10933« .\arodna in univerzitetna knjižnica ▼ Liubljani Rekel je pa vfim: AJto kdo hoshe sa manoj priti, naj sataji fam ['ebe, naj v fakt dan /voj kris/t sadene, in naj sa manoj hodi. Luk. 9. v. 23. KEMPENSARJA zlivetere Bukve. »IVMIBIfA, ktero je pokasal 9 9 9 v® ar ar ja Sv. Avgufhtina . Vavkov C perve bukve« Lepo opominjanje k’ duhovnimi! slavljenju. 1. Poglavitni del. Od ravnanja nafhiga shivljenja po Kriflufo- vim shivljenji., in od sanizhvanja pofvetnih rezhi. 1. JK-dor po mojih ftopinjah hodi, ne hodi v’ tami, pravi Gofpod. Te fo befede Kriftufove, po kterih naf opominja, de bi po njegovim shivljenji in sa- dershanji fvoje shivljenje ravnali, ako 'hozhemo rasfvitljeni, in od vfe 1'Iepote refheni biti. Tedej mora nafha nar vezhi fkerb biti, slav¬ ljenje Jesufa Kriftufa premifhljevati. 2. Nauk Kriftufov vfe nauke fvetnikov pre- feshe, in kdor bi boshjiga Duha imel, bi v’ njem nebefhko jed fkrito nafhel. Ali pergodi fe, de njih veliko, ako ravno po- gofto od nauka Kriftufoviga flifhijo, vender maj¬ hne shelje obzhutijo po njem shiveti, ker Kri¬ ftufoviga Duha nimajo. Kdor pa hozhe prav, in popolnama befede 2 18 Kriftufove saftopiti, je treba, de li persadeva zelo tvoje shivljenje po njegovim shivljenji vishati in ravnati. 3. Kaj ti pomaga uzhene rezhi od Trojize govoriti, ako nimafh ponishnofti, bres ktere nifi perjeten Trojizi ? Sa ref, uzhene befede te ne delajo fvetiga in pravizhniga; ampak poboshno shivljenje te ftori Bogu perjetniga. Jeft veliko vezli shelim pravo grevengo ob- zhutiti, kakor jo snati raskladati. Defiravno bi zelo fveto pifmo, in uzheno govor¬ jenje vfih modrih is glave snal povedati, kaj bi ti vfe pomagalo bres ljubesni in gnade boshje. Prašno je vfe drugo, nepridno, in nizh, su- naj Boga ljubiti, in njemu famimu flushiti. Nar vezhi modrott je, v 1 sanizhvanji pofvetnih rezin' proti nebefhkimu kraljeftvu hiteti. 4. Prašna rezh je tedaj, pofvetniga blaga, ktero s’ zhafam prejde, ifkati, in va-nj saupati. Prašna rezh je, pofvetne zhafti sheleti, in fe k’ vifokimu ftanu povikfhevati. Prašna rezh je, po telefnih sheljah sahajati, in tifto sheleti, savolj kteriga je potreba teshko fhtrafan biti. Prašna rezh je, dolgo shivljenje sheleti, in sa dobro shivljenje malo fkerbeti. Prašna rezh je, farno sa sdajno shivljenje fkerbeti, in perhodne rezhi is mifli puftiti. Prašna rezh je ljubiti, kar hitro preide, in fi ne persadevati tjekej priti, kjer fe vezimo shiv¬ ljenje snajde. 5. Opomni fe pogotlo na tifte befede §. Pifma : Veliko vefelje ne bo nafitilo ozhi, in ne bo na¬ polnilo ufhef. Persadevaj fi tedaj fvoje ferze od ljubesni vidnih rezhi odtergati, in k’ nevidnim oberniti; sakaj kteri po sheljah fvojiga shivota hodijo, oma- deshujejo fvojo veft in sgube gnado boshjo. 19 II. Poglavitni del. Od ponishniga fposnanja fvoje flabofli. 1. čjleherni zlilo vek sheli od natore veliko snati; pa kaj pomaga snanje bres boshjiga ftrahu ? Sa ref pohleven kmet, kteri Bogu flushi, je boljfhi, kakor prevsetin uzhen zhlovek, kteri pre- mifhljuje, kako fe nebo in svesde verte, fam febe pa posabi. Kdor fam febe prav fposna, malo od febe mifli, in fe v’ zhafti, in hvali ljudi ne rasvefeljuje. l)e bi ravno jeft vfe rezhi, ktere fo na fvetu, vedil in snal, ljubesni Boshje pa bi ne imel, kaj bi mi to vfe pred Bogam pomagalo, kteri me bo le po mojim djanji fodil ? 2. Nehaj tedaj od nesmerniga posheljenja, ve¬ liko snati in vediti, ker per tem fe veliko ras- ftrefenja in smotnjav najde. Kteri veliko rasumejo, hozhejo zhiflani in sa modre fposnani biti. Veliko rezhi je, ktere snati malo ali nizh prida dufhi ne donefe. In refnizhno priproft je tifti, kteri fe na snanje drugih rezhi ne poda, sunaj farno na tifte, ktere mu k’ njegovimu svelizhanju flushijo. Dofti befedi in govorjenja ne naliti dufhe, am¬ pak poboshno shivljenje ref hladi ferze; v^ft zhifta veliko saupanje v’ Bogu dodeli. 3. Kolikor vezh in boljfhi fposnafh, toliko ojftrejfhi bofh fojen, ako, kakor fposnafh, fve- tejfhi ne shivifh. Sato ne prevsemi fe savolj fvoje uzhenofti in umetnofti, temuzh toliko bolj fe boj savolj tega tebi od Boga daniga snanja. Ako le ti sdi, de veliko snafh, in sadofti rasumefh, vedi, de je fhe veliko rezhi, kterih ne snafh. Nikar prevezh fam od febe ne mifli ampak fposnaj rajfhi fvojo neumetnoft. Kaj fe bofh zhes . ‘2 * 20 druge povikfheval, ker je veliko uzhenejfhih, in v’ poftavi umetnifhih, kakor li ti? Ako hozhefh kaj prida snati in fe nauzhiti, uzhi fe sanizhvan biti. To je naj vezlii in nar bolji snanje, fam febe prav fposnati in sanizhvati. Jjebe sa nizh imeti, in od drugih vfelej dobro in zhaflito mifliti, je velika modroft in popolnamoll. Ako ravno bi vidil koga drugiga ozhitno gre- f hiti, ali kako veliko hudobijo dopernefti, vender bi ne fmel boljfhiga febe mifliti, ker ne vefh, ka¬ ko dolgo bofh mogel v’ dobrim oftati. Mi fmo fzer vfi flabi, ali vender ne fmefh koga sa bolj flabiga imeti, ko fam febe. III. Poglavitni del. Od nauka refnize. 1. §rezhen tifti, kteriga refniza farna poduzhi, ne po perglihah in befedah, ktere preidejo, ampak kakor Ib rezhi farne na febi. Nafhe mifli in nafhi dosdevki naf doftikrat motijo, tako de malo fposnamo. Kaj pomaga veliko prepiranje od fkrivnih in nesnanih rezhi, savolj kterih per boshji fodbi ne bomo fvarjeni, de jih nifmo snali. Velika neumnoit je, de dobre in potrebne rezhi samudimo, na fproti pa fe na nafhi radovednofti dopadljive in fhkodljive, podamo. Tako imamo ozhi, in ne vidimo. 2. Kaj je nam treba enih ali drugih rezhi natoro in iaftnolti snati in vediti ? Kogar boshja befeda uzhi, bodo dofti prasnili dosdevkov refhen. Is ene befede fo vfe rezhi ftorjene, in vfe rezhi govore eno, in to je sazhetek, vezhni Bog, kteri k’ nam govori. 21 Bres njega ne more nobeden fposnati, in prav foditi. Komur fo vfe rezili enake, kdor vfe rezili k’ enimu visha, in vfe rezhi v’ enim vidi, ta samore v’ ferzu ftanoviten biti, in v’ Bogu mirno pozhivati in obftati. O Bog, vezhna refniza! daj mi, de bom s’ taboj v’ vezlini ljubesni fklenjen. Meni fe doftikrat ftoshi veliko brati ali flifliati: v’ tebi fe vfe najde, kar hozhem in shelim. Naj omolknejo vfi uzheniki, naj utihnejo pred tvojim oblizhjem vfe Itvari, farno ti mi k’ ferzu govdri. 3. Kolikor vezh kdo fam febe posna, in je pohlevniga ferza, toliko vezh in vikfhi rezhi bo lahko rasumel, ker luzh rasumnofli od sgoraj sa- dobi. Zhift, pohleven in ftanoviten duh ne bo v’ mnogoterim djanji rastrefen; ker vfe rezhi Bogu k’ zhafti flori, in ne gleda na fvoj prid. Kdo te bolj sadershuje, in ti je na poti, ka¬ kor tvoje rasvajeno posheljenje, in nagnjenje tvoji- ga ferza? Bogabojezh in poboshen zhlovek prej fvoje o- pravila v’ ferzu premifli, potem fhe le v’ dja¬ nji flori. Te dela ga ne vlezhejo k’ sheljenju grefhniga nagnjenja, ker jih ravna po pravi rasumnofli. Kdo ima vezhi in hujflii vojfko, kakor ta, kteri fi persadeva fam febe premagati? In to bi imelo nafhe opravilo biti, namrezh premagovati fe, in od dne do dne mozhnejfhi per- hajati, in v’ dobrim rafti. 4. ^leherna popolnamoft v’ tem shivljenji ima nekoliko nepopolnamofti, in vfe nafhe premifhlje- vanje ni bres temnote. Ponishno fposnanje fvoje flabofti je veliko gotovfhi pot k’ Bogu, kakor ifkanje globoke u- zhenofti. Ako ravno je snanje farno na febi dobro, in 22 od Boga dano, in fe ne fine sanizhvati, vender je zhifta veft, in bogabojezhe shivijenje vfelej boljfhi. Ker je pa vezli ljudi, de bolj fkerbe kaj snati, kakor fveto shiveti, sato pogolto grefhe, in nizh, ali malo fadu pernefo. 5. O ko bi li toliko persadevali grehe vun rovati, in zhednofti safajati, kolikor fi persadeva- mo nepotrebne vprafhanja ftaviti, bi gotovo ne bilo toliko hudiga, in pohujfhanja med ljudftvam, in bi tolikanj prefhirnofti med duhovnimi ne bilo. Sa refnizo, kadar dan poflednje fodbe pride, ne bomo vprafliani, kaj fmo brali, temuzh kaj fmo ftorili. Ne bomo vpraf hani, kako uzheno fmo go¬ vorili, ampak kako kerfhanfko fmo shiveli. Povej ti meni, kje fo sdej vli ti gofpodje, in uzheniki, ktere li dobro posnal, kadar fo shiveli, in v’ fholah imenitni bili? Sdej njih perhodifha drugi vshivajo, in ne vem, ako fe nanje fpomnijo. V’ fvojim shivljenji fo bili nekoliko prefhtimani, sdej pa je vfe od njih potihnilo. 6. O kako hitro preide zhaft tega fveta! Bog hotel, de bi njih shivijenje enako bilo njih uzhe- nofti, tako bi bili dobro uzhili in brali. O kako njih dofti fe po fvoji prasni uzhenofti na tem fvetu pogubi, kteri sa boshjo flushbo malo fkerbijo. In ker rajfhi hote prefhtimani biti, kakor po¬ hlevni, sato v’ fvojih miflih poginejo. Tifti je sa refnizo velik, kteri ima veliko Iju- besen. Tifti je refnizhno velik, kteri je fam per febi majhen, in vifokoft pofvetne zhafti sa nizh dershi. Tifti je sa refnizo moder, kteri vfe posemelj- fke rezhi sa gnoj in blato fhtima, de bi mogel Kriftufa 'sadobiti. In tifti je refnizhno uzhen, kteri fvojo voljo sapufti, in boshjo voljo dopolni. 23 IV. Poglavitni del. Od previdnojli v' djanji. 1. Ni flednji befedi in vfakimu noterdajanju verjeti; le varno in pozhafu fe imajo te rezhi po boshji volji prevdariti. Bodi Bogu tosheno! de fmo tako flabi, de doftikrat veliko poprej kaj hudiga, ko kaj dobriga od drugih verjamemo in rezhemo. Ali bogabojezhi ljudje ne verjamejo tako lahko flednjimu, kteri kaj perpoveduje, ker dobro vedo, de zidovefhka flaboft je k’ hudimu nagnjena, in v’ govorjenji lahko grefhi. 2. Velika modroft je, v’ opravkih ne prenagel biti, tudi ne fvojiga laftniga dosdevanja fe terdo- vratno dershati. K’ temu tudi flifhi, vfakiga zhloveka befedi ne verjeti, in kar fe flifhi in verjame, ne koj med druge ljudi rasglafiti. Pofvetvaj fe s’ saftopnim mosham, kteri ima dobro veft, in sheli vfelej rajfhi od poboshnifhiga mosha, ko ti ti, poduzhen biti, kakor po fvojim domifhljevanji ftoriti. §veto shivljenje flori zhloveka modriga pred Bogam, in fkufheniga v’ dofti rezheh. Kolikor ponishnifhi je kdo, toliko modrejfhi, in mirnifhi je v’ vlih fvojih rezheh. V. Poglavitni del. Od branja fvetiga pifma. 1. V’ bukvah fvetiga pifma ifhimo refnize, in ne modre sgovornofti. §veto pifmo fe mora brati v’ duhu, v’ kterim je pifano. V’ bukvah imamo vezli fvojiga prida, ko vifo- kiga govorjenja ifkati. 34 Tako radi berimo fvete in majhne uzhenofti bukve, kakor tifte, v’ kterih fe vifoka in globoka uzhenoft najde. Ne daj fe od imenitno!! tiftiga, kteri je bukve pifal, pregovoriti; ne vprafhaj, zhe je velike ali majhne uzhenofti bil, temuzh Ijubesen do zhifte in goie refnize naj te k’ branju perganja. Ne vprafhaj, kdo je to rekel, temuzh to, kar je govorjeno, ti k’ ferzu vsemi. 2. Ljudje s’ zhafam preidejo, refniza pa Go- fpodova oftane vekomej. Bres raslozhka perfhon Bog k’ nam na mnogotere vishe govori. V’ branji naf doftikrat nafha radovednoft sa- dershuje, ki jo prav saftopiti in istuhtati hozhemo, kar bi mogli mi preprofti memo puftiti. Ako hozhefh s’ pridam brati, beri ponishno, fkerbno, in svefto, in ne sheli floveti s’ uzhenoftjo. Vprafhaj rad, in poflufhaj na tihim befede fvetih mosh, naj ti dopadejo pripovefti, in fkrivno govorjenje ftarih, sakaj nifo jih saftonj govorili. VI. Poglavitni del. Od nefpodobniga posheljenja. 1. Kadar koli zhlovek kaj nefpodobniga po- sheli, sdajzi fam v’ febi nepokoj zhuti. Prevsetni in lakomni nima nikoli pokoja; ubogi pa in v’ duhu ponishni v’ vednim pokoji shivi. Zhlovek, kteri fhe ni fam febi popolnama od¬ meri, bo hitro, in v’ majhnih in nezhimernih rezheh fkufhan in premagan. V’ duhu flab zhlovek, kteri je fhe nekoliko k’ telefnim in posemeljifkim rezhem nagnjen, fe teshko od pofvetniga vefelja popolnama odterga. In sato je pogofto shaloften, kader fe ima od tiftiga lozhiti; poftane tudi zelo lahko nevoljen zhes tiga, kteri fe mu soperftavi, 25 2. Zhe pa to dopernefe, kar je nefpodobno shelel, je sdaizi savolj pregrehe na fvoji vefti ob- teshen, ker je po fvojim pregrefhnim nagnjenji de¬ lal, ki mu k’ miru, kteriga je ifkal, ne pomaga. Sato fe farno takrat pravi mir ferza najde, kadar fe nefpodobnim sheljam, in nagnjenju soper- ftoji; in ne takrat, kadar fe jim flushi. Ni tedaj miru v’ ferzu pregrefhnim sheljam podversheniga zhloveka, ne v’ ferzu tiga, ki fe v’ pofvetne rezhi saljubi, ampak v’ gorezhim in du¬ hovnim ferzu je pravi mir in pokoj. VII. Poglavitni tlel. Kako fe je prasniga saupanja, in prevset- nofti varovati. 1. Prašno je, in nizh fadu ni, v’ ljudi ali v’ druge ftvari upanje ftaviti. Ne framuj fe is ljubesni do Jesufa Kriftufa drugim flushiti, in sa ubogiga na tem fvetu fpo- snan biti. Nikar fam v’ febe, ampak ftavi fvoje upanje v’ Boga. fjtori fvoje, kolikor morefh, tako bo Bog tvoji dobri volji perftopil, in ti pomagal. Ne saupaj v’ fvojo saftopnoft, in v’ nobeniga shiviga zhloveka prebrifnoft, temuzh veliko vezh saupaj v’ gnado Boshjo, ktera ponishnim pomaga, in prevsetneshe ponishuje. 2. Ne hvali fe blaga, zhe ga imafh, tudi ne perjatlov, sato ker fo mogozhni, ampak, hvali fe Boga, kteri vfe dodeli, in zhes vfe drugo tudi fam febe dati hozhe. Ne prevsemi fe v’ velikofti in lepoti fvojiga shivota, kteri s’ majhno bolesnijo lahko rasdjan in gerd poftane. Ako ti saftopen, umeten, in pameten, nikar v’ tem fam febi ne dopadi, de fe Bogu ne same- 26 rifh: ker vfe je njegovo, kar od natore dobriga imafh. 3. Ne fhtej fe sa boljfhiga, kakor fo drugi, de morebiti ne bofh neporednifhi pred Bogam fpo- snan: kteri dobro ve, kaj je v’ zblovekovim ferzu. Ne prevsemi fe v’ fvojih dobrih delih; sakaj fodba Boshja je drugazhi, kakor fodba ljudi; in Bog doftikrat savershe, kar ljudem dopade. Ako ti dober, mifli, de fo drugi fhe boljfhi, de ponishnoft ohranifh. Nizh ne fhkodje, ako fe ravno sa flabfhiga, ko fo vti drugi, fhtejefh: veliko pa fhkodje, kader fe tudi le zhes eniga povikfhujefh. Per ponishnim je ftanoviten mir: ferd pa in nevolja per tih, kteri fo prevsetniga ferza. VIII. Poglavitni del. De fe moramo prevelike perjasnofti varvati. 1. Ne rasodeni flednjimu zhloveku fvojiga ferza: temuzh pofvetvaj fe v’ fvojih nadlogah s’ modrim in bogabojezhim zhlovekam. Malokedej fe najdi per mladih in sunajnih ljudeh. Ne perlisuj fe bogatini, in teh, kteri fo vifo- kiga ftaini, fe ogibaj. Perdrushi fe k’ ponishnim in pohlevnim, k’ pobosbnim in zhednim: s’ letemi prevdari, kar k’ poboljfhanju tvojiga shivljenja flifhi. Š’ nobeno sheno ne imej fofebne perjasnofti, ampak bres raslozhka vfe poboshne shene Bogu perporozhi. Sheli Bogu famimu, in njegovim Angelzam snan biti, in s’ njimi perjasnoft imeti, ljudi snanja pa fe vari. 2. Ljubesen lizer moramo proti vfim ljudem imeti; ali fofebna perjasnoft ni dobra. Doftikrat fe pergodi, de nesnana perfhona is 27 ene saflifhane hvale veliko flovi, kader pa fe v’ prizho snajde, tanini. V’ zhafu fe nam dosdeva, de v’ drushbi dru¬ gih dopademo, ali mi poftanemo njim veliko vezh nadleshni, ker neumnoft v’ sadershanji nad nami fposnajo. IX. Poglavitni del. Od pokorfhine in podloshnofti. 1. Velika rezh je pod vikfhim v’ pokorfhini shiveti, in ne fvoje laftne volje terditi. Veliko varnifhi je ubogati, ko sapovedovati. Njih dofti je pod pokorfhino vezh is perlilje- nja, kakor is ljubesni; to jim je teshavno, in sato veliko godernjajo. In ne bodo proftiga ferza sadobili, ako fe is zeliga ferza savolj Boga ne podvershejo. Pojdi feni ali tje, ne bofh pokoja nafhel, ka¬ kor v’ ponishnim podvershenji po vishanji eniga oblaftnika. Domifhljevanje drugih krajev, in njih fpreme- njenje je njih dofti sapeljalo. 2. Ref je, de fleherni rad po fvojim dosde- vanji shivi, in fe rajfhi nagne proti tiftim, kteri s’ njim dershe. Ako je pa Bog med nami, je treba, de tudi v’ zhafu savolj miru fvoje laftne dosdevke sapuftimd. Kdo je tako moder, de bi vfe rezhi prav, in popolnama vediti mogel? Satorej ne saupaj prevezh v’ fvojo pamet, in v’ fvoje domifhljevanje, ampak rad poflufhaj tudi drugih ljudi menitve, ali nauke. Ako je to, kar fe tebi sdi, dobro, vender pa od tiftiga savolj Boga odftopifh, in koga drugiga ubogafh, bofh s’ letim v’ poboshnofti veliko bolj popolnama. 38 3. Jeft fini doftikrat flifhal, de je boljfhi fvet flifhati in fprejeti, kakor fvetovati. Lahko fe pergodi, de to, kar kdo meni, je dobro, ali, ker pa nozhe kakiga drugiga menitve fprejeti, ako ravno pamet in dober vsrok ali ur- sliah k’ temu opominja, je to snaminje prevsetnofti in terdovratnofti. X. Poglavitni del. De fe moramo od preobilniga govorjenja sdershati. 1. Varuj fe fhuma ljudi, kolikor morefh, ker pogovarjanje od pofvetnih opravil naf filno sader- shuje, ako fe tudi s’ dobrim namenam od njih po¬ govarjamo. Sakaj hitro bomo po tih prašnih rezheh omadeshvani, in samoteni. Jeft bi rad hotel, de bi bil vezhkrat molzhal, in de bi fe med ljudmi ne bil snajdel. Ali sakaj tako radi govorimo, in med fabo fe pogovarjamo, ker fe vender malokedaj bres fhkode nafhe vefti k’ molzhanju nasaj povernemo. Sato fe pa tako radi fkupej pogovarjamo, ker ifhemo s’ fvojim pogovarjanjem fe potolashiti, in shelimb fvoje ferze ohladiti , ktero v’ mnogoterih miflih trudno poftane. Mi radi govorimo od rezhi, ktere sa ljubo imamo, in ktere shelimo; nam tudi dopade doftikrat mifliti in govoriti od rezhi, ktere fo nam na potu. 2. Ali, Bogu fe ufraili! leto vfe jo doftikrat saftonj, in bres vfiga prida. Ker takofhne sunajne tolashila nifo majhna fhkoda notrajne boshje tolashbe. Sa tega voljo imamo zhuti, in moliti, de nam zhaf nepridno ne preide. Ako ti je perpufheno in fe fpodobi govoriti, govori, kar samore k’ poboljfhanju tvojiga shiv- Ijenja flushiti. 29 Huda navada, in sanikernoft v’ dobrim rafti, veliko ftori, de fvojih uft ne varjemo. Vender pa k’ duhovnim« raftu veliko pomaga poboshno pogovarjanje od duhovnih rezhi, slafti, kadar fe nekteri enakiga ferza in duha v’ Bogu fkupej sdrushijo. XI. Poglavitni del. Od sadobfjenja miru, in vneme v' pobosh- nofti rafti. 1. Mi bi samogli veliko miru imeti, ko bi fe v’ drugih ljudi govorjenje in djanje ne mefhali, kteri nam nizh mar nifo. Kako more tifti dolgo v’ miru oftati, kteri fe v’ ptuje fkerbi mefha, in k’ sunajnim rezhem per- loshnofti ifhe, ter malo in poredkim fvoje shiv- Ij enje pregleduj e ? Svelizhani fo priprofti, ker oni bodo veliko miru imeli. 2. Sakaj fo bili nekteri fvetniki tako bogaboje- zhi, in tako vifoki premifhljevavzi nebefhkih rezhi? Sato, ker fo fi persadevali farni febe satira- ti, in vfimu pofvetnimu posheljenju odmreti: sato fo samogli s’ želim ferzam fe Boga dershati, in bres vfe sadershbe farni sa-fe fkerbeti. Mi fe prevezh laftnimu hudim« nagnjenju vda¬ jamo, in sa prihodne rezhi prevezh fkerbimd. Tudi malokdej eno pregreho prav do konza premagamo, in nifmo k’ vfakdanjimu poboljfhanju ushgani, sato oftanemo tako mersli in mlazhni. 3. Ako bi le farni febi popolnama odmerli, in hi ne bili suotraj v’ posemeljfkih rezheh sahomo- tani, bi samogli boshje rezhi rasumeti, in nebefh- ko premifhljevanje nekoliko obzhutiti. Nafha vfa, ali nar vezhi sadershba je v’ le- tem, de fhe flushimo nagnjenj« in posheljenju fta- 30 riga zhloveka, in fi tudi ne persadevamo po boga- bojezhim potu Cvetnikov hoditi. Kadar naf tudi majhna sopernoft sadene, nam she ferze vpada, in le k’ zhiovefhkim tolashbam obernemo. 4. Ako bi fe kakor ferzhni moshje v’ boji vojfkovali, bi gotovo pomozh Gofpoda s’ nebef nad faboj vidili. Sakaj on je perpravljen pomagati tem, kteri fe vojfkujejo, in v’ njegovo gnado saupajo, on nam per- loshnoft da, fe vojfkovati, sato, de bi premagali. Ako fvojo duhovno rafho le v’ sunajne opravi¬ la poftavimo, bo kmalo nafha poboshnoft konz imela. Ali naftavimo fkiro na korenino, de od gre- fhniga nagnjenja ozhifheni mirno ferze ohranimo. 5. Ako bi'fledno leto le en fam greh is fvoje vefti istrebili, bi s’zhafam pravpoboshni ljudje poftali. Ali to de nad faboj doftikrat fposnamo, de fmo boljfhi in fvetejfhi v’ sazhetku fvojiga fpreober- njenja bili, kakor fmo sdej veliko let po ftorjeni obljubi. Nafha vnema, in nafhe poboljfhanje bi lizer moglo od dne do dne rafti, sdaj pa menimo, de je veliko, zhe kdo le nekoliko fvoje perve vneme sa- more obdershati. Ako bi fi le majhno zfilo v’ sazhetku ftorili, bi potlej vfe rezhi samogli lahko, in s’ vefeljem ftoriti. Teshko je, rezhi, kterih fe je kdo pervadil, sapuftiti, ali fhe bolj teshko je tvoji laftni volji soperftati. Ali ako majhnih in lahkih rezhi ne premagafh, kdaj bofh bolj 'teshke rezhi premagal? ' Soperftoj v’ sazhetku fvojimu nagnjenju, odvadi fe hude navade, de te kje s’ zhafama morebiti v’ vezhi saderge ne napelje. O! ko bi fposnal, kako mirno bi bilo tvoje ferze, in kako vefeli bi bili tudi drugi, ako bi fe ti dobro sadershal, menim, de bi fi k’ fvojimu du- hovnimu raftu v’ dobrim veliko vezli persadeval. 31 XII. Poglavitni del. Od prida sopernoft. 2. Dobro je sa naf, de v’ zhafu teshave in sopernofti imamo, sakaj s’ letim lami k’ febi pri¬ demo, in fposnamo, de fmo tukaj popotni, in de fvojiga upanja v’ nobeno rezh tega fveta ne po- ftavimo. Dobro je, de v’ zhafu sopergovorjenje terpimb, in de fe hudo in krivo od naf mifli, ako tudi do¬ bro ftorimo in menimo. Leto nam doftikrat k’ po- hlevnofti pomaga, in naf od prasne pofvetne zhafti obvarva. Sakaj takrat ifhemo veliko vezh Boga k’ sno- trajni prizhi, kadar naf ljudje od sunaj malo obraj- tajo, in nizh dobriga od naf ne verjamejo. 2. Satb bi fe mogel zhlovek tako v’ Bogu vterditi, de bi mu ne bilo potreba veliko zhlovefh- kih tolash ifkati. Kadar zhlovek dobre volje kaj terpi, ali ga fkufhnjave, ali hude mifli nadlegvajo, takrat on rasume, de mu je Bog potreben, ker fposna, de bres njega nizh dobriga ne samore. Takrat tudi shaluje, sdihuje, in proli, de bi od nadlog, ktere terpi, refhen bil. Takrat fe slavljenja navelizha, in fam febi fmert sheli, de bi le mogel od fveta odlozhen biti, in s’ Kriftufam prebivati. Takrat tudi dobro fposna, de fe pravi mir in ftanovitni pokoj na tem fvetu ne najde. XIII. Poglavitni del. fkufhnjave fe morajo premagati. 1. Kakor dolgo shivimb na fvetu, ne moremo bres nadlog in fkufhnjav biti. Sato je per Jobu pifano: Zhloveka shivljenje na semlji je vojfko- vanje. 32 Satorej mora flednji zhlovek v’ fkufhnjavah fkerben biti, in v’ molitvah zhuti, de hudizh ne najde mefta in perloshnofti ga sapeljati, sakaj hu¬ dizh nikdar ne safpi, ampak hodi okoli, ter ifhe, koga bi posherl. Nobeden ni tako popolnaina, ne tako fvet, de bi v’ zhafu fkufhnjave ne imel, in mi ne moremo zlo bres fkufhnjav biti. 2. Vender fo fkufhnjave zhloveku doftikrat slo koriftne, ako ravno fo soperne in teshavne; sakaj v’ njih je zhlovek ponishan, ozhifhen, in poduzhen. Vfi Cvetniki fo fkos mnoge britkofti in fkufh¬ njave hodili, in fo v’ fvetolti smirej bolj popol- nama perhajali. In kteri nifo mogli fkufhnjave prenefti, fo po- ftali hudobni, in fo nefrezhen konz vseli. Ni ftanu tako fvetiga, tudi ni kraja tako fkri- tiga, de bi fkufhnjav in sopernoft v’ njem ne bilo. 3. Dokler zhlovek shivi, ga bo fkufhnjava salesovala; sakaj isvirk fkufhnjav farni v’ febi imamo, ker fmo v’ posheljenji rojeni. Kakor hitro ena fkufhnjava ali sopernoft odide, sdajzi druga pride, de tako vfelej imamo kaj ter- peti, ker fmo frezhni ftan fvoje perve nedolshnofti sgubili. Njih veliko hozhe fkufhnjavam ubeshati, pa fhe nevarnifhi v’ nje padejo. S’ farnim beshanjem ne samoremo premagati, ampak s’ poterpljenjem in pravo ponishnoftjo pofta- nemo mozhnejfhi, kakor vfi nafhi fovrashniki. 4. Kteri fe farno sunaj fkufhnjavam ugane, korenine pa ne isdere, le majhno pomozh s’ letim sadobi, ja fkufhnjave fe fhe hitrejfhi nasaj po- vernejo, in poftanejo hujfhi. Ti bofh s’ zhafama , in s’ vedno poterpeshlji- voftjo fs’ boshjo pomozhjo) loshej, kakor s’ fvojo- glavno lilo fkufhnjave premagal. Vsemi v’ fvojih fkufhnjavah pogollo fvet od drugih, in ne bodi ojfter proti tiftimu, kteri je v’ 33 fkufhnjavah sapopaden, ampak tolashi ga kakor shelifh, de bi fe tebi liorilo. 5. Vfih hudih fkufhnjav sazhetik je neftano- vitnoft ferza, in majhno saupanje v’ Boga. Sakaj kakor je zhohiizh bres zholnarja in ve- fla od valov fem ter tje gnan, ravno tako je sani- kern zhlovek na mnoge, vishe fkufhan: zhe fvoje dobro naprejvsetje saputii. Ogenj fkufha sheleso, in fkufhnjava pravizh- niga zhloveka. Doftikrat ne vemo, kaj premoremo, ali fkufh¬ njava da na snanje, kaj fmo. Vender imamo v’ sazhetku fkufhnjave zhuti; sakaj fovrashnik je takrat loshej premagan, kadar fe fkos vrata nafhiga ferza po nobeni ženi ne fpufti, in fe mu sdajzi, ko poterka, v’ bran po- ftavimo. Sato je nekdo prav rekel: soperftoj sazhetku, fizer bo preposno sdravilo, kadar bo bolesen v’ dolgofti zhafa she prevezh vkoreninjena. Sakaj pervizh pride v’ ferze ena mifel, po tem mozhno dosdevanje, na to hudo dopadajenje po tem grefhno nagnjenje, in pervoljenje. In na takfhno visho hudobni duh po malim in lahko popolnama v’ zhloveka pride, ker fe mu od sazhetka prav soper ne poltavi. In zhe dalej zhlovek odlafha fovrashniku so- perftati, toliko flabfhi od dne do dne fam v’ febi perhaja, fovrashnik pa soper njega mozhnejfhi. 6. Eni terpe hujfhi fkufhnjave v’ sazhetku fvojiga fpreobernjenja, drugi pa k’ konzu. Nekterim pa je fkorej vfe njih shive dni hudo. Nekteri fo zlo malo fkufhani, po modrofti in pravizi boshjiga dovoljenja, ki prevaga ftan in saflushenje ljudi, ter visha vfe rezhi k’ svelizhanju fvojih isvoljenih. 7. Sato ne fmemo obupni biti, kadar fmo fku¬ fhani; ampak moramo fhe bolj gorezhe Boga pro¬ fiti, de naj nam v’ vfaki britkofti miloftljivo poma¬ ga, in bo gotovo ftoril, po befedah f. Pavla, de 34 fe bo fkufhnjava dobro isfhla, de jo sa mo¬ gli prenefti. Pouishajmo tedaj fvoje dufhe v’ vlih fkufh¬ njavah in britkoftih pod roko boshjo: sakaj on bo ponishnim v’ duhu pomagal, in jih bo povikfhal. 8. V’ fkufhnjavah in teshavali je zhlovek fpo- snan, ali je kaj boljfhi; tukaj je vezhi saflufhenje, in boshja ljubesen bolj ozhitna. De je zhlovek poboshin ali andohtljiv in gorezh v’ boshji flushbi, kadar nobene teshave ne obzhu- ti, na leto ni veliko dershati, de pa ob zhafu so- pernofti fe poterpeshljiviga fkashe: to da upanje fhe boljfhiga sbivljenja. Nekteri fo pred velikimi fkufhnjavami obvar- vani, pa fo od majhnih vfakdanjih doftikrat prema¬ gani, de tako ponishani nikdar vezli v’ velikih fkufhnjavah farni v' febe ne saupajo, ker v' majh¬ nih tako oflabe. XIV. Poglavitni del. Kako fe moramo prenagle fodbe ogibati. 1. Oberni fvoje ozhi fam na-fe, in varuj fe drugih ljudi djanja foditi. Kader zhlovek druge ljudi fodi, dela saftonj, fe vezhkrat moti, in lahko grefhi: fam febe pa ispraflievati in foditi, je vfelej koriftno delo. Kakor nam je ena rezh per ferzu, tako tudi od nje pogodim fodimo: sakaj refnizhno fodbo sa- volj laftne ljubesni lahko fpregledamo. Ako bi vfe hrepenjenje nafhih shelja le k’ Bogu bilo, bi fe ne puftili tako lahko omotiti, ka¬ der fe kdo nafhimu dosdevanju soper poftavi. 2. Je pa doftikrat kaj od snotraj fkritiga, ali fe kaj od sunaj perdrushi, kar naf na enako visho sapeljuje. Njih dofti je, ki na fkrivnim farni febe ifhejo v’ rezheh, ktere ftore, in fhe tega ne fposnajo. 35 sdi tudi, de fo lepo mirni, kadar fe vfe rezhi po njih volji in mifli gode: ko pa fe druga- zhi sgodi, kakor shele, fe fpremene, in shaloftni poftanejo. Savolj tega, ker ljudje nifo ene mifli in me¬ nihe, fe narede doftikrat sdrashbe med prijatli in fofedi, med duhovnimi, in bogabojezhimi. 3. Stara navada fe teshko opufti, in od tega, kar kdo fam per febi obfodi, fe nobeden rad ne pulti odverniti. Ako fe na fvojo pamet in laftno persadevanje vezh sanafhafh, kakor na miloftljivo boshjo mozli Jesufa Kriftufa saupafh, bofh malokdaj, in posno rasfvitljen; sakaj Bog hozhe, de bi mu bili po- polnama podversheni, in de bi proti njemu gore- zha liubesen, vezh kakor vfa nafha pamet pre¬ mogla. XV. Poglavitni del. Od dobrih is ljubesni dopernefenih del. 1. Sa nobeno rezh fveta, in sa nobeniga zhlo- veka ljubesni fe voljo kaj hudiga ne fme ftoriti: vender k’ pomozhi eniga potrebniga fe dobro delo fme v’ zhafu opuftiti, ali pa tudi v’ boljfhi fpreoberniti. Kadar fe leto pergodi, dobro delo ni opufhe- no, ampak v’ boljfhi fpremenjeno. Sunajno delo bres ljubesni nizh ne pomaga; kar fe pa is ljubesni ftori, kakorkoli je majhno in sanizhvano, vender slo rodovitno poftane. Sakaj Bog bolj gleda na shelje in ljubesen ferza, kot na delo, ktero kdo ftori. 2. Veliko ftori, kdor veliko ljubi. Veliko dela, kdor prav dela. Prav dela, kdor bolj frezho drugih ifhe, ka¬ kor fvoji laftni volji flushi. 36 Doftikrat fe nam dosdeva, kakor de bi bila prava ljubesen, in je le mefno posheljenje: ker natorno nagnjenje, laftna volja, upanje povrazhila, in posheljenje lahkotniga shivljenja fe fkoraj vfe- lej perdrushijo. 3. Kdor ima pravo in popolnama ljubesen, v’ nobeni rezili fam febe ne ifhe, ampak v’ vlili re- zheh le boshjo zbali sheli. On tudi nobenimu ni nevofhljiv ker nobeniga sa-fe pofebniga vefelja ne ljubi; tudi nozhe fam v’ febi fe vefeliti, ampak hozhe v’ farnim Bogu vfe vefelje imeti. On nobenimu zhloveku kaj dobriga ne perpi- fhe, ampak vfe Bogu, od kteriga fo vfe rezhi od sazhetka perfhle, in v’ kteriga vshivanji vfi fvet- niki pozliivajo. O! kdor bi le ifkro prave ljubesni imel, bi go¬ tovo obzhutil, de vfe posemeljfke rezhi fo golo nizh. XVI. Poglavitni del. liako fe morajo flabofti drugih ljudi prenefti. 1. Kar zhlovek na febi, ali na drugih ljudeh ne more poboljfhati, mora poterpeshljivo prenefti, dokler Bog drugazhi ne oberne. Mifli, de je morebiti boljfhi sa-te, de fi na to visho fkufhan, in fe poterpeshljivofti uzhifh, bres ktere nafhe saflushenje nima veliko žene. Vender morafh savoljo takih sadershkov po- nishno moliti, de ti Bog miloftljivo pomaga jih voljno prenefti. 2. Kadar ti kteriga she enkrat ali dvakrat opo¬ minjal, pa te ne uboga, fe s’ njim ne prepiraj, ampak vfe Bogu isrozhi, de bi fe njegova fveta volja in zhaft v’ vlili njegovih flushabnikih sgodila, kteri dobro ve, hudo na dobro oberniti. Vadi fe, poterpeshljivo drugih ljudi flabofti prenefti, bodi ti kar hozhe, ker tudi ti veliko lit- 37 noft in neumnoft imafh, ktere drugi od tebe mo¬ rajo terpeti. Kako hozhefh eniga drugiga po fvoji volji imeti, ker fam febe ne morefh ftoriti, kakor bi hotel. Mi radi imamo druge popolnama, in vender laftne flabofti ne poboljfhamo. 3. Mi shelimo, de bi drugi ojftro fvarjeni bili, farni pa nozhemo fvarjeni biti. Nam ne dopade rasujsdanje drugih, in vender farni febi ne damo kratiti, kar shelimo. Mi hozhemo, de bi drugi po poftavah na tef- nim dershani bili, farni pa na nobeno visho nozhe- mo kroteni biti. Ozhitno je tedaj, de fvojiga blishnjiga malok¬ daj tako fodimo, kakor farni febe. Ko bi pa vli ljudje popolnama bili, kaj bi imeli savolj Boga eden od drugiga terpeti? Sdej pa je Bog tako poftavil, de bi fe uzhili eden drugiga butare nofiti; sakaj nobeden ni bres pomankanja, nobeden bres teshave, nobeden ni fam febi sado- fti, nobeden ni fam febi sadofti moder, temuzh mi moramo eden drugiga tolashti, eden drugimu po¬ magati , eden drugiga poduzhiti in opominjati. Koliko mozhi pa je flednji imel, fe nar bolj ob zhafu sopernofti pokashe. Sakaj fkufhnjave in perloshnofii k’ grehu ne flore zhloveka flabiga, ampak le rasodenejo, kak- fhin je. XVII. Poglavitni del. Od klofhterfkiga shirljenja. 1. Ti fe morafh uzhiti v’ veliko rezheh fam febe premagati, ako hozhefh mir, in lepo edinoft s’ drugimi imeti. Ni majhna rezh v’ klofhtrih ali v’ drushbi prebivati, in bres pertoshenja biti, ter do fmerti sveti obftati. 38 JJrezhen, kdor bo tamkaj prav shivel in shiv- Ijenje frezhno fklenil. 'Ako hozhefh prav obftati, in v’ dobrim rafti fe imej sa ptujiga popotnika na semlji. Ti morafh savolj Kriftufa neumen poflati, ako hozhefh prav po duhovno shiveti. 2. Oblazhilo in plata malo pomaga, ampak fpreobernjenje shivljenja, in vedno sateranje vfiga nefpodobniga nagnjenja flori praviga duhovniga zhloveka. Kdor kaj drusiga iflie, sunaj famiga Boga (v’ duhovnim ftanuj, in fvoje dufhe svelizhanja, ne bode drugiga nafhel, kakor britke nadloge in shaloft. Tudi ta ne more dolgo miren obftati, kteri ferzh- 110 ne fkerbi nar manjfhi, in fhushabnik vfih biti. Ti ti femkaj prifhel flushit, in ne gofpodovat: tudi imafh vediti. de fi k' terpljenju, in k’ delu poklizan, in ne, de hi zhaf v’ lenobi in v’ prašnim pogovarjanji dopernafhal. Tukaj Ib ljudje fkufhani; kakor slatd v’ ognji. Tukaj ne iuore nobeden obftati, ako fe nozhe is zeliga ferza savolj Boga ponishati. XVIII. Poglavitni del. Od sgledov fvetih ozhakov. 1. Poglej shive sglede fvetih ozhakov, v’ kterih fe je prava fvetott in prav popolnama shiv- Ijenje vidilo, in hofh vidil, kako majhno, ja fko- raj nizh je to, kar mi ftorimo. O kaj je nafhe shivljenje ! kader fe slavljenju fvetnikov p.ermeri ! §vetniki in perjatli Kriftufovi fo Gofpod-Bogu flushili v’ lakoti in sheji, v’ vrozhini in v’ mrasu, v’ velikim ubofhtvu, v’ delu in trudenji, v’ zhu- vanji in poftih, v’ molitvah in v’ fvetim premifh- Ijevanji, v’ mnogim preganjanji in saframovanji. 39 O kako mnoge in teshke britkofti fo preterpeli Apofteljni, Marterniki, ^posnovavzi, Devize, in vii drugi, kteri fo hotli po Kriftufovih ftopinjah hoditi! sakaj oni fo fvoje dufhe na tem fvetu fov- rashili, de' bi jih mogli k’ vezhnimu zhivljenju ohraniti. O kako ojftro in famotno je bilo shivljenje [vetih ozhakov v’ pufhavah! kako dolge, in teshke fkufhnjave fo preterpeli! kolikokrat fo bili od hudizha nadlegvani, in na vfe vishe fkufhani! ka¬ ko pogoltne in gorezhe molitve fo Bogu ofrovali! kako terde in ojftre pofte fo imeli ! kako vneti in gorezhi fo le k’ fhe vezhi fvetotli hiteli! kako mozhno vojfko fo imeli sa sateranje grehov! kako zhifti in nedolshni fo le proti Bogu hrepeneli ! Dan fo s’ delam, in nozh v’ boshji molitvi do- pernafhali: defilih tudi med delam od snotrajne molitve nikdar prejenjali nifo. 2. Oni fo vefzhaf v’ pridnim opravilu doper- nefli; flednja ura fe jim je kratka v’ fhishbi boshji sdela— §o tudi v’ zhafu od prevelike fladkolti fvetiga premifhljevanja na potrebo telefne jedi posabili. Oni fo fe vlimu blagu, vfi oblafti, zhafti, pri- jatlam, in shlahti odpovedali; nizh nifo sheleli imeti od fveta; komaj ib golo potrebo fvojiga shiv- Ijenja vseli; ja njim fe je teshko sdelo shivotu tudi v’ potrebi flushiti. Sato fo v.’ zhafnih rezheh ubogi bili; ali v’ gnadi boshji in v’ zhednoftih fo bili slo bogati. Oni fo od sunaj ftradali; od snotraj pa fo bili s’ boshjo gnado in s’ nebefhkim vefeljem po¬ slovljeni. 3. Temu fvetu fo bili ptuji, Bogu pa nar ve¬ zhi in domazhi prijatli. Oni fo farni febe sa nizh imeli, in fo bili pred fvetam sanizhvani, pred boshjim oblizhjem pa fo bili shlahtni in ljubesnivi. Oni fo ftali v’ pravi ponishnofti, fo shiveli v’ voljni pokorfhini, in fo hodili po potu ljubesni iH 40 poterpeshljivofti, in savolj tega fo od dne do dn? v’ duhu rafii, in velike gnade od Boga dofegli. Oni fo v’ sgled vfim poboshnim od Boga dani, in naf morajo bolj k’ poboljfhanju opominjati, ka¬ kor fhtevilo mlazhnih k’ sanikernofti nagibati. O kako gorezhi fo bili vti minihi v’ sazhetku fvojih fvetili ordnov! O kako ljubesni polniga ferza v’ molitvi! kako fo fe eden pred drugim gnali sa smirej vezhi zhednofti! kako svetli fo bili v’ fpolnjenji fvo¬ jih dolshnoft! kako ponishno fpofhtovanje in po¬ hlevna pokorfhina pod vishanjem uzhenika je bila per vlili! §he sdej fprizhujejo liopinje, ktere fo sa faboj sapuftili, de fo v’ refnizi fveti, in prav bogabojezhi moslije bili, ker fo fe tako terdno vojfkovali, de fo fvet premagali. Sdaj je sa velikiga fposnan, kdor klofhterfke poftave ne prekopi, in kdor s’ poterpeshljivoftjo preterpi, kar mu je bilo nalosheno. 5. O toshljivoft in sanikernoft nafhiga ftanu, de tako hitro od perve gorezhnofti odftopimo, in fe nam od velike lenobe in nemarnofti she toshi da- lej shiveti! Bog hotel, de bi fe ti sbudil, in sazhel v’ zhednoftih rafti, ker fi veliko sgledov bogabojezhih mosh doftikrat vidik XIX. Poglavitni del. Od shivljenja in opravil poboshniga miniha. 1. Dobriga miniha shivljenje mora boljfhi, ko drugih Kriftjanov biti, de bo od snotraj to, sa kar ga ljudje od sunaj imajo, de fe od snotrej ta- kofhen snajde, kakor fe od sunaj ljudem vidi. In po vli pravizi mora od snotraj vezli biti, kakor je od sunaj viditi, ker naf Bog ogleduje, 41 kteriga moramo povfod zhaftiti, in kakor angeljzi zhifti pred njegovim oblizhjem hoditi. Mi moramo fvoje naprejvsetje vfaki dan po¬ noviti, in farni febe k’ gorezhi vnemi obuditi, kakor de bi fhe le danf sazheli k’ poboljfhanju shivljenja fe fpreobrazhati, in moramo rezhi: Go- fpodmoj Bog, pomagaj mi v’ dobrim naprejvsetji, in v’ tvoji fveti flushbi, ter dodeli mi, sdaj danf popolnama sazheli, ker fhe nizh ni, kar lim dofih- mal Itoril. 2. Kakorfhno je naprejvsetje, takofhno je tudi nafhe poboljfhanje: Kdor hozhe v’ poboshnofti ra¬ fti, mu je veliko persadevanje potrebno. Ker pa zhlovek doftikrat opefha, deflih fi mo- zhno naprejvsame, kako fe bo tiftimu godilo, kdor fi malokdaj, ali ne tako terdno kaj dobriga na¬ prejvsame ? Opufhanje nafhiga naprejvsetja pa fe na mnoge vishe pergodi, in tudi majhna samuda je teshko kdaj bres fhkode. ^polnjenje naprejvsetja pravizhnih pride bolj is gnade boshje, v’ ktero vfelej saupajo, kakor is njih laftne modrofti. Zhlovek fi fzer naprejvsame, Bog pa ftori, kakor fam hozhe, in zhlovek ne more vediti, po kakfhni poti ga bo peljal. 3. Kar fe od navadniga opravila is fvetiga na¬ mena, is ljubesni do blishnjiga opufti, fe sopet lahko potlej dopernefe. Ako fe pa tifto is toshljivofti ferza, ali is ne- marnofti lahko opufti, ni bres greha, in fe bres fhkode tudi ne bo obzhutilo. Persadevajmo fi, kolikor moremo, nam bo vender lahko kaj smankalo v’ dofti rezheh. Vfelej fi moramo kaj odmenjeniga naprejvseti, fofebno soper te napotljeje, kteri naf kaj vezli sa- dershujejo. Moramo fvoje sunajne in snotrajne opravila pregledati, in poravnati; sakaj obadvoje nam k’ poboljfhanju perpomorejo. 42 4. Ako ne morefh smirej v’ duhu sbran biti, bodi vfaj vzhafu, narmanj enkrat v’ dnevu, nam- rezh sjutraj, ali svezher. Sjutraj flori naprejvsetje, svezher pa fpregle- daj fvojo veft, kako ti fe po dnevi sadershal v’ befedah, v’ djanji, in v’ miflih; morebiti, de ti Boga in fvojiga blishnjiga vezhkrat rasshalil. Brani fe, kakor mosh, soper fkufhnjave hu- dizha, ter bersdaj poshrefhnolt; tako bofh loshej vfe mefno nagnjenje krotil. Nikdar ne prasnuj, de bi prav nizh ne imel opraviti; ali pifhi ali beri, ali moli, premifhluj, ali kaj k’ pridu drugih delaj. Veiider fe mora shivotno delo s’ premiflikam dopernefti, in fe ne fme na enako visho od vfa- kiga prevseti. 5. Dobro djanje, ktero fam delafh, ne fme ozhitno ftorjeno biti; sakaj tako djanje fe varnifhi na fkrivnim opravlja. Vender varuj fe, de ne bofh toshljiv v’ delih sa druge, bolj perpraven pa v’ delih safe, temuzh kader Ti do konza in svefto fpolnil opravilo, ktero fi bil dolshan Boriti, in je bilo tebi ukasano, in zhes leto kaj zhafa imafh, takrat fe loti fvojiga pofebniga dela, in ga opravi, kakor ti tvoja pobosh- noft noter daj a. Ne morejo vli ljudje enakiga opravila imeti; sakaj eno temu, drugo unimu bolj flushi. Tudi po perloshnofti zhafa fe morajo opravila deliti; sakaj nektere fe bolj ob prasnizhnih, druge ob delavnih dnevih fpodobijo. Druge opravila potrebujemo ob zhafu fkufh¬ njave, in druge ob zhafu miru in pokoja. Nam pridejo druge rezhi na mifli, kadar fmo shaloftni, in druge, kader fmo v’ Gofpodu vefeli. 6. Ob vezhih prašnikih fe morajo dobre opra¬ vila ponoviti, in bolj gorezhe sa pomozh fvetni- kov profiti. Od eniga prašnika do drugiga moramo pono¬ viti obljube, in v’ ferzu mifliti, kakor de bi fe 43 imeli k’ prihodnimu prašniku is fveta lozhiti, in k’ vezhnimu prašniku gori vseti biti. Sato fe moramo ob fvetih zhafih fkerbno per- pravljati, in fvetejfhi fe sadershati, ter vfe poftave fkerbnejfhi dopolniti, kakor de bi imeli v’ kratkim od B oga plazhilo fvojiga dela sadobiti. 7. Ako pa nam je zhaf dalej odlozhen, mora¬ mo mifliti, de nifmo fhe sadofti perpravljeni, in de fmo fhe tifte velike zhafti nevredni, ktera mora nad nami ob fvojim zhafu rasodeta biti: sato fe moramo k’ nafhimu odhodu fhe bolj perpravljati. §rezhen je tifti hlapez (pravi fam Kriftuf) kte- riga Gofpod, kadar pride, zhujezhiga najde, sa ref vam povem, de ga bo zhes vfe tvoje premo- shenje poftavil. XX. Poglavitni del. Od ljubesni famote in molzhanja. 1. Ifhi perloshin zhaf fam sa-fe fkerbeti, in premifli vezhkrat dobrote boshje. Sapufti vfe, kar tvoji radovednofti dopade. Preberaj take rezhi, ktere ti vezli k’ obshalovanju greha, kakor k’ opravilu flushijo. Obiln in perloshin zhaf bofh k’ bogabojezhi- mu premifhljevanju najdel, ako fe od nepotrebniga govorjenja, od pofedanja, in poftopanja, od no- viz in hrupa odtergati liozhefh. Nar vczhi fvetniki, fo fe ogibali, kolikorkoli fo mogli, snanja, in perjasnofti ljudi, in fo li isvo- lili na tihim Bogu flushiti. 2. Eden je rekel: kolikorkrat lim med ljudmi bil, fim poredni Chi nasaj prifhel. Leto farni pogofto samerkamo, kader fe dolgo eden s’ drugim pogovarjamo. Loshej je vedno mol- zhati, kakor v’ govorjenji fe ne pregrefhiti. Loshej je doma na fkrivnim biti, kakor fe su- naj sadofti varovati. 44 Kdor tedaj hozhe na snotrajne in duhov¬ ne rezhi fe podati, fe mora s’ Jesufam mnoshize ogibati. Nobeden bres nevarnofti na dan ne pride, su- naj kdor je rad na tihim. Nobeden bres nevarnofti ne govori, sunaj, kdor rad molzhi. Nobeden bres nevarnofti ni povikfhan, sunaj, kdor je rad podloshin. Nobeden bres nevarnofti ne sapoveduje, sunaj, kdor fe je nauzhil dobro ubogati. Nobeden fe bres nevarnofti ne vefeli, sunaj, zhe fprizhvanje dobre vefti v’ febi ima. Vender pa fo fvetniki tudi v’ varnim fkriva- lifhi vfelej polni boshjiga ftrahu bili. Tudi nifo nizh manj fkerbni, in pohlevni bili, ako ravno fo na fvetu s’ velikimi zhednoftmi, in s’ gnado boshjo fvetili. Hudobnih varnoft pa pride is prevsetnofti in predersnofti, ktera k’ poflednjimu farna febesapelja. Nikdar fi ne obetaj v’ tem shivljenji varnofti, ako prav te sa dobriga mniha, ali sa fvetiga pu- fhavnika imajo. 3. Ravno tifti, ki fo jih ljudje sa boljflii imeli, fo doftikrat globokejfhi padli, ker fo farni v’ febe prevezh saupali. Sato je mnogoterim boljfhi, de nifo zlo bres fkufhnjav, ampak de fo pogofto nadlegvani, de bi ne menili, de nevarnofti ni; de fe kje ne prevsamejo; in de tudi bres ftrahu sunajnih tolashb ne ifhejo. O kako dobro veft bi tifti ohranil, kdor bi no- beniga minljiga vefelja ne ifkal, in bi fe s’fkerb- mi sa pofvetno prevezh ne obloshil! O kako velik pokoj bi tifti vshival, kdor bi vfe prasne fkerbi na tiran poftavil, fvete, in le svelizhanfke boshje rezhi premifhljeval, ter vfe fvoje upanje v’ Boga ftavil! 4. Nobeden ni boshjiga tolashila vreden, kakor tifti, kdor fe v’ fveti grevingi fkerbno vadi. Ako fe hozhefh is ferza sgrevati, pojdi v’ 45 fvoj hram, in deni od febe vfe, kar je od hrupa fveta, kakor floji pifano: „Sgrevajte fe v’ fvojih hramih." V’ hramu famoten bofh najdel, kar dofti- krat sunaj sgubifh. Zhe bolj oftajafh doma, rajfhi bofh doma, zhe pa v’ vaf sahajafh, ti bo doma dolg zhaf. Zhe fe v’sazhetku fpreobernjenja doma dershifh, in v’ vaf ne hodifh, ti bo domazha hifha ljubesniva prijatli- za, in k’ perjetnimu trofhtu poftala. 6. V’ molzhanji in pokoji bogabojezha dufha v’ pohoshnofti rafe, in fe uzhi fkrivnofti fvetigapifma. Ondi najde potoke fols, s’ kterimi fe vfako nozh umivati, in fnashiti mora, de fvojimu ftvar- niku tolikanj prijasnifhi pottane, kolikor bolj od vfiga pofvetniga hrupa odlozhena shivi. Kdor fe tedaj od fvojih snanzov in prijatlov odterga, k’ temu fe bo Bog s’ fvojimi Angelzi perblishal. Boljfhi je zhloveku na fkrivnim biti, in fam sa-fe fkerb imeti, kakor zhudeshe delati, sraven pa fam febe samuditi. Hvale je vredno nad duhovnim zhlovekam, malokdej vun hoditi, fe ogibati od drugih viden biti, in tudi ne sheleti druge viditi. 7. Sakaj hozhefh viditi, kar ti ni perpufheno imeti? fjvet prej de, in vfe njegovo posheljenje. Telefne shelje vlezliejo zhloveka k’ fpreha- janju: kadar pa ura pretezhe, nizh drugiga faboj domu ne pernefefh, kakor teshko veli, in ras- trefeno ferze. Vefel is-hod pernefe doftikrat shaloften prihod, in vefelo zhujenje dolgo na vezher, flori shaloft- no jutro. Tako je vfako mefeno vefelje v’ sazhetku flad- ko, h’ konzu pa grise in mori. Kaj bi mogel drugod viditi, kar doma ne vi- difh ? Lej! pred tabo je nebo, semlja in ele¬ menti , is kterih fo vfe rezhi ftorjene. 8. Kaj samorefh drugod viditi, kar bi samoglo pod folnzam dolgo obftati. 46 Menifh morebiti, de fe bofli nafitel, ker ve¬ liko vidifh? ali tega ne bofh dofegel. Ako bi tudi vfe rezin' vidil, ktere fo na semlji, kaj bi vfe fkupej drugiga bilo, kakor prašen pogled. Povsdigni fvoje ozhi k' Bogu v’ nebo, in proli sa fvoje grehe in sanikernofii. Pulti prasne rezhi ljudem v’ pofvetno saljub- Ijenim; ti pa fkerbi sa to, kar ti je Bog sapovedal. Sapri sa faboj duri, in klizhi k’ febi Jesufa fvojiga ljubiga. Oftani per njem v’ hramu , ker nikjer drugod toliko miru ne najdefh. Ako bi ne bil vun fhel, in bi ne bil novih po¬ govorov flifhal, bi bil bolj v’ dobrim miru obftal. Sato, ker ti v’ zhafu novize flifhati dopade, morafh potler nepokoj v’ ferzu terpeti. XXI. Poglavitni del. Od shalovanja ferza. Ako hozhefh kaj v’ dobrim rafti, ohrani fe v’ boshjim ftrahu, in ne bodi prevezh fam fvoj, am¬ pak dershi pozhutke v’ duhovnim ftrahu, in ne isdaj fe nefpodobnimu vefelju. 'isdaj fe v’ ferzhno grevengo, in bofh boga- bojezh poftal. Grevenga k’ veliko dobrimu pot pokashe, per famopafhnofti pa fe hitro sgubi. Veliko zhudo je, de fe kdaj zhlovek na fvetu prav vefeliti samore, ker fposna in premifhljuje, de fe tukaj na ptujim snajde, in de njegovi dufhi mnoge nevarnolli shugajo. 2. Nemarnoft ferza, in nefposnanje nafhih fla- boft ftori, de bolezhine fvojih dufh ne obzhutimo , ampak fe doftikrat nemarno fmejamo, ko bi imeli v’ refnizi jokati. Ni prave proftofti, ne praviga vefelja, kakor v’ boshjim ftrahu s’ dobro velijo shiveti. 47 Sjirezhen je, kdor vfe smote rastrefenja od febe djati, in pravo fveto grevengo obuditi samore. ^rezlien je, kdor od febe odloshi vfe, kar bi samoglo njegovo veti omadeshvati, in teshko ftoriti. Vojfkuj fe po moshko, navada fe s’ navado premaga Ako bofh snal druge per miru puftiti, bodo tudi oni tebi tvoje dela v’ miru delati pultili. Nikar ti ne vlezi drugih ljudi opravil na glavo, in ne vtikaj fe v’ rezhi vikfhih. §voje ozhi oberni pervizh fam na-fe, in pred vtimi prijatli opominjaj nar prej fam febe. Ako nimafh prijasnofti ljudi, ne shaluj savolj tega, ampak (ega bodi shaloilen, de fe tako dobro in pametno ne sadershifh, kakor fe bogabojezhimu flushabniku boshjimu fpodobi. Veliko boljfhi in doftikrat varnifhi je, de zhlo- vek v’ tem shivljenji nima veliko trofhtov, fofebno telefnili. Mi pa fmo farni krivi, de bosbjiga trofhta nimamo, ali de ga po redkim obzhutimo, ker sgre- vanja ferza ne ifhemo, in sunajnih pofvetnih trofh¬ tov ne odvershemo. 4. Sjposnaj fe sa nevredniga, boshjiga trofhta, vredniga pa velikiga terpljenja. Kader fe zhlovek popoinama sgreva, fe mu zel fvet teshak in grenak sdi. Poboshni zhlovek najde dofti rezhi, savolj njih shalovati in jokati. Ali fam febe pogleda, ali blishnjiga premifhlju- je, fposna, de nobeden tukaj bres nadloge neshivi. Ja kolikor bolj fam febe premifhljuje, tolikanj bolj shaluje. Usrok prave shalofti in snotrajne grenkofti fo nafhi grehi, in hudobne dela, v’ kterih fmo tako sahomotani, de malokdej nebefhke rezhi samoremo prav premifhljevati. a. Ako bi bolj pogofto na fmert, kakor na dolgo shivljenje miflil, menim, de bi fe hitrejflii poboljfhal. ' 48 Ako bi tudi martre pekla in viz prav v’ ferzu premiflil, verjamem, de bi veliko rajfhi vfe nad¬ loge in shalofti terpel, in bi fe nobene ojftrofti ne bal. Ker pa fi takih rezhi k’ ferzu ne vsamemo, in fhe pofvetno perlisvanje ljubimo, sato mersli in sanikerni oftanemo. 6. Doftikrat pride is flabofti duha, de fe revni shivot tako lohko rniluje. Sato Boga ponishno proti, de ti prav fkefa- niga duha dodeli, in rezi s’ Prerokam: Naliti me o Gofpod! s’ kruham fols, in napajaj me s’ folsami obilno. XXII. Poglavitni del. Od premifhljevanja zhlovefhke revfhine. 1. Ti fi reven, kjerkoli ti, in kamerkoli fe o- bernefh, ako fe k’ Bogu ne obernefh. Sakaj fe preftrafhifh, ko fe ti ne godi, kakor hozhefh in shelifh? Kdo ima vfe po fvoji volji? Ne ti, ne jeft, ne nobeden na semlji. Nobeden ni na fvetu bres nadloge in britkofti, ako je tudi kralj , ali Papesh. Kdo pa, menifh, ima kaj boljfhiga? Le ta, kateri savolj Boga kaj terpeti samore. 2. Veliko flabih in neumnih pravi: Poglej, kako dobro shivljenje uni zhlovek ima? kako bo¬ gat, kako velik, in mogozhen, kako imeniten je? Ali rnifli na nebefhke darove, in bofh vidil, de vfe zhafno je prav nizh, negotovo, in teshav- no, ker fe nikdar ne more bres fkerbi in ftrahu vshivati. . Zhafnih rezhi obilno imeti, ni frezha, ampak frednja rezh je she dofti. V’ refnizi shaloftno je na fvetu shiveti! Kolikor poboshnifhi sheli zhlovek biti, tolikanj 49 grenkejfhi mu fedajno shivljenje poftaja, ker bolj zhuti, in fvetlejfhi vidi flabofti po grehu popa- zheniga zhloveka. Sakaj, jefti, piti, zhuti, fpati, pozhivati, de¬ lati, in druge natorne potrebe imeti, je ref velika nadloga in britkoft boshjimu flushabniku, kteri bi rad od vliga greha refhen bil. Sakaj snotrajniga zhloveka telefne potrebe na fvetu grosno teshe. Sato prerok pohlevno proti, de bi mogel od njih refhen biti, ker pravi: O Gofpod, refhi me is mojih nadlog ! Ali gorje vlim, kteri fvoje revfhine ne fposna- jo! in fhe bolj gorje tiftim, kteri leto revno in ftrohljivo shivljenje sa ljubo imajo! Sakaj nekteri fo vanj tako saljubljeni, de, ako ravno komaj potrebne rezhi s’ delam ali po milofhnji perdobe, bi nebefhkiga kraljeltva zlo ne sheleli, ako bi jim bilo dopufheno vfelej tukaj shiveti. 4. O neumne in neverne ferza, de fo tako glo¬ boko v’ posemeljfkih rezheh sakopane: de jim dru- giga nizh ne dopade, kakor le telefno. Ali ti fromaki bodo fhe pred fmertjo v’ brit— koftih zhutili, kako prašno in golo nizh je vfe bilo, kar fo tako mozhno ljubili. §vetniki boshji pa, in vft vredni prijatli Kri- tiufovi nifo gledali na rezhi, ktere fo po telefu prijetne, ne na te, ktere fo le tukaj imenitne, am¬ pak vfe njih upanje in vfe njih mifli fo bile le po vezhnih darovih. Vfe njih shelje fo hrepenele proti nebefam k’ ftanovitni in nevidnim sakladam ali fhazam, in fo fe vfelej bali, de bi jih ljubesen vidnih rezhi na semljo ne vlekla. Ljubesnjivi brat! nikar ne sgubi saupanja k’ fvojimu poboljfhanju; zhe imafh zhaf in uro. Sakaj hozhefh fvoje naprejvsetje na jutri od- lafhati? Vftani, ter prezej sazhni, in rezi: sdaj je zhaf to lioriti, sdaj je zhaf fe vojfkovati, sdaj je perloshin zhaf fe poboljfhati. 4 50 Kader fe ti hudo godi, in (i s’ terpljenjem ob¬ dan, takrat je zhaf, per Bogu kaj sadobiti. Zhes ogenj in vodo rnorafh iti, preden k’ po- zhitku pridefh. Ako fam febi tile ne ftorifh, ne bofh greha premagal. Dokler leto ftrohljivo truplo nofimo, ne moremo bres greha biti, ne bres terpljenja in otoshnofti shiveti. Mi bi radi mir imeli pred vfo revfhino, ker pa fmo nedolshnoft s’ greham sgubili, fino tudi ob pravi frezhni svelizhanfki ftan prifhli. Sato moramo poterpeshljivi biti, in na bo- shjo miloft zhakati, tako dolgo, de hudobija pre¬ ide, in de bo posherto od shivljenja, kar je umer- jozhiga. 6. O kako velika je vender zhlovefhka flaboft, ker fmo vfelej k’ grehu nagnjenij Danf fe tvojih grehov fpovefh, in jutri ravno te, kterih ti fe (povedal, ftorifh. Sdaj obljnbifh, fe greha varovati, in zhes eno uro ga fpet dopernefefh, kakor de bi greha fe varovati nikdar obljubil ne bil. Po vfi pravizi tedaj fe moramo vfelej ponishe- vati, in nikdar kaj velikiga od febe ne mifliti, ker fmo tako flabi in neftanovitni. Tudi fe hitro po sanikernofti sgubi kar fe je s’ velikim persadevanjem , s’ boshjo pomozhjo, teshko in komaj sadobilo. 7. Kaj bo fhe le h’ konzu s' nami; ker fmo v' sazhetku tako leni in mlazhni? Gorje nam! ako she sdaj mirno in bres ftrahu shiveti sazhnemo, ker v’ nafhim shivljerfji fhe snaminja prave fvetofti viditi ni. Prav potrebno bi bilo, de bi sopet, kakor do¬ bri novizi, od konza sazheli, in fe uzhili fveto shiveti; tako bi fe vtegnilo sgoditi, de bi bili po- boljfhani, in bolj pofvezheni. 51 XXIII. Poglavitni del. Od premifhljevanja fmerti. 1. Slo hitro bo tukaj enkrat po tebi; premifli tedaj bolj na tanko, kako fe sadershifh; danf je zhlovek, in jutri ga vezli ni. Kadar enkrat fred nafhih ozhi pride, tudi hitro is nafhih preide. O neumnoft in terdoba zhlovefhkiga ferza, de fi le sdajne rezili ismifhljuje, in ne fkerbi bolj sa prihodne ! V' vfih fvojih miflih in v’ fvojim djanji bi fe mogel tako sadershati, kakor deOii imel danf u- mreti. Ako bi dobro veft imel, bi fe veliko fmerti ne bal. Boljfhi bi bilo, greha fe varovati, kakor fmerti fe bati, ali pred njo beshati. Ako niti danf perpravljen, kako bofh jutri? Jutri je negotov dan: ali vefh, zhe ga bofh doshivel ? 2. Kaj pomaga dolgo shiveti, ker fe tako malo poboljfhamo ? Oh! dolgo shivljenje vfelej ne poboljfha, te- muzh dollikrat vezli obilfha pregreho! Bog hotel! de bili le en farni dan na tem fvetu prav dobro dopernefli. Njih dolti fhtejejo leta fvojiga fpreobernjenja; ali fad poboljfhanja je dollikrat le majhen. Ako je lirafhno umreti, je morebiti fhe nevar- nifhi dalej shiveti. §rezhen je, kdor uro fvoje fmerti vfelej pred ozhmi ima, in fe vlaki dan k’ fmerti perpravlja. Ako fi kdaj vidil eniga zhloveka umirati, fpomni fe, de ravno po ti poti tudi ti pojdefh. 3. Sjutraj mifli, de vezhera morabiti ne bofh dozhakal; kadar pa vezher pride, fi jutra ne obetaj. Sato bodi vfelej perpravljen, in shivi tako, de te fmert nikdar neperpravlj eniga ne najde. 4 * 52 Veliko ljudi umerje na naglim in neprevideno: sakaj §in zhloveka bo prifhel ob uri, ob kteri fe nam ne sdi. Kadar bo poflednja ura prifhla, bofh sazhel veliko drugazhi mifliti od fvojiga pretezheniga shivljenja, in bofh britko shaloval, de fi tako sa- nikern in nemaren bil. 4. O kako frezhen in moder je, kdor fi per- sadeva, sdaj v’ shivljenji takofhen biti, kakorihen fi vofhi v’ fvoji fmerti snajden biti. Sakaj zhlovek ima veliko,upanje frezhno fmert ftoriti, ako fvet popolnama sanizhuje, gorezhe sheli v’ zhednoftih rafti, ojftro in vfelej fpokorno shivi, ako je k’ pokorfhini voljan, lam febe satajuje, in savolj Kriftufove Jjubesni vfe forte sopernofti voljno prenefe. Ti samorefh veliko dobriga ftoriti, dokler fi sdrav; kadar pa bofh bolan, ne vem, ako bofh kaj samogel. Malo jih je, kteri le poboljfhajo v’ bolesni, kakor fe tudi malo kdaj pofvete, kteri radi po bdshjih potih hodijo. 5. Nikar fe ne sanafhaj na fvoje prijatle, in na shlahto, tudi ne odlafhaj fvojiga svelizhanja na prihodnji zhaf, sakaj ljudje bodo posabili na-te, poprej, kakor menifh. Boljfhi je sdaj sgodej fe prefkerbeti, in kaj dobriga na uni fvet pred faboj poflati, kakor na drugih ljudi pomozh po fmerti saupati. Ako sdaj fam sa-fe ne fkerbifh, kdo bo na unim fvetu sa-te fkerbel? Sdaj je grosovitno drag zhaf, sdaj fo dnevi svelizhanja, sdaj je prijetni zhaf, v’ kterim sa¬ morefh sa vezhno shivljenje tolikanj perdobiti. Ali bodi Bogu potosheno, de lepi zhaf tako potratifh. Pride zhaf, ko fi bofh k’ poboljfhanju le en fam dan, ali le eno farno uro shelel; pa ne vem, ali jo bofh sadobil. 6. Oh moj ljubesnivi.' le dobro premifli, kako 53 velika je nevarnoft, pred ktero fi obvarovan, in kako velik je lirah, od kteriga ferefhifh, ako sdaj vfefkosi v’' boshjim ftrahu shivifh, in fmert pred ozhmi imafh! Persadeni fi sdaj tako shiveti, de fe bofh mo¬ gel v’ uri fmerti veliko bolj vefeliti, kakor bati. Sdaj fe uzhi fvetu odmreti, de bofh takrat sa- zhel s’ Kriftufam shiveti. Uzhi fe sdaj vfe po- fvetno sanizhevati, de bofh mogel ta zhaf bres sadershka h’ Kriftufu priti. Sdaj trudi fvoje telo v’ pokori, de bofh takrat mogel terdno saupanje imeti. 7. O neumni zhlovek! sakaj fi domifhljujefh dolgo shiveti, ker nobeniga dneva gotoviga nimafh? O kako veliko jih je bilo sapeljanih, ker fo na naglim od telefa odlozheni bili! Kolikokrat fi flifhal praviti: Leta je bil s’ me- zhem prefekan, uni je vtonil, drugi je s’ vifokiga padel, in fi vrat slomil, leta fe je per jedi sadavil, uni je per igrah konz vsel. Eden je v’ ognji, drugi s’ oroshjem, uni od kuge, drugi v’ poboji pokonzhan bil, in tako je konz vfih fmert, in zhlovefhko shivljenje slo hitro mine, kakor fenza. S. Kdo fe te bo fpomnil po tvoji fmerti, in kdo ho sa-te molil? §tori, flori sdaj, moj ljubesnivi! karkoli sa- morefh ftoriti, ker ne vefh, kdaj bofh umeri, in tudi ne vefh, kako fe bo s’ taboj po fmerti godilo. Sdaj, ko imafh zhaf, fi fpravljaj vkup ne- umerjozhe bogaftvo ? Ne mifli na druge rezhi, ampak le na fvoje svelizhanje, in fkerbi farno sa to, kar je boshjiga. Delaj 11 sdaj prijatle fvetnike boshje, zhafti jih, shivi in flori po njih djanji, de, kadar bofh v’ tem shivljenji obnemogel, te gori vsamejo v’ vezhno ftanovanje. 9. Sadershi fe na semlji, kakor popotnik, in ptuji, kterimu nizh mar nifo opravila tega fveta. Ohrani fvoje ferze zhifto in k’ Bogu vfelej 54 povsdignjeno , sakaj tukaj nimafh obftojezhiga mefta. V’ nebefa pofhiljaj fvoje molitve, in vfak- danje sdihovanje s’ iblsami, de tvoj duh vreden poftane po fmerti k’ fvojimu Gofpodu fe prefeliti. Amen. XXIV. Poglavitni del. Od fodbe in fhtrafing grejhnikov. 1. V’ vfili rezheh glej na poflednje, in mifli, kako bofh obftal pred ojftrim fodnikam, katerimu nizh ni fkrito, kteri fe ne da s’ darovi utolashiti, in isgovarjanja ne fprejme, ampak bo vfe po pravi pravizi fodil. O ti zhes vfe revni, in neumni grefhnik! kteri fe v’ zhafu oblizhja ferditiga zhloveka bojifh, kaj bofh Bogu, kteri vfe tvoje pregrehe ve, od¬ govoril ? Sakaj fe ne previdifh sa dan fodbe, kadar te nobeden isgovarjati in varovati ne bo mogel, ampak bo vfakteri od fvoje laflne butare sadofti obteshan? Sakaj fi sdaj ne prefkerbifh, v’ tem zhafu, v’ kterim je tvoje delo rodovitno, in tvoje jokanje prijetno? tvoje sdihovanje bo uflifhano, zhe s’ shalovanjem pokorifh grehe, in zhiftifh fvojo dufho. 2. Velike in dobre vize ima poterpeshljivi zhlovek, kadar fe mu kriviza godi, pa bolj savolj hudobije blishnjiga, kakor savolj krivize, ktero terpi, shaluje, sa fvoje sopernike rad moli, in jim is ferza odpufti; ne odlafha odpufhanja od drugih profiti; fe rajfhi zhes druge ufmili, kakor ferdi; fam febi pogofto filo dela, in fi persadeva fvoje telo duhu popolnama podloshno ftoriti. Boljfhi je, fe sdaj od greha ozhiftiti, in vfo hudobijo opuftiti, kakor jo sa prihodne zhafe k’ ozhifhevanju hraniti. 55 Le farni febe sapeljujemo s’ napzhino ljubesnjo, ktero proti fvojimu shivotu imamo. 3. Kaj bo ogenj tamkaj drugiga sherl, kakor tvoje grehe ? Kolikor bolj fam febi sdaj sanafhafh, in po niefnih sheljah shivifh, tolikanj hujfhi ti bo tam¬ kaj, in vezh peklenfkiga ognja vrednih del fi perhranifh. V’ kterih rezheh fe je kdo vezh pregrefhil, v’ tiftih bo tudi hujfhi tepen. Tamkaj bodo leni v’ boshji flushbi s’ gorezhimi oftmi dregani, poshrefhni in pijanzi bodo s’ veliko lakoto in shejo martrani. Nezhiftniki, in vli, kteri nefpodobno vefelje ljubijo, bodo s’ gorezho fmolo in fmerdljivim shep- lam polivam', in nevofhljivi bodo kakor ftekli peti od velike rnartre tulili. 4. Nobeniga greha ne bo, kteri bi ne imel fvoje laftne rnartre. Tamkaj bodo prevsetni in napuhnjeni s’ vfo framoto napolnjeni, in lakomne' bo nar vezhi rev- fhina in potreba ftifkala. Tamkaj bo ena ura teshji v’ martri, kakor tu¬ kaj llo let v’ nar ojftrejfhi pokori. Tamkaj pogubljeni nobeniga pozhitka, nobeniga tolashila nimajo; tukaj vfaj v’ zhafu reve in nad¬ loge prenehajo, in tolashbo od prijatlov imamo. Bodi sdaj fkerben, in obshaluj fvoje grehe, de bofh na dan fodbe s’ isvoljenimi bres ftrahu. Sakaj takrat bodo pravizhni s’ veliko ferzh- noftjo soper te ftali, kteri fo jih ftifkali in terli. Takrat bo tifti druge fodil, kteri fe tukaj po- nishno fodbi ljudi podvershe. Takrat bo veliko saupanje imel ubogi in po- nishni, prevsetni pa bo ftal v’ velikim ftrahu od vlili ftrani. 5. Takrat fe bo ozhitno vidilo, de je na fvetu moder bil, kdor fe je sa Kriftufa voljo uzhil ne¬ umen in sanizhevan biti. Takrat nam bodo dopadle vfe reve in nadloge, 56 ktere fmo poterpeshljivo prenefli, in vfa hudobija bo takrat utihnila. Takrat fe bodo vefelili vli bogabojezhi; vli grefhniki pa bodo shalovali. Takrat fe bo v’ pokori ponishno telo bolj ve- felilo. kakor de bi bilo vfelej v’ prepovedanim ve- felji fe redilo. Takrat fe bo ubogo oblazhilo fvetilo, na fhker- lat in tanzhizo pa nobeden gledal ne bo. Takrat bo uboga hifhiza bolj pohvaljena, ka¬ kor kraljev poslazhen dvor. Takrat bo ftanovitno poterpljenje vezh poma¬ galo, kakor vfiga fveta oblati. Takrat bo nedolshna pokorfhina bolj povikfha- na, kakor vfa sapeljiva modroft fveta. 6. Takrat bo ziiifta in dobra veli bolj vefelila, kakor vfa umetnoft nzhenih ljudi. Takrat bo sanizhevanje pofvetniga blaga pre- vagalo vfe saklade zeliga fveta. Takrat ti bo ponishno opravljena ferzhna mo¬ litev vezh, kakor sdaj shlahtna draga goltarija. Takrat fe bofh bolj vefelil, de ti molzhal, kakor de bi bil fhe toliko nepridniga govoril. Takrat bodo vezh veljale fvete dela, kakor obilne lepe befede. Takrat bo terdo slavljenje in ojlira pokora do- padljivfhi, kakor vfe pofvetno vefelje. Uzhi fe sdaj majhin zhaf terpeti, de bofh tam¬ kaj od velikiga terpljenja refhen. Pofkuli poprej tukaj, kaj bi mogel tamkaj terpeti. Ako sdaj kaj majhniga ne morefh prenefli, kako bofh mogel vezhne raartre terpeti ? Pole! ref ne morefh dvojniga vefelja imeti, tukaj na fvetu fe vefeliti, in potler s’ Kriftufam kraljevati. 7. Ako bi bil tudi noter do danafhniga dneva vfelej v’ zhafti in vefelji shivel, in bi sdaj leto uro mogel umreti, kaj bi ti vfe leto pomagalo? Vfe je tedaj nizhemernoft, sunaj Boga ljubiti, in njemu flushiti. 57 Sakaj kdor Boga is ferza ljubi, fe ne boji ne fmerti, ne martre, ne fodbe, ne pekla, ker njega popolnama Ijubesen v’ mirnim saupanji k’ Bogu pelje. Kteriga pa fhe greh vefeli, ni zhudno, de fe fhe fmerti in fodbe boji. Zhe te Ijubesen boshja od greha ne odverne, je vender dobro, de te vfaj ftrah pekla nasaj dershi. Kdor pa fhe ftrah boshji v’ nemar pulti, ne more dolgo v’ dobrim obttati, teinuzh pade fhe poprej v’ saderge hudizha. XXV. Poglavitni del. Od refnizhniga poboljfhanja zeliga shivljenja. 1. V’ boshji flushbi bodi zhujezh in gorezh, ter pogofto premifli, sakaj li na fvet uftvarjen, in sakaj ft fvet (v’ duhu) sapuftil ? Ni le ref, sa tega voljo, de bi Bogii flushil, in bogabojezh zhlovek poftal? Delaj tedaj s’ gorezho fkerbjo sa dufho, de bofh od dne do dne boljfhi, ker bofh plazhilo fvoji- ga dela v’ kratkim prejel, in tamkaj, kjer ga bofh vshival, ne bo vezli ne ftrahu, ne shalovanja. !jhe majhin zhaf fe bofh trudil, sato pa bofh velik pokoj, ja vezimo vefelje nafhel. Ako bofh v’ dobrim sveft, in vfelej neutruden delavez, bo bres vliga dvoma ali zvibla tudi Bog sveft, in ufmiljen bogat plazhevavez. Ako te tukaj majhno terpljenje tako nepoter- peshljiviga flori, kaj bo peklenfki oginj ftoril? Dobro in terdno upanje morafh ohraniti, de bofh krono plazhila sadobil, vender ne mifli, de ti oditi ne more, sato, de len in prevseten ne poftanefh. 2. En v’ britki fkerbi med ftraham in upanjem pogofto omahljiv zhlovek je fhel enkrat s’ shaloft- nim ferzam v’ zerkev, in' je v’ molitvi pred altar 58 na fvoje kolena padel, ter fam per febi miflil, in rekel: O de bi jeft vedil, ako boni v’ dobrini ftanoviten obftal! Na to je sdajzi bosliji odgovor v’ fvojim ferzu saflifhal, kteri mu je djal: Zhe bi leto vedil, kaj bi ftoril! sdaj flori, kar bi takrat shelel ftoriti, in tvoje ferze bo utolasheno. Sdajzi je bil utolashen, in je terden poftal, in britka omahljivoft je potihnila. Tudi ni hotel dalej prevezh radovedno pre- mifhljevati, kaj fe ima s’ njim sa naprej goditi, ampak je le shelel fposnati popolnama fveto voljo boshjo, de bi samogel vfako dobro delo v’ Bogu sazheti, in v’ Bogu dopadljivo dokonzbati. 3. Kraljevi Prerok pravi: saupaj v’ Gofpoda, in ftori dobro. Prebivaj na semlji, in fe bofh s’ nje bogaftvam shivil. Eno je, ktero njih dofti od duhovne rafhe, in terdniga poboljfhanja nasaj dershi, namrezh: groša teshave, ali trud vedniga vojfkovanja. V’ refnizi pa in pred drugimi v’ zhednoflih nar bolj rafejo tifti, kteri li persadenejo ferzhnejfhi premagati vfe, kar jim je tesbji, in bolj sopemo. Sakaj zhlovek veliko bolj v’ dobrim rafe, in vezhi gnade flushi takrat, kadar fam febe pre¬ maga, in fe v’ duhu mori. 4. To de nimajo vfi ravno toliko v’ febi pre¬ magovati, moriti, in saterati. Vender pa, kdor je sa boshjo zhaft bolj vnet, zhe tudi vezli saftaranih navad ima, bo mozhnej- fhi v’ premagovanji k’ poboljfhanju shivljenja, kakor drugi tizer dobriga sadershanja, pa manj vnet sa bogabojezhe shivljenje. §ofebno dve rezhi pomagate k’ pravima po¬ boljfhanju; de ti namrezh zhlovek s’ lilo perterga vfe to, kar hudobna natora nar bolj posheli; in de is zeliga ferza hrepeni, fe po dobrim, ktero mu je nar bolj potrebno, ravnati. Opufti tudi fam nad feboj, in premagaj v’ febi vfe, karkoli nad drugimi doftikrat fvarjenja vre- dniga vidifh. 59 5. Povfod iflii le fvojiga poboljfhanja, in ka- derkoli dobre sglede vidifh ali flifhifh, perganjaj fam febe k’ enakima djanju. Ako pa na drugih' kaj fvarjenja vredniga sa- merkafh, varuj fe, de tudi ti tako ne ftorifh; ako 11 she ftoril, hiti fe poboljfhati. Kakor tvoje oko druge ogleduje, tako tudi drugi na tvoje dela merkajo. V’ refnizi lepo in vefelo je viditi ftanovitne dela poboshnofti nad kriftjani, kteri fo dobriga in po- hlevniga sadershanja. Shaloftno pa je, in ferze terga, viditi druge, kteri fe nefpodobno sadershe, in tega, sa kar fo poklizani, ne dopolnijo. O! kako fhkodljivo je sapovedane dolshnofti fvojiga pokliza samuditi, in fvoje mifli na to, kar nam ni sapovedano, oberniti! 6. Opomni fe na fvoje lepe obljube, in poftavi fi pred ozhi podobo krishaniga Odrefhenika. Kadar shivljenje Jesufa Kriftufa pregledafh, fe morafh slo framovati, de fi tako malo fi persadeval njegovi podobi enak biti, ako ravno fi she dolgo na potu boshjim. Bogabojezh zhlovek, kteri fe fkerbno, in svetlo v’ pofnemanji prefvetiga shivljenja, in terpljenja Jesufa Kriftufa vadi, najde v’ njem obilno vfe, kar mu je k’ pridu, in potrebno, tako, de mu ni treba sunaj Jesufa kaj boljfhiga ifkati. O! kako hitro in sadolti bi bili poduzheni, ko bi Jesuf, krishani, v’ nafhe ferze prifhel. 7. Kdorkoli is vere v' ljubesni shivi, vfe rad na-fe vsame in nofi, karkoli fe mu sapove. Veren, pa sanikern in mlazhen zhlovek ima nadlogo zhes nadlogo, in terpi britkofti od vfih Hrani, ker nima snotrajne tolashbe sunajne pa ifkati ne ime. §Iednji, kadar fe je enkratna duhovno shiv¬ ljenje podal, pa ne shivi pod pokorfhino, je v’ nevarnofti globoko pafti. Kdor prefhernofti in famopafhnofti ifhe, bo 60 vfelej v’ britkofti shivel, ker fe bo sdaj ene, sdaj druge rezhi navelizhal. 8. Moja dufha povikfhuje Gofpoda, kadar mi- flim, kako eni v’ klofhterfkim ftanu pod ojftrimi poftavami shive, in po oskim potu hodijo. Oni gredo malokadaj vunkaj, shive od fveta odlozheni, saref uboshno jedo, ojftre in bodezhe oblazhila nofijo, veliko delajo, malo govore, dolgo zhujejo, sgodaj vftajajo, dolgo molijo, pogollo bero, in le v’ vfi podloshnofti in ojftrofti ohranijo. Poglej Kartajsarje, Zifterzjensarje, in drugih redov Menihe in Nune, kako opolnozhi, Gofpodu Bogu zhaft in hvalo dajati, vftajajo. Sato bi bilo framotno, de bi v’ takim fvetim djanji takrat toshljiv bil, kadar tako velika drush- ba fvetih sazhne Boga zhaftiti in hvaliti. 9. O! de bi nizh drugiga ne imeli opraviti, kakor Boga fvojiga Gofpoda s’ želim ferzam, in po vfih uftih zhaftiti in hvaliti. O! de bi ti nikdar ne bilo treba ne jefti, ne piti, ne fpati, de bi mogel vfelej Bogu zhaft in hvalo dajati, in njemu famimu v’ duhovnim opra¬ vilu flushiti! tako bi veliko frezhnifhi bil, kakor ti sdaj, ker shivotu v’ mnogih potrebah ftrezhi morafh. Bog hotel, de bi telefnih potreb ne imeli, te- muzh le duhovno jed, ktero (Bogu fe ufmili) lilno po redkim pofkufhamo. 10. Kadar zhlovek tako delezh pride, de od nobene ftvari tolashbe ne ifhe, takrat fe mu Bog fhe le sazhne popolnama dober sdeti; tudi mu vfe, karkoli fe pergodi, dopade. Takrat fe ne bo tudi savolj kaj velikiga ve- felil, tudi ne bo savolj kaj majhniga shaloval, am¬ pak s’ velikim saupanjem in popolnama fe isrozhi Bogu, kteri mu je vfe v’ vfih rezheh, kterimu go¬ tovo nizh ne preide, in ne umerje, temuzh mu vfe s’ vefeljem flushi. 11. Opomni fe vfelej fvojiga konza; in de sgubljeni zbal’ ne pride vezh nasaj. 61 Bres fkerbi in persadevanja ne bofh nobene zhednofti sadobil. Ako sazhnefh toshljiv bit, bofh tudi sazhel flab perhajati. Ako pa fe bofh s’ gorezhim ferzam na duhov¬ ne rezhi podal, bofh velik mir najdel, in manj tru¬ da obzhutil, savolj gnade boshje, in savolj Iju- besni do zhednofti. V’ duhu gorezh flushabnik boshji je k’ vfim rezhem perpravljen. Teshej je greham in saftaranim navadam so- perftati, kakor v’ shivotnim delu fe truditi. Kdor fe majhnih grehov ne varuje, s’ zhafam v’ vezhi pade. Vfelej fe bofh na vezher vefelil, ako bofh dan dobro dopernefel. Zhuj fam nad fabo, fam fe perganjaj , fam fe opominjaj, naj bo sa druge, kakor hozhe, le fam febe ne sarnudi. Tolikanj bofh v’ zhednofti dalje prifhel, in fe poboljfhal, kolikor bofh fam febi file ftoril. Amen. Konz parnih Rukev. Eno farno pak je potrebno. Marija (i je nar boljfhi del is- volila, kteri ne bo od nje vsel, Luk. 10. v. 4'4, Druge bukve« Opominjev anje k’ snotrajnimu slavljenju. I. Poglavitni del. Od shivljenja snotrajniga zhloveka. 1. Doslije kraljeftvo je noter v’ vaf, pravi Go- fpod. ^preoberni fe s’ želim ferzam k’ Gofpodu, ter sapufti revni fvet, in tvoja dufha bo nafhla pokoj. Uzhi fe sunajne rezki sanizhevati, in k’ sno- trajnim fe podati, tako bofh vidil boshje kraljeftvo v’ febe priti. Sakaj kraljeftvo boshje je mir, in vefelje v’ fvetim Duhu, kar hudobni nimajo. Kriftuf bo k’ tebi prifhel, in ti fvoje tolashilo pokasal, ako mu bofh od snotraj vredno prebiva- lifhe perpravil. Vfa njegova zbali in lepota je od snotraj, in tamkaj ima fvoje dopadajenje On snotrajniga zhloveka rad pogofto obifhe s’ fladkimi pogovori, ter prijetnimi tolashbami, in mu s’ prezhudno prijasnoftjo obiln mir deli. 2. Oj dufha! bodi svefta, in perpravi temu sheninu fvoje ferze, de fe utrnili k’ tebi priti, in v’ tebi prebivati. Sakaj on tako govori: Ako kdo mene ljubi, bo moje befede fpolnoval, in moj Ozhe ga bo ljubil, in bomo k’ njemu prifhli, in per njem prebivali. Daj tedaj Kriftufu mefto v’ febi, in vfim dru¬ gim rezhem ferze sapri. 64 Kadar Kriftufa imafh, fi bogat, in imafh vtiga sadofti. On te bo ofkerbel, in v’ vfih rezheh svefto previdil, de ti ne bo treba upanja na ljudi ftaviti. Sakaj ljudje fe hitro fpremene, in oflabe, Kriftuf pa oftane vekomaj, in ti'na Hrani Hoji fta- novitno noter do konza. 3. Ni dobro veliko saupanje na flabiga in u- merjozhiga, tudi ne na dobriga, in tebi ljubiga zhloveka ftaviti; kakor tudi ne Imefh veliko sha- lovati, ako fe ti kdo v’ zlialih soperftavi, ali ti soper govori. Kteri fo danf s’ tabo, bodo morebiti jutri soper tebe, in tebi na fproti; ljudje le doftikrat kakor vetrovi obrazhajo. Poftavi vfe fvoje saupanje v’ Gofpoda, njega fe boj, in njega ljubi: On bo sa te govoril, on bo tebi dobro ftoril, kakor bo sa te boljfhi. Tukaj niniafh obftojezhiga meita; kamorkoli pridefh, fi le ptujiz in popotnik: kjerkoli bofh, ne bofh pokoja imel, dokler fe s’ Kriftufam popolnama ne fklenefh. 4. Kaj fe tukaj okoli oserafh, ker ta kraj ni mefto tvojiga domovanja. V’ nebelih mora biti tvoje prebivanje, vfe po- semeijfke rezhi pa morafh le kakor memogrede ogledovati. Vfe rezhi preidejo, in ti s’ njimi vred. Glej, de v’ njih ne obtizhifh, de fe ne vjamefh, in konza ne vsamefh. K’ nar vikfhimu povsdiguj fvoje mifli, in k’ Kriftufu vfak zhaf fvoje molitve. Ako ne morefh ali ne snafh vifokih in ne- befhkih rezhi premifhljevati, oftani v’ Kriftufovim terpljenji, in prebivaj rad v’ njegovih fvetih ranah. Sakaj kadar s’ vernim saupanjem k’ ranam, in preshlahtnim snaminjem Jesufoviga terpljenja per- beshifh, bofh veliko mozh v’nadlogah nafhel, tudi ne bofh veliko porajtal na sanizhevanje ljudi, in opravljive befede bofh lahko prenefel. 5. Kriftuf je bil tudi na fvetu od ljudi sani- 65 zhevan, in v’ nar vezhi potrebi od snanzov in pri- jatlov med fhpotam in framoto sapufhen. Kriftuf je hotel terpeti, in sanizlievan biti, in ti fe upafli sa kaj pertoshiti? Kriftuf je sopernike in opravljivze imel, in ti hozhefh sgoli prijatle in dobrotnike imeti? Kako bo tvoja poterpeshljivoft kronana, ako fe ti nizh soperniga pergodilo ne bo? Ako nobene nadloge nozhefh terpeti, kako hozhefh Kriftufov prijatel biti ? S’ Kriftufam in sa Kriftufa morafh terpeti, ako hozhefh s’ Kriftufam kraljevati. 6. Ko bi enkrat v’ dobrotljivo ferze Jesufovo s’ vernimi ozhmi prav pogledal, in bi le nekoliko njegovo gorezho ljubesen fposnal, bi savolj laftniga dobizhka ali laftne fhkode nizh fkerbi ne imel, ampak bi fe veliko vezli febi ftorjeniga saframo- vanja vefelil. Jesufova ljubesen flori, de zhlovek fam febe sanizhuje. Kdor Jesufa in refnizo is zeliga ferza ljubi, in nima neumniga posheljenja, fe lahko samore k’ Bogu oberniti, fe v’ duhu povsdigne v’ nebefa, in she na semlji v’ gledanji boshje zhafti pokoj ima. 7. Ta je refnizhno moder, in bolj od Boga, kakor od ljudi poduzhen, kdor vfe rezhi le tako prevdari, kakor fo farne na febi, ne pa, kakor jih ljudje obrajtajo in ženijo. Kdor po snotranje shiveti, ih sunanje rezhi le nekoliko prevdariti ve, ne ifhe kraja, in ne zhaka zhafa, fvoje duhovne opravila dopernafhati. Snotrajni zhlovek fe hitro sbrihta; ker fe v’ sunajne rezhi nikdar vef ne samifli. Sunajne dela, in druge v’ zhafu potrebne opravila mu nifo fhkodljive, ker fe ve v’ vfih rezheh, kakor fe pergode, prav snajti. Kdor je od snotraj v’ pravi zhednofli dobro vterjen, ga mnogotere nerodne dela drugih ne mo¬ rejo premotiti. Toliko je zhlovek sadershan in raftrefen, koli¬ kor v’ sunajne rezhi mifli. 5 66 8. Ko bi nedolshno in zhifto ferze imel, bi ti vfe rezhi k’ dobrimu, in k’ poboljfhanju pomagale. Ker fam febi niti popolnania odmeri, in nifi od pofvetnih rezhi odlozhen, sato ti veliko rezhi ne dopade, in te pogofto motijo. Nizh zhlovefhkiga ferza tako mozhno ne oina- deshuje, in ne sahomota, kakor prepovedana Iju- besen do ftvari. Ako on hrepenifh po tolashbah, bofh samogel nebefhke rezhi premifhljevati, in snotraj v’ duhu fe veleli ti. II. Poglavitni tlel. Od pohlevniga podvershenja. 1. Nikar veliko ne glej, kdo je s’ tabo, ali soper tebe; ampak le fkerbi, de bo Bog s’ tabo v’ vfih rezheh, ktere delafh. Imej dobro veft, in Bog te bo varoval. Sakaj temu, kterimu bo Bog hotel pomagati, ne bo nobeniga zhloveka hudobija mogla fhko- dovati. Ako snafh molzhati, in terpeti, bofh gotovo pomozh Gofpoda vidil. On ve zhaf in visho tebe refhiti, sato fe mo- rafh njemu isrozhiti. Bog fam samore pomagati, in tebe od vfe fra- mote refhiti. Doftikrat je prav dobro, de drugi sa nafhe flabofti vedo, 'in naf savoljo njih fvare, to naf bolj ponisha. 2. Kadar fe zhlovek savolj fvojih flaboft po¬ nisha, lahko druge potolashi, in tem, ktere je sha- lil, lahko sadofti ftori. Bog refhi in brani ponishniga, ljubi in tolashi pohlevniga, fe nagne k’ pohlevnimi!, deli velike gnade krotkimi!, in ker zhlovek fam febe ponisha, ga Bog k’ vezhni zhafti povsdigne. 67 Ponishnimu rasodeva fvoje fkrivnofti, in ga v’ fladkofti k’ febi vlezhe in vabi. Ponishin zhlovek je v’ miru ako ravno flipot in framoto terpi; sakaj on fe na Boga, ne pa na fvet sanafha. Nikar ne mifli, de li kaj v’ zhednofti dalje prifhel, dokler fe sa nar manjfhiga med viimi ne fhtejefh. III. Poglavitni del. Od poboshno-mirniga zhloveka. 1. Poftavi nar poprej fam febe v’ pravi mir, in po tem bofh samogel tudi druge mirne ftoriti. Miren zhlovek vezh dobriga ttori, kakoruzhen. Kdor po Tvojim hudim nagnjenji shivi, tudi to, kar je dobro, na hudo oberne, in rad hudo verjame. Poboshno miren zhlovek vfe rezili na dobro obrazha. Kdor lepo mirno shivi, od nikogar kaj hudiga ne mifli. Kdor pa fam feboj mini v’ Bogu nima, je od mnogih dosdevkov fem ter tje gnan, je fam febe shaloften, in drugim teshak. Doftikrat kaj rezhe, kar bi ne fmel rezhi: to pa opufti, kar bi, zhe bi bilo ftorjeno, sa njega boljfhi bilo. To vidi, kar fo drugi ftoriti dolshni; kar bi pa fam ftoriti mogel, tega nozhe vediti. Vsemi v’ ftrah nar poprej fam febe, potem bofh snal po pravizi fvojiga blishnjiga v’ Ijubesni ftrahovati. 2. §voje dela dobro snafh isgovarjati, in le- potiti; drugih isgovorov pa ne puftifh veljati. Po pravizi hi mogel fam febe toshiti, fvojiga blishnjiga pa isgovarjati. Ako hozhefh, de fe tebi pregleda, preglej tudi ti drugim. 5 # 70 V’ zhafu fe is laftne Ijubesni sa kaj shenemo, pa menimo, de je savolj Boga. Majhne rezhi na drugih fvarimo, velike pa farni na febi pregledamo. Kar od drugih terpimo, hitro obzhutimo, in sa veliko imamo, kar pa drugi od naf terpe, fhe ne porajtamo. Kdor bi fvoje rezhi prav in dobro prevdaril, bi od nobeniga ne imel kaj hudiga foditi. 2. Snotrajni zhlovek fkerbi nar prej sa fvoje, potem tudi sa drugih pofvezhenje, in ker fam febe fkerbno ogleduje, lahko od drugih molzhi. Prave snotrajne popolnamotli ne bofh imel, zhe ne bofh vfak zhaf od vlili tirani, in po vlih sapovedih fam febe ogledoval, od drugih pa molzhal. Ako bofh fam na fe gledal, in Boga pred ozhinf imel, te bodo sunajne rezhi le malo motile. Kje ti takrat, kadar fam sa-fe ne vefh? In kadar v’ miflih vfe rezhi preifhefh in pregledafh, pa fam febe samudifh, kaj imafh sa to? Ako shelifh pravi mir imeti, in s’ Bogam fklenjen biti, morafh druge rezhi posabiti, fam febe pa nikoli ne fmefh fpred ozhi puftiti. Veliko boljflii bofh tedej, ako fe pred pofvet- nimi fkerbmi neomadeshvaniga obvarjefh. Slo pa bofh oflabel, ako bofh na zhafne rezhi kaj pora j tal. Nizh ti ne fme imenitno in vifoko, nizh do¬ padljivo in ljubo biti, kakor fam Bog, vfe drugo pa ljubi le savolj Boga. Sa nizhemerno imej vfe vefelje, ktero bi ti snalo od ene ali druge ftvari priti. Dufha, ktera Boga ljubi, v’ ti Ijubesni vfe rezhi sanizhuje. Vfa tolashba dufhe, in edino pravo vefelje ferza je fam vezhni, nefkonzhni, povfod prizhi- jozhi Bog. 71 VI. Poglavitni del. Od vefelja dobre vefti. 1. Zhaft dobriga zhloveka je fprizhevanje dobre vefti. Imej dobro veli , in bofh tudi vfelej vefel. Dobra veft samore veliko prenefti, in je tudi v terpljenji velela. Huda veft je vfelej bojezha in nepokojna. gladko bofh pozhival, ako ti tvoje ferze ne bo nizh ozhitalo. Takrat le bodi vefel, kadar bofh dobro ftoril. Hudobni nimajo nikoli praviga vefelja, in ni¬ koli snotrajniga miru ne obzhutijo: saka] hudobnim ne bo mirti, pravi Gofpod. In ako bi tudi rekli: v’ miru fmo, nizh hudiga fe nam ne bo pergodilo, kdo fe bo upal nam fhko- dovati ? nikar jim ne verjemi; sakaj ferd boshji bo na naglim zhes-nje prifhel, vfe njih djanje rasdjal, in njih fklepe k’ nizh ftoril. 2. Kdor Boga ljubi, mu ni teshko terpljenja fe hvaliti; sakaj terpljenja fe hvaliti, fe pravi s’ krishem Gofpoda Jesufa Kriftufa fe hvaliti. Zhaft, ktera fe od ljudi dobi, je kratka. Sa pofvetno zhaftjo pride vfelej shaloft. Poboshnih vefelje in zhaft je v’ njih vefti, in ne v’ uftih ljudi. Pravizhnih vefelje je od Boga, in v’ Bogu, in njih rasvefeljenje pride od refnize. Kdor pravo, in vezhno zhaft sheli, ne mara sa zhafno. In kdor pofvetne zhafti ifhe, ali je is ferza ne sanizhuje, ozhitno fkashe, de nebefhko zhaft premalo sa ljubo ima. Velik pokoj v’ fvojim ferzu ima, kdor nalivalo in na sanizhevanje ne porajta. 3. Lahko bo sadovoljin in miren, kdor ima zhifto veft. Nili fvetejfhi, ako fi hvaljen, tudi ne pored- nifhi, ako ft tadlan. 72 Kar fi, to (i; in ne niorefh sa vezhiga fposnan biti, kakor fi pred Bogam, kteri je tvoja prizha. g Ako pomiflifh , kaj fi od snotraj, ne bofh po- rajtal, kaj ljudje od tebe pravijo. Zhlovek vidi obras, Bog pa vidi ferze. Zhlo- vek prevaga djanje, Bog pa prevdari mifli. Vfelej dobro Boriti, in febe sa malo imeti, je snamenje ponishne dufhe. Ne sheleti, od ene ali druge ftvari utehe ali trofhta sadobiti, je snamenje prav zhifte vefti, in terdniga saupanja v’ Boga. Kdor nobeniga sunajniga prizhevanja ne ifhe, da fposnati, de fe je Bogu popolnama isrozhil. Sakaj, kteri febe hvali, ni poterjen, ampak, kteriga Bog hvali, govori f. Pavel. Od snotraj s’ Bogam shiveti, in od sunaj s’ nobenim posheljenjem ne svesan biti, to je ftan snotrajniga zhloveka. VII. Poglavitni del. Od Ijubesni proti Jesufu zhes vfe. 1. Svelizhan je ta, kteri ve, kaj je: Jesufa ljubiti, in fam febe savolj Jesufa sanizhevati. Treba je ljubo rezh savolj ljubiga sapuftiti; sakaj Jesuf hozhe fam zhes vfe rezhi ljubljen biti. Ljubesen do ftvari je sapeljiva in neftanovitna, ljubesen proti Jesufu je svefta in ftanovitna. Kdor fe na ftvari veshe, bo s’ njimi vred padel, kdor fe pa s’ Jesufam fklene, bo sa vfelej vterjen. Ljubi, in imej sa fvojiga prijatla Jesufa, on, zhe vfi drugi odftopijo, te ne bo sapuftil, tudi ne bo dopuftil, de bi ti k’ poflednjimu pogubljen bil. Rad, ali nerad, enkrat fe bofh le mogel lo- zhiti od vfiga. 2. Dershi fe Jesufa v’ shivljenji in fmerti, ter v’ njegove roke fe isrozhi, kteri fam ti samore pomagati, zhe te tudi vfi sapufte. 73 Tvoj ljubi Jesuf je take natore, de nobeniga drugiga sraven febe v’ tebi ne terpi, on hozhe fam tvoje ferze imeti, in v’ tebi kakor v’ fvojim tronu kraljevati. On bi' rad hotel per tebi biti, ko bi ti snal od vtih ftvari fe odlozhiti. Lahko bofh rasumel, deje vfe sgubljeno, kar¬ koli je ljudem, ne pa Jesufu isrozheno. Ne saupaj, in ne operaj fe na terft, kteri fe od vetra maje; sakaj vfe mefo je trava, in vfa njega zhaft bo padla, kakor zvet na polji.. 3. Kmalo bofh smoten, ako bofh le gledal, kar drugi k’ videsu delajo. Ako per drugih tolashbe in dobizhka ifhefh, bofh pogofto fhkodo obzhutil. Ako pa Jesufa v’ vtih rezheh ifhefh, bofh tudi Jesufa najdel. Ako pa fam febe ifhefh, bofh fam febe naj¬ del, pa k’ tvoji nefrezhi. Sakaj zeli fvet, in mozh vtih tvojih fovrash- nikov ti ne more toliko hudiga fioriti, kakor ti fam ftorifh, zhe Jesufa ne ifhefh. VIII. Poglavitni del. Od [ofebne prijasnofli s’ Jesufam. 1. Kadar je Jesuf per tebi, je vfe dobro, in nizh fe ti teshko ne sdi; kadar 'pa Jesufa ni, je vfe sopemo. Dokler Jesuf v’ ferzu ne govori, je flednja tolashba flaba; kakor hitro pa Jesuf k’ tebi le eno befedo rezhe, v’ fvojim ferzu veliko tolashbo ob- zhutifh. Ni le Marija hitro vftala od metla, kjer fe je jokala, kadar ji je Marta rekla: Uzhenik je tukaj, in te klizhe. O frezhna ura, v’ kteri Jesuf od fols k’ vefelju duha klizhe! 74 O kako terd in fuh fi bres Jesufa! kako ne- fpameten in nizhemern, ako sunaj Jesufa kaj dru- giga shelifh! Ti ni li to vezhi fhkoda, kakor de bi zeli fvet sgubil? 2. Kaj ti samore zeli fvet dati, bres Jesufa? Bres Jesufa biti je shivi pekel; s’ Jesufam pa biti je fladlak paradisli. Ako bo Jesuf s’ tabo, ti noben fovrashnik fhkodovati ne bo mogel. Kdor Jesufa najde, najde velik saklad, dobroto zhes vfe dobrote. In kdor Jesufa sgubi, sgubi grosno veliko, vezh ko zeli fvet. Kdor bres Jesufa shivi, je nar vezhi revzhik: kdor pa v’ Jesufovi ljubesni shivi, ima nar vezhi bogaftvo. 3. Kdor sna s’ Jesufam shiveti, mora velike umetnofti biti: in velike modrofti, kdor ve Jesufa per febi ohraniti. Bodi ponishin in miren, in Jesuf bo s’ tabo. Bodi bogabojezh in poterpeshljiv, in Jesuf bo per tebi prebival. Jesufa hitro preshenefh, in njegovo gnado sgubifh, zhe fe le v’ sunajne rezhi sahomotafh. Ako pa njega preshenefh in sgubifh, k’ komu vender miflifh iti, in koga fi sa prijatla ifkati? Bres prijatla ne morefh lahko biti, in ako Je¬ suf ne bo pred vfim drugim tvoj prijatel, bofh lilno shaloften, in opufhen hodil. Neumno tedaj ravnafh, ako fvoje saupanje in vefelje v’ kakiga drugiga poftavifh. Boljfhi je zeli fvet soper febe imeti kakor Je¬ sufa shaliti. Satorej ismed vfih prijatlov Jesufa famiga imej sa fofebniga prijatla, le njega zhes vfe ljubi. 4. Vfe ljudi morafh savolj Jesufa, Jesufa pa savolj njega 'famiga ljubiti. $am Jesuf Kriftuf je pred vfim vfe hvale vreden; on fam je dober in sveft, bolj kakor vfi prijatli. 75 Savolj njega in v’ njem morafh prijatle in ne- prijatle sa ljubo imeti: in sa vfe ga profiti, de bi ga vti ljudje fposnali in ljubili. Nikoli ne sheli fofebne hvale ali ljubesni, sa¬ kaj vfe to gre famimu Bogu, kteri nobeniga febi enakiga nima. Tudi ne dopufti, de bi kdo do tebe, ali de bi ti do koga drugiga vezhi Jjubesen, kakor gre, imel; ampak Jesuf naj bo v’ tebi, in v’ vfakirn dobrim zhloveku. 5. Bodi zhift, in od snotraj proti, in ne veshi ferza na nobeno livar. Zhifto od vliga pofemlji- fkiga odtergano ferze morafh do Jesufa imeti, zhe hozhefh v’ miru gledati in pokufhati, kako fladak je Gofpod. In ref tega ne bofh sadobil, ako ti gnada boshja naproti ne pride, in te k’ temu ne napelja, de fe vlim rezhem odpovefh ; in sa vfelej od vtiga odlozhen fam famimu Bogu shivifh, ter v’ njem eno poftanefh. Sakaj kadar gnada boshja k’ zhloveku pride, takrat k’ vfim rezhem mozhan poftane; kadar pa gnada odflopi, je ubog in flab, in enak odlozhe- nimu, kteri ima tepen biti. V’ letem pa ne frnefli nesaupljiv biti, kakor de bi ti vezh pomagati ne bilo; ampak podaj fe ferzh- no v’ boshjo voljo, in vfe, kar zhef-te pride, v’ zhaft in hvalo Jesufa Kriftufa terpi. Sakaj sa simo pride leto, sa nozhjo pride dan, in po hudim vre¬ menu fe vfe nebo isjafni. IX. Poglavitni del. Od pomanjkanja vjifja tolashila. 1. Ni teshko zhlovefhke tolashbe sanizhevati, kadar je boshja per rokah. Ampak bres boshje in zhlovefhke tolashbe shi- veti, in Bogu k’ zhafti vfo revnoft, in vfe sapu- 76 fhenje ferza voljno terpeti; fam febe v’ nobeni rezili ne ifkati; na fvoje laftno saflushenje ne mi- fliti: to je velika, ja prav velika rezh. De li velel in bogabojezh, kadar gnado boshjo imafh, je li to kaj pofebniga? tako uro bi li vlak vofhil. Prav lahko jesdari, (lahko fveto shivij kteriga boshja gnada noli. In ali fe je zbuditi, de tifti fvoje butare ne obzhuti, kteriga vfigamogozhni Bog noli, in nar vikfhi Vishar pelje. 2. Mi radi kaj k’ fvojimu tolashilu imamo, no¬ beden rad fam febe ne sapufti. §veti Lorenz marternik je s’ fvojim mafhnikam fvet premagal; ker je vfe, kar fvet sa vefelje ima, sanizheval, in je fvetiga vikfhiga mafhnika Spikfta (Papesha), kteriga je is ferza ljubil, savolj Kri¬ ftufa voljno puftil od febe vseti. Is ljubesni tedaj do stvarnika je Ijubesen do zhloveka premagal, in nameft zhlovefhke tolashbe mu je Ijubfhi bilo, de fe po boshjim dopadajenji sgodi. Tako fe tudi ti uzhi febi potrebniga in Ijubiga prijatla is ljubesni proti Bogu sapuftiti. Tudi ne bodi prevezh shaloften, kader te pri- jatel sapufti, ker vefh, de vli fe moramo enkrat lozhiti. 3. Veliko in dolgo fe mora zhlovek fam fabo vojfkovati, preden fe isuzhi fam febe popolnania premagati, in vfe fvoje shelje v’ Boga oberniti. Kadar zhlovek fam v’ febe saupa, rad ifhe zhlovefhkih tolashb. Kdor pa Kriftufa ferzhno ljubi, in le po zhed- noftih hrepeni, ne ifhe takih tolashil in telefne fladkofti, ampak fe raji fhe podvershe mozhni® fkufhnjam, in terdimu delu sa Kriftufa. 4. Kadar ti tedaj Bog duhovno tolasho da, vfemi jo s’ hvaleshnoftjo, pa fposnaj, de je boshji dar, in ne tvoje saflushenje. Nikdar fe ne povsdigni, in prevezh ne vefeh, 77 tudi fe nizhemerno ne prevsemi, temiizh bodi fhe bolj ponishin savolj prejeti gnade, ter fkerbnejfhi in bogabojezhifhi per vlim tvojim djanji, sakaj ta ura bo prefhla, in bo sopet fkufhnjava prifhla. Kadar ti je tolashilo odvseto, ne sgubi prezej ferza, ampak s’ ponishnoftjo in s’ poterpljenjem zhakaj nebefhkiga obifkanja; sakaj Bog je mogo- zhen, tebi vezhi gnado in tolasho sopet podeliti. Leto ni nizh noviga in nesnaniga tem, kteri fo poti boshje vajeni: sakaj na to visho Ib tudi eno sa drugim pogofto obzhutili veliki Cvetniki in ftari preroki. 5. Eden med njimi, s’ obilno gnado obdarovan, je djal: Kadar tim vfiga obilno imel, tim rekel: Nikoli ne bom premaknjen. Kaj je pa po sgubljeni gnadi v’ febi fkufd, tudi pove, rekozh: Komaj fi ti, o Gofpod! tvoje oblizhje od mene obernil, mi je vfe vpadlo. Vender v’ tem ni obupal, ampak je Gofpdda fhe le bolj profd rekozh: K’ tebi, o Gofpod! bom vpil, in tebe, fvojiga Boga, bom protil. Sadnjizh osnanuje, kaj mu je molitev poma¬ gala, in pove, de je bil uflifhan, rekozh: Gofpod me je uflifhal, in fe me je ufmilil; Gofpod je moj pomozhnik pottal. V kteri rezhi pa? Ti ti moje shalovanje v’ vefelje fpreobernil, in ti me s’ ve- feljem obdal. Ker fe je s’ velikimi Cvetniki tako godilo, ne fmemo mi revni in ubogi nesaupljivi biti, ako fmo vzhali gorezhi, vzhafi pa mlazhni; sakaj duh pri¬ de, in sopet gre, kakor je njemu dopadljivo. Sa- torej pravi fveti Job: Sjutraj sgodaj zhloveka obifhefh, in ga hitro pofkulifh. 6. V’ koga tedaj hozhem saupati, ali na koga fe sanetli, kakor farno na veliko boshjo miloft, in na farno upanje nebefhke gnade! Ako tedaj tudi poboshne ljudi, bogabojezhe brate, ali svefte prijatle okoli febe imam, fvete bukve berem, ali lepe pogovore, in prijetne pefmi flifhim, mi vfe to malo pomaga, in malo dopade, 78 ako fim od gnade boshje sapufhen, in fvojimn laftnimu ubofhtvu prepufhen. Takrat ni nobene boljfhi pomozhi, kakor po- terpeti, farn febe satajiti, in fe v’ voljo boshjo isrozhiti. Nikdar fhe nitim tako poboshniga in bogabo- jezhiga zhloveka najdel, de bi mu ne bila vzliali gnada boshja odtegnjena, ali de bi ne bil po- manjfhanja vefelja k’ flushbi boshji obzhutil. Noben fvetnik ni bil tako vifoko samaknjen, in rasfvetljen, de bi ne bil prej ali potlej fkufh- njav terpel. Ni namrezh vreden vifokih boshjih rezin' v’ duhu pregledovati, kdor ni bil savolj Boga v’ enim ali drugim ierpljenji pofkufhen. Rado fe tako godi, de fhe le po fkufhnjavi vefelje pride." V’ refnizi je Kriftuf le fkufhenim nebefhko vefelje obljubil; on pravi: Kdor bo premagal, mu bom dal jefti od drevefa shivljenja. 8. Boshje tolashilo pa je sato dano, de bi zhlo- vek mozhnejfhi bil sopernofii prenefti ih premagati. Sa boshjim tolashilam pride pa sopet fkufh- njava, de bi fe zhlovek v’ dobrim ne prevsel. Hudizh fhe ne fpi, tudi mefo fhe ni mertvo, sato ne prenehaj k’ vojfko vanju fe perpravljati, dokler imafh fovrashnike na defnizi inlevizi, kteri nikdar ne pozhivajo. X. Poglavitni del. Od hvaleshnojli savolj prejete gnade Boshje- 1. Kaj ifhefh pokoja, ker fi sa delo rojen? Bodi perpravljen sa terpljenje, ne pa sa ve¬ felje, ker morafh krish noliti, ne pa fe vefeliti. Tudi pofvetni zhlovek bi shelel boshjo tolashlm in vefelje duha imeti, ako bi ga okuliti in vfelej ohraniti samogel. 79 Sakaj snotrajno vefelje duha prefeshe vfe pri- jetnofti fveta, in vfe vefelje mefa. Vfe pofvetno vefelje je namrezh prašno, ali pa oftudno, vefelje duha pa je vfe prijetno, ima fvoj sazhetik v’ zhednoftih, in je od Boga zhiftim ferzam dano. Ali takiga boshjiga vefelja ne more nobeden po fvojih sheljah vfelej vshivati, ker zhaf fkufh- njave kmalo pride. 2. Nebefhkimu obifkovanju nar bolj soperftoji, kdor le po sheljah fvojiga ferza shivi, in veliko fam v’ fe saupa. Bog dobro flori, de zhloveku gnado tolashbe dodeli; zhlovek pa hudo dela, de Gofpodu Bogu vfiga hvaleshno ne perpifhe. In salo ne morejo darovi gnade boshje v’ naf tezhi, ker fmo sazhetniku darov, nehvaleshni, in jih ne islivamo nasaj v’ ftudenz, is kteriga fmo jih sajeli. Sakaj ponishno hvaleshnimu Bog vfelej gnade deli; prevsetnimu pa odvsame, kar le ponish- nim daje. 3. Tolashila, de bi mi jemal shaloft ferza savolj greha, nozhem imeti: tudi premifhljevanja ne shelim, zhe bi me imelo v’ prevsetnoft peljati. Ni namrezh vfe fveto, kar je vifoko; ni vfe dobro, kar je fladko; ni vfe zhilio, kar je prijet¬ no; tudi ni vfe Bogu dopadljivo, kar je komu ljubo. Rad prejmem gnado, ktera me ftori bolj' po- nishniga, bolj bogabojezhiga, bolj perpravniga fam febe sapuftiti. Kdor je s’ darovi, ktere je od Boga sadobil, isuzhen, in ponishan s’ gnadami, ktere je sgubil, fe ne bo upal kaj dobriga fam febi perpifati, am¬ pak bo veliko vezli fposnal, de je fam od febe reven in ubog. Daj Bogu, kar je boshjiga, in febi perpifhi, kar je tvojiga, to je: Daj hvalo Bogu sa njegove gnade, fam febe pa fposnaj greflmika, in tepen ja vredniga savolj greha. 80 4. Vfedi fe vfelej na niško, in bofh vifhej prifhel; kaj ne Hoji vfe vifoko na niškim? Pred Bogam nar vezhi fvetniki fo nar manjfhi' farni v’ febi, in kolikor bolj jih Bog povikfhuje, tolikanj bolj fe farni ponishujejo. Oni fo polni refnize in nebefhke zhafti, in nifo sheljni prasne pofvetne hvale. Ker fo v’ Bogu vkoreninjeni in vterjeni; ne morejo na nobeno visho prevsetni biti. In ker vfe, kar fo dobriga prejeli, le Bogu perpifhejo, ne ifhejo zhafti ljudi, ampak le zhaft, ktera je od famiga Boga, in shele, de bi Bog v’ njih, in v’ vlili fvetnikih zhes vfe zhefhen bil, in po tem bres nehanja hrepene. 5. Bodi tedaj hvaleshen sa vlaki nar manjfhi dar, tako bofh vreden vezhiga prejeti. Naj bo tebi nar manjfhi dar tako ljub, kakor nar vezhi, in kar drugi sanizhujejo, imej ti sa pofebno dobroto. Ako vifokoft in imenitnoft darovavza premiflih, ti ne bo noben dar majhin ali sanizhljiv. Sakaj nizh ni majhniga, kar nam od nar vikfhiga Boga pride. In zhe naf Bog tudi ojftro ima in tepe, nam mora prijetno biti: ker savolj nafhiga svelizhanja ftori, karkoli zhes naf priti pufti. Kdor sheli gnado Boshjo obdershati, mora sa prejeto hvaleshen, po odvseti pa poterpeshljiv biti. Naj moli, de fe sgubljena verne: naj bo varen in ponishin, de sadobljene sopet ne sgubi. X,I. «Iel. Od majhniga fhtevila prijatlov Jesufoviga krisha. 1. Jesuf ima sdaj veliko prijatlov fvojiga ne- befhkiga kraljeftva, ali malo takih, kteri bi njegov krish nolili. Veliko ima sheljnih vefelja; pa malo sheljnih terpljenja. 81 Dofti jih je, kteri bi radi s’ njim jedli in pili, pa malo, 'kteri bi fe s’ njim poftili. Vfi shele s’ Kriftufam fe vefeliti, njih malo pa hozhe savolj njega kaj terpeti. Veliko jih gre sa Jesufam do lomljenja kruha, ali malo je takih, de bi hotli s’ njim is kelha terpljenja piti. Veliko jih je, ki zhafte njegove zhudeshe, pa jih je malo, ki nolijo saframovanje njegoviga krisha. Veliko jih Jesufa ljubi, dokler fe jim kaj so- perniga ne pergodi. Veliko jih ga hvali in zhafti, dokler jim po¬ maga in jih tolashi. Ako fe pa Jesuf fkrije, in jih le malo zhafa sapufti, fe she sazhnejo pertoshevati, ali pa jim saupanje upada. 2. Kteri pa Jesufa savolj Jesufa, in ne savolj fvojiga laftniga tolashila ljubijo, ga zhafte in hvalijo v’ vlili nadlogah in britkoftih, tako, kakor v’ nar vezhim vefelji. Ko bi jim tudi nobeniga vefelja dati ne hotel, bi ga vender vfelej zhaftili in hvalili. 3. O koliko premore zhifta ljubesen do Jesufa, ktera nizh laftniga dobizhka ali laftne ljubesni per febi nima! Nifo li vfi tilli pravi najemniki, kteri vfelej le vefelja ifhejo ? Ne ljubijo mar farni febe bolj, kakor Jesufa, vfi, kteri sa njim le savolj obrefti in laftniga do¬ bizhka hodijo ? Kje fe bo najdel tak, kteri bi saftonj Bogu flushiti hotel? 4. Teshko fe tako duhoven zhlovek najde, de bi fe bil vfih rezhi snebil. Kje bo kdo refnizhno v’ duhu ubogiga, in od vfih ftvari lozheniga zhloveka najdel? Ref! zhes vfe, kar je od delezh in od sadnjih pokrajin, je njega zena. Zhe bi zhlovek vfe fvoje premoshenje rasdal, bi to ne bilo fhe nizh. 6 82 In zhe bi veliko pokoro delal, bi bilo to fhe vfelej le malo. Ako bi kdo vfe snal, bi bil vender fhe delezh od popolnamofti. In ako ima kdo veliko zhednoft in ferze v’ ljubesni vfe gorezhe, vender mu fhe vfelej veliko manka, namrezh eno, ktero je nar bolj potrebno. Kaj je tedej nar bolj potrebno? To, de, ako je she vfe rezhi sapultil, tudi fam febe sapufti, is febe vef vun gre, in nizh od lahne ljubesni ne ohrani. In kadar bo vfe ftoril, kar je vedil, de mora ftoriti, naj fposna, de fhe nizh ftoril ni. 5. Ne fine fe prevezh vefeliti, zhe je morebiti od drugih veliko obrajtan, ampak fe mora po vli pravizi sa nepridniga hlapza fposnati, kakor Jesuf pravi: kadar vfe ftorite, kar je vam sapovedano, režite: nepridni hlapzi fino. Takrat bo samogel ref ubog v’ duhu, in zhift v’ ferzu biti, in s’ prerokam rezhi: sapufhen in ubog lim. In vender v’ bogaftvu, v’ mdzhi, in v 1 ferzh- nofti premore zhes vfe le ta, kdor ve fam febe in vfe rezhi sapuftiti, in nar manjfhi biti. XII. Poglavitni del. Od kraljeve poti fvetiga krisha. 1. Veliko ljudem fe teshko sdi, leto govorje¬ nje: Sataji fam febe, vsemi fvoj krish nafe, in hddi sa Jesufam. Ali veliko teshej bodo flifhali to poflednjo be- fedo: Poberite fe od mene, vi prekleti, v’ vezh- ni ogenj. Kteri sdaj nauke krisha radi flifhijo in fpol- nijo, fe takrat pred fodbo, vezhiiiga pogubljenja ne bodo bali. 83 Snamnje krisha bo na nebu, kadar bo k Gofpod prifhel fodit. Takrat bodo vfi flnshabniki krisha, kteri fo v’ shivljenji krishanimu Jesufu podobni bili, s’ veli¬ kim saupanjem k’ Kriftufu fodniku perftopili. 2. Kaj fe tedaj bojifh krish na-fe vseti, po kterim fe v’ kraljeftvo boshje pride? V’ krishi je svelizhanje, v’ krishi je shivljenje, k’ krishi je bramba pred fovrashnikam. Is krisha tezhejo nebefhke fladkofti v' dufho, v’ krishi je mozh ferza, v’ krishi je vefelje duha, v’ krishi je sapopadek vfdi zhednoft, v’ krishi je popolnama fvetoft. Svelizhanje dufhe, in upanje vezhniga shiv- Ijenja fe le v’ krishi nadje. Satorej vsemi na-fe fvoj krish, in hodi sa Jesufam, tako pojdefh v’ vezimo shivljenje. On je pred tabo hodil, fvoj krish na fvoji ra¬ mi nofd, in sa-te na fvetim krishi umeri, de bi tudi ti noti! fvoj krish, in na krishi umreti shelel. Sakaj zhe bofh s' Jesufam umeri, bofh tudi s’ njim shivel: in zhe bofh njegoviga terpljenja deleshen, bofh tudi deleshen njegove zhafti. 3. Pole! v’ krishi je vfe, in na fmerti je vfe leshezhe, in ni drugiga pota k’ shivljenju, in k’ pravimu snotrajnimu miru, kakor pot fvetiga krisha, in na ti poti moramo vfak dan fvoje pozhutke moriti. Pojdi kamorkoli hozhefh, ifhi karkoli hozhefh, ne bofh najdel imenitnifhiga pota sgorej, ne var- nifhiga sdolej , kakor je pot fvetiga krisha. Ravnaj in vishaj vfe rezhi po fvoji saftopnofti in volji, vender bofh vidil, de je treba vfelej kaj terpeti, terpi rad ali nerad; in tako bofh vfelej krish imel. Terpel bofh ali telefne bolezhine, ali pa sno- trajne britkofti duha. 4. V’ zbali bofh od Boga sapufhen, vzhafi od fvojiga blifhnjiga nadleshevan, in kar je fhe hujfhi, doftikrat bofh fam febi teshak. In vender ne bofh mogel s’ nobeno pomozhjo, 6 * 84 s’ nobeno tolashbo od teshav reflien biti, ali fi jih polafhajj: temuzh kakor dolgo bo Bog hotel, bofh mogel terpeti. Bog namrezh hozhe, de fe uzhifh britkofti tudi bres tolashbe terpeti, in de fe mu popolnama pod- vershefh, in po britkofti ponishnifhi poftanefh. Nobeden ne more terpljenja Kriftufoviga tako perferzhno v’ fvoji dufhi obzhutiti, kakor ta, kteri perloshnoft najde na fvojim telefu terpeti, kar je Jesuf terpel. Krish tedaj je vfelej perpravljen, in povfod na-te zhaka. Ne morefh mu oditi, beshi kamorkoli hozhefh; sakaj kamorkoli pridefh, fam febe feboj perriefh, in tako fam febe povfod najdefh. Oberni fe gori ali doli, oberni fe noter ali vun, povfod in v’ vfih rezheh bofh krish nafhel: povfod je treba poterpeti, ako hozhefh snotrajni mir ohra¬ niti, in vezimo krono saflushiti. 5. Ako bofh krish radovoljno nofil, bo tudi krish tebe nofil, in te perpeljal k’ frezhnimu konzu, kjer vfe terpljenje mine, tukaj pa nikoli. Ako pa krish nerad nofifh, fam febi flie ve- zhi tesho delafh: terpeti pa vender le morafh. Ako en krish odloshifh, bofh kmalo drugiga morebiti fhe teshjiga dobil. 6. Menifh le, de bofh krishu odfhel, kterimu do sdaj fhe noben zhlovek oditi ni mogel? Imenuj mi le eniga fvetnika, de je bil na tem fvetu bres krisha in terpljenja? Tudi Kriftuf Jesuf, nafh Gofpod, ni bil ne ene ure bres shalofti in terpljenja, dokler je na tem fvetu shivel. On pravi: tako je moglo biti, de je Kriftuf terpel, od mertvih vftal, in tako v’ tvojo zhaft fhel. Sakaj tedaj shelifh po drugi poti hoditi, kakor po kraljevi poti, ktera je pot fvetiga krisha? 7. Vfe shivljenje Kriftufovo je bilo krish in terpljenje: ti pa hozhefh le pokoj in vefelje. Grosno fe motifh, kakor bofh fam fposnal, zhe 85 kaj drugiga ifhefh, kakor krisha in terpljenja: sa- kaj vfe nafhe sdajno shivljenje je polno rev, in s’ krishi krog in krog obdano. Bolj ko fe kdo na semlji pofveti, bolj teshavni krishi ib nad njim; sakaj kolikor bolj on Boga ljubi, in sheli per njem biti, tolikanj bolj mu je britko, de mora fhe v’ tem kraji popotovanja oftati. 8. Ali njegovo savolj mnogih britkoft objo¬ kano ferze tolashi saupanje, de je njegovo saflu- shenje tolikanj vezhi, kolikor dalje fvoj krish vo¬ ljno noli. Ker fe namrezh krishu voljno podvershe, fe mu vfa tesha njegovih britkoft v’ saupanje nebefh- kiga vefelja fpreoberne. In zhe fe bolj telo v’ terpljenji trudi, bolj fe duh v’ snotrajnim vefelji poshivlja. Vzhali snotrajni zhlovek v’ terpljenji in brit— koftih tako obilno mozh fvetiga Duha v’ febi ima, de is ljubesni proti krishanimu Kriftufu, kterimu sheli podoben biti, zlo nozhe bres teshav in terp¬ ljenja biti, ker saupa, de bo Bogu toliko prijetni- fhi, kolikor vezhi in hujfhi terpljenje bo is ljubesni proti njemu preftal. To pa ni mozh zhloveka, ampak gnada Kriftu- fova, ktera v’ flabim zhloveku toliko premore, in ga tako shene, de s’ gorezhimi sheljami ferzhno sazhne, in s’ ljubesnijo fpolni, kar mu je she po naturi sopemo in teshko. 9. Zhlovek ne more is fvoje mozhi krisha no- fiti in ljubiti, telefa satirati, in pod poftavo duha fpravljati, zhafti fe ogibati, sanizhevanje voljno terpeti, fam febe sanizhevati, in fhe sheleti sani- zhevan biti, vfe sopernofti s’ fhkodo vred poter- peshljivo prenefti, in nobene frezhe na tem fvetu ne sheleti. Ako fam febe premiflifh, tudi fam fposnafh, de is fvoje mozhi nobeniga takiga dela Boriti ne morefh. Zhe pa saupafh v’ Gofpoda, ti bo mozh s’ nebel' dodeljena, in bofh fvet in mefo premagal. 86 Tudi hudizha fe ne bofh bal, dokler bo vera tvoje oroshje, in Kriftufov krish tvoje snamenje. 10. Podaj fe tedaj, kakor dober in sveft flu- shabnik Kriftufov, ferzhno nofiti krish fvojiga Go- fpoda, kteri je hotel is ljubesni proti tebi kri- shan biti. Perpravi fe terpeti velike sopernofti in mnoge teshave v’ tem revnim shivljenji; sakaj tako fe ti bo godilo: bodi she kjerkoli hozhefh, ne bofh fe tako fkril, de bi te terpljenje ne najdlo. Tako mora biti.' in druge pomozhi sopernoftim in nadlogam oditi ni, kakor voljna poterpeshljivoft. Zhe hozhefh prijate! Jesufov biti, in delesh s’ njim imeti, morafh kelh Gofpoda s’sheljami piti. Kar vefelje sadene, isrdzhi vfe Bogu: v’ tem naj on ftori s’ tabo po fvojim miloftljivim dopa- dajenji. ti pa bodi perpravljen, vfe reve in nadloge terpeti, in imej jih sa nar vezhi vefelje; sakaj, zhe bi tudi vie terpljenje sdajniga zhafa fam in vfelej voljno prenefel, bi to fhe nizh ne bilo proti prihodni zhafti, ktero bofh tamkaj imel. 11. Kadar bofh to dofegel, de ti bodo brit— kotli fladke in savolj Kriftufa prijetne, takrat mi- fli: Sdaj je dobro sa-me, sdaj tim raj na semlji najdel. Dokler pa ti je terpljenje sopemo, in le she- lifh refhen biti, le ti bo le hudo godilo, in krishi ti bodo povfod pred durmi, kjerkoli bofh hotel noter iti. 12. Ako fe pa vdafh v’ to, kar mora biti, to je, v’ terpljenje in v’ fmert, ti bo kmalo boljfhi, in bofh mir nafhel. Ko J)i tudi s’ fvetim Pavlam v’ tretje nebo samaknjen bil, bi vender od ftrahu pred terpljen- jem varen in miren ne bil. Jeft, (je rekel Jesuf od f. Pavla) mu bom pokasal, koliko mora sa mo- jiga imena voljo terpeti. Terpeti tedaj morafh, ako hozhefh Jesufa lju¬ biti, in mu vedno flushiti. 87 13. Bog ti daj, de bofh kdaj vreden savolj imena Jesufoviga kaj terpeti! Ti bi fe v’ takim terpljenji perpravjal sa zbali, ktere nobeden isrezhi ne more, vfi fvetniki bi fe nad teboj vefelili, in sgledi tvojiga shivljenja bi vlim drugim pota Go- fpodove osnanovali. Poterpeshljivoft fizer vfi perporozhajo, kje fo pa titli, kteri terpeti hozhejo! Ti vidifh, koliko drugi sa ta fvet, sa posem- Ijfke dobizhke terpe, sakaj bi tedaj ti sa Krifiufa vfaj kaj majhniga terpeti ne hotel? 14. Sa terdno imafh vediti, de umerjozhe mora biti tukaj tvoje shivljenje. In kdor bolj fam febi umira, tudi bolj sazhne Bogu shiveti. Kdor fe ni ponishal, soperne rezhi sa Kriliufa terpeti, ne bo nikoli snal nebefhkih rezhi prev- darjati. Bogii ni nizh dopadljivfhiga, tebi pa nizh boljfhiga na tem fvetu, kakor savolj Krifiufa voljno kaj terpeti. In ko bi ti na sbiranje bilo dano, bi fi imel isvoliti raji savolj Krifiufa kaj terpeti, kakor v’ velikim vefelji biti: ker tako bi bil Kriftufu bolj podoben, in vlim fvetnikam bolj enak. Sakaj nafhe saflushenje in pofvezhenje fe ne godi v’ 'velikim vefelji, ne v’ mnogih fladkoftih, ampak v’ teshkim terpljenji in v’ velikih teshavah. 15. Ko bi bila ktera varnifhi in boljfhi pot k’ nebefam, kakor je pot terpljenja, gotovo bi nam bil Jesuf le njo s’ befedo in s’ djanjem kasal. Sdaj pa fvoje uzhenze, kteri fo sa njim hodili, in vfe, kteri fhe sdaj shele po njegovih ftopinjah hoditi, Jesuf ozhitno opominja rekozh: Ako kdo hozhe sa mano priti, naj sataji fam febe, in naj vsame fvoj krish, in hodi sa mano. Is vfiga tedaj, kar li tukej bral in premifhlje- val, fkleni: De moramo fkosi veliko nadlog v’ Boshje kraljeftvo iti. Konz drugih Bukev. Ali ni bilo nujno (er%e gor&zhe v’ nama, kadar je na poti govoril, in nama pifma razkladal? Luk. 24, v. 32. Tretje buSive. Od vefelja snotrajniga zldoveka. I. Poglavitni n teshi. 3. Varuj fe tedaj, in ne sanafhaj fe prevezh bres mojiga fveta na fvoje shelje, de ti potlej ne no kje shalofii ali teshe delalo, ravno to, kar ti je Poprej dopadlo, in kar li kakor eno boljfhi rezh mozhno shelel. 108 Kakor ne fmefh prezej ftoriti po vfaki shelji ktera fe ti dobra sdi, tako tudi ne vfake soperne, koj ko fe perkashe, fe uftrafhiti. Vzhafi fe morafh tudi per dobrih delih in le¬ pih gorezhih sheljah nekoliko našaj dersbati, in tvojih mifel ne nadleshno terditi, de fvoje ferze v’ miru ohranifh, po fvojoglavnofti flabili ne pohuj- fhafh, ali pa per sopergovorjenji drugih fe ne smotifh in ne padefh. 3. Vzhafi pa je treba filno fi persadevati, in fe pregrefhnim sheljam moshko soperftaviti, in ne gledati, ali je telefu prijetno, ali neprijetno, am¬ pak le tje hrepeneti, de mefo tudi soper fvojo voljo duhu podloshno poftane. Tako dolgo mora telo ftrahovano, in v’ pokor- fhino filjeno biti, de bo k’ vfim rezhem perprav- Ijeno, in de fe isuzhi s’ malim sa dobro vseti, in zhes teshavne in soperne rezin' ne godernjati. XII. Poglavitni del. Uzhiti fe poterpesldjivofli, in ne vdati fe po- sheljenju. 1. Hlap. Moj Gofpod Bog! kakor vidim, mi je poterpeshljivoft slo potrebna, sakaj v’ tem shiv- Ijenji fe veliko soperniga pergodi. Kakorkoli namrezh fvoje djanja visham, de bi mir imel, vender moje shivljenje bres vojfke in shalofti ne more biti. 2. Gofp. §in! ref je tako. AH jeft hozhem, de ne fmefh takofhniga mini ifkati, kteri bi bres fkufhnjave bil, ali v’ kterim bi nizh soperniga ne obzhutil. Temuzh mifli, de fi tudi takrat mir nafhel, kadar fi bil s’ mnogimi britkofimi ponishan , in v’ veliko sopernoftih fkufhan. Ako bi rekel, de ne inorefh veliko terpeti ka¬ ko bofh enkrat mogel ogenj v’ vizah terpeti? 109 Is dveh hudih rezhi fi vfelej raji manjfhi isvoli. De bofh tedaj prihodnjimu vezhnimu terpljenju oditi samogel, fkerbi sdajne reve savolj Boga voljno poterpeti. Menifh le, de pofvetni ljudje nizh ne terpe, ali de le malo terpe? Nobeniga takiga ne bofh najdel, tudi ne med tiftimi, ki fo v’ mehkih obla- zhilih, in fladzhize jedo. Hlap. Ali oni imajo veliko vefelja, in shive po fvoji volji, in sato na tvoje nadloge malo porajtajo. 3. (xofp. Bodi fi, kakor tipravifh, in ako tudi vfe po sheljah imajo, kako dolgo pa menifh bo leto terpelo? Pole! kteri na fvetu vfiga obilno imajo, bodo kakor dim prefhli, in vefelja, kteriga fo tukaj vshivali, ne bodo vezh imeli. Zlo tudi, dokler fhe shive, nifo bres gren- kofti, nevolje, in ftrahu v’ vefelji. Sakaj ravno to, kar jih vefeli, jih doftikrat hudo pokori. Prav le jim godi! vfaj bres framote, ftrahu in grenkofti ne vshivajo vefelja, ki ga fa- mopafhno shele in ifhejo. 4. O kako kratko, in sapeljivo, kako nefpo- dobno in saframotljivo je vfe vefelje fveta! Ali ljudje savolj fvoje flepote in pijanofti tega ne fposnajo', tcmuzh kakor neumna mutafta shivina •savolj majhniga vefelja tega kralkiga shivljenja v’ fmert fvoje dufhe padejo. Ti pa, moj lin, nikar po fvojim posheljenji ne hodi, temuzh odverni fe od fvoje volje. (SJirah. 18. v. 10J. Rasvefeli fe v 1 Gofpodu: in on ti bo dal, kar tvoje ferze sheli. (Pfalm 36. v. 4). 5. Ako hozhefh ref dobre volje biti, in od mene obilnifhi obvefeljenje prejeti, pole! sapufti vfe posemljifko vefelje, in bofh shegen ter obilno vefelje prejel. In manj ko bofh per ftvarjenih rezheh tolashbe ‘fkal, fladkejfhi in vezhi ovefeljenje bofh per meni najdel. 110 Ali tega ovefeljenja ne bofh sadobil, zhe fe ne bofh prej s' fkerbjo trudil in vojfkovai. §tara navada ti bo soper Hala, ti jo bofh pa s’ drugo boljfhi navado premagal. Mefd fe bo nafproti vperalo, ali gorezha Iju- besen duha ga bo ushugala. Sjtara kazha te bo drashila in jesila, ali s’ molitvijo bo odgnana; le dobro fe dershi, teshko bo hudobija zhes-te kaj premogla. XIII. Poglavitni del. Pokorfhino in ponishnoft. Jesuf uzhi. 1. Gofp. §in! kdor ubogati nozbe, boshjo gna- do od febe vershe, in kdor le sa-fe shivi, fe po- mozhi vfih nevreden flori’. Kdor fe rad in voljno fvojimu vikfhimu ne podvershe, ozhitno na snanje da, de mu mefd fhe ni popolnama pokorno, temuzh fe mu fiie pogofto soperftavi in vpera. Uzhi fe tedaj fvojimu vikfhimu hitro fe pod- vrezhi; ako hozhefh fvoje mefo podloshno ftoriti. Sakaj veliko hitrejfhi je sunajni fovrashnik premagan, ako snotrajni zhlovek fam v’ febi ni rasdjan. §itnifhiga in hujfhiga fovrashnika dufhe ni, kakor je telo, ktero s’ duham mirno ne shivi. Prav refnizhno morafh fam febe sanizhevati, ako hozhefh soper mefo in kri premagati. Dokler fam febe prevezh ljubifh, flanovitne pokorfhine drugim ne obljubifh. 2. Ali je kaj velikiga, de fe ti prah in nizh enimu zhloveku savolj Boga podvershef h! jeli vit— gamogozhni in nar vikfhi, kteri tim vfe rezhi is nizh uftvaril, tim fe zhloveku savolj tebe podlosh- niga ftoril? Jeft tim med vftini nar manjfhi, insadnji poftal, de bi tvojo prevsetnoft s’fvojo ponishnoftjo premagal. lil Prah! uzhi fe pokora biti, uzhi fe ponishin biti; perft in ila! naj te imajo vli pod nogami. Uzhi fe fvojo voljo ukreniti, in vfim pod- loshin biti. 3. Rasferdi fe soper famiga febe, in ne pulti v’ febi napihovanja prevsetnofti prebivati: temuzh flori fe tako majhniga in podloshniga, de bodo vfi ljudje po tebi hodili, in te kakor prah na zefli teptali. Nizhemerni zhlovek! fe hozhefh fhe milovati? Gerdoba od grefhnika! kaj pa hozhefh odgo¬ varjati tem, kteri te saframujejo, ti, ki fi toliko¬ krat Boga shalil, in she tolikokrat pekel saflushil? Ali moje oko ti je pregledalo, ker je tvoja dufha draga pred mojim oblizhjem; de bi ti mojo ljubesen fposnal, in mi sa vfe dobrote hvaleshen bil. Ti pa od sdaj vfelej pokoren in ponishin bodi, in s’ poterpljenjem sanizhevanje prenefi. XIV. l , o«,Iavil ni del. Skrivne fodbe boshje tako premifhljevati, de fe v dobrim ne premamemo. 1. Hlap. Tvoje fodbe, o Gofpod .' grome nad¬ me, od ftraha in trepetanja fe gibajo vfe moje kotli, in moja dufha fe filno boji. Vef v’ trepetu premifhljujem: tudi nebefa nifo zhifte pred tvojimi ozhmi. Ti fi v’ Angeljih hudobijo najdel, in jim niti sanefel, kaj bo s’ mano? Svesde fo od neba padle, in jeft prah! kaj hozhem prizhakovati? Kterih dela fo bile viditi hvale vredne, fo grosno globoko padli, in kteri fo kruh Angeljev jedli, fun jih videl fvinfke otrobe s’ sheljami jefti. Ž. Ni tedaj nobene fvetofti, ako ti, o Gofpod! fvojo roko odmaknefh. 11» Ne pomaga nobena modroft, ako ti vishati nehafh. Ne pomaga nobena mozh, ako ti opuftifh, njo ohraniti. Nobena zhiftoft ni bres nevarnofli, zhe je ti ne fkrivafh. Noben varh ne bo obvaroval, ako tvoje fveto vartlvo s’ njim ne bo. Sakaj sapufheni fe pogresnemo in konz jem¬ ljemo, obifkani pa fe vsdignemo in shivemo. Neftanovitni fmo tizer, ali ti naf poterdifh: mlazhni fmo: ali ti naf ogrejcfh. 3. O kako majhen in savershljiv bi mogel fam febi biti: sa nizh bi mogel imeti vfe, kar menim, de je dobriga nad menoj. O kako globoko fe moram podvrezhi tvojim nesapopadljivim fodbam, o Gofpod! ker drngiga v’ febi ne najdem, kakor golo nizh? O neisrezhena tesha, in neismerjeno morje, kjer ne vidim drngiga v’ febi, kakor zlo nizh. Od kod hozhem tedaj hvalo dobiti ? kako fe na fvojo poboshnoft fhe sanafhati? V’ globozhini tvojih fodba nad mano, je po- sherta vfa moja prašna hvala. 4. Kaj je vfe mefo pred tvojim oblizhjem! Ali fe bo li ila 'soper lonzharja hvalila? (Isaia 29. v. 16.) Kako fe more s’ prašno hvalo povsdigvati zhlo- vek, kteriga ferze je vfe v’ boshji roki? Zel fvet ne bo mogel prevsetniga Itoriti, kte¬ riga fi je refniza podvergla; tudi vlili ljudi hvala ne bo povsdignila tega, kteri je vfe saupanje le v’ Boga poftavil. Sakaj pole! tudi fi, kteri hvalijo, nifo nizh; oni bodo s’ glafam tvojih befedi vred prefhli; Go- fpodova refniza pa oftane vekomaj. (^Pfalm. 116. v. 2.) 113 XV. Poglavitni del. Kaj je [loriti, kadar kaj shelimd. 1. Gofp. §in! tako morafh v’ vfih rezheh go¬ voriti: Gofpod! zhe je tebi dopadljivo, naj fe to sgodi. Gofpod! zhe je tebi k’ zhafti, naj fe sgodi po tvojim imenu. Gofpod! ako mi je ta rezh po tvoji miloftljivi previdnofti dobra in potrebna, dodeli mi jo, in daj, de jo bora tebi k’ zhafti obernil. Ako bi mi pa imela fhkodljiva biti, in bi k’ svelizhanju moje dufhe nizh ne pomagala; od vsemi mi shelje do nje. Nifo namrezh vfe shelje od fvetiga Duha, ako ravno jih zhlovek sa poboshne in fvete ima. Ali, le verjemi, teshko je vfelej prav fpos- nati, ali fo tvoje fhelje od dobriga, ali ptujiga, ali pa sgoli od laftniga duha. Veliko jih je, ki fo v’ sazhetku miflili, de dobriga duha imajo, k’ poflednjimu pa fo fposnali, de fo sapeljani. 2. Sato vfelej v’ boshjim ftrahu in v’ ponish- nofti ferza sheli in proti, karkoli v’ferzu fposnafh, de bi dobro bilo; prej pa fam febe sapufti; vfe meni isrozhi, in rezi: Gofpod! ti dobro vefh, kaj mi je boljfhi, flori leto ali uno, kakor hozhefh. Dodeli mi, kar hozhefh, kolikor hozhefh, in kadar hozhefh. Delaj s’ mano, kar hozhefh, kakor ti bo bolj dopadlo, in kar ti bo k’ vezhi zhafti. Poftavi me, kamor hozhefh, in ftori s' mano v’ vlih rezheh po fvoji volji. V’ tvojih rokah tim, fukaj in obrazhaj me po fvojim dopadajenji. Pole! tvoj flushabnik lini k’ vlimu perpravljen; ker ne shelim febi, ampak tebi shiveti; o de bi mogel vredno in popolnama farno tebi shiveti! 8 114 Molitev. Naj fe sgodi boshja volja. 3. Hlap. O dobrotljivi ufmiljeni Jesuf! dodeli fvojo gnado, de bo s’ mano, de s’ mano dela, in s’ mano noter do konza oftane. Daj mi, de bom vfelej shelel in hotel, kar je tebi bolj prijetno in bolj ljubo. Naj bo tvoja volja tudi moja volja, naj fe moja volja vfelej po tvoji volji visha, in s’ njo popolnama fklene. De bo moja in tvoja volja le ena, in de nizh drugiga ne bom mogel hoteti ali ne hoteti, kakor le to, kar ti hozhefh ali nozhefh. 4. Dodeli mi vfim rezhem, ktere fo na fvetu, odmreti, in de bom is ferza shelel savolj tebe na tem fvetu sanizhevan, in od vlih posabljen biti. Daj mi zhes vfe rezhi, ktere sheleti finem, le v’ tebi pozhivati, in fvojiga ferza mir v’ tebi najti. Ti ti pravi mir mojiga ferza, in pokoj; sunaj tebe fo vfe rezhi britke in nepokojne. V’ letem miru, to je: v’tebi, edini, nar vezhi, in vezhni dobroti, bom fpal in pozhival. Amen. XVI. Poglavitni del. Praviga ovefeljenja v' farnim Bogu ifkati. 1. Vfiga kar bi fi k’ fvojimu ovefeljenju mogel ismifliti, ali kar bi samogel sheleti, ne upam tukaj, ampak v’ prihodnjim shivljenji sadobiti. Ako bi she vfiga fveta vefelje fam imel, in vfe fladzhize vshival, je vender gotovo, de vfe to ne more dolgo terpeti. Sato moja dufha! ne bofh mogla praviga miru, tudi ne popolnama vefelja drugod sadobiti; kakor le v’ Bogu, ki je tolashnik ubogih, in varh po- nishnih. 115 Pozhakaj malo moja dufha! zhakaj na bosbjo obljubo, v’ nebelih bofh obilnoft vfih dobrot imela. Ako prevezh posemljifkih rezin’ shelifh, bofh vezhne in nebefhke darove sgubila. Zhafne darove vshivaj sa potrebo, po vezhnih pa vfelej hrepeni. pofvetnimi rezhmi ne morejo fpolnjene biti tvoje shelje, ker nili savolj njih uftvarjena. 2. Ako bi tudi vfe uftvarjene rezhi imela, bi vender ne mogla frezhna in svelizhana biti; te- muzh v’ Bogu, kteri je vfe rezhi uftvaril, je vfa tvoja frezha, in tvoje svelizhanje. Ali ne taka frezha, kakorfhno ismifhljujejo in hvalijo neumni otrozi fveta; ampak tako sveli¬ zhanje, kakorfhno upajo verni flushabniki Kriftu- fovi, in vzhafi fhe tukaj okufhajo bogabojezhi, kteri fo zhiftiga ferza, kterih prebivanje je v’ nebelih. Prasne in kratke fo vfe zhlovefhke tolashila. Boshje in pravo ovefeljenje je le tifto, ktero fe v’ ferzu od refnize sadobi. Bogabojezh zhlovek noti povfod fabo fvojiga tolashnika Jesufa, in mu pravi: Bodi per meni, o Gofpod Jesuf Kriftuf! povfod in vfelej. Leto bodi moje vefelje, de bom rad hotel bres vfiga zhlovefhkiga tolafhtva biti. In kadar mi bo tvoja tolashba odvseta, naj mi bo tvoja fveta volja in pravizhna fhiba nameft nar vezhi tolashbe. Sakaj ti fe ne jesifh bres nehanja; tudi ne shugafh na vekoma. (Pfalm 102. v. 9). XVII. Poglavitni del. Vfe fkerbi Bogu isrozhiti. 1. Gofp. §in! pulti me s’ tabo ravnati po moji volji: jeli vem, kaj ti je dobro. Ti miflifh, kakor 'zhlovek, in fodifh od veliko rezhi, kakor ti zhlovefhko nagnjenje noter daje. 8 * 116 Hlap. Gofpod! kar pravifh, je refnizhno; tvoja fkerb sa mene je vezhi, kakor vfa fkerb, ktero jeft sa-fe samorem imeti. Sakaj le prenevarno ftoji flednji, kteri vlili fkerbi tebi ne isrozhi. O Gofpod! Udri s’mano, kakor ti dopade, in vishaj mojo voljo tako, de fe v’ tvojo poda. Ne more namrezh drugazhi, kakor dobro biti, vfe, karkoli ti s’ mano ftorifh. 2. Ako me hozhefh imeti v’ tami, bodi hvaljen; ako me v’ fvitlobo poftavifh, bodi sopet hvaljen. Ako ti je dopadljivo me ovefeliti, bodi hvaljen; in ako me hozhefh imeti v’ terpljenji, bodi ravno tako vfelej hvaljen in zhefhen. 3. Gofp. §in! tako morafh ftoriti, zhe hozhefh s’ mano hoditi. Tako voljan morafh k’ terpljenju, kakor k’ vefelju biti. Tako rad morafh ubog in reven, kakor bogat in premoshen biti. 4. Hlap. Rad hozhem, o Gofpod! savolj tebe terpeti, karkoli hozhefh zhes-me poflati. Vfe voljno vsamem is tvoje roke, dobro in hudo, fladko in grenko, vefelo in shaloftno; in sa vfe, kar fe mi more pergoditi, hozhem tebe hvaliti. Varuj me pred vlim greham, in fe ne bom bal ne fmerti, ne pekla. De me le vezhno od fvojiga oblizhja ne sa- vershefh, in is bukev shivljenja ne isbrifhefh, mi nizh ne bo fhkodovalo, naj pride nadloga, kakor- fhna hozhe, zhes-me. XVIII. Poglavitni del. Vfe reve in teshave po Kriflufovim sgledu poterpeshljivo prenefli. 1. Gofp. Sjin! savolj tvojiga svelizhanja lim jeft s’ nebel' prifhel, in lim tvoje reve na-fe vsel, 117 ne premoran, ampak is ljubesni, de bi fe ti poter- pljenja, in zhafne reve voljno notiti uzhil. Sakaj od ure fvojiga rojftva, noter do fmerti na krishi nitim bres terpljenja bil. Veliko pomanjkanja tim v’ zhafnih rezheh imel, doftikrat iim krive toshbe zhes tebe flifhal; safra- movanje in sanizhevanje tim voljno terpel; sa tvoje dobrote tim nehvaleshnoft, sa zhudeshe preklinje- vanje, in sa tvoje nauke dolshenje imel. 2. Hlap. Gofpod! ker ti ti v’ tvojim shivljenji poterpeshljiv bil, in fofebno v’ letem fvojiga Ozheta sapoved fpolnil, je fpodobno, de fe tudi jeft revni grefhnik po tvoji fveti volji poterpeshljivo sader- shim, in de butaro tega ftrohljiviga shivljenja sa fvoje svelizhanje, dokler bo tebi dopadlo, notim. Sakaj kakor teshavno je sdajno shivljenje, vender tudi po tvoji milofti k’ svelizhanju veliko pomaga; in dela tvojiga shivljenja, ter sgledi tvo¬ jih J«>vetnikov nam to teshko butaro bolj prijetno flore savoljo povrazhila. Saref vezh ovefeljenja v’ terpljenji imam jeft, kakor nekdaj ljudje v’ tiari poftavi, ker fo nebefhke vrata saperte bile, in pot k’ nebefam ni bila tako snana, ker jih je le malo po nebefhkim kraljeftvu hrepenelo. In fhe tifti, kteri fo takrat pravizhni in sve- lizhanja vredni bili, nifo mogli pred tvojim terp- Ijenjem, in fvetim saflushenjem tvoje fmerti, v' nebefhko kraljeftvo priti. 3. O kako veliko zhaft in hvalo Iim ti dolshan, de ti meni in vfim vernim pravo in velelo pot k’ fvojimu vezhnimu kraljeftvu miloftljivo pokasal? Sakaj tvoje fveto' shivljenje je nafha pot, in s’ fveto poterpeshljivoftjo' gremo k’ tebi, fvojimu vezhnimu plazhilu. Ako bi ne bil ti naprej fhel, in bi naf ne bil poduzhil, kdo bi bil hotel po tem potu hoditi? O koliko bi jih bilo delezh sad oftalo, ko bi ne bili tvojih zhaftitljivih del pred ozhmi imeli. Glej, 'fhe sdaj fmo mlazhni, ko fmo tolikanj 118 tvojih zhudeshev in naukov flifhali, kaj bi fhe le bilo, ko bi take fvetlobe sa tabo hoditi ne imeli. XIX. Poglavitni del. Od prenafhanja krivize, in snaminja prave poterpeshljivofti. 1. Gofp. Kaj govorifh, moj fin? nehaj toshiti; in premifli moje in mojih f^vetnikov terpljenje. Ti fe fhe niti do prelivanja kervi branil. Kar ti terpifh, je le majhno proti terpljenju drugih, ki fo ref veliko terpeli, ftrafhne fkufh- njave premagali, hude bolezhine preftali, in fo fhe na mnoge druge vishe v’ pezhi terpljenja fku- fheni bili. Imej tedaj pred ozhmi vezhi terpljenje drugih, in to tvoje zlo majhno ti bo loshji. In ako nienifh, de tvoje terpljenje ravno ni tako majhno, premifli, ali ti ga she ne groši tvoja nepoterpeshljivoft. Vender, bodi ti majhno ali veliko, preneti ga voljno. 2. Kolikor bolj fe k’ terpljenju perpravljafh, toliko modrejfhi ftorifh in fi vezh saflushifh; tudi ga bofh loshej prenefel, zhe fe v’ ferzu in v’ djanji vedno poterpeshljivofti uzhifh. Ne rezi: toliko ne morem od tega zhloveka terpeti, in zhe bi tudi mogel, fej nitim dolshan; on vfe prevezh nad menoj pozhne, in mi ozhita, kar nikoli ni bilo; od eniga drugiga bi raji terpel, bi prenefel, kakor bi vedil in snal. Nefpametna je taka mifel; kdor namrezh tako mifli, ne ve, kaj je poterpeshljivoft, tudi ne mifli na nebefhko plazhilo, temuzh le zherti zhloveka in krivizo, ktero od njega terpi. 3. Kdor le terpi, kolikor fam hozhe, in kar fam hozhe, ni prav poterpeshljiv terpinez. 119 Poterpeshljiv terpinez prenefe, zhe mu je ter- peti od vikfhiga, ali febi enakiga, ali podloshniga; terpi, naj ga nadleshje dober in fvet mosh, ali naj mu kaj persadene hudoben in nizh prida zhlovek. Vfe bres raslozhka, karkoli fe mu od ene ali druge ftvari soperniga pergodi hvaleshno, kakor is boshjih rok vsame, in sa velik dobizhik ima. Per Bogu namrezh nobeno terpljenje, naj bo fhe tako majhno, bres plazhila ne oftane, ako fe le savolj Boga prenefe. 4. Sato bodi frezhen in ftanoviten v’ boji, ako hozhefh premagati. Bres vojfkovanja ne morefh krone poterpesh- Ijivofti dofezhi. Ako nozhefh terpeti, tudi nozhefh kronan biti. Shelifh pa kronan biti, vojfkuj fe ferzhno, terpi poterpeshljivo. Bres truda ne pridefh k’ pozhitku, in bres vojfkovanja ne premagafh. 5. Hlap. O Gofpod! flori, de mi bo s’ tvojo gnado mogozhe, kar fe mi po moji flabofti ne- mogozhe sdi. Ti vefh, de malo samorem terpeti, in de mi hitro vpade, ako fe mi le kolikfhina sopernoft vftavi. Naj mi bo ljubo in prijetno, kar koli moram sa tvojiga imena voljo terpeti; sakaj terpeti in dra- shen biti savoljo tebe, moji dufhi mozhno k’ ne- befam pomaga. XX. Poglavitni del. ^posnanje laftne flabofti, in reve tega shiv- Ijenja. 1. Hlap. §am zhes-fe hozhem fvojo krivizo fposnati; tebi, o Gofpod! bom fvojo flaboft toshil. Boftikrat me prav majhna rezh podere in shali. ^klenem fizer fe terdno dershati; pa pride majhna fkufhnjava, in fim she vef preftrafhen. 120 Vzliati mi rezh, ki ni vredna, de bi jo imeno¬ val, veliko fkufhnjav naredi. [n kadar menim, de fe sa sdaj nizh bati ni¬ mam, tim vzhaft, fam ne vem kdaj in kako, od majhniga vetra premagan. 2. Sato, o Gofpod! osri fe miloftljivo na mojo revfhino inflaboft, ktera je tebi bolj ko meni snana. Ufmili fe me, in islezi me is blata, de ne ob- tizhhn, in v’ njem pogresnjen vfelej ne oftanem. To me pogofto pobija, in pred tabo s’ framoto pokriva, de tako lahko padem, in fini tako flab hudima soperftati. In zhe tudi vfelej ne pervolim, je she to sha- loftno in teshavno, de mi je posheljenje vedno sa petami; slo tim fe she navelizhal vfakdanjiga boja. Tudi v’ tem vidim fvojo flaboft, de prepovedane mifli v’ febi raji perdershujem, kakor odganjam. 3. O vfigamogzhni israelfki Bog, fveti varh vernih dufh! poglej miloftljivo na trud in terpljenje fvojiga hlapza, in pomagaj mu vfelej, kamorkoli fe bo obernil. Poterdi me s’ nebefhko mozhjo, dc ftari zhlo- vek, in revno mefo, ki duhu fhe ni popolnama podloshno kdaj ne premaga, s’ kterim fe bo treba bojevati v’ ti dolini fols noter do sadnje ure. Oh! kako v’ refnizi shaloftno je vender leto shivljenje, ker drugiga ni, kakor vedne britkofti in reve, povfod saderge in fovrashniki! Sakaj, fhe ena nadloga ali fkushnjava ni prav od naf, fe she druga napoveduje; ko' fhe s’ pervo isdelali nifmo, pride dotti drugih na naglim zhes naf. 4. Kdo bi mogel vefel biti takiga slavlje¬ nja, ki je polno grenkoft in nefrezh, in povfod je sdihovanje. Komaj je vredno, shivljenje imenovano biti, ker le fmert in vfe hudo rodi. In vender fe fhe le sa ljubo ima, in veliko jih je, ki v’ njem vefelja ifhejo. Oni fvetu lizer ozhitajo, de je sapeljiv, pa ga 121 vender nozhejo sapuftiti, ker fhe niefno posheljenje v’ njih gofpoduje. V’ enih rezheh jim fvet govori: ljubite me, v’ drugih pa: bojte fe me. K’ Ijubesni fveta vlezhe posheljenje ozhi, po¬ sheljenje meta, in prevsetnoft shivljenja. Nepokoj ferza pa, lirah vefti, in druge britke fhtrafinge, ktere sa fpolnjenim posheljenjem pridejo, flore, de fe eden ali drugi fveta boji, in ga fovrashi. 5. Ali Bogu fe ufmili! hudo posheljenje po- fvetniga zhloveka vender le tako na-fe vlezhe, de fe v’ fpolnjenji gerdih shelja prav dobro po- zhuti, ker fladkofti boshje Ijubesni in snotrajniga vefelja nad zhednoftmi dosdaj fhe nikoli fposnal in obzhutil ni. Kdor pa fvet popolnama sanizhuje, in v’ fve- tim ftrahu Gofpodu shiveti hozhe, zhuti fladkott boshje Ijubesni, obljubljeno tem, kteri fe vfimu posemeljfkimu odpovedo, in fposna, kako groso- vitno fe vli pofvetni motijo, in farni febe sa- peljujejo. XXI. Poglavitni del. V’ Bogu, zhes vfe nar vikfhi dobroti, po- zbirati. 1. Hlap. Moja dufha! po vlim in v’ vlim po- zhivaj vfelej v’ Gofpodu; ker on je vezhni pokoj tvojih fjvetnikov. Jesuf edina fladkott in ljubesen moje dufhe ! daj mi, de sunaj tebe v’ nobeni drugi rezili po¬ koja ne bom ifkal; ne v’ frezhi, ne v’ lepoti, ne v’ zhafti in imenitnofti, ne v’ mogozhnotti in vifokofti, ne v’ uzhenofti in brihtnofti, ne v’ bo- gaftvu in biltrih delih, ne v’ hvali in flovenji, ne v’ vefelji in prijetnih pogovorih, ne v’ upanji in obetanji, ne v’ posheljenji in saflushenji. Jesuf! ne pulti mi sunaj tebe pokoja ifkati, ne 122 v’ vfih darovih, ktere delifh in obljubifh, ne v’ nar vezhim vefelji, ki ga more zhlovefhko ferze deleshno biti in obzhutiti, ne v’ Angelih in Arhan- gelih, tudi ne v’ zeli nebefhki vojfki. Daj mi poflednjizh, de ne bom pokoja ifkal ne v’ vidnih ali nevidnih rezheh, ne v’ vfim, kar nifi ti, moj Bog! Temuzh v’ farnim tebi mi dodeli pozhivati. 2. Sakaj, ti Gofpod moj Bog ti zhes vfe do¬ brote nar boljfhi: ti fam nar vikfhi; fam nar mo- gozhnifhi; ti lam vfe s’ vfimi dobrotami napolnifh; ti fam nar fladkejfhi delifh vfim vfe rasfvetljenje; ti fam fi nar lepfhi; vfe ljubesni vreden; ti fam fi nar shlahtnifhi, in zhef vfe rezih nar zhaftitljivfhi, v’ kterim farnim je vfe dobro in popolnama, je vfelej bilo, in bo. in sato mi je vfe premalo, karkoli mi dafh, sunaj famiga febe, ali karkoli od febe rasodevafh in obetafh, dokler tebe famiga ne vidim, in po¬ polnama ne vshivam. Sakaj moje ferze ne more refnizhno pozhivati; in le ne bo dalo utolashiti, dokler ne bo vfih do¬ brot in ftvari na Hrani puftilo, in v' tebi farnim pozhivalo. 3. O ti moj preljubi Jesuf Kriftuf! ti edini fveti in zhifti shenin moje dufhe, ti gofpodovavez vfih ftvari! kdo mi bo dal peruti prave proftofti k’ tebi sleteti, in per tebi fe oddahniti! O! kdaj bom tako bres fkerbi, de bom mogel fposnati, kako fladak fi ti Gofpod moj Bog! Kdaj te bom is žele mozhi popolnama tako ljubil, de v’ tvoji ljubesni fam febe ne bom zhutil, temuzh tebe famiga na fkrivno visho, ktera ni vfim snana, in vef um prefeshe? Sdaj pa vlak dan sdihujem, in fvoj shaloften ftan objokujem. Sakaj meni fe veliko hudiga v’ ti dolini fols pergodi, ki me doftikrat moti, shali in flepi; me pogofto sadershuje in rastrefa, sapeljuje in odvra- zha, de fe po sheljah duha sgoli tebe ne dershim, 123 in fe v’ tvojim vefelim objemanji, ktero je vfe vefelje isvoljenih duhov, smirej ne rasvefeljujem. Gofpod! ti flifhifh moje sdihovanje, in vidifh, kako fim sapufhen na semlji, utrnili fe me! O Jesuf, fvetloba vezhne zhafti! vefelje dufhe v’ tem kraji popotovanja! jeft ne vem, kaj govoriti, le shelje mojiga ferza s’ tabo govore. 4. Kako dolgo fhe odlafha k’ meni priti moj Gofpod! Oh! de bi she enkrat k’ meni ubogimu prifhel, in me obvefelil! Naj ftegne k’ meni fvojo roko, in me ubogiga refhi is vfe britkofti. Pridi, o Gofpod! pridi; sakaj bres tebe ni ve- felja, ne dneva ne ure; ti ti namrezh moje vefelje, in bres tebe je moja misa prašna. Reven fim, in kakor jetnik v’ shelesji sakovan, dokler me s’ luzhjo fvoje povfod prizhijozhe mi- lofti ne rasvefelifh, ne refhifh, in mi prijasniga oblizhja ne pokashefh. 5. Naj drugi, nameft tebe, ifhejo, kar hozhejo; meni drugiga nizh ne dopade, in mi ne bo nikoli dopadlo, kakor ti Bog, moje saupanje in vezhno svelizhanje! Ne bom molzhal, ne prenehal tebe ponishno profiti tako dolgo, de fe tvoja gnada k’ meni ver¬ ne, in ti od snotraj k’ meni govorifh. 6. Gofp. Pole! tukaj lim; pole! jeft fim per tebi, ker fi me na pomozh klizal; tvoje folse, shelje tvoje dufhe, tvoje ponishevanje in shalovanje ferza fo me vsdignile in k’ tebi per- peljale. 7. Hlap. In jeft fim rekel: Gofpod! klizal fim te, imeti fim te shelel; pa fim tudi perpravljen savoljo tebe vfe sapuftiti. Šakaj ti fi me obudil, de lim te sazhel ifkati. Bodi tedaj zhefhen in hvaljen, o Gofpod! de fi po obilnofti fvojiga ufmiljenja fvojimu hlapzu to dobroto ftoril. Kaj bi mogel tvoj hlapez fhe dalej pred tabo govoriti, sunaj de fe pred tabo globoko ponisha, 124 in nikoli ne posabi, de je grefhnik, in vliga ufmi- Ijenja nevreden. Sakaj tebi. Gofpod! enakiga zhudesha ni, ne v’ nebelih, ne na senilji. Tvoje dela fo vfe dobre, tvoje fodbe refnizh- ne, in tvoja previdno® visha vfe. Sato ti bodi zhaft in hvala, o modro® Boga Ozbeta! naj te hvalijo in zhafte ufta, moja dufha, in s’ mano vfe ftvarjene rezin' fkupej. XXII. Poglavitni «!©!. Premifhljevanje mnogoterih dobrot boshjih. 1. Hlap. Gofpod! odpri moje ferze k’ fvoji po- ftavi, in uzhi me po tvojih sapovedih shiveti. Daj mi tvojo voljo fposnati, in s’ veliko po- nishnoftjo tvoje dobrote vfe fkupej in vfako pofe- bej svefto premifliti, de te bom mogel sanje vredno hvaliti. Pa vem in fposnam, de te tudi sa nar manjfhi tvojih dobrot vredno sahvaliti ne morem. §ej fhe tvojih dobrot premifliti ne morem; in kadar fi imenitno® tvojiga ufmiljenja k’ ferzu vsa- mem moj duh per premifhljevanji fhtevila tvojih gnad omedluje. 2. Karkoli na dufhi in na telefu, od snotraj in od sunaj, natorniga in zhesuatorniga imamo, je vfe tvoja dobrota, in naf fpomni na tvojo do¬ brotljivo miloft, od ktere fmo vfe prejeli. Defiravno je eden vezh, drugi manj prejel, je vender vfe le tvoje, in bres tebe ne more nobeden tudi nar manjfhi rezhi imeti. Kdor je vezli prejel, fe ne fine hvaliti, kakor de bi fi bil to saflushil, tudi fe ne fme zhes druge povikfhevati, in ubogiga safmehovati; ker je ime- nitnifhi in boljfhi le ta, kteri bolj fposna, de vfe le od Boga ima, in ga s’ vezhi ponishnoftjo, in s ivetejfhim shivljenjem hvali. 125 Kdor fe sa flabfhiga med vfimi fposna, in fe sa bolj nevredniga ima, je vreden vezhi darove prejeti. 3. Kdor je pa manj prejel, naj ne bo shalo- ften, nevoljin, ali bolj premoshnimu nevofhljiv, ampak mora v’ tebi, Gofpod! ferze imeti, in hva¬ liti tvojo dobrotljivoft, de tako obilno, radovoljno, bres vliga saflushenja in gledanja na ftanove tvoje dari delifh. Vfe pride od tebe, sato morafh v’ vfih rezheh hvaljen biti. Ti vefh, kakofhna gnada je vfakimu potrebna: in sakaj ima ta manj, uni pa vezli; ne nam, am¬ pak tebi gre to rasfoditi, ki fposnafh notrajno zhloveka, in vefh, kaj (i fleherni saflushi. 4. Sato, o Gofpod Bog! tudi sa veliko dobroto fposnam, ne veliko imeti darov, kteri od sunaj blefhe, in jih fvetobrajta; kdor to pomifli, fvojiga revniga in nifkiga ftanu ni shalolten, ni bojezh, ni nesaupljiv v’ ubofhtvu, ampak fe fhe vefeli, in to sa dobizhik ima; sakaj ti, o Bog, li uboge, in ponishne, in pred fvetam nar sadnje sa fvoje pri— jatle, in sa domazhe fvoje liifhe isvolil. To prizhujejo tvoji Apofteljni, ktere fi sa po¬ glavarje zhes vef fvet poftavil. Oni fo na fvetu shiveli bres toshbe, tako po¬ hlevni in krotki bres vfe hudobije in goljfije, de fo fe tudi veselili savolj tvojiga imena saframovanje terpeti, in kar je fvetu sopemo, fo oni s’ velikim vefeljem na-fe vseli. Kdor tedaj tebe, o Gofpod! ljubi, in tvoje dobrote fposna, ga ne fme nizh tako vefeliti, ka¬ kor tvoja fveta volja, in fpolnjenje tvojih vezhnih fklepov nad njim. Leto mu mora tako dopafti, in ga tako utola- shiti, de bo ravno tako rad nar manjfhi, kakor bi kteri drugi rad imenitnifhi bil. Sadnji fedesh mu mora ravno tako vfhezh in prijeten biti, kakor pervi; zhe je sanizhevan, in tako posabljen, de ga nobeden v’ mifli ne vsame, 136 ima ravno tako miren biti, kakor bi od vfih hva¬ ljen in sa boljfhiga fposnan bil. Sakaj tvoja fveta volja in gorezha fkerb sa zhaft tvojiga fvetiga imena mora per njem zhes vfe iti, in ga bolj tolashiti in vefeliti, kakor vfe dobrote, ktere je she sadobil, ali jih fhe upa sa- dobiti. XXIII. Poglavitni del. Zhvetere rezhi, bres kterih [e notrajni mir ne sadobi. 1. Gofp. $in! sdaj te bom uzhil pot miru in prave proftofti. Hlap. §tori Gofpod! po fvoji befedi; sakaj tako govorjenje rad flifhim. Gofp. Moj lin! uzhi le, koriti raji po volji drugih, kakor po fvoji. V’ posemljifkih rezheh vfelej raji manj imej, kakor veliko. Pulti vfelej zhaft drugim, ti pa bodi flushab- nik tlih. Sheli in profi vfelej, de bi bila volja boshja nad tabo dopolnjena. Pole! to Ib te zhvetere rezhi, bres kterih ni¬ koli miren in pokojin ne bofh. 2. Hlap. Gofpod! ti ii malo govoril, pa grosno veliko povedal. Modroft svelizhanja in vfo frezho je najdel, kdor tvoje kratko govorjenje rasume in fpohii. Sakaj ako bi jeli mogel vfe to svefto fpolniti, bi fe ne imel kaj hudiga bati. Sakaj mojaveft, kolikorkrat je nepokojnaintesh- ka, mi ozhita, de tega tvojiga nauka fpolnil nitim. Ali ti, kteri vfe samorefh, in pofvezhenje dufh hozhefh, dodeli mi obilnifhi gnado, de bom mogel tvoje govorjenje dopolniti, in terdno saupanje sve¬ lizhanja imeti.’ 127 Molitev. Soper hude mifli. 3. Hlap. Gofpod moj Bog! ne bodi delezh od mene; moj Bog! pridi mi na pomozh. Sakaj vfe forte mifli fe v’ meni bude, in ve¬ liki ftrahovi mojo dufho nadlegvajo. Kako bom bres fhkode vun prifhel, in vfe premagal? Gofp. Jeft pojdem pred tabo, in bom mogozhne fveta ponishal. Jeft bom vrata jezhe odperl, in ti fkrito mozh rasodel. Hlap. Šotori Gofpod! po fvoji befedi, in naj sginejo pred tvojim oblizhjem vfe pregrefhne mifli. To je moje saupanje, in moje edino vefelje, v’ vfih britkoftih k’ tebi perbeshati, na tebe fe sa- nefti, v’ tebe s’ saupanjem klizati, in poterpesh- Ijivo tvojiga obvefeljenja perzhakovati. Molitev Sa rasfvetljenje pameti. 4. Hlap. O dobrotljivi Jesuf! rasfvetli me s’ fvetlobo notrajne luzhi, in ne pulti me dalej v’ tami ferza. Odverni od mene vfe rasujsdanje v’ miflih, in pomagaj mi is fkufhnjav, ktere fo mi od vezh. Vojfkuj fe mozhno sa me, in odsheni od mene vfe hude pofhafti, hozhem rezhi, vfe drashljivo posheljenje, de bo mir v’ tvojih terdnjavah, in velika hvala v’ tvoji fveti hifhi, to je v’ zhifti vefti. Sapovej viharjem in hudim vremenam; rezi morju: bodi pokojno, in feverju: potihni; in bo vfe tiho poftalo. o. Pofhlji fvojo luzh in fvojo refnizo, de fve- tijo na semijo, ker fim prašna in pulta semlja, dokler me ti ne rasfvetlifh. 128 Islij v’ mene od sgoraj doli fvojo gnado, in rasmakaj moje ferze s’ nebefhko rolo; mozhi me s’ vodo poboshnotti, in obdelaj semljo, de dober in nar boljfhi fad rodi. Vsdigni moje od teshe grehov poterto ferze, in daj mi nebefhke darove premifhjevati, de oku- fim fladkoft tvojiga svelizhanja, de sa posemljifko nizh maral ne bom. Odtergaj in refhi me od vfiga nizhemerniga vefelja ftvari; sakaj nobena ftvarjena rezh ne more moje shelje popolnama fpolniti in ovefeliti. Sdrushi me fabo s’ nerasvesljivo veso ljubesni; sakaj ti fam fi sadofti temu; ki te ljubi; bres tebe pa je vfe drugo nizh. Poglavitni del. Radovedno ne ogledovati drugih sadershanja. 1. Gofp. §in! ne bodi radoveden, in prasnili fkerbi ne imej. Kaj ti je mar sa to, ali sa uno? ti hodi sa mano. Kaj ti je mar sa to, ali je uni tak ali tak, in zhe deia ali govori to ali to? Tebi ne bo treba sa druge odgovarjati, am¬ pak lam od febe bofh rajtengo dal. Sakaj le tedaj v’ mef vtikafh? Pole! jeli fleherniga posnam, in vidim vfe, kar fe godi pod folnzam, in vem, kako je vfakimu, kaj vlaki mifli, kaj hozlie, in kaj do- fezhi sheli. Meni tedaj vfe isrdzhi, ti pa hodi miren, in pufti flednjiga delati, kar hozlie. Karkoli bo ftoril ali govoril, ho zhes njega prifhlo, lej ne more mene goljfati. 2. Ne fkerbi sa fenzo velikiga imena, ne sheli veliko prijatlov, tudi ne pofebnih snamenj ljubesni od drugih. Sakaj take rezhi molijo ferze, in ga otamne. Jeft bi ti rad fvoje liefede govoril, in fkriv- 139 nofti rasodeval, ako bi ti moj prihod bolj gorezhe skelel, in bi mi vrata fvojiga ferza odperl. Bodi previdin, zhuj v’ molitvah, in ponishaj fe v’ vfih rezheh. XXV. Poglavitni del. Kako fe /lanovimi mir ferza in refnizhno poboljfhanje shivljenja najde. 1. Gofp. §in! jeli fim rekel: Mir vam sapuftim, fvoj mir vam dam; ne kakor ga fvet da, ga jeft vam dam. Vfi skele miru, kar pa je k’ pravimu miru po¬ trebno, ne ofkerbe vli. Moj mir je per ponishnih in is ferza krotkih. Ta mir morafh v’ vedni poterpeshljivofti ifkati. Ako bofh mene poflufhal, in moje befede fpol- nil, bo velik mir v’ tebi. Hlap. Kaj moram tedaj ftoriti? Gofp. V’ vfih rezheh premifli, preden kaj fto- rifh ali kaj govorifh, ter ne sheli in ne ifhi dru- giga nizh, kakor meni famimu dopafti. Ne fodi tudi tje v’ en dan govorjenja in djanja drugih ; in ne vtikuj fe v’ rezhi, ktere ti isrozhene nifo; tako fe sna sgoditi, de ti malo in malokdaj krishem pojde. 2. De bi ti pa nikoli nizh krishem ne fhlo, in fe ti nikoli nizh shaliga v’ ferzu ali po telefu ne pergodilo, tega tukaj ne bofh najdel, ampak le v’ vezhnim pozhitku. Ne mifli tedaj, de pravi mir imafh, ako nobene teshe ne zhutifh, tudi takrat fhe ni vfe dobro, ka¬ dar nobeniga sopernika nimafh; in zhe ti prav vfe po frezhi gre, tudi to ni snamnje popolnama miru. Pa tudi takrat ne mifli, de ti kaj vezh, ali v’ pofebni ljubesni per Bogu, kadar fi gorezh in samaknjen v’ vefelji flushbe boshje; ker is tega fe ne fposna prava ljubesen do zhednofti, 130 v’ takim fe tudi ne godi boljfhanje in pofvezhenje zhloveka. 3. Hlap. V’ zhem tedaj, o Gofpod? 4. Gofp. V’ tem le, de fe is zeliga ferza bosliji volji podvershefh, in ne ifliefh fvojiga do- bizhka, ne v’ majhnih, ne v’ velikih rezheh, ne v’ zhafu, ne v’ vezhnofti, tako de nadloge ravno s’ tako voljo fprejmefh, kakor dobrote, in sa obo- dvoje s’ vefelim ferzam Boga hvalifh. Kadar bofh v’ saupanji tako terden in poter- peshljiv, de fe tudi per pomankanji notrajniga ve- felja le fhe kaj hujfhiga terpeti perpravljafh, ter ne toshifh, de vezli terpifh, kakor ti vreden, te- muzh le mojo pravizhno in fveto voljo hvalifh, ta¬ krat po pravi in ravni poti miru hodifh, in bofh terdno upanje imel moje oblizhje v’ velikim vefelji enkrat fpet gledati. Ako bofh fam febe popolnama sanizheval, mo- rafh vediti, de bofh obilni mir imel, kolikor ti ga je v’ kraji tvojiga popotovanja obzhutiti mogozhe. XXVI. Poglavitni del. Velika imenitnoft. proftofli dvfhe; kako fe sadobi. 1. Hlap. Gofpod! Kdor tebe s’ popolnama Iju- besnijo ljubi, vfak zhaf po nebelih sdihuje; ima veliko fkerbi, pa je, kakor de bi jih ne imel, ne po fhegi lenih toshljivzov, ampak po pofebni gnadi boshjih otrok, ki fvojiga ferza nikoli na kako posemljifko rezi) ne veshejo. Profim te, moj dobrotljivi Bog! varuj me, de fe prevezh v’ fkerbi tega shivljenja ne sapletem: pomagaj mi v’ mnogih telefnih potrebah nerodno posheljenje krotiti; varuj mojo dufho fpodtikljejev, de pod tesho tolikanj nevarnoft ne padem. Ne prolim le varovan biti pred rezhmi, po kterih pofvetna nizhemernott s’ vfo mozhjo shelja 131 hrepeni, temuzh tudi pred tiftimi revami, ktere savoljo fhtrafenge greha, kakor vfakiga drugiga, tudi dufho tvojiga hlapza teshe in sadershujejo; de ne more vfelej, kakor bi rada, po fvetih she- Ijah duha ftoriti. 3. O moj Bog! ti neisrezhena fladkoft, ftdri mi grenke vfe telefne obvefeljenja, ktere me od ljubesni vezhnih rezhi odvrazhajo; in me k’ hudimu poshe- Ijenju kakiga posemljifkiga vefelja napeljujejo. 'Moj Bog! naj me ne premaguje meto in kri; naj me ne sapeljuje fvet in njegova kratka zhaft; naj me ne vershe hudizh in njegova savijazha. Daj mi mozh v’ bojevanji, poterpeshljivoft v’ terpljenji, ftanovitnoft v’ ljubesni. Nameft vfih tolashb fveta daj fladko mašilo fvojiga duha, in nameft telefne ljubesni vlij v’ me ljubesen do fvojiga imena. 4. Pole! jed, pitje, oblazhilo, in druge rezhi, ktere k’ shivljenju shivota flushijo, fo duhu, ki le po nebelih sdihuje, teshavne. Daj mi te* tvoje dari s’ mero k’ potrebi vshi- vati, lie pa v’ njih fpolnjenja nerodniga poshe- Ijenja ifkati. Ker moramo sa sdravje in sa shivljenje fkerb imeti, nam ni perpufheno vfe telefu potrebne da¬ rove savrezhi; prevezh pa in le savolj posheljenja jih ifkati, boshja sapoved prepove, de fe mefd soper duha ne vsdigne. V’ vshivanji teh rezhi, te profim, naj me visha in uzhi tvoja roka, de fe kaj prevezh ne sgodi. XXVII. Poglavitni del. Laflna ljubesen od vezhne dobrote nar bolj sadershuje. 1. Gofp. §in! vfe morafh dati sa vfe, in nizh ne sa-fe obdershati. Le veruj, de ti nobena rezh na semlji toliko ne fhkoduje, kakor laftna ljubesen. 133 Po meri Ijubesni in shelja tvojiga ferza do kake rezili, te ona bolj ali manj na-fe vlezhe. Zhe je ljubesen tvojiga ferza zhifta, sgoli sa- volj Boga, in po njegovih sapovedih, te ne bo nobena rezh vesala. Ne sheli, kar imeti ne fmefh • ne imej, kar bi ti snalo na poti biti, in notrajno proftoft vseti. Zhudno je, de fe is zeliga fvojiga ferza meni ne isrozhifh, s' vfim, kar sheleti ali imeti morefh. 2. Sakaj fe od prasne shalofti fufhifh? sakaj fe s’ nepotrebnimi fkerbmi trudifh? Ravnaj fe po mojih sapovedih, in ne bofh nizh fhkode imel. Ako ifhefh sdaj to, sdaj uno, in shelifh bolj savolj laftniga dobizhka in vefelja sdaj tukaj, silaj tam biti, ne bofh nikoli bres nepokoja in fkerbi; sakaj povfod ti bo kaj permankalo, povfod fe ti bo kdo vftavljal. • Boljfhi ti je tedaj sunajne rezhi sanizhevati, in is ferza isrovati, kakor pa jih imeti, ali jih fhe vezh perdobiti. Tako mifli, ne le od dnarjev in bogativa, te- muzh tudi od hrepenjenja po prasni hvali in zhafti, kar vfe s’ fvetam vred preide. Kraj malo varuje, zhe boshjiga bralni ni, tudi sunajni mir bo vedno neftanoviten, zhe ni v’ ferzu vterjen; to fe pravi: zhe v’ moji Ijubesni ne o- ftanefh: prefeliti fe snafh, boljfhi pa savolj tega ne bofh. Sakaj per pervi perloshnofti, ko jo bofh na¬ tekel, bofh vfe to, zhefar fi fe ogniti hotel, in fhe vezh naj del. Molitev. >Sa dar modrofti. 1. Hlap. O Bog! poterdi me s’ gnado fvetiga duha. Daj, de bom v’ pravizi mozhno vterjen na notrajnim zhloveku, in ozhifti moje ferze od vfe 133 prasne fkerbi, in od nepotrebniga ftrahu, ter ne pulti, de bi fe nagnilo k’ pofvetnim rezhem, naj bodo she malo ali veliko obrajtane, temuzh uzhi me, de bo vfe prefldo, in jeli s’ vlim vred. Sakaj nizh ni flanovitniga pod folnzam, vfe je nizhemernolt, in duha tesha. O kako moder je, kdor tako mifli ! 2. Gofpod' daj mi nebefhko modroft, de fe bom uzhil tebe pred vfim ifkati in najti, tebe fpo- snati in ljubiti; in vfe drugo po naredbi tvoje mo- drofti, kakor je farno na febi, rasumeti. Daj fe mi perlisovavza modro ogibati, in so- pernika poterpeshljivo prenefti. Sakaj to je velika modroft, ne po vfakim vetru befedi fe obrazhati, in perlisnjeniga jesika hudobne sapeljivke fe varovati; ker tako fe po sazheti poti frezhno hodi. XXVIII. Poglavitni del. Soper jesike opravljivzov. 1. Gofp. fjin! ne bodi shaloften, zhe kdo hudo od tebe mifli ali govori, kar rad ne flifhifh. ‘•the huje morafh fam od febe mifliti, in fe med vlimi sa nar flabjiga imeti. Ako po duhu shivifh, ne bofh veliko na mimo letezhe befede porajtal. Ni majhna modroft v’ hudim zhafu molzhati, in fe od snotraj k’ meni oberniti, ter na zhovefhke fodbe ne porajtati. 2. fjvojiga mirti ne fmefh v’ govorjenji ljudi ifkati; naj od tebe dobro ali hudo govore, fej sato nili drugi zhlovek. Kje je pravi mir in prava zhaft? ni le v’ meni? In kdor ne slieli ljudem dopafti, in fe ne boji njih samere, bo velik mir imel. Is napzhine Ijubesni in prasniga ftrahu pride vef nepokoj ferza, in vfe smote pozhutkov. 134 XXIX. Poglavitni del. Kako je treba v' britkofti Boga na pomozh klizati in zhaftiti. 1. Hlap. Bodi tvoje ime, o Gofpod! zhefheno na vekomaj, de fi leto fkufhnjavo in nadlogo pu- ftil zhes-me priti. Ne morem ubeshati, tedaj mi je potrebno k’ tebi perbeshati, de mi pomagafh, in fkufhnjavo v’ dobro obernefh. Gofpod! sdaj fim v’ britkofti, in per ferzu mi ni dobro, ker me velika teshava ftifka. In sdaj ljubesnivi Ozhe! kaj hozhem rezhi? ftifkan fim od vfih ftrani; refhi me is te ure? Ali sato fim v' to uro prifhel, de bofh ti zha- ftitljiv ftorjen, kadar bom slo ponishan in po tebi refhen. Daj fi, o Gofpod! dopafti, de me refhifh, ker jeft ubogi, kaj morem bres tebe ftoriti, in kam pojdem ? O Gofpod! daj mi tudi sdaj poterpljenje, po¬ magaj mi, o moj Bog! in fe ne bom bal, naj bom tudi fhe toliko obloshen. 2. In sdaj, kaj hozhem rezhi? Gofpod! sgodi fe tvoja volja! §ej fim saflushil vfe britkofti in teshave. Terpeti sdaj moram, o de bi le voljno, dokler vihar ne potihne, in bolje ne bo. Tvoji vfigamogozhni roki pa je lahko tudi od te fkufhnjave me refhiti, in njeno mozh o- flabiti, de od konza ne omagam, kakor fi poprej she doftikrat s’ mano ftoril, moj Bog! moje ufmi- Ijenje! In kolikor teshji je moje terpljenje, tolikanj loshej je defnizi Narvikfhiga mi to preloshiti. 135 XXX. Poglavitni del. Jesuf pomozhnik vfih, kteri ga .s' san panjem profijo. 1. Gofp. §in! jeli liin Gofpod, kteri na dan britkofti mozh dam. Pridi k’ meni, kadar ti dobro ni. Nebefhko ovefeljenje od tebe nar bolj sader- shuje to, de fe preposno k’ molitvi podafh. Saka j preden me s’ vernim ferzam proiifh, pov- fod tolasnbe poifliefh, in fe v’ sunajnih rezheh vefelifh. Sato fe sgodi, de ti vfe fkupej malo pomaga, dokler ne fposnafh, de le jeli pomagam tem, kteri v’ mene saupajo; bres mene tudi nobena mozh ne pomaga, noben fvet ne velja, in vfe varftvo je ne- ftanovitno. Sdaj, ker je vihar utihnil, in fi fpet k’ febi prifhel, sajemaj novo mozh v’ luzhi mojiga ufmi- Ijenja. Sakaj bliso fim, (pravi Gofpod j de vfe po¬ pravim, ter fhe terdnejfhi in imenitnifhi naredim. 2. Menifh le, de mi je kaj preteshkiga ? ali de tim enak zhloveku. kteri obeta, pa ne flori? Kje je tvoja vera? ftoj terdno in ftanovitno. Bodi’ poterpeshljiv in ferzhen, in ti bo tolashilo ob pravim zhafu prifhlo. Zhakaj mene, zhakaj; jeft bom prifhel, in te osdravil. §kufhnjava je, kar te drashi, in prašen tirali, kar te plafhi. Kaj ti fkerb savolj prihodnjih pergodb drugiga pernefe, kakor, de shaloft zhes shaloft imafh? Sa- dofti je dnevu njegova lallna teshava. Prašno in nepridno je shalovati ali fe vefeliti savolj prihodnjiga, ki fe morebiti nikoli sgodilo ne bo. 3. Take fanje motijo le neumnesha; na fveto- vanje fovrashnika pa fe tako lahko dati sapeljati, je namnje fhe majhniga ferza. Sjovrashniku je vfe eno, ali s’ refnizo, ali s’ lashnivimi rezhmi moti in sapeljuje, ali s’ Ijubes- 136 nijo do prizhijozhih, ali s’ ftraham savolj prihod¬ njih rezin' flepf. Tvoje ferze naj fe tedaj ne prellrafhi in ne boji. Veruj v’ mene, in saupaj v’ moje ufmiljenje. Kadar menifh, de fi delezh od mene, tim dofti- krat fhe blishej per tebi. Kadar menifh, de je fkoraj vfe sgubljeno, ta¬ krat perloshnoft imafh fhe le vezh ti perdobiti. Ni vfe sgubljeno, kadar ti kaj krishem gre. Ne fodi po tem, kakor sdaj obzhutifh; tudi nikoli v’ eni teshavi, pride naj, od koder hozhe, tako nesaupljiv ne bodi, kakor de bi ne bilo upanja is nje refhen biti. 4. Ne mifli, de fi vef sapufhen, kadar ti na en zhaf nektero britkoft pofhljem, ali kako prijetno vefelje odtegnem; sakaj tako fe gre proti nebefam. Tebi pa in vfim mojim flushabnikam je sa ref boljfhi v’ terpljenji shaiovati, kakor vfe po fvoji volji imeti. Jeti vem fkrivne mifli; ref, ref je boljfhi sa tvoje svelizhanje, de ti vzhafi vfe ferze vpade; lizer bi utegnil fam od febe kaj mifliti, in fam febi v’ tem, kar fhe nifi, dopafti, zhe bi ti prav fhlo. Kar fim dal, samorem vseti, in sopet dati, ka¬ dar mi bo dopadlo. 5. Kar dam, moje oftane, in kadar kaj vsa- mem, nifim nizh tvojiga vsel; sakaj vfako dobro darovanje, in vlak popolnama dober dar je od mene. Kadar ti teshave ali druge sopernofti pofhljem, ne bodi nevoljin, in ferze naj ti ne vpade; ker hitro rad pomagam, in vfo tesho v’ vefelje fpre- obernem. Ali pravizhen fim, in velike hvale vreden, ker tako s’ tabo ravnam. 6. Ako dobro premiflifh, in po refnizi fpre- gledafh, bi ne fmel v’ nefrezhah nikoli tako odvezh shaiovati, ampak bolj fe vefeliti, in mene hvaliti. V’ tem bi moglo le fhe vfe tvoje vefelje biti, de te s’ shaloftjo obkladam, in ti ne sanefem. Kakor je mene ljubil moj Ozhe, tako je/l vaf 137 ljubim, fim rekel Tvojim ljubim uzhenzam, kterih nilim poflal k’ pofvetnimu vefelju, ampak k’ ve- likimu vojfkovanju; ne k’ zhafti, ampak k’ sa- nizhevanju; ne k’ lenobi, ampak k’ delu; ne k’ po- zhitku, ampak veliko fadu v’ poterpeshljivofti per- nefti. Moj lin! fpomni fe teh befedi. XXXI. Poglavitni del. Vfe (tvori sapuftiti, de fjtvarnika, najdemo. 1. Hlap. 0 Gofpod! fhe vezhi gnada mi je potrebna, de tje pridem, kjer od nobene Hrani sa- dershan ne bom. Sakaj dokler me le ena rezh sadershuje, fe ne morem k’ tebi vef povsdigniti. Vef per tebi biti je shelel uni, ki je djal: Kdo mi bo dal peruti, kakor golobu, de štetim (k’ tebi} in tam pozhivam ? Kaj je bolj pokojno, kakor oko, ktero v’ vlih rezheh le na Boga gleda? in kdo je bolj proft, kakor titti, kteri na fvetu nizh ne sheli? Sato je treba zhes vfe ftvari fe povsdigniti, ter fam febe popolnama sapuftiti, in v’ samaknjenji ferza premifhljlevati, de v’ vlih ftvareh tebi ftvarniku nizh enakiga ni. In dokler fe zhlovek od vfih ftvari ne odlozhi, ne more is žele dufhe boshjih fkrivnoft premifhljevati. Sato jih je tudi malo, de imajo dar fvetiga premifhljevanja, kakor fe jih tudi le malo popol¬ nama fvetu odpove. 2. K’ temu je velika gnada potrebna, de fe dufha povsdigne, in v’ Boga samakne. Zhlovek naj sna ali ima, karkoli hozhe, ne velja veliko, dokler fam ni v' duhu povsdignjen, od vfih ftvari lozhen, in vef s’ Bogam fklenjeii. Dolgo bo fhe majhin, in fe bo le po semlji plašil, kdor kaj drugiga bolj sheli, kakor famiga Boga, edino, neismerjeno in vezhno dobrobo. 13S sakaj vfe drugo je nizh, in mora sa nizh fposnano biti, kar Bog ni. Velik raslozhik je med modrofijo rasfvetljeniga in bogabojezhiga zhloveka, in med uzhenoftjo du¬ hovna. Modroft, ktera je od sgoraj od Boga, je ve¬ liko imenitnifhi, kakor uzhenoft zhloveka s’ velikim persadevanjem in s’ veliko fkerbjo v’ glavo fprav- Ijena. 3. Veliko jih je, ki dar fvetiga premifhljeva- nja shele; kar je pa k’ temu potrebno, ne pre- fkerbe. Mozhno jih sadershnje to, de le per podobah in unajnih rezheh safloje, farni febe pa popolnama satreti malo fkerbe. Ne vem, kaj je to, kakofhen duh naf vodi, ali kaj hozhemo imeti! radi bi sa bogabojezhe fpo- snani bili, trudimo fe pa, in smirej bolj fkerbimo sa zhafne, malo vredne rezhi, na snotrajne potrebe pa malokdaj s’ pravim ferzam miflimo. 4. B ogu fe ufmili! fe malo k' temu premifhlje- vanju perpravimo, fe she s’ sunajnim premotimo, in nikoli fvoje velli fkerbno ne isprafhamo. Kje fo nafhe shelje, ne miflimo, in vlih fvojih del, ki fo tolikanj nezhifte, ne objokujemo. Ker je vfe zhlovefhtvo po krivi poti hodilo, sato fo vode potopa zhes semljo llopile. Dokler fo mifli in shelje ferza malopridne, ne morejo sunajne dela, ki fo fad snotrajniga popa- zhenja, dobre biti. Zhifto ferze pa rodi fad fvetiga shivljenja. 5. Koliko in kdaj je kdo ftoril, fe poprafhuje; zilj in konz pa, sakaj fe dela, fe tako fkerbno ne premifli. §e flifhi govorjenje, ali je bil kdo mozhan , bogat, lep, perpraven, dober pifar, dober peviz, dober delavez; ali je pa ubog v’ duhu, poterpesh- Ijiv, krotak, in is ferza bogabojezh, kaj takiga ljudje radi ne govore. 139 Natora ogleduje le sunajno, gnada pa vidi snotrajno. Telefne ozhi fe doftikrat ogoljfajo; ozhi gna- de pa fo v’ Boga vperte, sato nikoli premetene nifo. XXXII. Poglavitni del. ffam febe satajerati. in hudo posheljenje krotiti. 1. Gofp. §in! ne morefli po fvetih sheljah duha shiveti, dokler popolnama fam febe ne sa- tajifh. Kakor jetniki v’ shelesji fo vfi, kteri bogaftvo in farni febe ljubijo, vfi 'lakomni, preradovedni, famopafhni, ki le ifhejo fpolnjenja fvojih shelja, ne pa zhafti Jesufa Kriftufa, ter 11 ismifhljujejo in terdijo rezin’, ktere ne bodo obftale. Sakaj prefhlo bo vfe, kar ni prifhlo is Boga. (“spolni ta kratki in popolnama nauk: sapufti vfe, in bofh nafhel vfe; kroti posheljenje, in bofh mir najdel. Leto fam per febi premifhljuj, in kadar bofh to dopolnil, bofh vfe rasumel. 2. Hlap. Gofpodleto ni delo le eniga dne, ne igrazha otrok; v’ tem kratkim nauku je veliko- vezh vfa kerfhanfka praviza sapopadena. 3. Gofp. §in! ker ti svedil pot h’ kerfhanfki popolnamofti, nikar fe ne uftrafhi, in ne sgubi pre- zej ferza, temuzh podaj fe na to pot s’ vfo ferzh- noftjo, in s' gorezhimi sheljami na nji vfelej hodi. Oh! de bi to tloril, in tako delezh prifhel, de bi fam febe ne ljubil, ampak po moji in mojiga ozheta volji, kakor fim te poduzhil, svefto fe rav¬ nal: bi mi ref dopadel, in tvoje slavljenje bi bilo v’ vefelji in v miru. (*>he veliko rezhi morafh sapuftiti; zhe vfiga ne sapuftifh in meni ne isrozhifh, ne bofh dofegel, kar shelifh. 140 Svetujem ti kupiti od mene v’ ognji fkufheniga slata, de bogat poftanefh; to je: nebefhke modrofti, ktera vfe pofvetno sanizhuje. Pufti posemljifko modroft, in ne ifhi ne drugim ne fam febi dopafti. 4. Jeft tim rekel: daj vfe, kar je dragiga in imenitniga pred fvetam, de sadobifh, in zhaftljivo ftorifh, kar pred fvetam veliko ne velja. Prava modroft, ktera je s’ nebef, in od febe veliko ne mifli, tudi ne ifhe imenitnofti na semlji, je malo in fkorej nizh obrajtana, in je lilno redka; hvalimo jo s’ jesikam, pa je ne terdimo s’ sader- shanjem; vender je ona le ta dragi shlahtni kamen, kteriga vrednoti inalokteri ve. XXXIII. Poglavitni del. Od neltanovitnofli ferza, in vedniga name¬ na k' Bogu. 1. Gofp. t?in! ne sanefi fe na shelje, ktere sdaj imafh, kmalo fe bodo v’ druge fpremenile. JJpreminljiv bofh vfe fvoje shive dni, doftikrat tudi ne rad; tako, de bofh sdaj vefel, sdaj sha- loften, sdaj miren, sdaj nepokojin, sdaj gorezh, sdaj mlazhen, sdaj fkerben, sdaj toshljiv, sdaj moshki, sdaj otrozhji. Per vtim tem premenjenji pa fe nizh ne boj, kdor duha modrofti in boshjiga fposnanja ima, nje¬ mu ni mar, kaj fam v’ febi zhuti, ali od kod duh neftanovitnofti pride; on tili vfe fvoje shelje k’ Bogu, nar boljfhimu zilj in konzu. Le tako samore zhlovek dobro voljo v’ febi ftanovitno ohraniti, de zhifto oko verniga namena per vfih tolikanj pergodbah vfak zhaf v’ mene o- bernjeno ima. 2. In kolikor zhiftejfhi je oko namena, toliko ferzhnejfhi je zhlovek tudi med viharjem mnogih fkufhnjav. 141 Ali oko zhiftiga namena doftikrat otamni: ker rado na sunajne dopadljive rezin' pogleda. Je tedaj prav malo teh, kteri fo od madeshev laftne ljubesni vfi zhifti. Tako fo nekdaj Judje v’ Betanijo k’ Marti in k’ Marii prifhli, ne farno savolj Jesufa, temuzh tudi, de bi Lazarja vidili. Sato fe mora oko namena ozhiftiti, de bo do¬ bro in pravizhno, ter zhes vfe druge rezhi' k’ meni vishano. XXXIV. Poglavitni del. Kdor Boga ljubi, mu je v’ njih rezheh Bog nar ljubfhi. 1. Hlap. Pole! moj Bog, in vfe! kaj ho- zhem boljifhga in bolj frezhniga sheleti ? O pri¬ jetna in fladka befeda! ali le tiftimu, kdor ljubi vezhno befedo, ne pa fveta, ali rezhi, ktere fo na fvetu. Moj Bog, in vfe! kdor rasume, mu je sadofti rezheno, kdor pa ljubi, sheli fhe in fhe flifhati. Kadar ti ti sraven, je vfe v’ vefelji, ako pa tebe ni, vfim vpade. Ti ftorifh pokojno ferze, ti dafh velik mir in pravizhno vefelje. Ti ftorifh, de od vfih rezhi' prav miflimo, in te v’ vfim hvalimo; bres tebe tudi ne more nobena rezh dolgo dopafti, in vfe, kar nam ima kdaj do- pafti, mora s’ tvojo gnado pofvezheno, in od tvoje modrofti nam dano biti. 2. Kterimu ti dopadefh, mu ne bo li vfe do¬ bro dopadlo ? in kterimu ti ne dopadefh, mu more li kaj drugiga dopafti? Vfi, kteri le modroft fveta, in vefelje mefa ifhejo, flabe ; ker v’ uni modrofti sgoli nizhemer- noft - , in v’ tem vefelji le fmert najdejo. Kteri pa s’ sanizhevanjem pofvetniga, in s’ pokorjenjem mefa sa tabo hodijo , fo ref modri; 143 sakaj oni fo is nizhemernofti v’ refnizo, in is po- sheljenja mefa v’ dela duha preftavljeni. Takim Bog dopade; in kar v’ ftvarjenih rezheh dobriga najdejo, vfe k’ zhafti fvojiga ftvarnika obernejo. Ali kako velik je raslozhek med prijetnoftjo ftvarnika in ftvarf, med vezhnoftjo in zhafam, med neuftvarjeno luzhjo in med tifto , ktera od vezhne luzhi fvetlobo ima. 3. O vezhna luzh, ktera vfe uftvarjene luzhi prefeshefh; pofhlji fvoje sharke s’ vifokofti, in rasfvetli vfe snotrajno mojiga ferza. Ozhilli, rasvefeli, rasfvetli in oshivi mojiga duha, in vfe njegove mozhi, de bom v’ obilnim vefelji sgoli tebe fe dershal. O kdaj bo prifhla ta frezhna in sasheljena ura, de bo moja dufha s’ tvojo prizhnoftjo nafitena, in v’ tebi vfe v’ vfih rezheh imela ? Dokler mi to ne bo dodeljeno , ne bo v’ meni popolnama vefelja. Bogu fe utrnili! fhe vfelej shivi v’ meni ftari zhlovek, fhe ni vef krishan, fhe ni popolnama umorjen. §tari zhlovek fe fhe mozhno vsdiguje soper duha, obudi snotrajne vojfke, in ne pufii dufhe v’ miru kraljevati. 4. Ali ti, o Gofpod! gofpodujefh zhes divja¬ nje morja, in utolashifh vsdigovanje njegovih va¬ lov, vftani tudi k’ moji pomozhi. Raskropi vfe, kteri vojfko hozhejo, in sateri jih v’ fvoji mozhi. Profirn te, fkashi nad mano zhudeshe fvoje vligamogozhne refnize; fej nimam drugiga upanja in perbeshalifha, kakor k 1 tebi, Gofpod moj Bog! 1XXV. Poglavititi del. V’ tem shivljenji nikoli kres fkufhnjav ne bomo. 1. Gofp. Sjin ! nikoli nebodibres ftrahu, ampak vfe tvoje shive dni imej oroshje duha v’ rokah. 143 Ti shivifh med fovrashniki, kteri fe od vlili tirani zhes-te v ojf kujejo. Ako tedaj ne bofh od vlih tirani s’ fhkitam poterpeshljivofti obdan, ne bofh dolgo bres rane. In ako fhe fvojga ferza trudno v’ mene ne po- tlavifh, in refnizbne volje vfe savolj mene preter- peti nimafh , ne bofh mogel te grosne vojfke pre¬ kati, tudi ne plazhila isvoljenih sadobiti. Satorej morafh ferzhno fkosi vfe predreti, in fe s’ mozhno roko soper vfe fovrashnike braniti. Sakaj premagavzu bo dana mana, leniga pa reve in nadloge zhakajo. 2. Ako ifhefh pokoja v’ tem shivljenji, kako bofh pa k' vezhnimu pokoju prifhel ? Ne obetaj ti tukaj veliko pokoja, ampak per- pravljaj fe k veliki poterpeshlji votli. Praviga miru na semlji ni: je le v’ nebelih; ga ni per ljudeh, ne per drugih Itvareh, ampak v’ farnim Bogu. Savolj boshje ljubesni morafh vfe voljno ter- peti, namrezh teshke dela, bolezhine, fkufhnjave, safmehovanje, in tlifkanje, potrebe, bolesni, klet¬ vine, opravljanje, ozhitanje, satiranje, saframo- vanje, f varjenje in sanizhevanje. To pomaga k' pravi zhednolli, pofkufha Kri- llufoviga uzhenza, in perpravlja nebefhko krono. Dal bom vezimo plazhilo sa kratko terpljenje, in sa zhafno sanizhevanje nefkonzhno zhatt. 3. Menifh li, de bofh vfelej po fvoji volji du¬ hovne tolashbe imel ? Moji fvetniki jih nifo vfelej imeli, ampak ve¬ like teshave in mnoge fkufhnjave fo bile nad njimi, de doftikrat nifo vedili, kaj je tloriti. Ali oni fo fe poterpeshljivo sadershali, in fo bolj na Boga kakor na-fe saupali, ker fo vedili, de terpljenje sdajniga zhafa ni veliko proti pri¬ hodnji zhafti, ktero imamo dofezhi. ilozhefh ti naglo imeti, kar fo vii drugi s’ britkimi folsami, in s’ velikim trudam komaj sa- dobili ? 144 Zhakaj Gofpoda, ferzhno fe dershi, in hodi terden; ne shali Boga s’ nesauplji volijo, ne ftopi nasaj, ampak poftavi telo in dufho sa njegovo zhaft. Jeft bom vfe obilno povernil; jeft bom v’ vlih teshavah per tebi. XXXVI. Poglavitni del. Soper krive fodbe. 1. Gofp. §in! saupaj fvoje ferze popolnama Gofpodu, in fe ne boj zhlovefhke fodbe, dokler je tvoja veli pravizhna in nedolshna. Dobro in svelizhanja vredno je na tako visho terpeti, tudi ni teshko temu, kteri je is ferza po- nishin, in vezli v’ Boga, kakor fam v’ fe saupa. Veliko ljudi veliko govori, in sato jim je malo verjeti. In tudi vtim sadofti ftoriti ni mogozhe. Kakor je f. Pavel shelel in ti persadeval vfim v’ Gofpodu dopafti, in je vtim vfe poftal, mu je vender zlo malo mar bilo sa td, de je bil od ljudi fojen. 2. Kolikor mu je bilo nar bolj mogozhe, je delal sa pofvezhenje in svelizhanje drugih; de bi pa vzhati od drugih ne bil fojen ali sanizhevan, ni mogel ubraniti. Sato je vfe Bogu perporozhil, kteri vfe ve; in je vfe, kteri fo hudobno soper njega govorili, ali krivizhno in lashnivo soper njega ti kaj smifh- Ijevali, ter vfe prevsetne bahazhe s’ poterpesh- Ijivoftjo vftavljal. V’ zhati fe je pa tudi odgovoril, de bi flabi nad njegovim molzhanjem pohujfhani ne bili. 3. Kaj je, de fe bojifh fodbe umerjozhiga zhloveka? danef je, juter pa ga ni vezh sgledati. Boga fe boj, tako fe ftrahu ljudi ne bofh bal. Kaj ti more kdo s' beiedami ali s’ krivizo 145 fhkodovati? fam febi vezh, kakor tebi fhkoduje; in boshji fodbi ne bo odfhel, naj bo kdor hozhe. Ti imej Boga pred ozhmi, in s’ pertoshljivimi befedami fe ne prepiraj. Ako sdaj menifh, de ftrahovanje in ozhitno oframotenje po krivizi terpifh, ne bodi sato ne- voljin, de fi saflushenja pred Bogam s’ nepoter- peshljivoftjo ne smanjfhafh. Povsdigni veliko vezli fvoje ozhi k’ meni v’ nebefa, ki fim mogozhen od vfe framote in krivize refhiti, in flednjimu po njegovim djanji poverniti. XVII. Poglavitni del. Kako mora zhlovek fam febe popolnama v' boshjo voljo isrozhiti^ de Boga sadobi. 1. Gofp. §in! sapufti febe, in bofh mene najdel. Sdaj le vib fvojo voljo sa vfelej podversi moji volji, in bofh vfak zhaf per dobizhku. Kakor hitro fe meni tako isrozhifh, in fe vezh nasaj ne vsamefh , ti bo obilnifhi gnada per- vershena. 2. Hlap. Gofpodkolikorkrat fe moram tebi isrozhiti, in v’ zhem febe sapuftiti? 3. Gofp. Vfelej in vfako uro, tudi v’ vfaki tako dobro v’ majhni, kakor v’ veliki rezhi. Prav do zhiftiga, hozhem, fe imafh vfiga snebiti. Kako bi mogel fizer ti moj, in jeft tvoj biti, ako od snotraj in od sunaj fvoje laftne volje po¬ polnama ne opuftifh ? Hitreji ko to ftorifh, boljfhi bo; in kolikor bolj popolnama in sveftejfhi fe to sgodi, toliko bolj mi bofh dopadel, in vezhi ho tvoj dobizhek. 4. Nekteri fe fizer isrozhe, pa nekaj sa-fe.per- dershe; ker na Boga fhe popolnama ne saupajo, fe hozhejo farni ofkerbeti. Drugi fe v’ sazhetku vfimu odpovedo, kader 146 pa fkufhnjava pride, nasaj jemlje, sato v’ zhed- nofti ne morejo rafti. Oni mi ne bodo mogli po fvetih sheljah duha s’ zhillim ferzam flushiti, tudi ne k’ gnadi moje fladke prijasnofti priti, ako fe mi popred popol- nama ne isrozhe, in le mi flednji dan ne darujejo; drugazhi ne bodo mogli s’ mano fklenjeni biti, in mene vshivati. 5. Doftikrat lim ti rekel, in ti fhe povem: sa- pufti fam febe, in meni fe isrozhi, tako bofh velik mir v’ ferzu imel. Daj vfe sa vfe, nizh ne ifhi, nizh nasaj ne sheli; oftani s’ želim ferzam ftanovitno per meni, tako bofh mene imel. Tako bo tvoje ferze zhifto, in tarna te ne bo pokrivala. Sdaj li persadevaj, sdaj proli in sheli, de vezli ne bofh febi shivel, ampak vef zhift zhiftimu Je- sufu, de febi umerjefh, in meni vezhno shivifh. To ftdri, in prefhle ti bodo vfe prasne smot- njave, refhen bofh od nepotrebniga trepeta, in od vlih nepokojnih fkerbi. Sapuftil te bo tudi prevelik lirah, in vfa nap- zhina ljubesen bo utihnila. XXXVIII. Poglavitni del. Sunajne rezhi dobro vishati, in nevarno[li k’ Bogu perbeshati. 1. Gofp. §in! s’ veliko fkerbjo ogleduj fvoje ferze, de bofh po vlih krajih, v’ vfim fvojim djanji in sunajnim opravilu snotraj proft, in ftrahuj fam febe tako, de bodo vfe rezhi pod tabo, in ne ti pod njimi. Ti morafh biti Gofpod in vishar fvojih del, ne pa fushenj, ali kupljen hlapez. Bodi pravi Hebrejiz, ker fi refhen is deshele 147 fushnofti, in povabljen k’ delu in proftofti bosh- jih otrok. Boshji otrozi fo le po telefu na semlji, po duhu pa v’ nebelih. Oni posemljifke rezhi s’ levim ozhefam, vezh- ne pa s’ defnim ogledujejo. Oni imajo posheljenje do zhafniga pod fabo, in zhes vfe rezhi tako gofpodujejo, de jim flushijo k’ temu, sa kar fo od Boga odlozhene in poftav- Ijene, od vfigamogozhniga Itvarnika, kteri v’ Tvo¬ jih ftvareh nizh rierodniga ni pufiil. 2. Ako vfako pergodbo tako premiflifh, ter fe na sunajni vides ne sanefefh, in kar ti vidil ali flifhal, ne ogledujefh le s’ telefnimi ozhmi, temuzh v’ fleherni rezhi s’ Mojsefam hitro v’ fho- tor savese grefh s’ Gofpodam fe pofvetovat, bofh vzhafi boshji odgovor flifhal, in v’ mnogih prizhi- jozhih in prihodnjih dolshnoftih poduzhen nasaj prifhel. Sakaj Mojsef, kaderkoli ni vedel kaj ftoriti, ali ljudftvu odgovoriti, je vfelej v’ fhotor savese ftopil; tukaj je tudi v’ nevarnoftih, in sa grehe ljudftva molil, in vfelej pomozh sadobil. Tako morafh tudi ti v’ hram fvojiga ferza be- shati, in Boga bolj sa pomozh profiti. V’ fvetim pifmu beremo, de Josve in Israelfki otrozi fo bili od Gabaonitov ogoljfani, ker popred nifo Boga sa fvet vprafhali; temuzh fo perlisnje- nimu govorjenju in hinavfki poboshnofti fovrashni- kov prevezh verjeli. Poglavitni del. Zhlovek fe ne fme preobloshiti opravilih. 1. Gofp. §in! isrozhi mi vfelej fvoje rezhi, in jeft bom ob pravim zhafu vfe dobro obravnal. Pozhakaj , de ti snano ftorim fvojo voljo, to ti bo prav teknilo. 10 * 148 2. Hlap. Gofpod! rad in voljno ti vfe fvoje rezhi isrozhim, ker vfe moje fkerbi mi le malo naprej pomagajo. Dodeli Gofpod! de ti prihodnjih pergodb pre- vezh k’ ferzu ne bom gnal; temuzh fe le tebi po tvojim dopadajenji bres odlafhanja daroval. 3. Gofp. $in! zhlovek fe doftikrat savolj ene ali druge rezhi lilno shene; kadar pa sadobi, kar je shelel, sazhne drugazhi mifliti, ker ga ne ve- feli, vedno ena rezh, ampak kmalo fpet kaj dru- giga mu na mifli pride. Tedaj ni majhin dobizhek, tudi v’ nar manjfhi rezhi fam febe satajiti. 4. Nobeden fe ne bo poboljfhal, dokler fam febe ne sataji; in bolj ko zhlovek fam febi od- merje, loshej po fvetih sheljah duha shivi, in manj fe boji. Ali ftari sopernik, fovrashnik vtiga dobriga, ne preneha fkufhati; on nozh in dan nevarne mre- she naftavlja, de bi kje mogel koga nefkerbniga s’ sapeljivo sadergo vjeti. „Zhujte in molite, pravi Gofpod, de v’ fkufh- njavo ne padete.“ V!L. Poglavitni del. Zhlovek fam od febe nizh dobriga nima. 1. Gofp. Gofpod! kaj je zhlovek, de fe ga ti fpomnifh? ali kaj je lin žhloveka. de ga ti ob- ifhefh ? (Pfalm. 8. v. 5.) Kako ti je zhlovek saflushil, de fi mu ti fvoje ufmiljenje ftoril ? Gofpod! kako bi fe mogel pertoshiti, ako me ti sapuftifh, ali kteri pravizhni isgovor bi mogel imeti, ako ne ftorifh, kar te prolim. Ref, po pravizi moram le mifliti in rezhi: Go¬ fpod! jeft tim nizh, nizh ne samorem, nizh dobri- 149 ga nimam fam od febe; ampak v’ vfih rezheh lim flab, in v’ nizh vfe fkosi lesem. In ako mi ti ne perftopifh, in me od snotraj ne poduzhifh, vef mlazhen in rassgubljen poftanem. 2. Ti pa, o Gofpod! li in oftanefh vfelej ravno tifti, vfelej dobrotljiv, pravizhen in fvet na vezhne zhafe, dobrotljive, pravizhne in fvete fo vfe tvoje dela, ti vfe s’ modroftjo poravnafh. Jeft pa, ki lim bolj k’ lindimu, kakor k’ do¬ brima nagnjen, nitim ftanoviten vfelej v’ enim fta- nu, dokler fedem zhafov nad mano ne pretezhe. Bo pa vfe boljfhi, kadar bo tebi dopadlo mi s’ fvojo ufmiljeno roko pomagati; sakaj ti fam bres zhloveflike pomozhi samorefh pomagati, in me tako poterditi, de fe moje oblizhje vezli na ftran ne oberne, temuzh de fe moje ferze k’ tebi poda, in v’ tebi farnim pokoj ima. 3. Sato hozhem bolj in bolj vfiga zhlovefhkiga ovefeljenja fe snebiti, in s’ vezhi ljubesnijo tebe ifkati, tebe zhaftiti, in v’ vfakdanjih potrebah v’ tvojo miloft klizati, ker ni zhloveka, de bi me tolashil. Tazhaf bom sazhel terdno v’ tvojo miloft sau- pati, in s’ gnadami tvojiga nebefhkiga ovefeljenja tebi hvalo prepevati. 4. Hvala ti bodi, ker od tebe je vfe, kar fe mi dobriga pergodi. Jeft pa fini nizhemernoft, in prašno nizh pred tabo, sgoli neftanovitnoft in flaboft me je. Od kod hozhem tedaj hvalo imeti, in sakaj hvalo sheleti? Sheleti savolj nizh hvaljen biti, ali ni to zhes vfe neumno, in nar vezhi nizhemernoft? Huda kuga v’ refnizi in nar vezhi nizhemer¬ noft je prašna hvala; ker nam pravo zhaft krati, in nebefhko gnado odvsame. Sakaj kadar zhlovek fam febi dopade; fe tebi, Gofpod! sameri; in kadar po zhlovefhki zhafti hre¬ peni, vfe prave zhednolli sgubi. o. Prava zhaft pa in fveto vefelje je: v’ tebi, 150 o Bog! in ne fam v’ febi fe hvaliti; v’ tvojim imenu, ne pa savolj laftne mozhf fe vefeliti, ter nad vlimi drugimi livarmi sgoli savolj tebe dopa- dajenje imeti. Tvoje fveto ime bodi hvaljeno, ne pa moje; tvoje ime bodi povikfhano, ne pa moje; tvoje fveto ime bodi zbefheno, jeft pa zhlovefhke hvale zlo ne fmem deleshen biti. Ti ti moja zhaft, ti mojiga ferza vefelje. V’ tebi fe hozhem hvaliti, in zeli dan vefeliti, fam v’ febi pa fe ne fmem hvaliti savolj drugiga, ka¬ kor savolj fvojih flabofl. 6. Naj ljudje eden per drugim ifhejo zhafti; jeft hozhem ifkati zhafti ktera je od famiga Boga. Vfa zhlovefhka hvala, vfa posemljifka zhaft in vifokoft fveta tvoji vezhni zhafti permerjena drugiga ni, kakor nizhemernoft in neumnoft. O Bog! moja refniza, in moje ufmiljenje! ti fveta Tvojiza! le tebi bodi sahvaljenje, vfa hvala, mozh in zhaft od vekoma do vekoma. Amen. XI I. Poglavitni del. Od sanizhevanja vfe pofvetne zhafti. 1. Gofp. Jjiin! nikar fi k’ ferzu ne jemlji, ako vidifh, de fo drugi v’ zhafti in povikfhani, ti pa sanizhevan in ponishan. Povsdigni fvoje ferze k’ meni v’ nebefa, in ne bofh shaloften, de fi od ljudi sanizhevan na semlji. 2. Hlap. Mi fmo v’ flepoti, in flepota naf tako naglo premoti. Ako fam febe prav premiflim, fe mi ni fbe od nobene tvojih ftvan kdaj kriviza pergodila; sato ne fmem in ne morem zhes tebe fe pertoshiti. Bolj pa imajo vfe ftvan' pravizo fe zhes-me vsdigovati, ki lini veliko in hudo grefhil. 151 Jeft tedaj tim oframotenja in sanizhevanja vre¬ den , ti pa sahvaljenja, hvale in zhafti. Dokler perpravljen nitim od vtih ftvari rad sa- nizhevan, sapufhen, in ref sa nizh fposnan biti, ne bom mogel flanovitniga miru ferza imeti, tudi ne v’ duhu rasfvetljen, in s’ tabo popolnama fklenjen biti. XIII. Poglavitni del. Praviga miru in vefelja ne ifhi per ljudeh. 1. Gofp. §in! ako fvoj mir ftavifh na zhlo- veka, sato ker s’ tabo dershi, in s’ njim lahko shivifh, bofh neftanoviten, in doftikrat v’ fkerbeh. Dokler fe pa vezhne boshje refnize dershifh, per nesveftobi ali fmerti eniga prijatla ne bofh od vezh shaloval. Ljubesen do prijatla mora is moje Ijubesni isvirati, in savolj mene morafh ljubiti vfakiga, kteriga fposnafh, deje dober, in kaj bolj Ijubesni vreden v’ shivljenji. Dres mene ne velja, in ne obftoji prijasnoft; tudi ni prava in zhifta ljubesen , zhe od mene po- terjena ni. Tvoje ferze mora na prijasnoft vtih tvojih lju¬ bih tako malo vesano biti, de bofh shelel (od fvoje tirani) bres vfe drushbe biti. Toliko blishej Boga bofh, kolikor dalej bodo posemljifke tolashbe od tebe. Tudi fe toliko vifhej k’ Bogu povsdignefh, kolikor globokejfhi fam v’ fe grefh, in manj od febe miflifh. 2. Kdor pa fam febi kaj dobriga perpifuje, gnade boshje v’ febe ne pufti; sakaj gnada fvetiga Duha ifhe le ponishno ferze. Ako bi snal fam febe popolnama k’ nizh fto- riti, in fe od vfe Ijubesni do ftvari ozhiftiti, bi vfe od mene namenjene gnade v’ tvojo dufho tekle. 152 Dokler bofh le na ftvari gledal, ne bofh ftvar- nika sagledal. Kadar pa bofh sazhel v’ vfdi rezheh fam febe premagovati, bofh samogel Boga fposnati. Vfaka tudi nar manjfhi rezh, ki jo savolj Bo¬ ga ne ljubimo, naf na poti k’ nar vikfhi dobroti vftavlja in omadesbje. UMU. Poglavitni del. Od prasne in pofvetne uzhenofli. 1. Gofp. §in! ne pufti fe s’ lepimi in vifokimi befedami od fposnane refnize premakniti. Sakaj, ne v’ befedah, ampak v’ mdzhi je kraljeftvo boshje. fl. Korint. IV. v. 20). Poflufhaj moje befede, ktere vnemajo ferze, rasfvetle pamet, obude grevingo, in tolashijo v’ shalofti. Nikoli fvetiga pifma sato ne beri, de bi sa bolj uzheniga, ali sa bolj umniga fposnan bil. Uzhi fe is fvetiga pifma pregrehe satirati; sakaj to ti bo vezh pomagalo, kakor snati veliko teshkih vprafhanj rasloshiti. 2. Kadar bofh veliko prebral in rasumel, verni fe k’ Bogu, edinimu sazhetku vlih rezhi. Jeft dam zhloveku dar snanja, in delim majh¬ nim vezhi rasumnoft, ki jim je noben zhlovek dati ne more. Kdor koli moje govorjenje poflufha, ga lahko rasume, in v’ duhu hitro rafe. Gorje vfim, kteri shele od ljudi veliko svediti, sa pot pa, po kteri fe k’ meni pride, malo fkerbe. Prifhla bo ura, in vprafhal bo uzhenik vfih uzhenikov, Krifluf Gofpod Angeljev, kaj je kdo bral: to je; (pregledal bo fleherniga veft. In takrat bo on Jerusalem s’ fvetili preifkal, bo fkrivne rezhi rasodel, in vfi jesiki bodo mol- zhali. 153 3. V’ defeto fholo naj kdo hodi, vender v’ vezhni refnizi ne bo tako poduzhen, kakor po- nishna dufha v’ pervi befedi mojiga govorjenja. Moj uk je pohleven, persanefijiv, framoshjiv, in miren. Jeft uzhim, posemljifkiga zlo ne skeleti, zhaf- nimu le odpovedati, vezhno s’ vfo fkerbjd ifkati, pred zhalljo beshati, pohujfhanje prenefti, vfe saupanje v’ mene ftaviti, sunaj mene nizh ne she¬ leti, in mene zhes vfe drugo gorezhe ljubiti. 4. Nekdo, ki je mene is zeliga ferza ljubil, je fkrivnotli svedil, in zhudne rezhi govoril. De je prej vfe sapuftil, to mu je vezh poma¬ galo, kakor de bi bil uzhenoft vlih modrih v’ glavi imel. Ali; jeft drugazhi govorim fvojim prijatlam, in fpet drugazhi fvojim nar ljubfhini. Prijatlam govorim v’ prilikah in podobah, nar ljubfhim pa v’ veliki fvetlobi rasodenem fkrivnofti. Zelo fveto pifmo le en nauk uzhi, pa vlih ljudi na enako visho ne poduzhi; sakaj tudi od snotraj refnizo uzhim, ferze pregledujem, mifli posnam, k’ djanju perganjam, in flednjimu, kar je prav, delim. SLIV. Poglavitni del. Sunajnih rezhi [i ne prevezh k’ ferzu jemati. 1. Gofp. Sjin! potrebno je, de veliko rezhi ne vefh, in lam febe kakor sa mertviga imafh na semlji, in kakor de bi ti zeli fvet krishan bil. Potrebno je tudi, de veliko s’ gluhim ufhefam puftifh memo iti, in le miflifh, kar je k’ tvoji¬ ma miru. Boljfhi je ozhi od neprijetnih rezhi odverniti, in molzhati, kakor savolj njih fe befedovati. Dokler imafh mir s’Dogam, in miflifh na nje¬ govo fodbo, bofh loshej prenefel, zhe bofh tudi krivizo terpel. 154 2. Hlap. O Gofpod! kako delezh fino saflili! glej, per zhafni nefrezhi jokamo, sa majhen do- bizhek fe trudimo, in terdo delamo, fhkodo na dufhi pa posabimo, in malokdaj v’ mifel vsamemo. Kar nam malo ali nizh fadu ne pernefe, sa to fe shenemo; kar pa je nar bolj potrebno, nam je nar manj per lerzu; tako mozhno na-fe vlezhejo zhloveka unajne rezhi, in ga, zhe fe hitro ne save, zlo pod-fe fpravijo. XI. V. Poglavitni del. Ni vfakimu zhloveku vfe verjeti. 1. Hlap. Gofpod pomagaj mi is nadloge, sa- kaj zhlovefhka pomozh je prašna. Kolikokrat nilim svetlobe najdel ondi, kjer lim fe sanefel! Kolikokrat lim jo pa najdel tam, kjer lim fe je manj nadjal? Prašno je tedaj na pomozh ljudi fe sanafhati; ker pravizhnih pomozh je od tebe, o Bog! Bodi zhefhen, Gofpod moj Bog! v’ vlim, kar fe nam pergodi. Mi fmo flabi in neftanovitni, fe damo hitro premotiti in premakniti. 2. Kdo je tako varen in v’ vlim tako previdin, de bi fe nikoli ne premotil ali ne sapledel? Kdor pa v’ tebe, o Gofpod! saupa, in te s’ pohlevnim ferzam ifhe, tako lahko ne pade. Naj pridejo zhes njega tudi fhe take britkofti ali nevarnofti, ti Gofpod! ga hitro refhifh, ali pa poterdifh; ker nikoli ne sapuftifh tega, kdor v’ tebe saupa. Redik je tako sveti prijate!, de bi> fvojimu od vlih tirani ftifkanimu prijatlu ftanovitno na tirani ftal. Ti, o Gofpod! ti tam li nar sveftejfhi v’ vfim, tebi enakiga prijatla nimamo. 3. O kako fveto je moglo shivljenje title pra- 155 vizhne dufhe biti, ktera je rekla: niozhno je moje ferze, in vterjeno v’ Kriftufu. Ako bi jeft tak bil, bi me zhlovefhki lirah tako ne plafhil, in sbodljivih befedi bi tolikanj ne zhutil. Kdo samore vfe previditi? Kdo ti samore pri¬ hodnje nevarnofti odverniti? Teshke fo nam she previdene fhtrafenge, fhe bolj teshke nam bodo neprevidene. Sakaj li jeli revesh nitim bolj previdil? ali sakaj tim drugim tako hitro verjel! Ali taki le lino ljudje, drugiga naf ni, kakor flabolt, naj naf tudi drugi sa pravizhne imajo, ali angelje imenujejo, gola flabolt fmo, pa je. Gofpod! komu hozhem verjeti, komu zhe tebi ne? Ti ti refniza, ne morefh ne goljfati, ne golj— lan biti. V’ fvetih bukvah tudi beremo: vlak zhlovek je lashnjiv, flab, neftanoviten, fe hitro (podtakne, nar loshej v’ govorjenji; tako, de ref ni varno mu kmalo verjeti, zhe tudi terdi, de refnizo govori. 4. Kako ufmiljena je tvoja modroli, ker ti me popred nauzhil ljudi fe varovati, in me opomnil, de zhloveka fovrashniki fo njegovi domazhi; in ne verjeti, ako kdo porezhe: Pole: tukaj, ali tam je. S’ fvojo laftno fhkodo Jim isuzhen, in Bog hotel! de bi me ta fkufhnja fhe bolj isuzhila, in pred vfo nefpametjo obvarovala. Sdaj mi eden rezhe: Varuj fe, le varuj fe, nikjer v’ mifli ne vsemi, kar ti povem. Torej molzhim, in menim, de je ref vfe na tihim oftalo, on pa ne more molzhati, kar je meni toliko satol- kval, isda mene in febe, ter gre prozh. Gofpod! varuj me pred takim fmefhnim go¬ vorjenjem, in obvaruj me pred tako malovarnimi ljudmi, de jim v’ roke ne padem, in nikoli kaj takfhniga ne pozhnem. Gofpod! daj mi refnizline in moshke befede govoriti, in od verni od mene delezh na dvoje go- vorezhi jesik. 156 Kar nad drugimi terpeti ne morem, tudi fam na nobeno visho lloriti ne finem. 5. O kako dobro in mirno je od drugih mol- zhati, in ne viih rezhi bres raslozhka verjeti, tudi jih ne tako lahko rasglaliti. Malokomu fe rasodeti, ampak tebe, Gofpod! ogledovavza mojiga ferza, vedno pred ozhmi imeti, mi dodeli. Ne pulti me po vfakim vertu befedi fe vertiti, temuzh le ifkati ferze in unajne dela po tvoji volji ravnati. Ref dobro je zhloveku, kteri hozhe boshjo gnado ohraniti, med ljudi ne hoditi, po flovezhim imenu pred fvetam ne sevati, temuzh is žele dufhe hrepeneti po tem, kar ferze boljfha, in k’ dobrimu perganja. Veliko poboshnih je nasaj padlo sato, ker fo njih lepe dela presgodaj fe rasglafile, in fo hva¬ ljene bile. Gotovo tedaj je boljfhi, dela boshje gnade na tihim dershati v’ tem revnim slavljenji, ktero je vedna fkufhnjava, in vojfkovanje. XLVI. Poglavitni del. De moramo na Boya saupati, kadar ljudje opraljivo soper naf govore. 1. Gofp. §in! ftoj terdno, in saupaj v’ mene. Kaj fo befede drugiga, kakor befede? One fe po vetru rassgube, kamna pa fe ne dotaknejo. Ako li kriv, ne odlafhaj fe poboljfhati; zhe pa na vefti nizh nimafh, mifli, de imafh perlosh- noft savolj Boga terpeti; voljno fe vdaj. Dokler mozhi nimafh kaj vezli hudiga terpeti, vfaj shaljive befede vzhafi jireterpeti. In sakaj ti tako majhne rezhi k’ ferzu gredo? 157 sato ker fifhe prevezh obzhutljiv, in na ljudi vezli kakor je treba, porajtafh. Bojifh fe namrezh sanizbevan biti, sato fvar- jenje savolj fvojiga pregrefhenja nerad flifhifh, in fe pod fenzhnimi vejami isgovorov fkrivafh. 2. Le bolj fe oglej, in bofh fam fposnal, de v’ tebi fvet, in prašna ljubesen ljudem dopafti fhe shivi. Is tega, de fe toliko bojifh ponisban, in sa¬ volj laftnih sanikernoft saframovan biti, fe ozhitno vidi, de nimafh prave ponishnofti, niti fhe fvetu mertev, in fvet ti fhe ni krishan. Ali poflufhaj moje befede, in fe ne bofh bal defet tavshent zhlovefhkih befedi. Mifli, sdaj fe od tebe govori vfe, kar fi nar hujfhi hudobija poredniga ismifliti more; ali kaj terpifh, dokler vfe kakor pesdir memo iti puftifh? govori, ali ti je vfe to govorjenje en fam laf s’ glave fpulilo ? 3. Le tega, kdor ferza v’ febi in Boga pred ozhmi nima, vfaka sanizhljiva befeda sdrashi. Kdor pa v’ mene saupa, in ne sheli vfiga po fvoji glavi imeti, bo. bres vfiga zhlovefhkigaftrahu. Sakaj jeft fim fodnik, jeft fposnam vfe fkrite rezhi, in vem, kako fe godi: jeft posnam tega, kdor krivizo terpi, in uniga, ki jo dela. Jeft fim to hotel imeti, in tim perpuftil, de fe je tako sgodilo, de bi is mnogih ferz mifli raso- dete bile. Jeft bom krivizhniga in nedolshniga fodil, po- pred pa fim hotel obadva po fklepih tvoje fkrivne fodbe pofkufiti. 4. Prizhevanje ljudi doftikrat flepi: moja fod- ba je pa refnizhna, bo oftala, in ne bo overshena. Ona je vezhi del fkrita, in malo komu v’ vfaki rezhi snana; vender nikoli ne tali, in tudi ne more taliti, zbe fe tudi ozhem ne fpametnih pra- vizhna ne sdi. Sato je treba v’ vtih fodbah k’ meni pertezhi, ne pa na laftno fposnanje fe sanefti. 158 Sakaj pravizhni fe ne preftrafhi, karkoli fe mu od Boga pergodi.; ako fe tudi kaj krivizhniga soper njega govori: ne porajta veliko. Tudi fe ne bo po otrozhje vefelil, zhe kdo opravljivzam jesike s’ refnizo veshe. On namrezh premifli, de jeli pregledujem ferza in ledja, ter ne fodim po obrasu in po unajnim zhloveka. Sakaj jefi Gofpod velikokrat overshem, kar ljudje hvalijo. 5. Hlap. O moj Gofpod in Bog! ti pravizhni, mozhni in poterpeshljivi fodnik, ki zhlovefhko fla- boft in fpazhenoft posnafh, bodi moja mozh, in vfe moje saupanje; sakaj farna moja veti mi ni sadolti. Ti vefh, kar jeft ne vem, sato mi je bilo po¬ trebno v’ vfim fvarjenji fe ponishati, in ga krotko prenefti. Odpufti mi tudi, miloftljivi Ozhe! kar nitim po tvoji volji ftoril, in dodeli mi sopet gnado vezhi poterpeshljivofti. Sakaj tvoje obilno ufmiljenje mi vezh perpo- more k’ odpufhanju grehov, kakor moja praviza, ktero ti perpifujem, k’ sakrivanju moje hinavfke vefti. In de bi tudi nizh na fvoji vefti ne imel, bi savolj tega fhe ne bil opravizhen; ker noben shiv zhlovek pred tvojim oblizhjem pravizhen ne bo, zhe fe ga ti ne ufmilifh. XI III. Poglavitni del. Vfe teshavne rezili poterpeshljivo savolj vezh- niga shivljenja pernefli. 1. Gofp. §in! ne pufti fe ushugati od dela, in ne omaguj pod tesho tolikanj britkoft; temuzh v’ mojih obljubah ifhi mozhi in vefelja sa vfako pergodbo. 159 Jeft Hm mogozhen, de ti samorem fhe veliko vezh, in obilno poverniti. §ej fe ne bofh dolgo tukaj trudil, tudi ne bofh vfelej s’ teshavami obloslien. §he malo pozhakaj, kmalo bofh konz vfiga hudiga vidil. Ura bo prifhla, in minulo bo vfe trudenje in nepokojno delo. Majhno in kratko je vfe, karkoli s’ zhafam vred preide. 2. §tori, kar imafh, delaj svetlo v’ mojim vino¬ gradu, jeft bom tvoje plazhilo. Pifhi, beri, poj, sdihuj, molzhi, moli, terpi moshko vfe sopernofti; vezhno shivljenje je vfiga tega, in fhe vezhiga vojf kovanja vredno. Prifhel bo mir ob enim dnevu, kteri je Go- fpodu snan; takrat ne bo dneva, ne nozhi, kakor je sdaj, temuzh vezhnaluzh, nefkonzhna fvetloba, ftanoviten mir, in miren pozhitek. Takrat ne bofh vezh s’ fvetim Pavlam klizal: Kdo me bo refhil od telefa fmerti ? tudi ne s’ Davidam vpil: Gorje meni, ker moje popotvanje tako dolgd terpi! sakaj fmerti ne bo vezh, ampak svelizhanje v’ boshjim velizhaftvu, kjer ni britkofti, temuzh vefelje isvoljenih v’ ljubesni fveti drushbi. 3. O ko bi vidil vezhne krone mojih fvetnikov v’ nebelih! v’ kakofhni veliki zhafti fe sdaj vefele, kteri fo nekdaj bili na fvetu sanizhevani, in kakor shivljenja nevredni fojeni! bi fe is zeliga ferza do prahu ponishal, in bi bolj shelel flushabnik vlili, kakor predpoftavljen eniga famiga biti. Tudi bi li vefelih dni tega shivljena ne shelel, ampak fe le vefelil savolj Boga terpeti, in bi sa nar vezhi dobizhek imel sa nizh med ljudmi fpo- snan biti. 4. O ko bi lete rezhi dobro rasumel, in li jih globoko v’ ferze vtifnil, kako bi fe predersnil le enkrat fe pertoshiti ? Ni li truda vredno sa vezhno shivljenje vfe teshave preterpeti ? 160 Ni kaj majhniga: sgubiti, ali dobiti boshje kraljeftvo. Povsdigni tedaj fvoje ozhi v’ nebefa: Pole! jeft, in vfi moji fvetniki ib s’ mano: ino ib na fvetu terd boj imeli, sdaj pa fe velele, sdaj ib vib njih shelje fpolnjene, sdaj fo refheni is vib nevarnofti, sdaj pozhivajo, in bodo na vekomaj per meni v’ kraljeftvu mojiga Ozheta. Poglavitni del. Dan vezhnofli, in britko/li tega shivljenja. 1. Hlap. O frezhno zhes vib frezhno prebi- valifhe v’ sgornim Jerusalemu! o nar fvetlejflii dan vezhnofli, kteriga nozh ne otamni, temuzh vezhna refniza smirej fvetli! o vfelej veleli dan, v’ kterim ni nevarnofti, ne ftrahu pred hudim! O de bi me bila tvoja fvetloba she sdavnaj rasfvetlila, ki shelim od vfiga posemljifkiga sa vfelej refhen biti! §vetnikam she fveti s’ vezhno fvetlobo; popotni- kam na semlji pa le od delezh, kakor fkos ogledalo. 2. Nebefhki meftnjani vedo, kako velelo je vezhno shivljenje: popotni otrozi Eve pa fhe sdi- hujejo v’ ti dolini britkoft in fols. Malo, in hudih dni, polnih britkoft in shaloft ima zhlovek v’ tem shivljenji. V’ teh dnevih fe fhe s’ mnogimi grehi ognjufi, s’ mnogimi navadami veshe, s’ mnogim ftraham plafhi, ti s’ mnogimi fkerbmi glavo beli, fe v’ mnogi radovednofti rasgubi, v’ mnoge prasne rezhi sahomota, s’ mnogo smotnjavo samreshi, s’mnogim trudam tare, s’ mnogimi fkufhnjavami premetava, v’ mnogih fladnoltih vene, in v’ mnogim poman- kanji terpi. 3. O kdaj bom tolikanj hudiga preftal? kdaj bom od shaloftne fushnofti grehov refhen? kdaj bom, o Gofpod! na tebe famiga miflil? kdaj fe bom le v’ tebi popolnama vefelil? 161 Kdaj bom v’ pravi proftofti bres vfiga sadersh- ka, bres vfe teshe na dufhi in telefu? Kdaj bo per meni terden, vfelej pokojin, in ftanoviten mir od sunaj in od snotraj, ter od vfih ftram' ? O dobrotljivi Jesuf! kdaj bom pred tabo ftal, in tebe gledal ? kdaj bom vidil zhaft tvojiga kra- Ijeftva? kdaj mi bofii ti vfe v’ vfim? O kdaj bom per tebi v’tvojim kraljeftvu, ktero fi fvojim isvoljenim od vekomaj perpravil? Vef reven in sapufhen lim, kakor ptujiz v’ desheli fovrashnika, kjer fo vedne vojfke in nar vezhi nefrezhe. 4. Povefeli me v’ tem kraji mojiga popotvanja, in manjfhaj moje bolezhine; sakaj le po tebi vedno sdihuje moja dufha. Vfe mi je tesha, karkoli mi fvet vefeliga tukaj ponuja. Per tebi shelim biti, pa ne morem k’ tebi priti. Dufha in telo po tebi v’ nebefa sdihuje, ali pofvetna fkerb, in nagnjenje fhe ne dofti saterto, me tukaj sadershuje. Vfe shelim pod oblaft duha fpraviti, ali mefo me lili posheljenju flushiti. Tako fe, jeft nefrezhni zhlovek, fam fabo voj- fkujem, in lim fam febi teshak; duh sheli, kar je od sgorej, mefo pa, kar je od sdolej. 5. () kaj od snotraj terpim, kadar med mo¬ litvijo nebefhke rezhi v’ ferzu premifhljujem, shelje mefa pa me vftavljajo! Moj Bog! ne bodi deležh od mene, in ne odliopi v’ jesi od fvojiga hlapza. Pulti blifkati s’ fvojo fvitlobo, in raskropi jih; isftrelji fvoje ftrelje; in vfe hudo ismifhljevanje bo pregnano. Oberni vfe moje mifli v’ febe; daj, de bom na vfe pofvetno posabil; daj mi fled greha s’ ftra- ham premifhljevati, in njega podobe s’ folsami odganjati. Varuj me, o vezhna refniza! de me nobena pofvetna rezh ne premakne. 11 162 Pridi k’ meni, o nebefhka fladkoft, in beshala bo pred tvojim oblizhjem vfa nezhiftoli. Odpufti mi tudi, in miloflljivo saneli, kadarkoli v’ molitvah sunaj tebe kaj drugiga miflim. Refnizhno namrezh fposnam, de v’ molitvi lini vezhidel is navade rastrefen. Ker nar vezhkrat nitim ondi, kjer po teletu ftojim ali ledim, temuzh bolj tam, kamor me mifli sanefejo. Ondi tim, kjer je moja mifel. Moja mifel pa je nar raji v’ tem, kar ljubim. Kar mi je prijetno, kar mi vezli vefelja ali dobizhka obeta, mi nar pred v’ glavo pade. 6. Sato ti ti, o Bog refnize! ozhitno govoril: kjer je tvoj saklad, ondi je tudi tvoje ferze. Dokler nebefa ljubim, tudi rad nebefhke rezhi premifhljujem. Kadar pa fvet ljubim, fe v’ njegovi frezhi ve- felim, in v’ njegovih teshavah shalujem. Ako telo ljubim, po telefnih sheljah omahujem. Kadar pa duha ljubim, duhovne rezhi s’ ve- feljem premifliljujem. Karkoli tedaj ljubim, od tega rad govorim in flifhim, in takih rezhi podobo tabo domu notim. Ali frezhen je zhlovek, kteri savolj tebe, o Gofpod! vtim ftvarem Ilovo da ; kteri natoro pod pokorfhino duha lili, in posheljenje telefne s’ o- roshjem vere mori; de bi tebi s’ ozhifteno velijo zhifto molitev opravil, in vfe posemljifke rezhi sunaj in snotraj posabil, ter vreden poftal v’ drushbi fvetih Angeljev tebe moliti. Xi;iX. Poglavitni del. Shelje do vezhniga shivljenja^ in premago- vavzam obljubljeno plazhilo. 1. Gofp. Moj lin! kadar zhutifh, de fo ti od sgorej shelje po vezhnim svelizhanji dane, in she- 163 lifh is prebivalifha telefa fe lozhiti, de bi mojo fvetlobo bres fenze fpremenjenja gledal, rasfhiri tazhaf fvoje ferze, in f-hrani' to fveto noterda- janje s’ vfim vefeljem. Kolikor nar bolj morefh, hvali vezimo dobroto, de te tako miloftljivo pogleda, tako ljubesnivo ob- ifhe, tako gorezhe budi, in tako mogozlmo pod¬ pira, de pod tesho laftne flabofti v’ posemljifko po- sheljenje ne padefh. Sakaj to fi sadobil, ne po laftni modrofti, ali laftnim persadevanji, ampak po dopadajenji ne- befhke gnade in milofti boshje, sato, de bi fe bolj— fhal, bolj ponishal, na prihodnjo vojfko fe ravnal, in is zeliga ferza s’ pravo gorezho ljubesnijo meni ftanovitno flushil. 2. §in! ogenj doftikrat gori, ali bres dima fe plamen kvifhko ne vsdiguje. Ravno tako fo nekterih shelje proti nebefam gorezhe, pa vender bres fkufhnjav mefniga po- sheljenja nifo. To pokashe, de njih shelje Bogu flushiti nifo tako zhifte, kakor gorezhe fo njili shelje v’ ne¬ bela priti. Take fo tudi doftikrat tvoje shelje, od kterih fi menil, de fo zhifte, in de bodo ftanovitne. Sakaj, tudi dobre dela, pod kterimi fe shelje laftniga dobizhka sakrivajo, nifo zhifte, ne po¬ polnoma. 3. Ne ifhi, kar je k' tvojimu vefelju in pridu, ampak profi, kar je meni dopadljivo in zhaftitljivo; sakaj, po pameti prevdariti, tebi mora moje po¬ velje bolj per ferzu biti, kakor laftne shelje, in vfe tebi prijetne rezin. ‘ Jeli vidim tvoje shelje, in flifhim tvoje po- goftno sdihovanje. Ti bi sdaj 'she rad bil v’ pokojnim miru zhafti boshjih otrok’: tebe she sdaj vefeli vezhkrat hifha, nebefhka deshela vefelja polna; ali leta ura fhe ni prifhla; ampak en drugi zhaf je fhe, namrezh zhaf vojfkovanja, truda, in fkufhanja. 164 S’ nar vikfhi dobroto shelifh napolnjen biti, pa sdaj je ne morefh dofezhi. Jeft tim: zhakaj na mene (pravi Gofpod), do¬ kler ne pride boshje kraljeftvo. 4. §he v’ mnogih rezheh morafh na semlji fkufhen in vterjen biti. Obvefeljenje ti bom vzhali pofhiljal, obilno sa- dotti pa ti ga ne bom dal. Bodi tedaj ferzhan in mozhen v’ djanji, in v’ prenefenji vfiga, kar je natori sopemo. Noviga zhloveka morafh oblezhi, in vef drugi mosh poltati. Doftikrat morafh ftoriti, kar nozhefh; kar bi pa rad, to morafh opuftiti. Kar drugim dopade, fe jim bo sgodilo, kar pa tebi dopade, bo sattalo. Kar drugi reko, fe bo poflufhalo; kar pa ti rezhefh, ne bo nizh obrajtano. Drugi bodo profili, in bodo prejeli, ti pa bofh profd, in ne bofh sadobil. / 5. Govorilo fe bo od imenitnih del drugih , tebe pa ne bo nobeden v’ mifel vsel. Drugim fe bo to ali uno isrozhilo, od tebe pa fe bo reklo, de nili sa nobeno opravilo. Tvoja natora bo vzhafi savolj tega shalovala in terd boj imela; ti pa bofh veliko perdobil, zhe na tihim poterpifh. V’ teh in vezh takih rezheh je sveti hlapez Gofpoda pofkufhen , koliko fam febe satajiti, in fvojo voljo v’ vfih fkufhnjavah premagati hozhe. Teshko bofh v’ kaki drugi rezhi tolikanj per- loshnoft imel fam febi odmerati, kakor v’ tem, de morafh le po volji drugih fe ravnati; sraven pa fhe terpeti, kar je tvoji volji sopemo: slafti pa, kadar fo ti take rezin' sapovedane, ktere fe ti ne¬ rodne in prasne sde. Sakaj , dokler ti pod oblatijo, fe vikfhim soper Daviti ne fmefh; sato ti je teshko, de morafh dru¬ ge ubogati, po fvojim fposnanji pa nizh ne ftoriti. 6. Ali mifli fin! na saflushenje take pokorfhi- 165 ne, na hitri konz takiga terpljenja; in na obilno veliko plazhilo, tako ti bo vfe loshej, in voljno terpeti te bo fhe vefelilo. Sato namrezh, de tukaj is pokorfhine v’ Jju- besni boshji v’ majhnih rezheh fvojo voljo pod- vershefh, bofh v' nebelih vfe po fvoji volji imel. Tamkaj bofh imel vfe, kar bofh hotel, in vfe, kar bofh samogel sheleti. Tamkaj fo sakladi vlili dobrot, in nobeden ti jih vseti ne bo mogel. Tamkaj bo tvoja volja in moja le ena; ti bofh lju¬ bil, kar jeti ljubim, in v’ mojim vefelji fe bofh vefelil. Tamkaj ne bo ne sopernika ne tolashnika, no¬ beden te ne bo ne mudil, ne vftavljal, temuzli vfe po tvojih sheljah ti bo fkupej pred rokami, tvoja dufha fe bo poshivila, in bo vfiga obilno imela. Dal ti bom sa framoto tega shivljenja zhaft, sa shalovanje plajfh moje fvetlofti, in sa tvoje pofled- nje metlo na semlji kraljevi fedesh na vekomaj. Tamkaj fe bo' fad pokorfhine perkasal, britkoft pokore bo vefelje, in vfaka ponishna podlosbnoft zhaftitljivo krono prejela. 7. Ponishuj fe tedaj v’ shivljenji pod roko vfih; ne poprafhuj, kdo je to rekel ali iikasal. Tvoja fkerb mora le biti, de vfe voljno na-fe vsamefh, in svefto dopolnifh, naj ti she gofpodar, hlapez, ali en manjfhi sapove ali migne. Pulti tega v’ uni, uniga v’ ti rezhi fe vefeliti; naj fe hvali vfaki, zhefar hozhe, naj ga tudi drugi ztiafte zhes semljo in morje; ti fe ne fmefh v’ dru¬ gim vefeliti, kakor v’laftnim sanizhevanji, v’ fpol- njenji moje volje, in v’ povikfhevanji moje zhafti. Ij. Poglavitni del. Isrozhenje shaloflniga v’ boshjo voljo. 1. Hlap. Gofpod Bog, fveti Ozhe! bodi sdaj in na vezhne zhafe hvaljen; sakaj kakor ti hozhefh, fe je sgodilo, in kar ti ftorifh, je dobro. 166 V’ tebi fe mora tvoj hlapez, ne pa fam v’ febi ali v’ drugih rezheh vefeliti, sakaj ti, o Gofpod! fi moje edino vefelje in saupanje, ti fi moja krona, moja zhaft, in moje svelizhanje. Kaj ima tvoj hlapez, kar bi ne bil od tebe prejel', tudi bres vliga saflushenja ? Tvoje je vfe, karkoli ti dal ih vftvaril. Od tvoje mladofti tim uboshen, in poln nadlog, snotraj joka dufha, sunaj ozhi tozhijo folse, v’ zhali fe tudi trefem v’ ferzu, savolj britkoft, kte- rih fe fhe bojim. Shelim vefelje miru, in prolim is ferza sa mir tvojih otrok, ktere v’ luzhi vefelja pafefh. Kadar mir dafh, in me ovefelifh, ti moja du¬ fha hvaleshne pefmi prepeva, in povikfhuje tvoje fveto ime. Ako pa fvoje vefelje odvsamefh, kakor rad ftorifh, tvoj hlapez po poti tvojih sapoved tezhi ne bo mogel; temuzh po kolenih bo hodil, na tvoje perfi terkal, in ti toshil, de sdaj ni tako, kakor vzherej in predvzherenjim, ko je tvoja luzh nad njim fvetila, in fe pod fenzo tvojih perut nobene fkufhnjave bal ni. 3. O pravizhni, in vfe hvale vredni Ozhe! ura je prifha, de tvoj hlapez mora fkufhan biti. O ljubesnivi Ozhe! fpodobi fe in je prav, de tvoj hlapez v’ ti uri kaj savolj tebe terpi. O vezhne zhafti vredni Ozhe! ura, ktero ti od vekomej previdil, je prifhla, de tvoj hlapez na en majhen zhaf od sunaj omaguje, od snotraj pa vedno tebi dopadljivo shivi. Ti hozhefh, de mora nekoliko zhafa, od ljudi sanizhevan, ponishah, nasaj ftavljen, in fhe od terpljenja in flaboft vef potert biti, sato, de per novi luzhi sgodne danize s’ tabo sopet vftane, in v’ nebelih zhaft prejme. §veti Ozhe! ti ti tako sapovedal; in imeti hotel; in kakor je tebi dopadlo, tako fe je sgodilo. 4. Vfako terpljenje namrezh in preganjanje, naj pride kadarkoli, od kogarkoli, in kakorkoli 167 hozhe, savolj Boga prenefeno je snamnje boshje gnade nad mirnim terpinzam. Bres fklepov tvoje volje in previdnofti, ter farno od febe fe na semlji nizh ne sgodi. 0 Gofpod! sa mene je dobro, de ti me poni- shal, de fe tvoje poftave uzhim, in vfo prevsetnoft, in vef napuh ferza od febe odbijem. (Pfalm 118. v. 71). Prav mi je, de pokriva framota moje oblizhje, de sanaprej le per tebi, ne pa per ljudeh zhafti ifhem. Is tega tim fe tudi uzhil tvoje nesapopadljive fodbe fe bati; ker pravizhniga s’ krivizhnim vred po pravizi in nikoli bres saflushenja ne tepefh. 5. Sahvalim te, de moji pregrehi niti persa- nefel, temuzh ti me terdo vdaril, na tla vergel, od snotraj s’ britkoftjo, in od sunaj s’ bolezhino tepel. Ga ni pod folnzam, de bi me samogel potola- shiti, kakor fam ti moj Gofpod Bog, in nebefhki sdravnik dufh: sakaj ti vdarifh, in osdravifh, ti umorifh , in sopet oshivifh. f Tobias 13. v. 2). Tvoje ljubesnjivo f varjenje, in tvoja fhiba ona mi bo nauk. 6. Pole, ljubesnjivi Ozhe! v’ tvojih rokah fnn; tukaj fe ponisiiujem pod fhibo tvojiga fvarjenja in boljfhanja. Vdari me po herbtu, in vkreni moj vrat, de fe moja terda nevkretna volja tvoji volji podvershe. §tori me po fvoji dobrotljivi milofti, ktera je od sazhetka, poboshniga in ponishniga uzhenza, de bom na vfaki tvoj miglej pokoren. Jjam febe, in vfe, kar imam, tebi perporo- zhim, de me poboljfhafh; boljfhi je tukaj, kakor tamkaj fvarjen biti. Ti vefh vfe rezhi fkupej, in flednjo pofebej, in tebi v’ zhlovefhki velii nizh ni fkritiga. Ti vefh prihodne rezhi, preden fe sgode, in tebi ni potreba, de bi te kdo uzhil, ali na rezhi, ktere fe na semlji gode, opomnil. Ti vefh, kaj je k’ raojimu pofvezhenju bolj 168 potrebno, in koliko mi nadloga pomaga vfo rjovino grehov poftergati. Jjtori s’ mano po fvoji dobrotljivi volji, in ne saversi me v’ tolikanj grehih; ki fo le tebi, in no- benimu drugima ne popolnama snani. 7. Gofpod! daj mi vediti, kar mi je vediti treba; ljubiti, kar je ljubesni vredno; hvaliti, kar ti je nar bolj dopadljivo; zhaftiti, kar je per tebi shlahtno; sanizhevati, kar je tvojim ozhem sopemo. Ne pufti, de bi jeti po sunajnim pogledu fo- dil, ali po flifhanji nefpametnih ljudi obfodil; te- muzh daj mi po nevidnih poftavah duha, in fhe le po fposnani tvoji fveti volji pravizhno fodbo fklepati. 8. Ljudje fe doftikrat v’ fvojih fodbah pre¬ motijo, in nar bolj fo ogoljfani prijatli fveta, ker le vidne rezhi ljubijo. Zhlovek! koliko li boljfhi savolj tega, de drugi od tebe lepo govore ? Je she tako: kdor ve, ta sna; to je, goljuf oflepi goljufa, pofvetnjak moti pofvetnjaka, flepiz sapelje flepza, in bolnik terdniga v’ miflih flori bolnika, ker mu govori: ni fhe tako. Sakaj kolikor Bog zhloveka ženi, toliko velja, govori ponishni fveti Franzifhk. M. IPoglavitni del. Kdor ne more kaj velikiga sdelati, naj flori majhne dela. 1. Gofp. §in! ti ne morefh smiraj po vezhi fvetofti bolj in bolj hrepeneti, tudi ne fkrivnoft smiraj blishej ogledovati, temuzh savolj flabofti isvirniga greha morafh od delezh ftati, in dolg umerjozhiga shivljenja, zhe tudi nerad, vfelej plazhevati. Dokler bofh v’ umerjozhini telefu shivel, bo tvoje ferze neperpravno in pozhafno k’ dobrimu. 169 Sdihuj tedaj pogoflo v’ teletu savolj telefne teshe; fej ne morefh le potrebe dufhe, in boshjiga velizhaftva vedno premifhljevati. 2. Tazhaf pa vfakdanje sunajne dela v’ roko vsemi, in jih s’ dobro voljo flori; zhakaj na moj prihod, in na obifkovanje od sgoraj s’ terdnim sa- upanjem; terpi voljno ubofhtvo fvoje oframotene in fuhe dufhe, dokler te sopet ne obifhem, in od vfih teshav ne refhim. §toril bom namrezh, de bofh na vfe teshave posabil, in tvoje ferze fe bo v’ miru vefelilo. §puftil te bom na selenjave fvetiga Pifma; tam bofh fvoje ferze fproftil; po poti mojih sapoved hitro hodil, in rekel: terpljenje sdajniga zhafa ni veliko proti prihodnji zhafti, ktera ima nad nami rasodeta biti. (Rimi. 8. v. 18). MI. Poglavitni del. Zhlovek je le tepenja, ne pa obvefeljenja vreden. 1. Hlap. Gofpod! nitim vreden, de bi me ti ob- vefelil, ali mojo dufho obifkal; in sato po pravizi s’ mano delafh, de me ubogiga in shaloftniga puftifh. Sakaj ako bi mojih fols toliko bilo, kolikor je kapelj vode v’ morji, fhe bi tvojiga obvefeljenja vreden ne bil. Sato drugiga nitim vreden, kakor terpljenja in tepenja, ker tim te doftikrat mozhno shalil, in v’ velikih rezheh tilno fe pregrefhil. Po pravi pameti prevdarim in fposnam, de no- beniga tudi nar manjfhiga vefelja vreden nifim. Ali ti dobrotjivi, in vfmiljeni Bog! ker no- zhefh, de bi tvoje dela konez vsele, miloftljivo obifhefh fvojiga hlapza, preden je fhe kaj dobriga ftoriti mogel, in ga ovefelifh , kakor ga noben zhlovek ovefeliti ne more, sgoli sato, de bogaftvo fvoje zhafti nad pofodami ufmiljenja fkashefh. 170 Sakaj tvoje tolashbe nifo, kakor befede zhlo- vefhke tolashbe. 2. Gofpod! kaj lim pa ftoril, de mi delifh ve- felje tolashnika tvetiga Duha ? Nizh dobriga v’ febi ne najdem, le to vem, de lim bil k’ hudimu vfelej uren , k’ poboljfhanju pa pozhafen. Ref je, kar lim povedal, in tajiti ne morem. Ako bi drugazhi govoril, bi me ti na lash pofiavil; kaj bom pa sazhel? Kaj drugiga lim pa s’ fvojimi grehi saflushil, kakor pekel in vezhni ogenj ? V’ refnizi fposnam, de tim vtiga oframotenja in sanizhevanja vreden; sa ref, fram me je v’ drush- bi tvojih fvetih flushabnikov prebivati. To fposnanje je tizer meni famimu teshko, ali soper refnizo ne morem, tedaj pregledujem fam soper febe vfe fvoje pregrefhenje, de lostiej ufmi- Ijenje per tebi sadobim. 3. Kaj hozhem rezhi, ki tim poln kriviz , in oframotenja. Drugiga nizh ne morem isgovoriti, kakor farno to befedo : grefhil lim, o Gofpod! grefhil lim, u- fmili fe me, odpufti mi grehe. Perjenjaj mi, de nekoliko v’ fvoji bolezhini jo¬ kam, preden grem v’ tamno in s’ fmertno fenzo pokrito deshelo. Job. 10. v. 20. Kaj ne Gofpod! fej od krivizhniga in ubogiga grefhnika nizh tako ojftro ne terjafh, kakor de fe isjoka in ponisha savolj fvojih grehov? Is prave grevinge in ponishnotti ferza pride upanje odpufhanja, s’ britkoftjo obdana veft bo s’ Rogam fpravljena, sgubljena gnada sopet najdena, zhloveku fe prihodne jese fodnika ni bati, Bog in dufha v’ shalofti ponishana fe frezhata, in fe v’ fveti ljubesni lepo kufhneta. 4. Tebi, Gofpod ! dopadljivi dar je ponisbno sbalovanje savolj grehov: to je pred tvojim oblizh- jem veliko prijetnifhi, kakor duh tebi shganiga kadila. 171 To je tifto drago mašilo, s’ kterim je nekdaj grefhniza v’ tvojim duhu prefvete tvoje noge ma- sala; sakaj fkefaniga in ponishaniga ferza fhe niti nikoli sanizheval. §olse pokore fkrijejo dufho pred oblizhjem ferditiga fovrashnika; ter jo operejo; in ozhiiŠijo od vfih grehov in madeshev poprejfhniga shivljenja. 1,111. Poglavitni del. F 1 ferza po rnefu modrih Bog fvoje gnade ne da. 1. Gofp. Sjin! moja gnada je shlahtna in dra¬ ga; ona fe s’ unajnimi rezhmi in s’ posemljifkim vefeljem ne vsame. IVlorafh tedaj vfe pofpraviti, kar je gnadi na poti, ako shelifh, de bo v’ te vlita. Lozhi fe od fhuma; bodi rad fam; ne ifhi kratkozhafnih pogovorov; ampak v’ ponishnih mo¬ litvah islivaj fvoje ferze vprizho Boga, de ti per- ferzhno grevingo, in ozhifhenje vefti fprofifh. Kaj ti je sa vef fvet? Bogu flushiti ti mora nar vezhi frezha in zhaft biti. Ne morefh namrezh meni flushiti, in sraven tudi v’ minljivih rezheh fe vefeliti. Od snanzov in tudi od ljubih prijatlov fe mo- rafh odlozhiti, in is ferza vfiga zhafniga vefelja do zhiftiga fe snebiti. Tako (proti fveti Peter Apoftelj vfe verne kriftjane) fe morajo kakor ptuji in popotni na tem fvetu od vfiga sdershati. 2. O kako vefelo saupanje bo v’ fmertni uri imel ta, kdor od fveta nizh imeti in flifhati nozhe! Ali ferze, ktero fhe v’ grehu leshi, fe ne sna od vfiga posemljifkiga odlozhiti, in shivinfki zhlo- vek zlo ne ve sa proftoft notrajniga zhloveka. Ako pa le hozhe fe poboljfhati, in po duhu shiveti, fe mora vlim unajnim blishnjim in daljnim 173 rezhem odpovedati; in nobeniga ne toliko, kakor fam feb e fe bati. Kadar bofh fam febe popolnama premagal, ti bo vfe drugo losbej. Sakaj popolnama premaganje je, fam febe premagati. Kdor namrezh fam febe tako v’ ftrahu ima, de fe posheljenje pameti, pamet pa meni v’ viim podvershe; ta v’ refnizi febe premaga, in zhes fvet gofpoduje. 5. Ako ref slielifh tako popolnamoft dofezhi, morafli ferzhno sazheti, in fekiro na korenino na- ftaviti, de isrujefh in pokonzhafh , kar je fhe laftne ljubesni, in posheljenja od posemeljfkiga blaga v’ tebi. V’ grehu napzhine laftne ljubesni je fkoraj vfe, kar mora s’ korenino vred isrovano biti: po premagani in saterti lili laftne prepovedane lju¬ besni fhe le bofh velik mir in ftanovitni pokoj imel. Ker jih je pa le malo, ki farni febi popolnama odmreti li persadevajo, in ftariga zhloveka s’ vfim njegovim posheljenjem flezhejo, sato fo farni v’ febi tako samotam’, de fe ne morejo is posheljenja mefa v’ vefelje duha vsdigniti. Kdor pa sheli mirno v’ moji ljubesni shiveti, naj mori v’ febi vfe hudo in prepovedano nagnje¬ nje, de bo saraogel vfako posheljenje do ftvari pod fabo imeli. MV. Poglavitni del. Kako natora nagiba, in kako boshja gnada viška. 1. Gofp. §in! ogleduj fkerbno natore nagibe, in gnade notrajno vishanje; sakaj obe ena soper drugo nafproti delate; pa tako fkrivaj, de njih 173 dela bogabojezhi, in dobro rasvefeljeni zhlovek komaj lozhi. Vfak zhlovek fzer sheli, kar fe mu dobro sdi; in s’ fvojim govorjenjem ali djanjem kaj dobriga meni; pa le podobo dobriga ima, in fe goljfa. 2. Natora je svita, vezhi del zhloveka na-fe vlezhe, v’ saderge pelja in goljfa; ona le ifhe, kar je njeniga. 'Gnada pa v’ priproftofti hodi, fe varuje tudi fenze greha, ni goljufna in sapeljiva, ftori vfe sgoli savolj Boga, v’ njem farnim pokoj ifhe, in ga najde. 3. Natora nozhe saterta, ne nasaj ftavljena, ne premagana, ne podloshna biti, tudi nozhe rado- voljno v’ bersdah dershana biti. Gnada pa ljubi Jatino satajenje, mefenimu po- sheljenju soper ftoji, je rada pod pokorfhino, rada sadej oflane, nozhe biti famopafhna, ampak je raji pod ftraham; ne sheli zhes nobeniga gofpodo- vati, ampak v’ shivljenji, djanji, in nehanji Bogu vfelej podloshna biti, ter je perpravljena savolj Bo¬ ga fe vfaki zhlovefhki ftvari pohlevno podvrezhi. 4. Natora fe le sa fvoj prid trudi, in pre- mifhljuje, kako bi is eniga dobizhka fhe vezhi do- bizhek prejela. Gnada pa ne gleda na laftne dobizhke, in ob- refti, ampak le ifhe drugim dobro ftoriti. 5. Natora ima rada zhaft in fpofhtovanje. Gna¬ da pa vfo zhaft in hvalo Bogu svefto odrajtuje. 6. Natora fe boji oframotenja in sanizhevanja. Gnada pa fe vefeli savolj imena Jesufoviga sa- framovanje terpeti. 7. Natora sa ljubo ima pohajkovanje, in te- lefni pozhitik. Gnada pa ne more bres dela biti, in fe vfakimu delu rada podvershe. 8. Natora ima rada vfaki dan kaj noviga in lepiga; sa revne in gerde rezhi pa ne mara. Gnada pa prebiva med nedolshnimi in ponish- nimi, kar je teshkiga, gerdo, ne gleda, in fe ne framuje ponofhenih oblazini noliti. 174 9. Natora gleda na zhafne rezhi, fe le vefeli pofvetniga dobizhka, in shaluje savolj zhafne fhkode; ona fe savolj ene majhne soperne be- fede ferdi. Gnada pa hrepeni le po vezhnim, ne saftaja per zhafnim, savolj pogube zhafniga blaga od vezh ne shaluje, fe ne ferdi savolj sopernih befedi; sa- kaj ona ima fvoj saklad in fvoje velelje v’ nebelih, kjer ne bo od nje vset. 10. Natora je lakomna, in raji vsame, kakor da, kaj laftniga sa ljubo ima, in hozhe vfe farna pofefti. Gnada pa je dodrotljiva in vfakimu dobra, farna sa-fe nizh nozhe, s' majhnim sa dobro vsa¬ me, in fposna, kar je fam Gofpod Jesuf rekel: veliko boljfhi je dati, kakor prejeti. 11. Natora ljubi ftvari, fvoje telo, prasne rezhi, in kratkozhafno pofedanje. Gnada pa vlezhe k’ Bogu, in k’ zhednoftim, fe odpove ftvarem, pred fvetam beshi, mefa po- sheljenje fovrashi, je rada doma, in fe framuje okoli hoditi. 12. Natora ima rada sunajno tolashbo, de fvoje pozhutke rasvefeli. Gnada pa ifhe pokoj v’ Bogu, in ima v’ nar vikfhi dobroti vefelje, ki ji ga zeli fvet dati ne more. 13. Natora vfe na fvoj dobizhek, in v’ laftni poboljfhik obrazha, vfe drugim ftorjene dobrote hozhe ravno toliko, ali fhe vezh nasaj dobiti, s’ fvojimi deli vfelej ifhe hvalo imeti, ali pa fe ko¬ mu perkupiti, in sheli, de bi njene dela in njeni darovi veliko obrajtani bili. Gnada pa nizh zhafniga ne ifhe, sa' vfe pla- zhilo drugiga nozhe, kakor famiga Boga, in po¬ trebnih zhafnih rezhi le toliko sheli, kolikor ji jih je k’ sadobljenju vezhniga shivljenja potrebnih. 14. Natora je vefela velikiga fhtevila prijatlov in snanzov, baha s’ fvojo shlahto in s’ fvojim ime¬ nitnim rodam, vfe sadershanje mogozhnih terdi, bogatim fe perlisuje, in prav daje febi enakim. 175 Gnada pa tudi fovrashnike ljubi, in fe nad o- bilnoftjo prijatlov ne prevsame; fvoj rod in fvojo sldahto le vezli od drugih fpofhtuje, ako vezh po- boshnih flushabnikov boshjih ondi najde. Gnada je bolj fkerbna ubogim pomagati, kakor bogatim dopafti, raji s’ nedolshnimi shaluje, kakor fe s’ bogatimi fmeja, fe vefeli nad refnizhnim, joka pa nad goljufnim zhlovekam. Ona bogabojezhe vedno opominja, de naj fhe po boljfhih darovih hite, in §inu boshjimu v’zhed- noftih enaki biti ti persadevajo. 15. Natora fe hitro pertoshi zhes pomanj¬ kanje in terpljenje. Gnada voljno in ftanovitno terpi uboshtvo. 16. Natora vfe k’ febi vlezlie, fe s’ petljo brani, in s’ jesikam sagovarja. Gnada pa vfe rezhi k’ Bogu, od kteriga sa- zhetik imajo, obrazha; nizh dobriga febi ne per- pifuje, prevsetno ne baha, fe ne prepira, ne terdi le fvojiga ampak tudi pameti drugih pervoli, ter vfe fvoje mifli in fvoje fposnanje vezhni modrofti in boshji fodbi podvershe. 17. Natora sheli fkrivne rezhi vediti, in nove flifhati: hozhe od sunaj fe fkasovati, veliko farna pokutiti, bi rada flovela, in le delala, kar ji hvalo in sazhudenje ljudi pernefe. Gnada pa per novih in flovezhih rezheh tiho memo gre; sakaj vfe to isvira is tiare po gre¬ hu pokashene natore, fej nizh noviga in obfto- jezhiga na semlji ni. Gnada uzhi pozhutke bersdati, prasne ljubesni in prevsetniga bahanja fe varovati, hvale pa in sazhudenja vredne rezhi ponishno perkrivati, ter v’ flednji' rezhi, in v’ vti uzhenofti duhovni fad in boshjo zhaft ifkati. Ona nozhe ne farna, ne v’ fvojih delih hva¬ ljena biti, temuzh sheli, de bi Bog, kteri vfe sgoli is ljubesni deli , v' fvojih darovih zhefhen in hvaljen bil. 18. Ta gnada je zhesnatorna luzh, pofeben 176 dar Boshji, snamnje farno isvoljenih, in saftava vezhniga svelizhanja; ona posemljifko ljubesen mori, da ljubesen do nebefhkih rezin', in fpreober- ne mefeniga v’ duhovniga zhloveka. Bolj tedaj ko bofh natoro ftrahoval in prema¬ goval, vezhi gnada ti bo v’ ferze vlita, de bofh per novim boslijim obifkanji v’ notrajnim zhloveku od dne do dne po podobi boshji ponovljen. LV. Poglavitni del. Divjanje natore, in mozh boshje gnade. 1. Hlap. O moj Gofpod in Bog! kteri fi me po fvoji podobi uftvaril, dodeli mi gnado, ki je, kakor fi me uzhil, tako mozhna, in meni k' sve- lizhanju tako potrebna; de fvojo vfo popazheno natoro, ktera me v’ grehe in v’pogubljenje vlezhe, premagam. Sakaj v’ fvojih udih zhutim potlavo greha, ktera je poftavi mojiga duha soper, in me kakor jetni¬ ka pod pokorfhino mnogiga telefniga posheljenja fdi; mozhnimu nagnjenju k’ hudimu ne bom mogel soper ftati, ako mi tvoja prefveta gnada ne bo na tirani ftala, in mojiga ferza ne bo ushgala. 2. Tvoja gnada, in velika gnada je meni po¬ trebna, de bo premagana natora, ktera je od mla- dofti k’ hudimu nagnjena. Natora je namrezh v’ Adamu, pervim zhlove¬ ku, padla, in po grehu pokashena bila, od tod je fhtrafinga tega greha v’ vfe ljudi’ prifhla; tako de natora, ktera je bila dobra in pravizhna od tebe uftvarjena, je sdaj vfa hudobna in k’ dobrima nepremoshna, vfe njeno posheljenje je grefhno in pofvetno, dokler je farna febi prepufhena. Sakaj ta majhna mozh, ktera ji je fhe oftala, je kakor ifkriza pod pepelam fkrita. Ta ifkriza mozhi je natorna s’ veliko tamo obdana pamet zhloveka, ki fhe nekoliko fposna, 177 kaj je hudo in dobro, in lozhi refnizo od lashi; pa vfiga, kar sa dobro fposna, fpolniti Tie more, tudi luzhi refnize popolnama ne vidi, in zhiftih ter sadofti mozhnih shelja k’ dobrimu nima. 3. Od tod pride, o moj Bog! de po snotrajnim zhloveku dopadajenje imam nad tvojo poftavo, in vem, de tvoje sapovedi fo dobre, pravizhne in fvete, vfe hudo prepovedujejo, in fe greha varo¬ vati uzhe. Ali v’ mefu le poftavi greha flushim, ker iim posheljenju bolj, kakor pameti podloshin. Od tod pride, de v’ febi imam to, dehozhem; de bi pa dopolnil, kar je dobro, tega ne najdem. Torej ti doftikrat veliko do briga naprej vsa- mem, ker pa v’ fvoji flabofti pomdzhi gnade ni¬ mam, per majhni fkufhnjavi odftopim, in vfe v’ nemar puftim. Od tod fe sgodi, de pot popolnamofti fposnam, in kako bi mogel shiveti, sadofti vem; ali pod te- sho laftne popazhnofti vef ftifnjen, fe ne morem k’- boljfhimu shivljenju vsdigniti. 4. Gofpod! kako mozhno mi je ref potrebna tvoja gnada, de morem dobro sazheti, naprej rav¬ nati, in dokonzhati. Bres nje namrezh ne morem nizh ftoriti; vfe pa samorem v’ tebi, kadar me tvoja gnada mozh- niga ftori. O ref nebefhka gnada! kako refnizhno je, de bres tebe vfe laftno saflushenje nizh ni, bres tebe tudi vfi darovi natore nizh žene nimajo ! bres tvoje gnade, Gofpod! vfe rezhi per tebi nizh ne veljajo, ne umetnoft, ne hogaftvo, ne lepota, ne mozh, ne rasumnoft, ne sgovornoft. Sakaj darove natore poboshni in hudobni ima¬ jo; gnada pa ali ljubesen je le isvoljenim dana; kteri jo sa snamnje imajo, bodo sa vredne fhteti vezhniga shivljenja. Ta gnada je tolikanj imenitnifhi, ker bres nje tudi dar prerokvanja, delanje zhudeshev, ali ktero koli vifoko premifldjevanje nizh ne pomaga. 178 Tudi vera, upanje, in vfe druge zhednofti ti bres ljubesni in gnade prijetne nifo. 5. O prefveta gnada! ji ftorifh ubogiga v’ duhu bogatiga v’ zhednoftih, in flovezhiga bogatinza v’ blagu ftorifh v’ ferzu ponishniga. Pridi, in ftdpi k’ meni doli, napolni me sgodaj s’ fvojim tolashilam, de moja dufha od truda in fuhote ferza ne omaga. O Gofpod! ponishno prolirn, daj mi pred tvo¬ jimi ozhmi gnado najti; sakaj sadofti mi je tvoja gnada, ako drugih rezin', kterih natora sheli, tudi ne dofeshera. Tudi v’ mnogih hudih fkufhnjavah, in v’tesh- kih nadlogah fe nimam nizh hudiga bati, dokler je tvoja gnada s’ mano. Ona mi da mozh, fvet, in pomozh. Ona je mozhnejfhi, kakor vfi moji fovrashniki, in modrejfhi, kakor vfi uzheni. 6. Gnada je pridigarza refnize, uzheniza po- boshnofti, luzh ferza, tolashniza v’ britkofti; ona preshene lirah, odganja shaloft, podpera ljubesen, rodi in daje folse. Kaj fim bres nje drugiga, kakor fuh lef in nerodovitno drevo, ki ima pofekano biti. Pridi mi tedaj, o Gofpod! vfelej s’ fvojo gna¬ do naprej fpremljaj in vshivaj me, de fe v’ dobrim djanji nikoli ne utrudim, po Jesufu Kriftufu fvojim §inu. Amen. IjVI. Poglavitni del. f$ami febe moramo satajiti, in sa Kri/lufam po poti krisha hoditi. 1. Gofp. §in kolikor morefh fam is febe vun iti, toliko tudi premorefh v’ mene priti. Kakor sunajniga nizh sheleti, da mir ferza imeti; tako od snotraj famiga febe sapuftiti, po¬ maga s’ Bogam fe fkleniti. 179 Jeft Gofpod hozhem, de fe dobro isuzhifh, kaj fe pravi famiga febe popolnama satajiti, de sgoli po moji volji bres sopergovorjenja in tosh- be shivifh. Hddi sa mano;' jeft lim pot, refniza, in shiv¬ ljenje. Bres poti fe ne hodi; bres refnize fe ne fposna; bres shivljenja fe ne shivi. Jeft lim pot, po kteri morafh hoditi, refniza, kteri morafh verjeti, shivljenje, ktero morafh upati. Jeft fim pot, ki ne more sapeljati, refniza, ki ne more goljfati, shivljenje, ki mora vezhno oftati. Jeft lim nar ravnifhi pot, nar vezhi refniza, pravo shivljenje, svelizhanfko shivljenje, neuftvar- jeno shivljenje. Ako bofh na moji poti oftal, bofh refnizo fpo- snal, in refniza te bo proftiga ftorila, in bofh vezh¬ no shivljenje sadobil. 2. Ako hozhefh v’ shivljenje iti, fpolnuj sa- povedi. (Mat. 19. v. 17). Ako hozhefh refnizo fposnati, verovaj meni. Ako hozhefh popolnama biti, prodaj vfe. (Math. 19. v. 21). Ako hozhefh moj uzhenez biti, sataji fam febe. Zhe hozhefh vezhno shivljenje sadobiti, sa- nizhuj zhafno shivljenje. Ako hozhefh v’ nebefih povikfhan biti, po- nishuj fe na fvetu. Ako hozhefh s’ mano kraljevati, nofi s’ mano krish. Sakaj le flushabniki krisha najdejo pot sveli- zhanja in prave luzhi. 3. Hlap. O Gofpod Jesuf Kriftuf! ker je tvoja pot oska, in od fveta sanizhevana, dodeli mi fvet sanizhevati, in sa tabo hoditi. Sakaj hlapez ni vekfhi, kakor njegov Gofpod, in uzhenez ni vezli, kakor uzhenik. Naj fe trudi tvoj hlapez na poti k’ tebi, ker ondi je moje svelizhanje, in prava fvetoft. Karkoli drugod berem ali flifhim, me ne po- shivi, in ne vefeli popolnama. 12 » 180 4. Gofp. §in! ker vfe to vefh, in fi to bral, frezhen bofh, ako bofh tako ftoril. Kdor moje sapovedi ima, in jih fpolnuje, ta je, kteri me ljubi, in jeti ga bom ljubil, in fe mu bom rasodel, in ga bom k’ lebi v' kraljeftvo fvojiga Ozheta pofadil. fJoan. 14. v’ 21). 5. Hlap. O Gofpod Jesuf! naj fe mi sgodi, ka¬ kor ii rekel in obljubil, in daj mi to saflushiti. Is tvojih rok fini krish prejel; kakor fi mi ga naloshil, ga hozhem do fmerti nofiti. Shivljenje tvojiga sveftiga flushabnika je ref krish, pelje pa gotovo v’ paradish. Sdaj tim sazhel, nasaj ne fmem, odftopiti pa mi ne kashe. 6. No tedaj bratje! hodimo fkupej po potu krisha; Jesuf bo s’ nami. Savolj Jesufa fmo ta krish na-fe vseli, sa- volj, Jesufa ga tudi do fmerti nofimo. On bo nafh pomozhnik, ki je nafh vajvoda in fprednik. Pole, nafh kralj hodi pred nami, on fe bo sa naf vojfkoval. Rodimo ferzhno sa njim; nobeden fe ne fme bati, hodimo perpravljeni v’ tem boji umreti, ne delajmo tvoji zhafti te framote, de bi pred kri- shem beshali. lA If . Poglavitni del. Kader kak greh pademo, ne fmemo ne~ saupljivi biti. 1. Gofp. §in! poterpeshljivoft in ponishnoft v’ terpljenji mi je ljubfhi, kakor veliko vefelje in poboshna hvaieshnoft v’ frezhi. Majhna befeda, ki fe soper tebe govori, sa- kaj te toliko boli ? Ne fmel bi fi toliko k’ ferzu gnati, ako bi mogel tudi kaj vezh prekati. 181 Pa sa sdaj naj bo; ni pervizh, ni v’ novizh, ne sadnjizh, zhe bofh dalej shivel, bo fhe tako. Dokler ti nizh soper ne ftoji, fe ti vfe prezej lahko sdi. Drugim vefh dobro fvetovati, in jim tudi ferzh- noft dajati; kadar pa sazhne nevarnoft pred tvoje duri naglo perhajati, fe s’ vfo modroftjo in ferzh- noftjo fam ne vefh kam djati. §posnaj fvojo veliko flaboft, kakor jo doftikrat v’ majhnih rezheh fkulifh; vender je vfe, karkoli fe ti pergodi, le savolj tvojiga svelizhanja. 2. Odbijaj fi, kakor vefh in snafh, vfe take fkerbi od ferza; ako pa fo te she sadele, ne daj fe pobiti, ampak delaj, de fe bodo prej, ko je mogozhe, preletele. Teshave, sa ktere fhe ne morefh Boga hvaliti, vfaj voljno ndfi. / V’ rezheh, ktere fo tvojim ufhefam neprijetne, ali ferzu teshke in soperne,’fe fam tolashi; ne go¬ vori, dokler fi v’ ferza tefnobi, de fe kdaj flabi ljudje nad tvojimi befedami ne bodo fpodtikvali. Kadar fe bo gnada povernila, bo nevolja pre- fhla, in tvoja shaloflna dufha fe bo vefelila. Kakor refnizhno shivim, govori Gofpod, po¬ magal ti bom, in te fhe bolj, ko prej, povikfhal, v’ vefelji, zhe bofh v’ me saupal, in s’ vernim ferzam klizal v’ moje ime. 3. Bodi terdniga ferza, in perpravljaj fe fhe k’ vezhimu terpljenju. Ni vfe savolj tega sgubljeno, de fe vezhidel v’ ftifkah in velikih fkufhnjavah snajdefh. Zhlovek fi, in ne Bog; mefo fi, in ne Angelj. Padel je Angelj od neba, pravi zhlovek v’ paradishi ni bil dolgo v’ ftanu nedolshnolli, kako hozhefh ti v’ dobrim vfelej nepremaknjen oftati? Jeli iim Gofpod, kteri pobite hitro na noge poftavim, in tem, kteri fvoje flabofti fposnajo, od fvoje fvetofti delim. 4. Hlap. Gofpod! hvaljena bodi tvoja befeda, ona je flajfhi, kakor fterd in fatovje mojim uftam. 182 Kaj bi jeft v’ tolikanj fvojih britkoftih in nadlogah sazhel, ako bi me ti s’ tvojimi fvetimi befedami ne poterdoval ? O de bi jeft le enkrat v’ kraj svelizhanja pri- fhel, kaj mi bo tam, zhe tudi dolgo in veliko tukaj terpim ? Daj mi frezhno umreti, daj mi v’ mir k’ tebi priti. O Bog! fpomni fe me, in pelji me po ravni nar krajfhi poti v’ tvoje kraljeftvo. Amen. 1.VIII. Poglavitni del. ^krivnih fodbd boshjih ne preifkovati. 1. Gofp. §ip! vifokofti bogativa Boshje modrofti, in vezhnih fklepov nesapopadljive fodbe ne bofh svedil; tedaj ne poprafhuj: sakaj je ta tako sapu- fhen, uni pa s’ tolikanj gnadami obdarvan? ali sakaj je eden tako ponishan, drugi pa v’ toliki zhafti? Take rezhi prefeshejo vef zhlovefhki um; no¬ bena pamet, tudi sbor vtih nar modrejfhih uzheni- kov ne premore boshje fodbe sgruntati. Kadar ti tedaj fovrashnik take mifli noter daje, ali te neumni ljudje kaj takiga vprafhajo, odgovori s’ Prerekam: Gofpod! pravizhen ti; in pravizhna je tvoja fodba. (Pfalm 118. v. 137). In pa: §odbe Gofpoda fo refnizhne, in vfe vkup pravizhne. (Pfalm 18. v. 10). Moje pravizhne fodbe morafh v’ fvetim trepetu moliti, ne pa jih prefojevati: fej jih noben zhlo¬ vefhki um sapopafti ne more. 2. Tudi ne fmefh mifliti, ne s’ drugimi s’ temi sheljami od saflushenja fvetnikov govoriti, de bi svedil, kteri med njimi je fvetejfhi, ali vekfhi v’ nebefhkim kraljeftvu. Tako govorjenje rodi prepire in krege, rodi prevsetnoft in nizhemernoft; od tod pridejo nevofh- Ijivofti in raspertije; ker eden tega, drugi pa uniga fvetnika fvojoglavno povikfhuje. 183 Po takim snanji sevati, nizh fadu ne pernefe, in tudi fvetnikam ne dopade; ker jeft nitim Bog raspertij, ampak mini; moj mir pa fe v’ pravi ponishnofti, ne pa v’ Jatinim povsdigovanji ohrani. 3. Eni imajo vezhi zhefhenje in saupanje k’ temu ali unimu fvetniku, pa bolj is Jatine, kakor is boshje ljubesni. Jeft tim vfe fvetnike uftvaril, od mene fo vfi gnado imeli, od mene zhaft prejeli. Jeft vem sa saflushenje vfakiga; jeft Jim jim s’ fvojim ljubesnivim shegnam naprej prifhel. Jeft Jim fvoje isvoljene od vekomej previdil; jeft Jim jih od fveta isvolil, oni nifo mene isvolili. Jeft tim jih miloftljivo poklizal, in s’ gnado k’ febi vlekel; jeft tim jih is mnogih fkufhnjav ispeljal. Jeft tim jim zhaflitljive tolashbe dajal, in ita— novitnoft delil; jeft tim njih poterpeshljivoft kronal. 4. Jeft posnam perviga in poflednjiga; jeft jih imam vfe neisrezheno rad. Jeft moram v’ vtih fvojih fvetnikih hvaljen biti; jeft moram zhes vfe zhefhen, in v’ flednjim po- vikfhan biti, ker tim jih tako zhaftitljivo povikfhal, in k’ taki zhafti bres vfiga njih poprejfhnjiga sa- flushenja she pred odlozhil. Kdor bo tedaj koga mojih nar manjfhih sanizhe- val, tudi velikiga ne zhafti, sakaj jeti tim majhniga in velikiga uftvaril. In kdor soper eniga fvetnika jesik isteguje, ga isteguje soper vfe isvoljene mojiga kraljeftva. Oni vfi fo eno v’ svesi ljubesni vfi fo enih mi- fel, enih shelja, vfi fe med feboj v’ meni ljubijo. 5. Ja tudi, (kar je fhe vezh,) oni veliko bolj mene, kakor farni febe in fvoje saflushenje ljubijo. Ker fo namrezh v’ me samaknjeni, fe njih laft- na ljubesen rasgubi v’ moji ljubesni, ktero v’ miru gledajo in vshivajo. Nizh jih ne more odverniti, ali shaliti; sakaj oni fo polni vezhne refnize, in vfi gorezhi v’ ne- ugafljivi ljubesni. Torej utihnejo naj od shivljenja in saflushenja 184 fvetnikov vfi pofvetni hi shivinfki jesiki, kteri sgoli farni febe v’ mefu ljubijo. Taki odjemljejo in per- ftavljajo fvetnikam le po Tvojim nagnjenji, ne pa po dopadajenji vezhne refnize. 6. V’ tem fe ljudje vezhi del pregrefhe is ne- vednofti, slafti taki, kteri fo malo rasfvitljeni, in morebiti fhe nikoli eniga zhloveka s’ pravo boshjo ljubesnijo ljubili nifo. Drugi is natorniga nagnjenja, in savolj zhlo- vefhke prijasnofti tega ali uniga fvetnika raji ima¬ jo; in kakor fe v’ posemljifkih rezheh sadershe, tako tudi miflijo od nebefhkih. Je pa neisrezheno velik raslozhek med smifli- Ijevanjem fizer vernih, pa fhe pofvetnih ljudi, in med fposnanjem od boshjiga duha po veri vishanih kriftjanov. 7. Varuj fe tedaj fin! od rezhi radovedno fe pogovarjati, ktere tvojo rasumnoft prefeshejo; te- muzh tega fe veliko vezh poprimi, in li le persa- devaj, de bofh vreden vfaj nar manjfhi v’ ne- befhkim kraljeftvu biti. In ako bi kdo tudi vedil, kteri je fvetejfhi ali vekfhi v’ nebefhkim kraljeftvu, kaj bi mu to po¬ magalo, zhe fe po tem fposnanji pred mano bolj ne ponisha, in fe k’ vezhimu zhefhenju mojiga imena ne sbudi. Kdor fvoje velike pregrehe in laftne majhne zhednofti premifhljuje, in pa k’ fvojimu ponishe- vanju fposna, kako delezh je fhe od popolnamofti Cvetnikov, Bogu veliko prijetnifhi flushbo flori, kakor uni, ki od vezhi ali manjfhi imenitnofti Cvet¬ nikov dofti ve govoriti. Boljfhi je Cvetnike s’ ferzhnimi molitvami in s’ folsami profiti, in njih zhaftitljivim profhnjam s’ ponishnim ferzam fe perporozhati, kakor njih fkriv- nofti s’ prašnim isprafhevanjem preifkovati. 8. Njim fe dobro godi, in fo frezhni; de bi le tudi ljudje snali v’ Bogu frezhe ifkati, in od vfiga prasniga govorjenja fe sdershati. Cvetniki fe fvojiga laftniga saflushenja ne 185 hvalijo, ker farni febi nizh dobriga, temuzh meni vfe perpifujejo, ki lini jim is fvoje nefkonzhne Ijubesni vfe dal. Njih ljubesen do mene je tako popolnama, in njih vefelje v’ mojim velizhaftvu je tako lilno ve¬ liko, de iiizh ne manjka njih zhafti, in njih sve- lizhanju nizh manjkati ne more. Vfi^vetniki, kolikor fo vikfhej v’ zhafti, toli¬ ko ponishnifhi fo farni v’ febi, in meni blishej in ljubfhi. Sato najdefh sapifano: Oni fo fvoje krone pred Boga poloshili, fo pred Jagnjetam na fvoj obras padli, in molili shiviga od vekomaj do ve¬ komaj. (J^krivn. rasod. 4 v. 10). 9. Veliko jih poprafhnje, kdo bi vekfhi bil v’ bosbjim kraljeftvu, pa fhe ne vedo, ali bodo vredni med nar manjfhi fhteti biti. Je velika frezha, tudi nar manjfhi v’ nebelih biti, kjer fo vli veliki; sakaj oni fe vli boshji otrozi imenujejo, in fo tudi. Nar manjfhi bo zhes tavshent, in floletni grefh- nik bo poginil. Sakaj, kader fo moji uzhenzi vprafhali, kdo bi vekfhi v’ nebefhkim kraljeftvu bil, fo ta odgovor saflifhali: Ako fe ne bote preobernili, in ne bote poftali kakor otrozi, ne pojdete v’ nebefhko kra¬ ljeftvo. Kdorkoli tedej fe bo ponishal, kakor leto dete, ta je vekfhi v’ nebefhkim kraljeftvu. (Matih. 18. v. 3). 10. Gorje vfim, kteri nozhejo s’ majhnimi radi majhni biti;’ sakaj oni ne bodo mogli fkosi niške vrata v’ nebefhko kraljeftvo priti. Gorje tudi bogatim, kteri imajo fvojo tolasho tukaj; sakaj oni bodo sunaj oftali in jokali, kadar ubogi v’ boshje kraljeftvo pojdejo. Vefelite fe ponishni, in ubogi od vefelja po- fkakujte, vafhe je kraljeftvo boshje, zhe le po refnizi shivite. 186 HX. Poglavitni del. Vfe saupanje v’ Boga (taniti, in na njega famiga fe sune (ti. 1. Hlap. Gofpod! kaj je moje saupanje, ktero v’ tem shivljenji imam, in kaj je moje nar vezhi vefelje is vlili rezhi pod nebam ? Nili le ti moj Gofpod in Bog, kteri ufmiljenja bres fhtevila veliko ftorifh ? Kje fe mi je kdaj bres tebe fhe dobro godilo? ali kdaj mi je bilo liudo per tebi? Rajfhi hozhem savolj tebe ubog, kakor bres tebe bogat biti. Rajfhi hozhem s’ tabo na semlji ptuj biti, kakor bres tebe nebefa imeti; kjer fi ti, tam fo nebela, kjer pa tebe ni, tam fe vlak fmerti in pekla boji. Moja dufha tebe vedno shsli, sato sdihuje, klizhe, in v’ molitvah le po tebi hrepeni. Bog! v’ ftifkah sunaj tebe nimam pomozhnika, na tebe famiga fe sanefem, in le molim ediniga odrefhenika. Ti fi moje saupanje, in moj nar sveftejfhi pri- jatel! k’ tebi v’ vlih potrebah perbeshim, in vfelej tolashbo sadobim. 2. Ljudje ifhejo le fvoje dobizhke; ti pa she- lifh le boljfhanje mojiga shivljenja, in mi obernefh vfe k’ zhafti fvojiga imena. Mnoge fkufhnjave in sopernofti mi lizer dafh, pa vfe meni k’ svelizhanju ravnafh, fkufifh fvoje flushabnike na tolikanj vish, de jih febi pri¬ jetne ftorifh. Nizh manj nili vreden zhafti, kadar fe mi hudo godi, kakor te bom hvalil, kadar me bofh s’ fvo- jim vefeljem napolnil. 3. Na tebe tedaj, o Gofpod Bog! fe opera moje upanje, ti fi moje perbeshalifhe, tebi vfe fvoje britkofti in teshave isrozhim, ker vfe, karkoli sunaj tebe vidim, flabo in neftanovitno najdem. Vfl moji prijatli mi ne bodo pomagali, mogozh- 187 ni pomozhniki mi terpljenja ne polajfhali, modri fvetovavzi mi ne bodo mogli dobro fvetovati, uzhe- ne bukve me ne ovefeliti, nobena draga ftvar me ne refhiti, tudi nobeno sakrito niefto me obvarovati ne bo moglo, dokler ti fam ne perftopifh, mi ne pomagafh, me ne poterdifh, ne tolashifh, ne u- zhifh, in ne varujefh. Vfe nainrezh, kar mir in frezho obeta, bres tebe nizh ni, in tudi v’ refnizi nizh frezhe ne donefe. Ti tedaj ti sazhetik in sapopadik vliga dobriga, ti ti vifokoft vliga shivljenja, in globokoft fkrivne modrofti, in v’ tebe, edino pomozh, saupati je tvojih flushabnikov nar vezhi vefelje. Moje ozhi gledajo na-te; na-te fe sanefem, moj Bog, Ozhe ufmiljenja! Shegnaj in pofveti mojo dufho s’ nebefhkim shegnam, de poftane tvoje fveto prebivalifhe, in fedesh tvoje vezhne zhafti; in de v’ tem fvojim tempelnu nizh ne najdefh, kar bi ozhi tvoje boshje fvetofti shalilo. Po velikofti fvoje dobrote, in po obilnofti fvoji- ga ufmiljenja poglej na-me, in uflifhi molitev fvoji- ta ubogiga hlapza, kteri delezh od tebe v’ ptuji esheli v’ fenzi fmerti prebiva. Varuj in ohrani dufho fvojiga hlapzhika v’ toli¬ kanj nevarnoftih tega vlili britkoft polniga shivlje¬ nja; daj s’ njo fvojo gnado, in vishaj jo po poti miru v’ deshelo fvetlobe in vezhne luzhi. Amen. Konz tretjih bukev. Ako bo kdo od tega kruha jedel, bo vekomej shivel; in kruh, kteriga bom je/l dal, je moje me po s a shivljenje (veta. Joan. 6. v. 52. Zlieterte litikve. Od sakramenta fvetiga Refhnjiga Telefa. Jesuf naf ljubesnjivo k’ febi vabi. Befede Kriflufove. Spridite k’ meni vfi, kteri fe trudite, in fte oblo- sheni, in jeft vaf bom poshivil. (Matth. 11. v. 28). Kruh, kteriga bom jeft dal, je moje mefo, sa shivljenje fveta. (Joan. 6. v. 52). v semite in jejte: to je moje telo, ktero bo sa vaf dano: to ftorite v’ moj fpomin. (1. Korint. 11. v. 24). Kdor je moje mefo, in pije mojo kri, ollane v’ meni, in jeft v’ njem. (Joan. 6. v. 57). Befede, ktere fim vam govoril, fo duh in shivljenje. (v. 64). I. Poglavitni del. tj' kakofhno zhaftjo moramo Kriftufa prejeti. Befede uzhenza. Tvoje fo te befede, o Kriftuf, vezhna refniza! de ti ne vfe ob enim zhafu isrezhene, ne vfe v’ enim kraji sapifane. Ker fo tedaj tvoje befede, jih moram vfe hva- leshno fprejeti, in svefto ohraniti. 190 Tvoje fo, fej fi jih ti govoril; pa fo tudi moje, ker fi jih k’ mojimu svelizhanje snano ftoril. Rad jih fprejmem is tvojih uft, de fe mi glo- hokejfhi v’ ferze utifnejo. Tvoje tolikanj ufmiljene, fladke, in ljubesnive befede me vabijo; ali moje laftne pregrehe me ftrafhijo; in take fkrivnofti prejeti, mi ne pulti nezhiita veft. Vabi me fladkoft tvojih befedi, ali obilnoft mojih grehov me teshi. *i. Ti sapovefh, de moram s’ saupanjem k’ tebi perftopiti, ako hozhem s’ tabo del imeti, in de moram kruh neumerjozhnofti vseti, ako shelim vezhno shivljenje in vezimo zhaft prejeti. Pridite k’ meni, pravifh, vfl, kteri fe trudite, in fle oblosheni, in jefl vaf bom poshivil. O fladka in prijasna befeda v’ ufhelih grefh- nika, de ti, moj Gofpod in Bog! vabifh potrebniga in ubogiga k’ vshivanju fvojiga fvetiga Telefa. Ali kdo tim jeli, o Gofpod! de bi fe fmel pre- dersniti k’ tebi perftopiti ? Pole! nebef nebefa te ne obfeshejo; in ti pra¬ vifh: pridite k’ meni vli. 3. Ti nar dobrotljivfhi! kaj bi rad s’ fvojo tako ponishno miloftjo , in s’ tako ljubesnjivim vabljenjem ? Kako bi fmel k’ tebi priti, ker v’ febi dobriga nizh ne vem, kar bi mi ferzhnoft dajalo. Kako te bom peljal v’ fvojo hifho, ker fim tebe fvojiga nar dobrotljivfhiga Boga tolikokrat rasshalil ? Tebe zhafte Angelji, pred tabo trepezhejo Arh- angelji, boje fe te Cvetniki in pravizhni, in ti pra¬ vifh : Pridite vli k’ meni. Ako bi ti, o Gofpod! tega fam ne rekel, kdo bi verjel, de je ref? In ako bi ti ne sapovedal, kdo bi kdaj k’ tebi priti pofkufhal ? 4. Pole! Noe, pravizhni mosh, je fto let bar¬ ko delal, de bi fam in s’ njim nekteri drugi ohra- 191 njeni bili; kako bi fe jeft v’ eni uri mogel per- praviti ^Stvarnika fveta vredno, in s’ zhaftjo prejeti? Mojsef, flushabnik velik in pofeben prijatel tvoj, je is neftrohljiviga lefa fkrinjo savese isdelal, in jo s’ nar zhiftejfhim slatam poslatil, de je table Poftave v’ njo poloshil; in jeft trohijivi zhlovek bi li upal tebe, poftave dajavza in sazhetnika shiv- Jjenja, tako lahko v’ fvoje grehu fiie flushno fer- ze prejeti? §alomon, nar modrejfhi med Israelfkimi kralji, je fedein let imeniten tempel k’ zhafti in hvali tvoji- ga imena sidal• in ofem dni prašnik shegnanja ob¬ hajal, jeser mirnih daritev opravil, po tem fhe le je fkrinjo savese med buzhanjem trobent in pras- nizhnim vefeljem vflga Ijudilva na perpravljeno mefto v’ tempel zhaftitijivo prenefel. In jeft nefrezhni zhlovek, nar vezhi fromak, kako te bom v’ fvojo hifho fprejel, ker komej pol ure v’ tebe samifhljen biti morem? in Bog hotel, de bi le enkrat vfaj to vredno opravil ? 5. O moj Bog! kaj fo li uni persadevali tebi dopafti Jeft pa tako malo ftorim , de fe Bogu po- tosbikako kratek zhaf fe k’ fvetimu obhajilu perpravljam! Malokdaj fe v’ te fkrivnofti prav samiflim, in fhe kadar fe samiflim, fkoraj nikoli bres smot- njav nilim. Pred oblizhjem tvojiga boshjiga velizhaftva pa, kjer fe sadobi svelizhanje, bi ne fmel nobene po- fvetne mifli, in od nobene tirani fkufhnjav imeti, ko fe perpravljam ne Angelja, ampak Gofpoda Angeljev pod ftreho vseti. 6. V’ refnizi filno velik raslozhck je med fkri¬ njo savese s’ vfo njeno fveto opravo, in med tvo¬ jim prefvetim devifhkim Telefam s’ njegovimi ne- isrezhenimi gnadami; filno velik je raslozhek med daritvami ftare poftave, ki fo bile le podobe pri¬ hodnjih fkrivnoft, in pravo daritvo tvojiga Telefa, 193 v’ kteri fo vfe daritve ftariga teftamenta dopol¬ njene bile. 7. Sakaj tedaj fe moje ferze pred tabo od ognja tvoje boshje ljubesni bolj ne vname? Sakaj fe s’ vezhimi in lepfhimi perpravami ne perblishujem k’ vshivanju tvojih fvetih fkrivnoft, ker fo uni ftari fveti Patrijarhi in Preroki, tudi kralji in poglavarji s’ vfim fvojim ljudftvam v’ boshji flushbi toliko sgiedov prave ponishnolli in fvetiga ftrahu nam sapuftili. 8. David, vef bogabojezh kralj, je is vfe mozhi od vefelja in hvaleshnofti pofkakoval pred fkrinjo boshjo v’ premifhljevanji dobrot nekdaj Ozhakam dodeljenih; je mnogo musikno orodje na¬ pravil, pefmi Pfalme sloshil, in jih dal v’ vefelji prepevati, tudi fam je po noterdajanji fvetiga Duha na harpe zhaft boshjo pel; on je tudi Israelfko ljudftvo uzhil, is zeliga ferza Boga hvaliti, in s’ enim glafam vfaki dan zhaftiti, in njegovo zhaft osnanovati. Ker fo verni ftariga teftamenta v’ flushbi boshji pred fkrinjo savese toliko fvetiga ftrahu in sa- upanja imeli in sa prejete darove tako hvaleshni bili, koliko veliko bolj bi mogel jeft, in vfe ker- fhanfko ljudftvo vfe to ftoriti vprizho fvetiga Sa- kramenta, in v’ vshivanji prefvetiga Kriftufoviga Telefa! 9. Eni radi tekajo od eniga kraja do drugiga, obifkujejo fvetinje fvetnikov, in fe zhudijo nad tem, kar fe jim od shivljenja fvetnikov osnanuje; ogledujejo lepe in drage sidanja njih zerkva w in kufhujejo fvete kolti, ktere fo s’ slatam in s’ shido ovite. Ti pa, moj Gofpod in Bog! ft tukaj per meni prizhujozh na Altarji, kteri ti Cvetnik vfih Cvet¬ nikov, Ctvarnik ljudi, in Gofpod Angeljev. Une rezhi ljudje ifhejo is radovednofti in s’ sheljami viditi, kar fhe vidili nifo, in fe sato malo poboljfliajo; slafti, kadar s’ mlazhnim ferzam in bres prave notrajne grevinge po fvetu hodijo. 193 Tukaj pa v’ Sakramentu Altarja fi ti Bog in zhlovek Jesuf Kriftuf prizhijozh; kdorkoli tebe tu¬ kaj vredno in s’ ferzhno ljubesnijo vshiva, vfelej obiln fad vezhniga shivljenja sadobi. §emkaj naf ne peljajo nepremifhljene shelje radovednofti ali kratkiga zhafa, temuzh shiva vera, ponishno upanje, in ferzhna ljubesen. 10. O Bog, nevidni Stvarnik fveta! kako pre- zhudno s’ nami ravnafh; kako ljubesnjivo in do¬ brotljivo s’ tvojimi isvoljenimi obrazhafh, ker jim famiga febe v’ fvetim Sakramentu vshivati dafh! Sakaj to tvoje ufmiljenje prefeshe vef um, vlezhe na-fe bogabojezhih ferza, in jih vnema s’ boshjo ljubesnijo. Sato tvoji verni in svefti prijatli, kteri le shive, de boljfhajo in pofvezhujejo fvoje shivljenje v’ tem nar fvetejfhim Sakramentu pogofto novo mozh k’ dobrimu, in vezhi ljubesen do zhednofti ifhejo in sadobe. 11. O prezhudna in fkrivna gnada fvetiga Sakramenta! ktero pa le verni flushabniki Kriftu- fovi zhutijo, neverniki in grefhniki jo fhe sadobiti ne morejo. Ta fveti Sakrament poterdi duha v’ mdzhi, ter poverne dufhi sgubljeno gnado, in vfo lepoto, ktera je bila s’ greham ognjufhena. Ta gnada je vzhafu tako velika, de zhlovek is obilniga notranjiga vefelja v’ Bogu ne le na dufhi, ampak tudi na revnim telefu novo in vezhi mozh v’ febi zhuti. 12. Ali nafhe mlazhne in safpane ferza ne morejo sadofti obshalovane in objokane biti, de s’ bolj gorezhimi sheljami ne hrepenimo k’ vshivanju Kriftufa, kteri je edino upanje in safhishenje vfih, kteri shele svelizhani biti. On je namrezh nafhe pofvezhenje in odrefhe- nje, on je vefelje popotnikov in vezimo svelizhanje (•Svetnikov. Tedaj ref je velikiga obshalovanja s’ vezhim fhtevilam ljudi tako malo vredno, de fpofhtujemo 194 te fvete S^krivnofti, ktere fo vefelje nebef in ohra¬ njanje zeliga fveta. Kaj je drugiga, kakor flepota in terdovratnoft zhlovefhkih ferz, de neisrezheniga dani Sakramen- ta fvetiga refhnjiga Telefa bolj ne pofvezhujejo, in ga sato, ker ga vlaki dan molimo, in per fveti mafhi obhajamo, fhe zlo posabijo 13. Sakaj, ko bi Jesuf v’ fvetim refhnjim Te- lefu le v’ enim kraji na semlji prebival, in bi le en farni mafhnik na želim fvetu oblalt imel kruh in vino v' shivo Telo in v’ shivo Kri §ina boshjiga fpremeniti, bi vidil, kako bi ljudje s’ vefelimi she- Ijami v’ tifti kraj od vfih Itrani vkup hiteli, in s’ boshjim mafhnikam te boshje fkrivnolti obhajali! Sdaj pa je veliko mafhnikov boshjih, in Kri- ftuf fe po vlih krajih daruje, de bi le tudi gnada in ljubesen boshja proti zhloveku tolikanj obilnifhi pokasala, kolikor dalej po fhirjavi semlje fe da Sakrament fvetiga refhnjiga Telefa vernim vshivati. Dobrotljivi Jesuf, vezhni paltir! sahvalim te, de naf uboge popotnike s’ fvojim prefladkim Te- lefam in s’ fvojo drago kervjo shivifh, in k’ vshi- vanju teh fvetih fkrivnoft fam miloftljivo vabifh, rekozh: Pridite k’ meni vli, kteri fe trudite, in fte oblosheni, in jeli vaf bom poshivil. II. Poglavitni del. Velika ljubesen in veliko ufmiljenje Boga v' fvetim refhnjim Telefu. Befede uzlienza. 1. Vef poln saupanja v’ velikoft tvoje ljubesni in tvojiga ufmiljenja, o Gofpod! perftopim bolan k’ tebi fvojimu sdravniku in svelizharju; lazhen in shejin k’ fiudenzu shivljenja; reven k’ nebefhkimu 195 kralju; hlapez k’ Gofpodu; ftvar k’ ftvarniku; sha- loften k’ fvojimu miloftijivimu tolashniku. In od kod fe mi to sgodi, de ti k’ meni pri- defh? pa tudi kaj fini jeft, de mi famiga febe dafh? Kako fe fme grefhnik pred tabo perkasati? in kako fe ponishafh k’ grefhniku priti? Ti posnafh fvojiga hlapza, in vefh, de nizh dobriga v’ febi nima, de tedaj tudi tvojiga ob- ifkanja vreden ni. §am fposnam fvojo nevrednoft, pa tudi vidim tvojo dobroto, zhaftim tvoje ufmiljenje, in te hva¬ lim savolj tvoje velike ljubesni. Sakaj ne savolj mojiga saflushenja, ampak sa¬ volj fvojiga fvetiga imena ti to delani, de bi jeft bolj fposnal tvojo miloft, bolj fi k’ ferzu vsel tvojo ljubesen, in od tebe fe uzhil prave ponishnofti. Ker tedaj tebi tako dopade, in hozhefh tako imeti, shelim tudi jeft po tvojim poduzhenji ponish- no shiveti; pomagaj mi, de me hudobna prevsetnoft ne bo od naprejvsetja odvernila. 2. Jesuf ljubesnjivi, v’ dobrotah nesmankljivi! kako te bom fpodobno zhaltil, in vredno vedno hva¬ lil, de pravizo imam tvoje fveto refhnje Telo pre¬ jeti, v’ kterim fkasujefh gnade in milofti, kterih noben zhlovek isrezhi ne more. Kaj hozhem mifiiti, ki fe perblishujem k’ miši fvojiga Gofpoda, kteriga po vrednofti zhaftiti ne morem, shelim pa ga s’ verno ponishnoftjo v’ lju¬ besni prejeti? Kaj hozhem boljiga in tebi prijetnifhiga mifiiti, kakor de fe is zeliga ferza pred tabo ponisham, in tvoje neismerjeno ufmiljenje v’ duhu povikfhujem? Hvalim te, moj Bog! in te hozhem na veko¬ maj povikfhevati. Posabim fam febe, in v’ globozhini fvoje nev- rednofti fe podvershem vef tebi. 3. Pole! ti fi pofvezhevavz Sjvetnikov, jeft pa tim gnjufoba grefhnikov. Ti fe ponishafh do mene, jeft pa nitim vreden pogledati proti tebi. 13 # 196 Ti pridefh k’ meni in hozhefh s’ mano oftati; ti me vabifh k’ fvoji fveti vezherji, mi ponujafh nebefhko jedilo in kruh Angeljev, to je: famiga tebe, shivi kruh, kteri je s’ nebel’ doli prifhel, in fvetu shivljenje da. 4. Tako fi ti vlim, ktere ljubifh, pokasal fvojo dobroto; pa jih tudi uzhil, koliko hvale in zhalli fo tebi sa vfe to dolshni! V’ tem fvetim Sakramentu vidim in molim tudi fvete fklepe tvoje milokljive previdnolti; ker li mi v’ nebelih perpravljeno jedilo, ktero vfe rasvefe- Ijenje, in nar flajflii duh v’ febi ima, to je, famiga febe vshiti dal! O kako zhuda polne fo tvoje dela, o Gofpod! kako mogozhna je tvoja oblati! kako neisrezhena je tvoja refniza! Sakaj ti li rekel, in vfe rezhi fo bile ftorjene, in le to fe je sgodilo, kar li ti sapovedal. 5. Zhudna in vender vere vredna rezh, ktera vfo zhlovefhko rasumnok prefeshe, je, de ti Go¬ fpod moj Bog, pravi Bog in zhlovek, pod majhno podobo kruha in vina li vel’ prizhijozh, de fe dafh savshiti, pa ne povshiti. Ti Gofpod vfih kvari, kteri nobene rezhi ne potrebujefh, in fi hotel v’ tem fvetim Sakramentu med nami prebivati, ohrani moje ferze in moje telo pred vlim madeshem, de bom vreden s’ vefelim saupanjem, in s’ zhiko vekjo vezhkrat obhajati, in k’ fvojimu vezhnimu svelizhanju vshivati te fvete fkrivnoki, ktere fi fofebno k’ zhalli fvojiga imena, in k’ vednimu fpominu fvoje Jjubesni' pokavil in sapukil. 6. Moja dufha! bodi velela, in hvali Boga sa ta imenitni dar, in sa to pofebno veliko ufmiljenje, ktero ti je Jesuf v’ dolini fols sapukil. Sakaj kolikorkrat te fvete fkrivnoki obhajafh, in Telo Krikufovo vshivafh, tolikokrat opravljafh delo fvojiga odrefhenja, in vfiga saflushenja Kri- kufoviga deleshen pokanefh. Sakaj ljubesen Krikufova ne bo nikdar po- 197 manjfhana, in obilnoft njegoviga odrefhenja ne bo nikoli potekla. S’ novim ferzam tedaj, in s’ ponovljenim du¬ ham fe vfaki zhaf k’ miši Gofpoda perpravljaj, in veliko fkrivnolt svelizhanja po vlih naukih vere premifli. Kadar fveto mafho berefh, ali flifhifh, ti morajo te fkrivnofti tako imenitne, nove, in velele biti, kakor bi Kriftuf (ravno takrat v’ devifhko Telo doli prifhel, zhlovek poflal, ali na krishi vi- fel, ter svelizhanje ljudi terpel in umeri. SIS. Poglavitni ne zhlovefhke mozhi; od tebe je poftavljena, ne od ljudi snajdena. Ta fkrivnoft prefeshe modroft in um Angeljev; fhe manj jo samore umerjozhi zhlovek faro smeriti in sapopafti. Kaj hozhem tedaj jeli nevredni grefhnik, jeft prah in pepel od te tako fvete in vifoke fkrivnofti tuhtati in sapopafti ? 2. O Gofpod! s’ priproftim in pravim ferzarn, s’ shivo in terdno vero, in na tvojo befedo pridem sdaj k’ tebi v’ saupanji in v’ ponishnim trepetu, in refnizhno verujem, de ti ti tukaj v’ fvetim Sa- kramentu kakor Bog in zhlovek prizhijozh. Tvoji fveti volji dopade, de te moram tudi jeft prejeti, in v’ Ijubesni s’ tabo fklenjen biti. Sato profim tvojo dobroljivo miloft, in shelim to pofebno gnado sadobiti, de bi fe megel vef v’ tebi ftajati, in v’ tvoji Ijubesni tako rasgubiti, de bi mi sa naprej nobeno posemljifko vefelje vezh na mifel ne prifhlo. Sakaj ta Sakrament, vef nebefhki in zhaftiti, je svelizhanje dufhe in telefa, ter pomozh sa vfe duhovne bolesni tukaj fe rane mojih grebov sdravi- jo, hude navade fe ftrahujejo, fkufhnjave fo pre¬ magane ali manjfhane, dodeljena je veihi gnada, sazheto delo fe ferzhnejfhi naprej ravna, vera po- ftane bolj terdna, upanje bolj ftanovitio, in she gorezha ljubesen fe rasfhiri. 3. Ti moj Bog, varhmojiga shivljenja, osdrav- nik zhlovefhke flabofti, in darova vez viga notraj- niga vefelja, fi she veliko dobriga ftoril v’ fvetim Sakramentu fvojim prijatlam, in fhe fttrifh vfim, kteri te vredno vshivajo. Ti namrezh jih tolashifh v’ mnogih fkufhnja- vah, v’ laftnih flabollih jih podperafh s’ brambo fvoje pomozhi, in jih s’ novo gnado id snotraj taka obvefelifh in rasfvetifh, de, kakir fo bili pred fvetim obhajilam bojezhi in mlazhn, po fve¬ tim obhajilu, ker fo s’ nebefhko jedjo n pijazho 201 pokrepzhani, kakor prerojeni k’ vfimu dobrimu novo mozh v’ febi zhutijo. Ti pa fvoje isvoljene na ti poti k’ ftudenzu fvojih gnad peljefh, sato, de bi lami v’ refnizi fposnali, in le prav previshali, koliko flaboft farni v’ febi imajo, in kakofhne dobrote in gnade od tebe sadobivajo. Sakaj farni od febe bres tvoje pomozhi fo mersli, terdi, in pofvetni; tvoja gnada pa jih flori gorezhe, urne, in bogabojezhe. §ej ref, kdo je k’ ftudenzu fladkofti kdaj po- nishno perftopil, in ni od ondod vfaj nekoliko gna¬ de fabo pernefel? Ali kdo je fhe sraven velikiga ognja kdaj ftal, de bi fe vfaj nekoliko* ne bil ogrel ? Ti ti shivi ftudenz , kteri je vfelej poln, in prav poln, velik in gorezh ogenj, kteri vfelej gori in nikdar ne ugafne. 4. Sato, ako mi ni dopufheno is polniga ftu- denza sajemati, in fe do titiga napiti, vender ho- zhem fvoje ufta per eni luknji nebefhkih shlebov odperte dershati, de vfaj eno kapljizo k’ ogafhenju fvoje sheje sadobim , in do konza ne vfahnem. In ako ravno ne morem vef nebefhki, in tako ognjen biti, kakor fo Kerubimi, in Serafini, fe pa hozhem tako dolgo truditi, in fvoje ferze perprav- Ijati, de vfaj eno majhno ifkro od boshjiga ognja is ponishniga vshivanja tega oshivljajozhiga Sa- kramenta sadobim. Karkoli pa meni permanjka, ti o dobrotljivi Jesuf, moj prefveti svelizhar' dobrotljivo in gnad- Ijivo sa - me saloshi, kteri ti fe ponishal vfe k’ febi klizati, rekozh: Pridite k’ meni vli, kteri fe trudite in fte oblosheni, in jeft vaf bom poshivil. 5. Jeft tizer delam v’ potu fvojiga obrasa, ferzhne britkofti terpim, pod teshko butaro grehov jezhim, file fkufhnjav fe bojim, v’ vojfkovanji so- per hudo nagnjenje in saftarane navade, ktere me motijo in saterajo, ga nimam, de bi me refhil, ne de bi mi pomagal, sunaj tebe, o Gofpod Bog, moj 202 svelizhar! tebi isrozhim famiga febe, in vfe, kar imam, varuj me, in pelji me v’ vezimo shivljenje. Prejmi me v’ zhaft in hvalo fvojiga imena, ker ti mi fvoje fveto Telo in fvojo fveto kri v’ jed in pitje perpravil. Daj mi, Gofpod Bog, moj svelizhar! de po vfakim savshivanji tvojih fvetih fkrivnoft tudi v’ pravizi in fvetofti bolj popolnama podanem. V. Poglavitni del. Od vifoke vredno [ti Zakramenta [vetiga re[h- njigatelefa, in [vetiga majhnikoviga [lanu. Befede Ijubiga. 1. Ako bi imel zhiftoft Angeljev, in fvetoft fvetiga Janesa Kerftnika, vender bi ne bil vreden fvetiga Sakramenta prejeti, ali v’ roke vseti. Tega namrezh nifo ljudje saflushili, de zhlo- vek ta Sakrament pofvezhuje, k’ zhafti teh fvetih fkrivnoft duhovno flushbo opravlja, in kruh An¬ geljev je. Velika je fkrivnoft, in vifoka zhaft mafhnikov, kterim je dano, kar Angeljem ni dodeljeno. Sakaj farni mafhniki, kteri fo po poftavi zerk- ve shegnani, imajo oblaft daritev fvete Mafhe o- pravljati, in Telo Kriftufovo pofvezhevati. iVlafhnik je fizer flushabnik boshji, kteri fe boshjih befedi poflushi po boshji sapovedi in po¬ ftavi; Bog pa je pervi sazhetnik, kteri tukaj vfe na eno nevidno visho flori; njemu je vfe pokorno, kakor hozhe; vfe fe sgodi, kakor sapove. 2. Satorej morafh bolj vfigamogozhnimu Bogu v’ tem zhes vfe zhaftitim Sakramentu verjeti, ka¬ kor fvojim laftnim pozhutkam, ali drugimu vidnimu snamnju. 203 In sato perpravi fe vfelej s’ fvetim ftraham in s’ ponishnim fpofhtovanjem k’ temu fvetimu delu. Pomifli tedaj in glej, kakofhna flushba ti je bila s’ pokladanjem Sjhkofovih rok isrozhena. Pole! ti ti Mafhnik poftal; sato li shegnan, de mafhujefh; glej tedaj, de svetlo in s’ vfo fve- toftjo ob tvojim zhafu Bogu dar fvete Mafhe opra¬ viti), in fam tebe bres madesha ohranifh. §vojih dolshnofl niti polajfhal, ampak ti fe le fhe bolj savesal ojftro shiveti, in vedno le po vezhi popolnamofti in fvetofti hrepeneti. Mafhnik mora s’ vfimi zhednoftmi fvetiti, de je tudi drugim sgled bogabojezhiga shivljenja. Njegovo shivljenje mora biti, kakor shivljenje Angeljev v’ nebelih, ali pravizhnih ljudi na semlji, ne pa po fhegah in navadah fveta. 3. Mafhnik v’ shegnanim oblazhilu je naraeft Kriltufa, de Boga sa-fe in sa vfe ljudi ponishno in pohlevno moli in proti. On ima pred fabo in sa fabo snamnje fvetiga krisha, de ima namrezh vedno premifhljevati terp- Ijenje Kriftufovo. Pred fabo noti krish na mafhnim plajfhi, de bi fkerbno na Krillufove tlopinje gledal, in svetlo sa njim hodil. Tudi ima snamnje krisha sa fabo, de bi vfe krishe in nadloge, ktere od drugih terpi, voljno prenefel. Pred fabo noti krish, de bi fvoje Jatine pre¬ grehe obshaloval; in sa fabo, de bi ufmiljen bil proti drugim, in savolj njih grehov vedno shaloft v’ ferzu imel, in de bi vedil, de je frednik med Bogam in grefhniki, on ne fme prenehati moliti in darovati, dokler gnade in ufmiljenja od Boga ne fprofi. Kadar mafhnik fveto mafho daruje, zhatti Boga, vefeli Angelje, vekfha fveto katolfhko Zerkev, pomaga shivim, sadobi mertvim pokoj, in fam febe vfiga boshjiga ufmiljenja deleshniga itori. 204 VI. Poglavitni del. Kaj je pred fvetim, Obhajilam /loviti. Befede uzhenza. 1. Kadar premifhljujem tvojo vifokoft, o Go- fpod! infvojo nevrednoft, vef trepezhem, in smam- Ijen ne vem, kaj bi ftoril. Ako k’ bosliji miši ne perftopim, besbim pred shivljenjem; ako pa nevredno k' nji grem, per tebi v’ sam ero padem. Kaj mi je tedaj ftoriti, moj Bog, moj pomozh- nik, in fvetovavz v’ potrebah? 2. Ti me tizhi pravo pot; ti mi ob kratkim povej, kako fe moram k’ fvetimu Obhajilu vredno perpraviti. Sakaj dobro mi je vediti, kakofhna ponishnoft in ljubesen, kakofhen fveti ftrah in kakofhno sa- upanje moram v’ tvojim ferzu imeti, de mi bo vshivanje tvojiga fvetiga Teleta k’ svelizhanju, in de ti ta veliki in nebefhki dar fvete Mafhe vredno opravim. Vil. Poglavitni tlel. Od isprafhevanja, ve/li in naprejvsetja fe poboljfhati. Befede ljubiga. 1. Med drugimi perpravami ferza mora boshji mafhnik poln ponishnofti in fvetiga ftrahu s’ shivo vero in gorezhimi sheljami Boga zhaftiti k’ obha¬ janju in vshivanju fkrivnoft fvetiga refhnjiga Te- lefa perftopiti. Preglej per luzhi vere fvojo velt, ter jo ozhifti in rasfvetli', kar ti je mogozhe, s’ perferziino gre- 205 vingo in ponishno fpovedjo, tako, de ne bofh nizh teshkiga na febi imel ali vedil, kar bi te grislo, ali od boshjiga altarja sadershevalo. Zhertiti morafh vfe grehe, fhe bolj pa morafh shalovati in sdihovati savolj vfakdanjih sanikernoft. Kolikor ti zhaf perpufti, potoshi tudi Bogu na tihim v’ ferzu vfe tebi od greha na dufhi ftorje- ne rane. 2. Sdihuj in shaluj, de fi fhe tako mefen in pofveten; de niti hudimu nagnjenju odmeri; de fi fhe poln posheljenja do greha; tako nefkerben v’ sunajnih pozhutkih, in tolikokrat v’ mnoge prasne mifli sapleten; tako nagnjen k’ sunajnim, in tako toshljiv k’ snotrajnim rezhem; tako hiter k’ fmehu in famopafhnofti; tako terd k’ joku in shalovanju. Sdihuj in shaluj, de fi tako perpraven k’ lah¬ kimi! in prijetnimi!, in tako pozhafen k’ ojftrofti in delam pokore : tako sheljin nove rezhi flifhati in lepe viditi; tako neperpraven ponishnih in saver- shenih rezhi fe poprijeli; lakomen veliko imeti, in fkop vunkaj dajati; tako sheljin kaj obdershati; tako malo isuzhen v’ molzhanji; tako famopafhin v’ sadershanji; tako nadleshen, in fiten v’ djanji. Shaluj in sdihuj, de fi tako poshrefhen v’ jedi;, tako gluh k’ poflufhanju boshje befede; tako ro- zhen k’ pozhivanju, kakor kefan k’ delu; tako zhujezh k’ norzhijam in prašnim pogovoram; tako safpan k’ fvetimu zliuvanju; tako nagel molitve konzhati, in tako rastrefen v’premifhljevanji rezhi, ktere k’ pravimu konzu peljejo; tako sanikern per sapovedanih molitvah; tako fuhoten per fvetim Ob¬ hajilu; tako hitro sgubljen v’ miflih; tako malo¬ kdaj fam fabo v' ferzu popolnama sbran. Sdihuj in shaluj, de fi tako nagel k’ jesi; tako uren blishnjimu kaj shaliga ftoriti, in tako voljan druge foditi; tako ojller druge fvariti; tako vefel v’ frezhi; tako flab v’ sopernollih; tako poln ob¬ ljub in dobriga naprejvsetja, in tako posabljiv dobro ftoriti, ali pa naprejvsetje fpolniti. 3. Kadar fi lete in vfe druge samere v’ brit- 306 kofti fvoje dufhe fposnal, in tako objokal, de ti nobena 'tvojih flaboft ne dopade, flori refnizhno naprejvsetje vfe sapuftiti, in od dne do dne bolj— fhi biti. Tedaj fe meni popolnama isrdzhi, fvojo voljo moji volji podversi, in k’ shgani daritvi na altarji fvojiga ferza meni fam febe sa vfelej daruj; to je, de flushifh meni famimu is vfe mozhi dufhe in te- lefa, de bofh vreden darovati Bogu dar fvete Mafhe, in prejeti Sakrament mojiga Telefa k’ fvojimu sve- lizhanju. 4. Sakaj boljfhiga nizh dati ne morefh, tudi dolga fvojih grehov na nobeno drugo visho loshej plazhal ne bofh, kakor, de per fveti Mafhi in v’ fvetim Obhajilu s’ Kriftufovim Telefam fam febe do zhiftiga Bogu darujefh. Kader zhlovek vfe dopolni, kar mu je mogo- zhe, in fe v’ refnizi fpokori, kolikorkrat bo prifhel sa odpufhanje in gnado profiti, mu bo vfe odpu- fheno! Bog namrezh govori: Kakor refnizhno shi— vim, nozhem fmerti hudobniga, temuzh de fe hu¬ dobni od fvojiga djanja fpreoberne in shivi; nobene njegovih hudobij fe ne bom vezli fpomnil. Ezeh. 33. v. 11. 18. v. 22. VIII. Poglavitni del. Kri/luf je na fvetim krishi fam febe dal ; daruj tudi ti fam febe. Befede Ijubiga. 1. Kakor fim jeft s’ raspetimi rokami, in s’ rastegnjenim Telefam na krishi sa tvoje grehe ne- befhkimu Ozhetu fam febe radovoljno daroval, tako, de v’ meni nizh ni oftalo, kar bi ne bilo k’ daritvi fprave s’ Bogam tje dano, tako morafh tudi ti vfaki dan per fveti Mafhi fam febe, vfe fvoje mozhi in 207 shelje is zeliga ferza voljno meni v’ zhift in fvet dar dati. Sej nizh drugiga od tebe imeti nozhem, kakor de fe mi popolnama isrozhifh, Ne vsamera, karkoli bi mi drugiga dati hotel; fej ne ifhem tvojih darov, ampak tebe. 2. Kakor bi tebi ne bilo sadofti, ako bi vfe drugo imel, pa mene ne; tako tudi meni ne bo do- padlo, ako mi vfe drugo dafh, pa mi famiga febe ne daruj efh. Daruj mi famiga febe; in daj fe vfiga Bogu, in tvoj dar bo dopadljiv. Pole, jeft tim fe vfiga dal Ozhetu sa-te, dal lim tudi zelo fvoje Telo in vfo fvojo Kri sa jed in pitje, de bi bil jeft vef tvoj, ti pa vef moj. Dokler pa fe bofh ti od mene prozh dershal, in ne bofh radovoljno delal vfiga po moji volji, tvoj dar ni popolnama, in med nama ne bo prave ljubesni. Tedaj, preden kaj drugiga ftorifh, isrdzhi nar prej fvoje ferze v’ boshje roke, fizer me ne bofh mogel zhaftiti, in ne bofh mogel gnade sadobiti. Torej ni majhno fhtevilo tiftih, kteri od sno- traj rasfvetljeni nifo, in me zhaftiti ne morejo, sato ker farni febe popolnama satajiti ne snajo. Refnizhna oftane moja befeda: kdor fe vfimu ne odpove, ne more biti moj uzhenz. Hozhefh tedaj ti moj uzhenz biti, daruj fe mi famiga febe s’ vfimi sheljami ferza. IX. Poglavitni del. De moramo farni febe, in vfe, kar imamo, Bogu darovati, in sa vfe druge moliti. Befede uzhenza. 1. Gofpod! vfe je tvoje, kar je na nebu in na semlji. Is zeliga ferza shelim, fe tebi kakor radovo- Ijin dar darovati, in vfelej tvoj biti. 208 Ker drugiga ne shelim, kakor tebi Gofpod! dopafti, fe ti danf isrozhim sa vezhniga hlapza, v’ tvojo flushbo in v’ dar tvoje vezhne zhafti. ^prejmi me s’ to daritvijo fvojiga preshlahtni- ga Telefa, ktero ti danf darujem vprizho Angeljev, kteri nevidno tukaj tebi ftreshejo, de bo meni in vlimu tvojima ljudftu v’ svelizhanje. 2. O Gofpod! na altar tvoje fprave poloshim vfe tvoje grehe in hudobije, ktere tim pred tabo in tvojimi Angelji dopernefel, od dne, kadar tim pervizh grefhil, noter do sdanje ure, sasbgi vfe vkup, in poshgi jih s’ognjem fvoje ljubesni; sbri- fhi vfe madeshe mojih grehov; ozhilii mojo veft od vfe hudobije, in dodeli mi fpet fvojo gnado ; odpufti mi popolnama vfe, in vsemi me med fvoje otroke, nad kerimi fvoje dopadajenje imafh. 3. Kaj morem sa fvoje grehe drugiga ftoriti, kakor de jih ponishno fposnam, milo objokam, in tebe bres prenehanja sa odpufhanje prolim ? Uflifhi me, te protim, bodi mi gnadijiv in miloftljiv, ker tukaj pred tabo, o moj Bog! klezhim. Vti moji grehi fo mi grosno soperni; nikdar vezh nozhem grefhiti; ferze me boli savolj ftor- jenih grehov , in jih bom vfe fvoje shive dni v’ britkolti dufhe premifhljeval, ter jih hozhem po¬ koriti, in, kar mi bo mogozhe, tebi sadofti ftoriti. Odpufti mi, o Gofpod! odpufti mi vfe moje grehe , sa fvojiga fvetiga imena voljo; ohrani mojo dufho, ktero ti s’ fvojo drago kervjo odrefhil. Pole! tvoji milofli fe isrozhim, in fe poloshim v’ tvoje fvete roke. §tori s’ mano po fvoji dobroti, ne po moji ne- pridnofti in hudobii. 4. Darujem ti tudi vfe fvoje dobre dela, ako ravno fo grosno majhne, in pomankljive; ti jih popravi in pofveti; imej jih sa ljubo, in fprejmi jih s dopadajenjem, vishaj me smiraj k' boljfhimu, de k’ frezhnimu in zhaftitljivimu konzu perpeljefh mene leniga in nepridniga ubogiga zhloveka. 209 5. Tudi ti darujem vfe fvete shelje poboshnih dufh, vfe potrebe ftarfhev, prijatlov, bratov, fe- fter, in vfih fvojih ljubih, in vlih tiftih, kteri fo meni ali drugim savolj tebe kaj dobriga ftorili, in kteri fo febe in fvoje brate moji molitvi, in moji¬ ma fpominu per fveti Mafhi perporozhili, in me jih Bogu perporozhiti profili; ako fo fhe per shiv- Ijenji, ali fo she is tega fveta lozhili; de vfi po- mozh tvoje ^gnade, tolashbo tvojiga obvefeljenja, tvoje varltvo v’ nevarnoftih, in odrefhenje od fhtra- fing obzhutijo, in de od vtiga hudiga refheni, tebi v’ vefelji zhaft in hvalo prepevajo. 6. Prolim tudi ponishno, de moje molitve in dar fprave miloftljivo prejmefh, pofebno sa tifte, kteri fo me kdaj shalili, ali sanizhevali in oprav¬ ljali, ali fo mi kaj drugiga hudiga in neprijetniga ftorili. Profim tudi sa vfe tifte, ktere fim kdaj shalil, sapeljeval, nadlegoval, ali s’ befedo, s’ djanjem, is hudobije, ali is neumnofti pohujfhal, de nam vfe nafhe grehe, in kar fmo eden drugimu hudiga ftorili, odpuftifh. O Gofpod! vsemi od naf vfe krivo domifhlje- vanje soper nafhiga blishnjiga; vfo nevoljo, ferd, in prepiranje, in vfe, kar samore bratovfko Ijube- sen rasdreti in manjfhati. Ufmili fe, o Gofpod! zhes vfe, kteri v’ tvojo miloft klizhejo; daj nam, o Gofpod! vfe potrebne gnade; in dodeli nam tako shiveti, de bomo vredni tvoje ufmiljenje vshivati, in vezimo shivljenje do- fezhi. Amen. X. Poglavitni del. Sveto Obhajilo fe ne fme lahko opufliti. Befede ljubiga. 1. Perpravi fe pogofto k’ ftudenzu gnade in milofti boshje, pij pogofto od shive vode, is ktere 14 210 boshja dobrota in vfa fvetoft isvira; de bofli sa- mogel od saftaranih navad in grehov bolj osdrav- Ijen biti, ter vfe fkufhnjave in goljfije hudizha bolj fposnavati, in ferzhnejfhi premagovati. Ta fovrashnik dobro ve, de nar lepfhi fad in nar mozhnejfhi gnada fe v’ fvetiin Obhajilu sadobi, sato ifhe na vfe vishe in per vfaki perloshnofti verne in bogabojezhe, kolikor premore, od boshje mise odvrazhati in nasaj dershati. 2. Nekteri namrezh ravno takrat, kadar fe k’ fvetimu Obhajilu perpravljajo, hujfhi fkufhnjave od fatana terpe. Sakaj hudobni duh, (kakor je v’ Jobovih bu¬ kvah pifano,) lam pride med otroke boshje, jih s’ fvojo navadno hudobijo omotiti, ali jih prevezh bo- jezhe in smamljene ftoriti, njih fvete shelje manj- fhati, ali jim pravo vero odvseti; de bi fveto Ob¬ hajilo opuftili, ali pa s’ nilazhnim ferzam tje per- ftopili. Naj bodo njegove hinavfke svijazhe in goljufije tudi fhe tako oltudne in ftrafhne, versi mu vfe v’ njegovo glavo nasaj, in fe ti zlo nizh bati ni treba. To pofhatt morafh safmehovati in odgnati, ne pa savolj smotnjav, ktere v’ tebi obuditi hozhe, fvetiga Obhajila opuftiti. 3. Ene od fvetiga Obhajila doftikrat sadershuje tudi prevelika fkerb, de morebiti fhe sadofti per- pravljeni nifo, ali de imajo fhe v’ fpovedi kaj po¬ praviti. V’ takih okolifhinah ftori po fvetvanji modrih in bogabojezhih, fpravi li is ferza, britke mifli, ktere ti saftonj teshko veli delajo, boshjo gnado od tebe nasaj dershe, in tvoje fvete perprave poderajo. Savolj majhne britkofti in teshave ne imefh fvetiga obhajila opuftiti, temuzh pojdi, kakor hitro morefh, fe fpovedati, in radovoljno od drugih tebi ftorjeno rasshaljenje odpufti. Ako pa li koga rasshalil, pohlevno sa samero in odpufhanje proti, in Bog bo tudi tebi rad tvoje grehe odpuftil. 311 4. Kaj pomaga fpoved dalej odlafhati, ali fveto Obhajilo dolgo odkladati ? Ozhifti fe bres odlafhanja, versi naglo Hrup is febe, hiti prejeti sdravilo, in fe bofh bolje po- zhutil, kakor, zhe bi bil dalej odlafhal. Ako savolj sdanje notranje teshe danf k’ fve- timu Obhajilu ne grefh, samore jutri fhe kaj huj- fhiga sraven priti, tako fe bofh mogel fhe dalej od boshje mise sdershati, in bofh tudi zhedalej manj perpravljen. 'Tedaj, kakor hitro ti je mogozhe, rasjafni teshko veft, in premagaj lenobo ferza; nizh ne po¬ maga v’ takih teshavah dolgo shiveti, tako pre- ftrafheno ferze dolgo imeti, in savolj majhnih vfakdanjih flaboft od fvetih fkrivnoft boshjih fe lozhiti. Dolgo odlafhanje fvetiga Obhajila je zhloveku zlo tolikanj fhkodljivo, de pozhafu vfe vefelje k’ fvetim fkrivnoftim sgubi. Ali komu hozhem toshiti! eni med Kriftjani fo tako mlazhni, in tako rastrefeni, de fpoved in Ob¬ hajilo le salo odlafhajo, de bi ne bili permorani fe bolj varvati, in premagovati. 5. Oh! kako mlazhno ljubesen in majhno fkerb sa boshjo zhaft imajo taki, ker fveto Obhajilo tako lahko opufte. Kako frezhen pa in Bogu prijeten je ta, kteri tako shivi, in fvojo veft tako zhifto ohrani, de je perpravljen, in is ferza sheli vfaki dan leta fveti Sakrament prejeti, ako bi mu perpufheno bilo, in bi leto tako ftoriti samogel, de bi ga ljudje sa kaj vezli ne imeli. Kdor fe is ponishnofti ali drugiga pravizhniga sadershka od fvetiga Obhajila vzhafi sdershi, je hvale vreden savolj zhafti od fvetiga Sakramenta. Kdor pa shelja nima, fi jih mora obuditi, in vfe, kar mu je mogozhe, ftoriti; in Bog bo njego¬ vim sheljam pomagal savolj dobre volje, ktera v’ zhloveku Bogu dopade. 6. In kdor je is pravizhniga usroka ali urshoha 14 * 312 sadershan, pa dobro voljo in prave shelje po fve- tim Obhajilu ima, bo tudi fad tega fvetiga Sakra- menta obzhutil. Sakaj flednji pobosbnji zhlovek samore vfaki dan in vfako uro k’ vshivanju fvetiga refhnjiga Te- lefa na duhovno visho, k’ svelizhanju, in bres vfe prepovdi perttopiti; vender pa mora ob nekterih dnevih in zhafih Telo fvojiga Odrefhenika s’ ferzh- nim in sheljnim fpofhtovanjem v’ fvetim Sakra- mentu prejeti, in bolj boshjo zhaft in hvalo, kakor fvoje vefelje ifkati. Na duhovno visho fe namrezh obhajamo, in Telo Kriftufovo vshivamo tolikokrat, kolikorkrat fkrivnoft njegoviga vzhlovezhepja in terpljenja s’ vernim ferzam premifhljujemo, in fe od ognja nje¬ gove ljubesni vnamemo. 7. Kdor fe le k’ velikim prasnikam ali is na¬ vade, perpravlja, je vezhidel flabo perpravljen. §rezhen je ta, kteri fe Bogu popolnama is- rozhi, kolikorkrat mafhuje, ali pa gre k’ fvetimu Obhajilu. Mafhuj, ne prepozhafu, ne prenaglo, temuzh po zhaftitljivi navadi fvojih bogabojezhih tovarfhev. Ne ifhi pofebnoft, kar je drugim nadleshno in teshavno; temuzh ravnaj fe po sgledu poboshnih, in po poduzhenji nafhih vikfhih, ter fkerbi bolj drugih ferza k’ nebefam povsdigovati, kakor po fvoji laftni fhegi ali mifli Boga zhaftiti. XI. Poglavitni del. Sveto refhnje Telo, in pa [veto pifmo, ali poduzhenje v' naukih svelizhana, je verni du- fhi nar bolj potrebno. Befede uzhenza. 1. Jesuf, moj Ijubesnjivi Gofpod! kako dobro je biti hogabojezhi dufhi v’ tvoji drushbi per tvoji vezherji! tamkaj drugiga jedila ni, kakor tvoje 213 fveto shivo Telo, kteriga je lazhna in shejna moja dufha, ker bres tebe ji nobena lepota in fladkoft ne dopade. O de bi mogel tudi jeft vprizho tebe v’ britkofti fvojiga ferza folse tozhiti, in s’ njimi tvoje noge s’ fveto Magdaleno mozhiti! O de bi imel v’ fvoji glavi vode sadofti, de bi moje ozhi bile fols ftudenzi! Tukaj pred tvojim oblizhjem, in vprizho tvo¬ jih Angeljev bi moglo moje ferze ref gorezlie biti, in v’ folsah velja fe topiti. Tukaj imam tebe praviga Boga prizhijozhiga, s’ dvojno natoro v’ podobi kruha fkritiga. 2. Sakaj v’ tvoji vezhni in boshji fvetlobi te gledati moje ozhi ne morejo: tudi zeli fvet bi ne mogel obllati pred fvetlobo tvoje zhaftitljive bosh- je fvetlofti. Ali ti snafh s’ mojo flaboftjo ufmiljenje imeti, sato fe v’ tem Sakramentu perkrijefh. Pa vender verujem in molim tukaj ravno tiftiga Boga, kteriga Angelji v’ nebelih molijo; ali jeft fhe sa sdaj le po veri; oni pa v’ refnizhnim pogledu in bres sagrinjala. Sa luzh prave vere moram Boga hvaliti, in po nji shiveti, dokler mi ne safveti dan vezhne fvet- lobe, in ne preidejo fenze podob. Kadar pa pride to, kar je popolnama, bo je- njala pomozh Sakramentov; sakaj isvoljeni v’ ne- befhkim vefelji jo vezh ne potrebujejo. Oni namrezh fe bres konza vefele, pred tro- nam shiviga Boga, kteriga v’ zhafti od oblizhja do oblizhja gledajo, in premenjeni is fvitlobe do fvit- lobe v’ podobo nesapopadljive boshje natore vshi- vajo boshjo befedo, ktera je mefo poftala, kakor je bila od sazhetka in bo na vezhne zhafe. 3. Kadar lete zhudeshe tvojiga ufmiljenja pre- mifhljujem, me tudi med duhovnim vefeljem ve¬ lika slialoft obide; ker dokler fvojiga Gofpoda v’ njegovi zhafti s’ ogernjenim obrasam ne gledam, imam sa nizh vfe, kar na fvetu vidim in flifhim. 214 Ti, o Bog! fi mi prizha, de me nobena rezh ne more obvefeliti, tudi nobena ftvar utolashiti, ka¬ kor fam ti moj Bog, kteriga shelim na vezhne zhafe gledati. Ali v’ tem umerjozhim shivljenji te gledati mi ni mogozhe. Sato mi je velika in vedna poterpeshljivoll po¬ trebna, in moram vfe ferze in vfe 1’voje shelje v’ tebi imeti. Tudi tvoji ^vetniki, o Gofpod! kteri fe sdaj s’ tabo v’ nebefhkim kraljeftvu vefele, fo fkosi vero in veliko poterpeshljivoft vef zhaf fvojiga shivljenja na prihod tvoje zhafti zhakali. Kar fo oni verovali, tudi jeft verujem kar fo oni upali, tudi jeft upam; kamor fo oni prifhli, upam tudi jeft s’ tvojo gnado priti. Dokler fim pa v’ tem shivljenji, hozhem is vere shiveti, poterjen po sgledih §vetnikov. Imam tudi fvete bukve, v’ kterih vefelo modroft svelizhanja, in nauke sadershanja najdem; in verh vliga fhe tvoje fveto ref linje Telo k’ pofebnimu sdravilu in perbeshalifhu. 4. Zhutim namrezh, de v’ tem shivljenji fte mi dve rezhi fofebno potrebne, bres kterih bi mi ne bilo mogozhe tega revniga shivljenja prenefti. Dokler lim v’jezhi tega telefa sadershan, fposnam, de fte mi dve rezhi potrebne, te fte: jed in luzh. Sato fi mi flabimu zhloveku tvoje fveto refhnje Telo sapuftil, s’ kterim poshivljafh mojo dufhoin moje telo, in fi dal fvojo befedo, de fveti mojim nogam. Bres teh dveh darov bi mi ne bilo mogozhe tebi dopadljivo shiveti; ker je boshja befeda luzh moje dufhe, in tvoje fveto Telo kruh shivljenja. To fte tifte dve miši na obeh ftraneh v’ hrambi fvete Zerkve poftavljene. _ Ena je misa fvetiga altarja, tukaj je fveti kruh, to je ljubesnivo Telo Kriftufovo. Druga je misa boshje poftave, ktera v’ febi ima fvete nauke, naf uzhi pravo vero in dershi uno ftran sagrinjala, kjer fo nar fvetejfhi fkrivnofti. 215 Sahvalim te, Gofpod Jesuf, luzh vezhneluzhi! sa miso tvojiga fvetiga nauka, ktero li nam po tvojih hlapzih, Prerokih, Apofteljnih in drugih uzhe- nikih perpravil. 5. Hvaljen bodi §tvarnik in Odrefhenik ljudi! De bi tvoji otrozi po želim Cvetu vedili, kako neismerna je tvoja ljubesen, li napravil veliko vezherjo, kjer nam ne dajefh jagnjeta Mojsefove poftave, ampak fvoje Cveto Telo jefti, in piti tvojo refhnjo Kri: per ti Cveti goftarii rasvefelifh vte verne, in jih napajafh is kelha svelizhanja, v’ kterim je vfe ras vefeljenje paradisha; s’ nami te tudi golte Cveti Angelji, kteri pa fhe flajfhi duh, kakor mi, per ti miši imajo. 6. O kako velika in zhafti vredna je flushba mafhnikov, kterim je oblaft dana GoCpoda boshjiga velizhaftva s’ fvetimi betedami s’ nebel' doli per- klizati, s’ shnabli pofvezhevati, v’roke vseti, s’ tvojimi ullmi prejeti, in drugim deliti. O kako nedolshne morajo biti roke mathnika! kako zhille ulta, kako Cveto mora biti truplo, in kako bres madesha ferze, kjer tolikokrat sazhetnik zhi- ftolti prebivalifhe vsame. Is utt mathnika, ki tolikokrat Telo Kriftutovo prejme, Ce ne line nizh flifhati, kakor Cvete fpo- dobne betede, in nauki svelizhanja. 7. Njegove ozhi, ki telo Kriftutovo gledajo, morajo biti nedolshne in framoshljive; roke zhille in proti nebefam povsdignjene, ki Ce stvarnika ne¬ bel' in semlje dotikujejo. Mafhnikam je fotebno v’ poltavi rezheno: §veti bodite, ker tim jeli Cvet, Gofpod vafh Bog. 8. O vfigamogozhni Bog! pomagaj nam s’tvo¬ jo gnado, ker fmo duhovno flushbo na-fe vseli, de ti bomo vredno in bogabojezhe, v’ vli zhiltolli, s’ dobro velijo mogli flushiti. In dokler v’ taki nedolshnofti, kakor bi mogli, shiveti ne moremo, daj nam vfaj tlorjene grehe vredno obshalovati, in tebi v’ duhu ponishnolli ter v’ sveftim fpolnjenji fvetiga naprejvsetja od sdaj s’ vezhi Ijubesnijo flushiti. 216 XII. Poglavitni del. K’ foetimu Obhajilu fe moramo s’ veliko fkerbjo perpraviti. Befede Ijubiga. 1. Jeft ljubim zhiftoft, in dajam fvetoft. Jeft ifhem zhifto ferze, in v’ fvetim meftu po- zhaftim. Perpravi mi veliko obednizo, pogernjeno, in hozhem per tebi veliko nozh s’ fvojimi uzhenzi imeti. Ako hozhefh, de k’ tebi pridem, in per tebi oftanem, ispoftergaj tiari kvaf, in ozhifti prebiva- lifhe fvojiga ferza. Versi is febe zeli fvet, in vfih grehov hrup, zhuj, in bodi kakor famoten vrabez na ftrehi, in premifhljuj fvoje grehe v’ britkofti fvoje dufhe. Sakaj flednji, kteri fvojiga ljubiga prijatla sa ljubo ima, mu nar lepfhi in nar boljfhi meifto per¬ pravi, in po tem fe fposna ferzhna ljubesen tifti— ga, kteri fvojige prijatla fprejme. 2. Vender morafh vediti, de vfe tvoje per- pravljanje ni sadofti, vredno fprejeti tvojiga Boga, zhe ravno bi fe tudi zelo leto k’ temu perpravljal, in bi nizh drugiga ne miflil; temuzh le sgoli is moje milofli in dobrote ti je k’ ti miši perftopiti perpufheno; kakor de bi reven uboshiz k’miši bo- gatiga bil poklizan, kterimu pa nima nizh drugiga poverniti, kakor ponishne befede in vklanjanje, sa prejete gnade. Jjlori, kar ti je mogozhe, in flori s’ veliko fkerbjo, ne is navade, ne is lile, temuzh s’ ftra- ham, s’ fpofhtovanjem, in s’ velikimi sheljami prej¬ mi Telo fvojiga ljubesniviga Gofpoda Boga, kteri fe ponisha k’"tebi priti. Jeft iim, kteri tim te poklizal; jeft fim tako sa- 317 povedal; jeft bom dopolnil, kar ti bo manjkalo. Pridi le, in prejmi me. 3. Kadar ti perpravo ferza dam, hvali me, fvojiga Boga; pa ne mifli, de fi tega vreden bil, temuzh fposnaj, de fim fe jeli zhes-te ufmilil. Kadar pa takih perprav nimafh, in fposnafh, deje fuho tvoje ferze, bodi llanoviten v’ molitvi, sdihuj in terkaj ; ter ne nehaj, dokler vfaj drob- tinze ali kapljize gnade svelizhanja prejeti ne sa- flushifh. Ti bres mene biti ne morefh, jeft pa bi bil bres tebe. Tudi ne pridefh ti mene pofvetit; temuzh jeft pridem tebe fvetiga in boljfhiga ftorit. Pridefh sato, de bi is mene pofvezhen, in s’ mano fklenjen bil; de bi novo gnado od mene pre¬ jel, in v’ novizh k’ poboljfhanju fvojiga shivljenja ushgan bil. Ne samudi lete gnade, ampak s’ vfo fkerbjo fvoje ferze perpravljaj, in pelji noter k’ febi fvojiga ljubesnjiviga. 4. K’ fvetimu Obhajilu morafh s’ vlimi zhed- noftmi perftopiti, po fvetim Obhajilu pa v’ vli fve- tofti fe ohraniti. Kakor te je fkerbelo gnado sa- dobiti, ravno tako te mora fkerbeti gnado ohraniti. Nar lepfhi perprava nove gnade sadobiti je, pre¬ jeti boshji dar dobro oberniti. In ref. kako fe bo kdaj mogel ta vredno per- pravljati, kteri kmalo po fvetim Obhajilu sazhne sunajnp vefelje ifkati! Varuj fe velikiga govorjenja, bodi na fkriv- nim, in vefeli fe v’ fvojim Bogu; ker imafh tiftiga, kteriga ti zeli fvet ne more vseti. Jeft tim Gofpod, kterimu fe morafh popolnama isrozhiti, tako, de od dofihmalo ne shivifh v’febi, ampak v’ meni bres vfe fkerbi. 218 XIII. Poglavitni del. Bogabojezha dufha is zeliga ferza hrepeni s’ Kri/lufam v’ feetim refhnjim Telefu fe Okleniti. Befede uzhenza. 1. Kdo mi bo dal, o moj Gofpod! de bi tebe famiga nafhel, in tebi tvoje ferze do konza odperl, ter te vshival, kakor moja dufha sheli; in de bi fe mi nobeden vezli ne pofmehoval, tudi nobena livar me ne motila, ali kaj porajtala, ampak de mi ti fam govorifh, in jeli tebi; kakor ljubi v’navadi ima s’ fvojim ljubim govoriti, in prijatel s’ fvojim pri- jatlam shiveti? To profim, to shelim, de bi fe mogel popolna- ma s’ tabo fkleniti, in fvoje ferze od vfih pofvet- nih rezhi odlozhiti, de bf vreden bil tebe pogofto vshivati, fpomin tvoje ljubesni per fveti Mafhi vlaki zhaf fpodobno obhajati, in tako nebefhke in vezhne rezhi bolj in bolj fposnovati in ljubiti. Oh moj Gofpod in Bogkdaj bom s’ tabo vef fklenjen, in tebi tako shivel, de bom febe popol- nama posabil! Gofpod! flori miloftljivo, de bofh ti v' meni, in jeft v’ tebi, de bova eno od sdaj na vekomaj. 2. V’ refnizi, ti fi moj ljubi, isvoljen ismed tavshentov, v’ tebi vfe shive dni prebivati sheli moja dufha. Ref, moj Bog! ti fi kralj miru, v’ tebi najdem pravi mir, in vfe vefelje; sunaj tebe pa je trud, shaloft, in bres fhtevila veliko rev in nadlog. Sa ref, ti fi fkriti Bog; ti sakrivafh pred hu¬ dobnimi fvoje fkrivnofti, in jih rasodenefh tem, kteri fo ponishniga in priproftiga ferza. O Gofpod! kako fladak je tvoj duh! de bi fvojo dobroto fvojim otrokam pokasal, jih s’ nar flaj- Ihim kruhara, kteri od nebef doli pride, miloft¬ ljivo shivifh. 219 Ref ni nobeniga drugiga tako velikiga ljudftva, ktero bi fvoje Bogove tako bliso febe imelo, ka¬ kor ti ti nafh Bog bliso per vlih fvojih vernih, ker fe jim vfaki dan jefti in vshivati dajafh, de fe sa- morejo v’ tebi vefeliti, in fvoje ferza k’ tebi v’ nebela povsdigovati. 3. Kje je kako drugo tako imenitno ljudftvo, kakor je kerfhanfko ljudftvo ? Ali kdaj je kaka livar pod nebam toliko Iju- besni in zhafti sadobila, kakor ponishna bogaboje- zha dufha, ktero Bog obifhe, in s’ tvojim fvetim Telefam shivi? O neisrezhena gnada! o prezhudno ponishanje vtigamogozhniga Boga! o neismerna ljubesen farni¬ ma zhloveku ftorjena! Kaj bom pa jeli Gofpodu povernil sa to gnado, sa to nar vezhi ljubesen? Nizh prijetnifhiga Bogu dati ne vem in ne mo¬ rem, kakor de fvoje ferze njemu do zhiftiga isro- zhim, in ga popolnama s’ njim fklgnem. Vfe, kar je v’ meni, bo od vefelja pofkakovalo takrat, kadar bo moja dufha popolnama v’ Bogu, in Bog v’ nje. Takrat mi bo Bog rekel: Ako hozhefh biti s’ mano, bom tudi jeft s’ tabo. In jeli mu bom od¬ govoril: Ufmili fe, o Gofpod, in oftani s’ mano, jeft is zeliga ferza hozhem biti s’ tabo. §kleniti s’tabo fvoje ferze, fo moje edine shelje. XIV. Poglavitni del. Bolj yorezhe shelje do Sakramenta fvetiga refhnjiga Telefa fo fad vezhi poboshnofli. Befede uzhenza. 1. Kako velika in mnoga je tvoja dobrota, o Gofpod! ktero tem perhranifh, ki fe te boje! ka¬ dar miflim, s’ kakofhno fvetoftjo, in kako s’ po- 220 nishnim vefeljem fe nekteri k’ vshivanju tvojiga fvetiga Telefa', o Gofpod! perblishujejo, lim dofti- krat fam febe shaloften, in fe framujem, de k’ tvojimu Altarju in k’ tvoji fveti miši s’ takim mlazh- nim in merslim ferzam hodim. framujem fe, de tim tako fuh in bres Ijubesni v’ ferzu, in de nilim vef gorezh vprizho tebe, fvojiga Boga, de tudi s’ takim vefeljem, in per- ferzhnimi sheljami po tebi ne hrepenim , kakor vi¬ dim veliko drugih, kteri od prevelikih shelja do fvetiga Obhajila, in ginjeni od notrajne Ijubesni, nifo mogli od fols fe sdershati. Shaloften tim fam febe, ker vidim, kako drugi k’ tebi, o Bog! shivimu ftudenzu, s’ ferzam in s’ uftmi is vfe mozhi lilijo, in velikih shelja fvoje dufhe utolashiti in ugaliti ne morejo, dokler tvojiga Telefa s’ vfo fladkoftjo, in s’ duhovnim vefeljem ne savshijejo. 2. Ta njih vera osnanuje, de tukaj ti ti pravi shivi vezhni Bog prizhijozh. Oni namrezh v’ lomljenji kruha fposnajo fvojiga Gofpoda, ker je njih ferze tako mozhno gorezhe, dokler je Jesui' s’ njimi. Tako premenjenje, tako vero ter ljubesen, in take gorezhe shelje tim do sdaj pazh malokdaj, ali pa fhe nikoli ne obzhutil. Bodi mi iniloftljiv, o dobrotljivi, ljubesnivi in ufmiljeni Jesuf! in dodeli mi, fvojimu ubogimu froraaku vfaj vzhaft per fvetim Obhajilu mozh tvoje Ijubesni v’ ferzu obzhutiti; de oshivi moja vera, terdnejfhi poftane moje upanje v’ tvojo dobroto, in nikdar vezh ne oflabi moja s’ nebefhko mano po¬ novljena ljubesen. 3. Mogozhe je pa tvoji milofti mi tudi gnado, kakor jo shelim, dati, in me v’ gorezhim duhu ob tebi dopadljivim zhafu ufmiljeno obifkati. Sdaj fizer fhe nimam takih gorezhih shelja, kakor jih imajo tvoji nar sveftejfhi flushabniki; pa jih v’ saupanji na tvojo gnado imeti is zeli- 221 ga ferza shelim, ter profim, in ne bom nehal moliti, dokler mi ne bo dano tebe s’ enako Iju- besnijo ftanovitno ljubiti, in te v’ njih fveti drush- bi zhaftiti. XV. Poglavitni del. Vefelje poboshniga ali andohtljiviga ferza je fad ponishevanja in laftniga satajenja. Befede Ijubiga. 1. Poboshnoft ali andoht ferza je boshji dar, je gnada, sa ktero morafh ftanovitno moliti, jo s’ vednimi sheljami ifkati , poterpeshljivo in saup- Ijivo perzhakovati, hvaleshno fprejeti, ponishno ohraniti, in k’ vlimu dobrimu oberniti; dokler pa je nimafh, Bogu prepufti, kdaj in kako ti bo dofhla. Kadar malo ali nizh andohti v’ febi ne zhutifh, fe morafh nar prej ponishati; vender nefmefh pre- vezh fe preftrafhiti, ali od vezh shalovati. Bog vezhkrat naglo da, kar je dolgo zhafa ti dati odlafhal. Vzhafi h’ konzu da, kar ti v’ sazhetku molitve dati ni hotel. 2. Sa flabiga zhloveka, kar je vfaki, bi ne bilo vfelej dobro, gnado prezej, kadarkoli jo sa- sheli, sadobiti. Sato s’ terdnim saupanjem, in s’ ponishno po- terpeshljivoftjo zhakaj na gnado andohti. Ako ti pa ni dana, ali ti je fkrivaj odvseta, fposnaj, de fe ti tako savolj tvojih laftnih grehov godi. Vzhafi majhna rezh gnado sadershuje in per- kriva; taka rezh pa nikoli ne more majhna, ampak mora vfelej velika imenovana biti, ker velik dar bohje gnade perdershuje. 222 Ti bofh pa sadobil, kar fi profil, kadar bolh ta majhni ali veliki sadershek odpravil, in do zhi- ftiga is poti fpravil. 3. Kadarkoli namrezh fe bofh s’ ferzhnim sa- upanjem Bogu vdal, in ne bofh ne tiga, ne uniga po tvojim dopadajenji in posheljenji ifkal, ampak fe vef v’ boshjo voljo podal, bofh zhutil mir ve- felje v’ ferzu; in de je Bog s’ tabo, bofh fposnal is tega, ker te drugiga nizh tako vefelilo ne bo, kakor fpolnjenje boshje volje. Kdorkoli tedaj fvoje mifli s’ dobrim ferzam k’ Bogu povsdigne, fe od vfe napzhine Ijubesni do flvarjenih rezhi ozhifti, in fe sa pravize voljo no- beniga zhloveka samere ne boji, je nar bolj vre¬ den dar andohti prejeti. Sakaj Gofpod ondi fvoj shegen deli, kjer po- fodo prašno najde. In kolikor bolj popolnama fe zhlovek vfim po- semljifkim rezhem odpove, ter fam febe po nau¬ kih vere v’ flushnoft deva in posabi, toliko hitrej- fhi gnada pride, obilnifhi pottaja, in vikfhej proti Bogu dufho-povsdiguje. 4. Takrat bo vidil, in obilno imel; njegovo ferze fe bo savselo in rasfhirilo; sakaj roka boshja je s’ njim, in on fe je sa vfelej popolnama v’ bosh¬ je roke podal. Pole! tako bo poshegnan zhlovek, kteri Boga is zeliga ferza ifhe, in fe s’ nizhemernimi rezhmi ne pezha. Tak kriftjan vreden poftane te pofebne gnade, v’ vshivanji fvetiga refhnjiga Telefa s’Bogam tako fklenjen biti, de vef v’ Bogu, in Bog v’ njem o- ftane; sakaj on v’ fvetim Obhajilu ne ifhe le miru ferza, in vefelja duha, ampak fhe bolj sheli Boga zhaftiti in gnado sadobiti, de bi ga s’ vedno bolj gorezho ljubesnijo hvalil in zhaftil. 223 XVI. Poglavitni del. Vfe potrebe Kri/lufu potoshimo, in ga sa po¬ mozh profimo. Befede uzhenza. 1. O ufmiljeni in ljubesnjivi Gofpod! kteriga shelim sdaj poboshno prejeti; ti vefh moje flabofti in potrebe, ktere terpim; v’ kolikih hudobijah in pregrehah tim sapopaden; ti vidifh, kako pogofto lini ftifkan, fkufhan, smamljen, in omadeshvan. Po sdravilo pridem k’' tebi, povefeli me, te profim, in daj mi pomozh. Tebi govorim, o Bog! ki vfe vefh, in vidifh vfe, kar je v’ mojim ferzu ; ti fam mi samorefh pravo vefelje, in prijetno pomozh dati. Ti vefh, kakofhni darovi fo mi nar bolj po¬ trebni , in kako ubog tim v’ zhednoftih. 2. Pole ! pred tabo vef ubog in sapufhen klezhim, k’ tebi sdihujem, gnado in miloft prejeti shelim. Poshivi fvojiga lazhniga uboshza, ushgi moje merslo ferze s’ ognjem fvoje Ijubesni, rasfvetli mojo flepoto s’ fvetlobo tvoje prizhijozhnofti. ijpreoberni mi vfe posemljifko v’ grenkoft, vfe teshavno in sopemo v’ poterpeshljivoft, vfe po- semljfko in zhafno v’ sanizhevanje in posabljivoft. Povsdigni moje ferze k’ febi v’ nebefa, in ne pulti me po semlji fe plašiti. Ti fam mi bodi od sdaj edino vefelje na ve¬ komaj ; sakaj ti fam ti moja jed, in moje pitje, moja ljubesen in moje vefelje, moja fladkoft, in moja dobrota. 3. O de bi me s’ fvojo prizhijozhnoftjo vtiga ushgal, in v’ febe fpreobernil, de bi vef s’ tabo fklenjen, in v’ ognji tvoje Ijubesni rastajan s’ tabo le en duh poftal. Ne pufti me lazhniga in fuhiga od tebe iti, 224 temuzh flori s’mano po fvoji milofti, kakorfi vezh- krat prezhudno ftoril s’ fvojimi Cvetniki. Bi le zhudo bilo, ako bi vef ognjen poftal od tebe, fam v’ febi pa mertev! fej ti ti ogenj, kteri smirej gori, in nikdar ne ugafne, in ljubesen, ktera ferza zhifti, in pamet rasfvetli. XVII. Poglavitni del. Od gorezhe ljubesni, in velikih shelja Kri- fiufa prejeti. 1. S’ nar vezhi andohtjo in gorezho ljubesnijo, s’ sheljami in vefeljem zeliga fvojiga ferza hre¬ penim po tebi, o Gofpod! in te shelim prejeti, ka¬ kor fo te s' vefelimi sheljami vshivali tvoji Cvet¬ niki in fveti flushabniki, kteri fo ti v’ fvetofti fvoji¬ ga shivljenja nar bolj dopadli, ker fo fe s’ nar vezhi aiidohtjo per tvoji miši snajdli. O moj Bog! vezhna ljubesen, vfa moja dobro¬ ta, moje nefkonzhno svelizhanje, prejeti te shelim s’ nar mozhnejfhimi sheljami, in s’ nar vezhi po- nishnoftjo, ktero je kdaj kteri tvojih Cenikov imel, ali obzhutiti samogel. 2. In ako ravno lim nevreden vfih tiftih ob- zhutljejev andohti, ti vender darujem vfe hrepe¬ nenje fvojiga ferza, kakor de bi vfe fvete ognjene shelje Cvetnikov fam jeft v’ febi imel. In karkoli samore bogabojezhe ferze fvetiga mifliti in sheleti, to vfe ti s’ nar vezhim fpofhto- vanjem, s’ vfo ponishnoftjo in s’ ferzhno ljubesnijo dam in darujem. Nizh fi ne shelim perhraniti, temuzh fam febe in vfe, kar imam, ti is ferza rad dam. 3. O Gofpod, moj Bog, moj Ctvarnik in Od- refhenik! s’ takimi perferzhnimi sheljami, s’ takim fpofhtvanjem in zhefhenjem, s’ tako sahvalo, vred- 225 noftjo, hvaleshnoftjo, ljubesnijo in zhiftoftjo, s’takim saupanjem te danf is zeliga serza shelim prejeti, kakor te je prejela in shelela tvoja prefveta Mati zhaftitljiva Deviza Marija, kadar je Angelju, ki ji je fkrivnoft tvojiga vzhlovezlienja osnanil, po- ‘njshno in poboshno odgovorila: Pole: dekla tim Gofpodova, sgodifemi, po tvoji befedi. In kakor je osnanovavez tvojiga prihoda, nar vekfhi §vetnik, Janes Kerftnik, fhe v’ maternim teletu vprizho tebe od vefelja pofkozhil, in potlej, ko te je med ljudmi hoditi vidil, s’ veliko ponisti- noftjo in velelo andohtjo rekel: Prijatel sheninov pa, kteri ftoji, in ga flifhi, fe tilno veleli sa voljo glafa sheninoviga (Joan. 5. v. 29.); tako tudi jeft shelim od velikih in fvetih shelja vel’ vnet pred- te priti. Sato ti isrozhim in darujem vlih andohtljivih ferz vefelo hvaleshnoft, gorezhe shelje, njih v’ duhu samaknjenje, boshje rasfvetljenje in nebefhko obifkanje; vfe sdanje in prihodne dobre dela in sahvale od vlili ftvari v’ nebelih in na semlji, ša¬ le in sa vle mojim molitvam perporozhene, de bi te vfi vredno hvalili, in tvojo zhaft na vekomaj povikfhevali. 4. Tebefamiga, Gofpod moj Bog! vfelej zha- liiti, na vekomaj hvaliti, fo moje obljube in po ve- likofti fvojiga ufmiljenja ftori me vredniga jih fpol- niti, ker ti lam ti hvale in zhafti vreden. To ti opravim danf, in ti hozhem vfaki dan in vfaki zhaf opraviti sa voljo tvoje neismerjene velikofti; ter is zeliga ferza' vabim in ponišhno profim vfe nebefhke duhove in vle tvoje verne, tebi zhaft in hvalo s’ mano vred dajati. 5. Naj te zhafte in hvalijo vfe ljudftva, vli narodi in jesiki, in naj s’ nar vezhim vefeljem , in s' gorezho andohtjo tvoje fveto, in fladko ime po- vikfhujejo. In kterikoli fkrivnofti tvojiga fvetiga refhnji- ga Telefa andohtljivo zhafte, vredno obhajajo, in s’ shivo vero vshivajo, naj gnado in miloft per 15 326 tebi najdejo, naj tudi sa-me grefhnika ponishno molijo. In kadar po vrednim vshivanji tvojiga fvetiga Teleta napolnjeni s’ angeljfkim vefeljem in s’ ne- befhko fladkoftjo, ognjeni od ljubesni tvoje pre- zhudne milofti, od fvete mise boshje pojdejo, naj fpomnijo tudi sa-me ubogiga grefhnika. XVIII. Poglavitni del. Ne persadevaj fi jkrivnofti fvetiga rejhnjiga Telefa sapopa/li, temuzh hodi ponishno sa Jesufam, in verovaj v’ njega. Befede ljubiga. 1. Ne preifkuj prevezh radovedno in s’ ne- pridnimi sheljami vifokih fkrivnoft tega nar fve- tejfhiga Sakramenta, de fe v’ globozhino nevarnih pomiflikov ne pogresnefh. Kdor boshje velizhaftvo sapopafti hozhe, je od zhafti potlazhen. (Pripovift. 25. v. 27). Bog sa- more vezli ftoriti, kakor zhlovek sapopafti. Bogabojezhe in ponishno preinifhljevanje ref- nize ti je perpufheno, ako le shelifh poduzhen biti, fvetih naukov Ozhakov fe dershati. 2. ^rezhna je priprofta nedolshna dufha, ktera pota teshkiga vprafhanja sapufti, ter po gladki in varni ftesi boshjih sapoved hodi. Njih veliko je od poboshnofti in od vere od¬ padlo, ker fo hotli boshje fkrivnofti sapopafti. Tebi je sapovedano verovati in fveto shiveti, ne pa fkrivnih refniz preifkovati in vifokih fkriv¬ noft pretu ho vati. §he tega ne rasumefh, kar je pod tabo; kako bofh sapopadel, kar je nad tabo? 227 Podversi fe Bogu , in verovaj njegovimi! ras- odenju, in dal ti bo rasfvetljenja in snanja sadofti. 3. Nekteri terpe velike fkufhnjave soper vero, in soper fkrivnofti fvetiga refhnjiga Telefa, pa fkufhnjave bolj pridejo is noterdajanja hudizha, kakor is njih ferza. Ti pa na to ne porajtaj, in fe ne pomudi v’ takih miflih, tudi ne odgovarjaj sapeljivimu duhu; temuzh verovaj boshji befedi, verovaj S*>vetni- kam in boshjim Prerokam, in hudobni duh bo od tebe beshal. Take fkufhnjave boshjimu fiushabniku dofti- krat veliko k’ dobrimu pomagajo. Sakaj hudizh ne fkufha veliko nevernikov in velikih grefhnikov, ki fo she v’ njegovi oblafti; fkufha pa verne bogabojezhe, in jih ifhe na veliko vish sapeljati. 4. Pojdi tedaj s’ pravo in ferzhno vero k’ fvetimu Obhajilu, moli in zhafti v’ vli ponishnofti fveto refhnje Telo. V’ refnizah pa, kterih sapopalii ne morefh, saneh, fe bres pomiflika na vfigamogozhniga Boga. Bog je rad v’ drushbi s’ nedolshnimi, on fe rasodeva ponishnim, da rasumnoft majhnim, odpre ozhi zhiftim ferzam, in fkriva, fvojo gnado pred radovednimi in prevsetnimi. Bog te ne bo sapeljal; ti fe fam sapeljefh, kadarkoli fam febi prevezh verjamefh. Zhlovefhka pamet je flaba, in fe da sapeljati, prava vera pa ne more sapeljana biti. o. Pamet in vfa modroft zhloveka fe mora v’ pokorfhini vere ponishati, ne pa fi zhafti ismifhlje- vati, in Bogu soperftati. Sakaj tvoja vera in Ijubesen, koliko je sili¬ va in prava, fe tukaj pokashe, in kako zhaftit- Ijive fo dela vere in ljubesni, ve fam Bog, v’ nar fvetejfhim in nar ’ imenitnifhim Sakramentu prizhijozh. Velike in nesapopadljive zhudeshe dela vezhni, neismerjeni, in vfigamogozhni Bog v’ nebelih in 228 na semlji, njegovih prezhudnih del tudi nobeden s’ fvojini urnam prefezhi ne more. Ako bi zhlovefhka pamet samogla lahko sa- popafti vfigamogozhniga Boga dela, bi ne mogle prezhudne in neisrezhene imenovane biti. K O N Z. Kasal® molitev ali povsdigovanja ferza k’ Bogu v 1 mno¬ goterih okolifhinah shivljenja. Is tretjih Bukev. Poglavitni Del §tran. Molitev pred branjem fvetih bukev, ali po- flufhanjem boshjih naukov. II 89 Molitev hvaleshna sa gnado, de naf je Bog v’ fvojo fveto flushbo poklizal. X. . 105 Molitev, s’ ktero fe pred Bogam ponishamo. VIII 103 XIV 111 Molitev, s’ ktero fe boshji volji popolnama podvershemo. XVII 115 Molitev, s’ ktero fposnamo fvoje flabofti. XX 119 Molitev, s’ ktero v’ revah tega shiv¬ ljenja k’ Bogu sdihujemo. XXI . 121 Molitev, s’ ktero od Boga prejete darove hvaleshno fposnamo. XXII . 121 Povzdigovanje ferza k’ Bogu sa notranji mir v’ fkerbeh tega shivljenja. XXV. . Molitev ob zhafu fkufhnjave. XXIX. . . Molitev zhloveka, kteri sheli edino vefelje Poglavitni Del §tran. Molitev zhloveka, kteri fe pred Bogam k’ nizh ftoriti. XL. . .. 148 Molitev Bogu h vale Mlini ga v’ shaloflih in britkoftih. L. 165 Molitev grefhnika, kteri fposna, de je te- penja vreden. Iil . 169 Molitev sa gnado in poniozh .soper nator- no popazhenje. IV . 176 Molitev ponishniga, kteri vfe saupanje v’ Boga famiga ftavi. Is zhetertih Bukev. Premifhljevanje zhloveka, kteri per fpo- snanji in pokorjenji vfih vezhih gre¬ hov sheli bolj in bolj fvojo veft ozhiftiti. VII. .204 Ponishne molitve, nebefhke premifhljeva- nja, lvete shelje, in ferzhno na- prejvsetje. Pred fvetim Obhajilam. 1. 189 II.. 194 . III. 197 [V. 199 IX. 207 XVII. 224 Po fvetim Obhajilu. XI. 212 XIII . 218 XIV . 219 XVI. 223 Pri na ftarim tergi v’ Ljubljani Nr. 157, fo naflednje bukve v’ ftarim pravopifu na prodaj: Sgodbe fvetiga. pifma sa mlade ljudi. Is nemfhkiga preftavil M. Ravnikar. §hfirje deli. V’ Ijub- Ijani, 1816. Veljajo v’ ufnjatim herbti vesane 2 gold. in 30 krajzarjev. Kerfhanfki katolfhki nauk, od nar potrebnifhih refniz fv. vere. Velja v’ ufnjatim herbti 40 kr., terdo vesan pa 30 kr. Kerfhanfki katolfhki nauk sa odrafheno mladoft. Velja v’ ufnjatim herbti 24 kr., terdo vesan pa 20 kr. Nauk katolfhke zerkve od opravizheniga grefhnika. Velja v’ ufnjatim herbti 20 kr., terdo vesan pa 18 kr. Popotnik fhiroke in voske poti. Velja v’ ufnjatim herbti 20 kr. terdo pa 18 kr. Sveti veliki teden. Velja v’ ufnjatim herbti vesan 24 kr., terdo pa 20 kr. Sveti krishevi pot. Terdo vesan velja 12 kr. Nedeljfke in prasnifhke pridige, ki jih je fpifal in pridigoval rajnki P. Pafhkal §kerbinz v’ Ljubljani 1814. Dva dela veljata v’ ufnjatim herbti 3 gold. terdo vesana pa le 2 gold. in Sveta Mafha. fjedemnajfti natif. Velja v’ ufnji s slatini obreskam in noshnizami 1 gold. 20 kr., v’ ufnji f’ pofarbanim obrefkani in noshnizami 45 kr., v’ ufnjatim herbti 24 kr., terdd vesa- na pa 20 kr. Drushba verniga zhloveka s' Begam. Velja v’ uf¬ njatim herbti 24 kr. terdd vesana pa 20 kr. Ekferzizije, to je, nauki in premifhljevanja od nar imenitnifhili refniz fvete vere. Veljajo v ufnja¬ tim herbti 30 kr., terdd vesane pa 24 kr. Mafhne bukvize s’ podobami sa otroke. Veljajo v ufnji s’ slatini obreskam in noshnizami 30 kr., terdd vesane pa le 12 kr. Sgodbe f. pifma sa mlade ljudi. Veljajo v lizhnim darilnim sveski (Pramienband) 36 kr., terdd vesane pa 20 kr. llasun tek flovenfkik Inikev fe pri sgorej imenovanim bukvovesu fhe tele dobe: !Šonn-, Feftlags- und Faflenpredigten, gehalten von Th. Friedrich, Domprediger in Laibach. 2 Theile in Riick- und Eckleder gebunden 2 fl.