pomoči vseh ostalih igralk dovolj, da so se igralkam tržaškega Volleva naježiti lasje, a še premalo, da bi Go-ričanke prišle do zmage. Izkušena Ottica Tomasini je nadigrala valovke, ki so dosegle sicer boljši izkupiček kot na prvi tekmi, vendar pa je trener Jerončič od njih pričakoval precej več. Ze prihodnjo soboto jih čaka v Bagnarii Arsi popravni izpit, ki pa ne bo nič lažji.
Razočarala je 01ympia CDR v moški C2 ligi. Pokrajinski derbiji Goričanom očitno ne ležijo, toda poraza v Moši ne gre dramatizirati. Trener Vukovič pravd, da se bo boj za končno prvo mesto odločal v neposrednih dvobojih med vodilnimi. V ta krog 01ympia še sodi. Borovci so z zmago proti Torti ani »podaljšali« svojo sezono, vendar si s sobotnim uspehom ne bodo kaj prida pomagati, če v soboto ne bodo zmagati tudi v Fojdi.
Farra je pokazala, da bodo sokolovke letos težko sle preko sedmega mesta. Važni točki za obstanek je v Ronkah dosegel Espego, ki je zmagal, potem ko je že zgubljal z 2:0. Dulcis in fundo pa lahko rečemo za zmago slogašic proti vodilnemu Cassaccu.
ODBOJKA / IZIDI IN LESTVICE V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH LIGAH PRI NAS
Moška B2 liga
IZIDI 14. KOLA: Cordenons -Santa Giustina 3:2 (15:13, 7:15, 15:12, 6:15, 15:13), Fosso - Cop-paro 3:1 (15:17, 15:13, 15:4, 15:10), Mogliano - Imsa Kmečka banka 1:3 (4:15, 15:9, 11:15, 8:15), San Miguel - Chioggia 3:0 (15:12, 15:12, 15:9), Red Level -Lagunalight 3:0 (15:4, 15:10, 15:11), Riviera - Mec & Gre-gory‘s 3:1 (10:15, 15:12, 15:9, 15:9), Koimpex - Argentario 0:3 (8:15,12:15,8:15).
VRSTNI RED: Red Level Isola 26, Imsa Kmečka banka in Birra San Miguel Borgo Valsugana 24, Debei Bonacic Chioggia 20, Co-lorificio San Marco Mogliano in Riviera del Brenta 16, Argentario Trento in Ideal Santa Giustina 14, Lagunalight Paese in Koim-pex 10, Lovato Fosso, Mec & Gregory‘s Verona in Futura Cordenons 6, Copparo Ferrara 4.
PRIHODNJE KOLO: Imsa Kmečka banka - Cordenons, Gregorin - Koimpex.
Ženska B2 liga
IZIDI 14. KOLA: Fait Rovereto - Sangiorgina 1:3 (6:15, 15:8, 5:15, 1:15), Camst Videm - Marzola 3:1 (11:15, 15:3, 15:5, 15:1), Godigese - Alloys 3:0 (15:2, 15:4, 15:3), Porcia -VVuber Schio 0:3 (4:15, 15:17, 5:15), Albatros - Mogliano 3:1 (8:15, 15:6, 15:4, 15:6), Cavaz-zale - Noventa 3:1 (15:12,
15:8, 5:15, 15:8), Koimpex -Conegliano 3:2 (15:6, 15:10, 4:15, 16:17, 15:11).
VRSTNI RED: VVuber Schio, Sangiorgina in Camst Videm 24, Noventa Girls 22, Albatros Treviso 18, Oroleader Cavazza-le in Koimpex 14, Marzola in Conegliano 12, Godigese in Fait Rovereto 10, Mogliano in Porcia 6, Alloys 0.
PRIHODNJE KOLO: Marzola -Koimpex.
Moška C1 liga
IZIDI 14. KOLA: Livenza -Buia 3:0 15:11, 15:13, 15:10), Eltor - Oderzo 3:2 (15:5, 15:11, 13:15, 10:15, 17:15), Flebus -Soave 3:2 (5:15, 15:13, 15:12, 2:15, 15:11), Soča Sobema -Nova gens 0:3 (8:15, 7:15, 9:15), Ponte Alpi - Vivil 0:3 (13:15, 14:16, 9:15), Chioggia -Mussolente 3:1 (10:15, 15:11, 15:3,17:16), Fincantieri - Palla-volo Trieste 1:3 (9:15, 13:15, 15:11,13:15).
VRSTNI RED: Nova gens 28, Pallavolo Trieste 26, Electron Oderzo 20, Pasquato Chioggia in Livenza Piave 18, Soave VR in Latterie Friulane Vivil 16, Armet Mussolente 14, Fincantieri Tržič in Eltor San Giovanni al Natis o-ne 12, Idealsedia Buia 8, Soča Sobema 4, Flebus Povoletto in Ponte nelle Alpi 2.
PRIHODNJE KOLO: Ideal se-dia Buia - Soča Sobema
Ženska C1 liga
IZIDI 14. KOLA: Sartori - Co-lombo 3:0 (15:6,15:8,15:2), Dolo
-	San Carlo 3:2 (15:3, 4:15, 6:15, 15:6, 15:8), Fontane - Martignac-co 1:3 (5:15, 15:10, 3:15, 14:16), Kmečka banka K2 spoti: - Volley 93 2:3 (15:11, 7:15, 9:15, 15:12, 13:15), Tomana - Codogne 2:3 (15:4, 6:15, 0:15, 15:4, 9:15), La Goriziana Zadružna kreditna banka - Ottica Tomasini 0:3 (1:15, 7:15, 9:15), Gemona -Bmeters 0:3 (1:15, 2:15, 7:15).
VRSTNI RED: Sartori 28, Ottica Tomasini 24, Dolo in Edi Mo-biti Volley 93 TS 22, Gibus San Carlo PD, Codogne in Bmeters Bagnaria Arsa 18, Kmečka banka K2 spoti 12, Libertas Martignac-co in La Goriziana Zadružna kreditna banka 10, Colombo Verona 8, Carigo Tomana 6, Fontane TV 2, Gemona 0.
PRIHODNJE KOLO: Colombo
-	Kmečka banka K2 šport, Bmeters - La Goriziana Zadružna kreditna banka.
Moška C2 liga
IZIDI 12. KOLA: Bor Fortrade
-	Torriana 3:0 (17:15, 15:7, 15:10), San Vito - Rojalese 3:2 (15:11, 9:15, 15:4, 11:15, 15:13), Corno - VBU Videm 3:0 (15:6, 15:3, 15:6), Grado - Itely 0:3 (3:15, 12:15, 7:15), Mossa -01ympia CDR 3:1 (15:9, 16:14, 14:16, 15:12), Prevenire - Prata 3:0 (17:16,15:7,15:12).
VRSTNI RED: Prevenire in San Vito 20, Rojalese 18, 01ym-pia CDR in Mossa Candolini 16, Leyland Torriana 14, Bor Fortrade in Corno 10, Prata in Itely Fojda 8, VBU Videm in Supermarket Europa Gradež 2.
PRIHODNJE KOLO: 01ym-pia CDR - Grado, ltely - Bor Fortrade.
Ženska C2 liga
IZIDI 12. KOLA: Mercato Selz - Del Doge 0:3 (8:15,12:15, 8:15), Farra - Sokol 3:0 (15:1, 15:6, 15:10), Fiume Veneto - Castenet-to Sedle 0:3 (13:15, 6:156,11:15), Gonars - Vivil 2:3 (5:15, 15:10, 15:13, 1:15, 11:15), Sattec Gom-me - CUS Videm 3:2, Tarcento -Asfjr Čedad 3:0 (15:13, 15:5, 15:3).
VRSTNI RED: Castenetto Se-die 24, Tarcento in Vivil 20, Asfjr Čedad 18, Farra in Fiume Veneto 14, Sokol in Sattec PN 8, La Coloprea Gonars, Cus Videm in Ristorante del Doge 6; Mercato di Selz Tržič 4.
PRIHODNJE KOLO: Sokol -Asfjr Čedad.
Moška D liga
IZIDI 14. KOLA: Azimut -Travesio 1:3 (15:8, 8:15, 13:15, 14:16), Corridoni - Maniago 0:3 (5:15, 3:15, 8:15), Nuova Pallavolo - Cordenons 3:1 (15:12, 15:2, 13:15, 5:4), La Grotta -San Sergio 2:3 (15:8, 16:14,
13:15, 9:15, 15:17), Sant‘An-drea - Club Al tura 2:3 (15:11, 17:15, 8:15, 9:15, 10:15), Acli Ronchi - Espego 2:3 (15:12, 5:8, 10:15, 14:16, 11:15), Roveredo
-	Ina Assitalia 3:1 (15:9, 15:13, 11:15, 15:13).
VRSTNI RED: Maniago in Roveredo 22, Ina Assitalia in Club Altura 20, Azimut Rozzol 18, Nuova Pallavolo 16, Travesio in San Sergio 14, Espego in Acli Ronchi 12, Cordenons 10, La Grotta Artegna 8, SanVAndrea 6, Corridoni 2.
PRIHODNJE KOLO: Espego -Roveredo.
Ženska D liga
IZIDI 14. KOLA: Cecchinese
-	Staranzano 3:0 (15:10, 15:10, 15:6), Sgt - Azzurra 3:1 (17:15, 15:12, 5:15, 15:11), Altura -Fontanafredda 1:3 (5:15, 15:8, 14:16, 7:15), Sloga - Cassacco 3:1 (15:4, 15:7, 11:15, 15:12), Fiumicello - Virtus 0:3 (7:15, 6:15, 6:15), Rivignano - Aqui-leiese 3:1 (15:10, 9:15, 16:14, 15:8), San Lorenzo - Paluzza 1:3 (16:14,12:15,12:15,11:15).
VRSTNI RED: Tecnoinox San Lorenzo, Paluzza in Cassacco 24, Virtus 20, Aquileiese 18, Danone Rivignano in Cecchinese 16, Fontanafredda 12, Staranzano in Sloga 10, Azzurra 8, Altura in Sgt 6, Fiumicello 2.
PRIHODNJE KOLO: Staranzano - Sloga.
PRIREDITVE
Torek, 18. februarja 1997
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jutri, 19 t. m., ob 20.30. uri (red D) gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Har-vey«. Ponovitev v Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 (red E).
SSG gostuje danes, 18. t. m., ob 19.30 v Desklah s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 18. t. m., ob 20. uri (Red B) bo na sporedu Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Tiziano Severini.
Ponovitve: jutri, 19. t.m, ob 20. uri (Red H); v Četrtek, 20. t. m. ob 20. uri (Red C); v soboto, 22. t. m., ob 17. uri (Red S); v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri (Red G); v torek, 25. t .m., ob 20. uri (Red E); v sredo, 26. t.m., ob 20. uri (Red F); v Četrtek, 27. t.m., ob 20. uri (Red L). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 18. t.m., ob 20.30 PREMIERA »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek št. 15 - modri.
Od 25. t.m.do 2. marca »Un patriota per me« J. Osborneja. Režija Giancarlo Cobelli. Nastopa Massimo Belli. V abonmaju odrezek st. 8 -rumeni.
Gledališče Cristallo
Danes, 18. t.m., ob 16.30 bo na sporedu Mo-lierova komedija »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini. Gledališče Cristallo - Gledališče Miela V teku je abonmajska kampanja za Ciklus
»Teatralmente intrecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. St. 390613/365119
GORICA
Kulturni dom
Danes, 18. t. m., ob 20.30 gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«.
Jutri, 19. t.m., ob 18. uri Srečanje ob 50-letni-ci mirovne pogodbe. Prireditelj: VZPI, AVL, ANED, ANPPIA in Kulturni dom Gorica.
V	petek, 21. t.m., ob 21. uri literarni večer slovenske, italijanske in furlanske poezije z naslovom »Pogledi na svet«. Nastopili bodo: Lisa Deiuri, Mary Tolusso, Roberto »Rum-ple« Russo, Tomi Vrečar, Giovanni Fierro in Francesco Tornada. Glasbena spremljava saksofonista Paola Gregoriga. Vstop prost. Gledališče UGG
OTROŠKE PREDSTAVE - V nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri bo na sporedu predstava»Peter in volk« v postavitvi SSG.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 18. t. m., ob 20.30: Sicilia Teatro -Luigi Pirandello »Questa sera si recita a sog-getto«. Režija Giuseppe Patroni Griffl. Nastopata Alida Valli, Sebastiano Lo Monaco, Giustino Durano.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 1. marca, ob 20.45 in v nedeljo, 2. marca ob 17. uri bo na sporedu delo Alberta Corbatta »L’appartamento«. Režija Tullio Svetlini. Nastopata Giglio Boemo in Ornella Dovier.
KOROŠKA
CELOVEC
Pri Joklnu (Badgasse 7): danes, 18. t.m., ob
19.30	Posthumna knjižna predstavitev pesniške zbirke P. Zidarja.
V	Modestovem domu: ob 8.30 »Zaklad kapitana Ahaca«. Igra otroška gledališka skupina SPD »Borovlje«. Ob 11.30 »Obtoženi volk«. Igra mladinska gledališka skupina SPDsBilka«.
Tischlerjeva dvorana: v Četrtek, 20. t.m., ob
10.30	»Kužek laja mijau mijau«. Igra otroška gledališka skupina SPD »Dobrac«.
TINJE
V	domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas: v
Četrtek, 20. t.m., ob 9. uri »Otroci potrebujejo
pravljice«. Predavatelj: Peter Vorderegger.
V	četrtek, 20. t.m., ob 19. uri forum za zdravstvena vprašanja - Zdrav duh v zdavem telesu. Predava dr. Ivan Ramšak.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center: v četrtek, 20. t.m., ob
19.30	Marija Hedenik - INGLAZIJE, informacijski večer.
BELJAK
Studiobiihne Villach: jutri, 19. t.m., ob 20. uri »Krach im Hause Gott« (Felix Mitterer). Igra »Teatr brez...«
V	četrtek, 20. t.m., ob 20. uri »Zdrahe v bošji hiši« (Felix Mitterer). Nastopa »Teatr brez...«
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela: Danes, 18. t.m., ob 21.00 se bo gledališka skupina Riflessi predstavila z delom »FERITA - Sguardo su una gente de-dicato ad Adolf Hitler«. Režija Andrea Adria-tico. Vstop prost.
Jutri, 19. t.m., ob 19. uri film »Little Odes-sa« in ob 21. uri film »Fuga dalla scuola me-dia«.
V petek, 21. t.m., ob 19. uri film »Fuga dalla scuola media« in ob 21 uri film »Little Odessa«.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 koncert pianista Ollija Mustonena. Na sporedu Bach in Shostakovich.
Gledališča Rossetti
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kanta vtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 22. t.m., ob 19.30 Zaključilo se je obdobje... - zadnja Lisztova klavirska dela na CD-ju Luca Ferrinija.
V	soboto, 1. marca, ob 19.30 Kadar ciprese šumijo - samospevi Stefana Maurija na verze Ljubke Šorli.
RAZSTAVE
TRST
Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Gledališče Miela: do 20. t. m. je na ogled fotografska razstava na temo »Mesto in Človekov prostor«.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11.
marca je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do
7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«.
Galerija Kulturni dom: v Četrtek, 20. t. m, ob 18. uri otvoritev razstave goriškega slikarja Livia Comissa. Razstava bo odprta do 20. marca.
KOROŠKA______________________
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - do 3. marca si lahko ogledate razstavo »Planine v sliki«
Do ponedeljka, 24. t .m., je v isti galeriji na ogled razstava »Denar, Denaro, Geld« - Oliver MarCeto in Niko Sturm.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: na ogled je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Hoke in K. Kollerja.
	VOZNI RED VLAKOV				
	VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	(RSTA	SMER	URA	/RSTA	SMER
4.09	(D)	Tržič (4.30), Portogmaro (5.11), M estre (5.54), Benetke	(1.14)	(IC)	iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogmaro
		(6.04)			(0.07), Tržič (0.50).
5.41 6.02	(IR) (IC)	Tržič (6.03), Portogmaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogmaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(1.50) (6.30)	(IR) (R)	Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogmaro (0.44), Tržič (1.27). Portogmaro (5.13), Tržič (6.07).
6.51	(R)	Tržič (7.15), Portogmaro (8.09) - občasna vožnja.	(7.02)	(D)	Portogmaro (5.49), Tržič (6.38).
7.17	(E)	Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke	(7.41)	(D)	Portogmaro (6.35), Tržič (7.16).
		(9.15).	(7.58)	(E)	iz Rima, Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33).
8.04	(IC)	Tržič (8.26), Portogmaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom).	(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22).
9.01	(IR)	Tržič (9.23), Portogmaro (10.04), Mestre (10.49), Be-	(9.13)	(R)	Portogmaro (7.52), Tržič (8.44).
		netke (10.59).	(10.05)	(E)	iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogmaro
11.01	(IR)	Tržič (11.23), Portogmaro (12.04), Mestre (12.49), Be-			(9.00), Tržič (9.42).
		netke (12.59).	(10.55)	(IR)	Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič
12.04	(IC)	Tržič (12.26), Portogmaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z do-	(11.55)	(E)	(10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49),
		datkom).			Tržič (11.32).
12.39 . 13.00	(R)' (D)	Tržič (13.04), Portogmaro (13.58). Tržič (13.23), Portogmaro (14.04), Mestre (14.53), Be*	(13.55)	(IR)	Benetke (11.55), Mestre (12.05), Portogmaro (12.49), Tržič (13.32).
		netke (15.02).	(14.55)	(IR)	Benetke (12.55), Mestre (13.05), Portogmaro (13.49),
14.01	(IR)	Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.49), Be-			Tržič (14.32).
		netke (15.59).	(15.31)	(R)	Portogmaro (14.11), Tržič (15.04).
14.08	(R)	Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja.	(15.48	(IC)	iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič
14.55	(IC)	Tržič (15.17), Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). Tržič (15.39), Portogmaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15).	(16.23)	(D)	(15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), Tržič (16 00)
15.17	(D)		(16.56)	(IC)	iz ZOricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič (16.33).
16.01	(IR)	Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59).	(17.55)	(IR)	Benetke (15.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49), Tržič (17.32).
17.17	(E)	Tržič (17.39), Portogmaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11).	(18.48)	(R)	Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogmaro (17.26), Tržič (18.21).
17.29	(R)	Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Be-	(18.55)	(D)	Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32).
		netke (20.17).	(19.11)	(R)	Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogmaro (17.49), Tržič (18.44).
18.01	(IR)	Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Be-			
		netke (19.59).	(19.55)	(IR)	Benetke (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32).
19.01	(E)	Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce.	(20.44)	(D)	Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogmaro (19.24), Tržič (20.20).
19.31 20.04	(R) (IR)	Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja. Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03).	(20.55) (21.24)	(IR) (IC)	Benetke (18.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), Tržič (20.32). iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03), Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (21.53), Tržič (22.35).
20.32	(E)	Tržič (20.55), Portogmaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(22.03)	(IC)	
22.20	(E)	Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00).	(23.00)	(R)	
			(23.55)	(E)	Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49), Tržič (23.32).
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39).	(6.44)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52),'Tržič (6.16),.
(5.51)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02).
(6.18)	(D)	občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34).	(7.51)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28).
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07.	(8.25)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), TržČ (7.57).
(7.23)	(IR)	Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28).	(8.32)	(D)	občasna vožnja.
(8.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38).	(8.39)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10).
(8.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39).	(9.20)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52).
(9.23)	(IR)	Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28).	(9.53)	(IR)	Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30).
(10.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41).	(10.34)	(D)	občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08).
(11.23)	(IR)	Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28)	(11.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13).
(11.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08).	(12.29)	(IR)	Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06).
(12.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37).	(13.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13).
(12.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38).	(13.45)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17).
(13.23)	(IR)	Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28).	(14.29)	(IR)	Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržč (14.06).
(13.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08).	(15.05)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37).
(14.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41).	(15.43)	(RD)	občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14).
(14.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39).	(16.29)	(IR)	Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06).
(14.44)	(R)	občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13).
(15.23)	(IR)	Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28).	(17.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17).
(16.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43).	(18.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56).
(16.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39).	(18.29)	(IR)	Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06).
(16.56)	(R)	občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52).
(17.23)	(IR)	Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28).	(19.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18).
(17.36)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04).	(20.23)	(R)	Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56).
(17.48)	(D)	občasna vožnja.	(20.29)	(IR)	Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06).
(18.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35).	(21.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18)
(18.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39).	(22.29)	(IR)	Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06)
(18.46)	(R)	občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14).	(0.48)	(IR)	Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21)
(19.23)	(IR)	Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28).			
(20.11)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28).			
(21.23)	(IR)	Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28).			
(23.14)	(R)	Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSM	SMER	URA	VRST/	rŠMER
0.15	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.08	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.16	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.01	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.16	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-	Interci	ty E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-B	žovlah	R Deželni vlak
RAI 3
slovenski
program
© RAI 1
6.30
6.45
9.35
11.10
11.30
12.25
12.35
13.30
14.00
15.50
17 30
17.50 18.00 18.10
18.45
19.35 20.00
20.35
20.40
20.50
23.00
0.30
1.00
1.30
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzariti), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: W le donne (kom., It. ’70, i. Little Tony) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Prostor v srcu (i. Jane Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
TV film: Diviso a meta (dram., ZDA ’88, i. R. Foxworth, M. Greene) Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes risanke Johnny Quest, Gargoyles, itd. Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualne teme v oddaji: 11 fatto (v odi Enzo Biagi) Zakulisne zanimivosti o festivalu v Samemu Glasba: 47. Festival italijanske popevke (vodijo M. Bongiorno, P. Chiam-bretti, Valeria Marini) Dnevnik
Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere: DNA - Manipulacije
Aktualno: Sottovoce
C RAI 2		§2 RETE 4	
	Variete za najmlajse		Nad.: Claudia
	Nan.: Schvvarzvvaldska		Nan.: 11 client e
	klinika		Nad.: Kassandra
	Nad.: Quando si ama,		Aktualno: Peste e corna
	10.00 Santa Barbara		Nad.: Zingara, 10.30 Ali
	Perche? - Zakaj?		del destino, 11.00 Aroma
	Rubrika o zdravstvu Tg		de cafe, 11.45 Milagros,
	33,11.15 dnevnik		11.30 dnevnik
	Variete: I fatti vostri -		Variete: La mota della
	Vase zadeve		fortuna - Kolo sreče
	Dnevnik, 13.30 Zdravje		Dnevnik
	Variete: Ci vediamo in		Nan.: Časa doke časa
	TV (vodi Paolo Limiti)		Nad.: Sentieri - Steze
	17.15 Dnevnik		Film: Cleopatra (zgod.,
	Aktualno: La cronaca in		ZDA ’53, i. E. Taylor, R.
	diretta-Kronika v živo		Burton, zadnji del)
	Dnevnik in Šport		Kviz: OK, il prezzo e giu-
	Rubrika o izletih in po-		sto (vodi I. Zanicchi)
	tovanjih Sereno variabile		Dnevnik in vreme
	Nanizanka: Hunter (i.		Variete: Game Boat
	Fred Dryer)		Film: Nick mano fredda
	Variete: Sanremo in aria		(dram., ZDA ’67, i. P.
	Dnevnik		Nevvman, G. Kennedy)
	Film: Chisum (vestern,		Ciak- Filmske novosti
	ZDA '70, i. J. Wayne)		Film: Shining (srh., ZDA,
	Nan.: Law & Order		i. J. Nicholson)
	Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.30 Danes v Parla-		
	mentu, 0.40 Šport Film: Prova d’ orchestra	@| CANALE 5	
	(kom. It. '79, r. F. Felli-		
	ni, i. C. Colosimo)		
	Doc Musič Club		Na prvi strani, vreme
			Variete: Maurizio Costan-zo Shovv
Jk RAI 3			Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
		H	Dnevnik TG 5
		H	Aktualno: Sgarbi quoti-
	Jutranji dnevnik, vreme		diani
	Nan.: Vita da strega		Nad.: Beautiful (i. Ron
	Film: Amiche in attesa		Moss, K. Kellv Lang)
	(kom., Avstral. ’91)		Aktualne teme: Domini e
	Videosapere: Vstop pro-		donne - Moški in zenske
	st, Mondo 3, itd.		(vodi Maria De Filippi)
	Dnevnik		Nan.: Una bionda per
	Aktualno: Telesogni		papš - Blondinka za oCe-
	Aktualno: Čudeži kine-		ta (i. P. Duffy, S. Somers)
	matografije, 13.35 Me-		Variete za najmlajse Bim
	dia/Mente		Bum Bam in risanke
IMu	Deželne vesti,dnevnik		Nan.: SuperVicky - Mar-
	Dok.:' Tgr Leonardo,		sovec (i. T. Brissette)
(J.:;	15.00 Metropoli		Aktualna kronika: Veris-
HSm	Športno popoldne		simo - Tutti i colori della
liZui	Dok.: Geo & Geo, vreme		cronaca
|i$9	Nad.: Un pošto al sole		Variete: Tira & molla (vo-
	Dnevnik, deželne vesti		di Paolo Bonolis)
	Variete: Blob		Dnevnik TG 5
	Aktualno: Chi 1’ ha vi-		Variete: Striscia la noti-
	sto? (vodi G. Milella)		zia
	Dnevnik, deželne vesti		Aktuabro: Amici di sera -
	Aktualno: Storie di fami-		Prijatelji zvečer (vodi
	glie allargate		Maria De Filippi
	Aktualno: Pred premiero		Dnevnik
	Dnevnik, pregled tiska,		Variete: Maurizio Costan-
	nočna kultura, vreme		zo Shovv, vmes (0.00)
	Variete: Fuori orario		nočni dnevnik
	Film v originalu: Lettera		Sgarbi quotidiani
	da una sconosciuta		Striscia la notizia
ITALIA 1
6.10
9.15
10.15 12.25
12.55
13.30
14.30
15.00
16.00
16.30
18.30 19.00
20.30
22.30
0.30
0.40
1.40
2.10
Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Highlander, 10.20 Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver
Aktualno: Planet Odprti studio, 12,45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Nan.: Helen in njeni prijatelji
Otroški variete Ciao Ciao News in risanke Aktualna odd.: Colpo di fulmine
Nan.: Baywatch Aktualno: Planet Nan.: Bayside School,
17.00	Primi baci, 17.30 I ragazzi della 3.a C Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Mills,
20.00	Happy Days Film: II testimone piu pazzo del mondo (kom., ZDA ’90, i. S. Martin, R. Moranis, J. Cusack)
Film: Suore in fuga (kom., VB ’90, i. E. Idle) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 Šport Aktualno: Planet
Nan.: Mannbc
# TELE 4
18.30 19.00
20.30
22.35, 23.50 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle Košarka lige Al II segno di Zero Aktualne teme: Zoom La sfera di cristallo
21.45
1.30
Košarka lige A2 Film: Danger Zone
® MONTECARLO
5 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-I nik, 13.00,19.50 Šport M Nan.: Ironside, 12.25 I Operazione ladro BElilil Film: Lo zoo di vetro (dram., ZDA '50)
Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap, risanke Aktualno: Check Point Film: testimone d’ accusa (krim., VB ’82)
Film: Missione in Man-ciuria (dram., ZDA ’66)
16.00
17.50
19.50 20.30
22.55
(r Slovenija 1
Slovenija 2
	Vremenska panorama		0.25 Teletekst
	Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: Sobotna
	Videoring		noč, 12.00 Dlan v dlani
	Zimski počitniški pro-		(oddaja TV Maribor)
	gram program: Pri Peri-		Recept za zdravo
	skop o vi h (2.)		življenje
	Dok.: Očividec - Drevesa		Oddaja TV Koper: Nedelj-
	Tedenski izbor: nan. Viper		ska reportaža
	(ZDA, 7. epizoda)		Nan.: Murphy Brown
	Film: Vincentov prijatelj		ZDA (6. epizoda)
	(Fr.)		Osmi dan
	Domače obrti na Sloven-		Tedenski izbor: Doku-
	skem: Kamnarji in kamno-		mentarna serija: Stoletje
	seki		ljudstva (VB, 6. del)
	Poročila		Alpe Jadran
	TV iglica: Lingo (ponovi-		Potrošnikov kažipot (7.
	tev)		oddaja)
	Videostrani		Tedenski izbor: Ame-
	Tedenski izbor: Po do-		riška nanizanka: Angel,
	mače, 15.15 Dosje, 16.05		varuh moj (12. epizoda)
	Oddaja o turizmu: Homo		Ameriška nanizanka:
	turisticus		Simpsonovi (67. epizoda)
	Mostovi		Ameriška nanizanka: ve-
	Videostrani		soljska policija (7. epioz-
	Obzornik		da)
	Otroški program: Tabor-		Šport
	niki in skavti, 17.25 Sk-		Vojna najde pot
	rivnost sedme poti (11.		Avstralska nanizanka:
	del nizozemske nadalje-		Echo Point (8. epizoda)
	vanke), 17.50 Dodojeve		Napovedniki
	dogodivščine		Včeraj, danes, jutri
	Po Sloveniji		Sestriere ’97
	TV prodaja		Ciklus filmov Aki Kauri-
	TV igrica: Kolo sreče		smaki: Leningrajski kav-
	Včeraj, danes, jutri		boji gredo v Ameriko
	Risanka		(Švedska 1989, i. Matti
	TV Dnevnik, vreme, šport		Pellonpaa, Nicky Tesco)
	Gore in ljudje		Napovedniki
	Napovedniki		Včeraj, danes, juto
	Studio City		Zapik
	Včeraj, danes, jutri		Češki film: Sala
	Odmevi, vreme, Šport		Šepet iz naslonjača
	Ameriška nadaljevanka: Umor 1. stopnje (18. ep.)		Zapik (ponovitev)
	Svet poroča		
	Včeraj, danes, jutri		
	Studio City (ponovitev)		
	Videoring		
©? Koper			
15.00 16.10
17.00
18.00 18.30
19.00 19.25 20.20
20.45
21.15
22.00
22.15
22.45
Euronevvs NBA Action
Evropski kulturni magazin: Aliča, 17.30 TV šola
Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin
Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Nan.: Nočni sodnik, 19.50 Slovenski magazin
Dokumentarna oddaja, 20.35 Dok. oddaja: Umetniki skozi svet
Pogovorimo se o...
Rhythm & News (vodi Andrea F.)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru)
Film: Sconfmi - filmi iz Alpe Adria Cinema (vodita Roberto Femicci in Tiziana Finzi), nato TV Dnevnik - Vsedanes
"N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 10.30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zboril; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Pozor snemamo; 17.00 Fiesta lahna; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika;
19.30	Predlogi za Evrosong; 21.00 Zavrtite," uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Štos - Se v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22,00 Poročila; 8.05 Glasba;
10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej;
17.00	Vkalna glasba; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.40 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.42 S solistčnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Artes acusticae; 22.55 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Razvozlani paragrafi; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
18.00	Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob' 9-ih; 9.15 govorimo
o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah;
12.00	Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Po sledeh jadranskih gusarjev; 8.35 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč); 9.40 Kaj bomo danes kuhali?; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.30 Z železnico po Primorski, nato Soft mušic; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Orkester Mariborske filharmonije; 18.00 Večni sopotniki. Krst pri Savici (F. Prešeren, r. S. Verč); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18,30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24..maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 •Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601 -27926
Registriran na sodiscu v Trsni st. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
2 Q	Torek, 18. februarja 1997					jTinuenTumu, 11 mm											
JASNO	ZMERNO OBLAČNO	OBLAČNO	RAHEL	SREDIŠČE ZMEREN	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLU žil A Iiklama riutnu*												
0			6	66	666		HH	JJ§	#	6			X	X	C	A
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30 Dolžina dneva 10.22
Luna vzide ob 14.30 in zatone ob 4.40.
V-
_7
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.24 najnizje -6 cm, ob 7.00 najvisje 30 cm, ob 13.54 najnižje -46 cm, ob 20.38 najvisje 29 cm.
Tutri: ob 2.04 najnižje -12 cm, ob 7.40 najvisje 34 cm, ob 14.24 najnižje -51 cm, ob 21.01 najvisje 34 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
BI0PR0GN0ZA
Vpliv vremena bo dopoldne Se ugoden, popoldne pa se bo jakost vremenskega dražljaja povečala in pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo pojavile vremensko pogojene težave.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............3
1000 m..............1
1500 m.............-2

2000 m............-3
2500 m ...........-5
2864 m............-6
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Elisabeth Taylor slavila 65-letnico
LOS ANGELES - Znana filmska igralka Elisabeth Taylor je praznovala 65-letnico rojstva v krogu prijateljev, med katerimi je bil seveda tudi Michael Jackson (AP)
Sorodniki Albrightove v Izraelu rasejo kot gobe po dežju
JERUZALEM- Dva izraelska sedemdesetletnika sta v sobotnem pogovoru na izraelskem radiu zatrdila, da sta bratranca ameriške zunanje ministrice Madeleine Albright ter da sta za sorodstvene vezi z Albrightovo izvedela šele pred nedavnim. 74-letni Haim Karbel je pojasnil, da je iz nekdanje Češkoslovaške v Izrael emigriral leta 1939, 77-let-na Vodja Gruber pa leta 1940. Kot zatrjujeta, je bil stari oče Madeleine Albright Karbelov stric po očetovi strani, Gruberjeve pa po materini strani. Oba domnevna sorodnika nove zunanje ministrice ZDA ne pričakujeta, da se bosta srečala z Albrightovo med njenim obiskom v Izraelu, saj menita, da si tega verjetno ne želi in da je židovska družinska preteklost verjetno ne zanima. Kot je poročal ameriški Časnik Washington Post, je Izrael že od konca leta 1994 vedel za židovski izvor Albrightove, vendar se je odločil, da tega ne bo razkril. Potem ko je Časopisje razkrilo te informacije -med drugim je navedlo tudi, da je bilo veC družinskih elanov izgnanih v koncentracijska taborišča -je Albrightova zatrdila, da ni poznala tega dela družinske zgodovine, saj ji starši niso nikoli povedali, da pripadajo židovsld skupnosti. (STA/AFP)
Po ločitvi Ločitev
TORONTO - Kanadčan Dan Couvrette, ki je po svoji ločitvi ustanovil Časopis Ločitev, in ni nameraval ponovno stopiti pred oltar, se bo poročil s svetovalko pri omenjenem Časopisu, Martho Chan. Couvrette je dobil idejo za časopis Ločitev v Času po ločitvi, ko se je znašel v obdobju hude' življenske krize, s Časnikom pa je želel predvsem pomagati ljudem v podobni siski. Kot je povedal sam, mu je delo pri Časopisu pomagalo premagati polocitvene depresije in ponovno zaživeti polno življenje, kar bo okronal s ponovno poroko. (STA/Tanjug)
Namesto plač dobili stare vagone
SEVASTOPOL - Uprava železnice na Krimu rešuje problem neizplačanih plač tako, da svojim delavcem podari stare železniške vagone. Ker pa je cele vagone težko "prenesti" na bolšje trge, so se nekateri delavci lotili razstavljanja vagonov, da bi na bolšjih trgih v ukrajinskih mestih lahko iztržili vsaj nekaj za dele. Na bolšjakih namreč cveti posel s starimi vagonskimi deli, saj je veliko povpraševanja po vratih, oknih, policah in kljukah. Tudi ukrajinski rudarji so oktobrske neizplačane plače dobili v obliki motorjev, Časopisi pa pišejo, da so se nakateri rudniki s kmetijskimi zadrugami dogovarjali o zamenjavi premoga za krompir. (STA/Tanjug)
Aerodinamika mikroletal podobna ptičji
ATLANTA - Letalo v velikosti dlani, ki bi lahko iskalo preživele v porušenih stavbah ali strupene kemikalije na bojiščih, bo glavna tema dvodnevne konference na Institutu za tehnologijo v ameriški zvezni državi Georgia, ki bo potekala med 19. in 20. februarjem. Čeprav nekateri znastveniki menijo, da tako majhnega in obenem koristnega letala ne bo moe izdelati, Sam Blankenship, eden od koordinatorjev MicroFlayerja, programa za gradnjo majhnih letal, meni, da so mikroletala velik izziv za raziskovalce in oblikovalce. Ker doslej tako majhnih letal še niso izdelali, se bodo morali znanstveniki zgledovati pri pticah, saj naj bi se aerodinamična načela mikroletal precej razlikovala od navadnih letal. Dodatno težavo bo predstavljala tudi strogo omejena teža, kar bo vplivalo na drugačen naCin upravljanja in kontrole letenja, na vrsto goriva ter na pogonski mehanizem in operemo. Strokovnjaki poskušajo v mikroletala vgraditi miniaturne kemične in biološke senzorje in tako omogočiti prenos video posnetkov. Prizadevamo si, da bi se t.i. MicroFlyerji lahko sami izogibali oviram in skrbeli za stabilen let, je še povedal Blackenship. (STA/Hina)
V ZDA sezona tekmovanj sani s pasjo vprego
V ZDA se je začela sezona tekmovanj sani s pasjo vprego. Gornji posnetek je iz Vukona, spodnji pa iz Montane. Najpomembnejša tekma Iditarod pa bo kot običajno v marcu na Aljaski. (Telefoto AP)