Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah.*) J>° ^olsko vrtnarstvo povzdiga se na Kranjskein vedno bolj in bolj, in to nekoliko zato, ker se vedno bolj zaniinajo učitelji za nje, nekoliko zato, ker se teoretično praktično izobražujejo v kmetijstvu in sadjarstvu na učiteljskib tečajih v Grmu (prej na Slapu), nekaj pa pripomagajo časopisi, zlasti ,,Kme- *) Predlog za letošnje okrajno učiteljsko zborovanje v Logatci, da se namreč izrla za logaški okraj uf-ni načrt z učno tvarino in učbo za pouk v kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah ter na podlogi tega spiše metodično navodilo za pouk v kmetijstvu in sadjarstvu — knjižica primerna šolski mladini. Ta predlog pošlje se vsem šolskim voiliteljem tega okraja inesec <lnij pred zborovanjem v pregled, (Ja labko na dan konferencije vsak svoje izkušnje v tej reei objavi. Pis. tovalec" in ,,Vrtnar", katera se s to stroko vedno marljivo bavita. Da bi se pa šolsko vrtnarstvo še na višjo stopinjo vzpelo v naši domovini in da bi učiteljstvo moglo pravih uspebov tega pouka pokazati in s tem ogreti za prekoristno reč tudi one kraje, koder nočejo še napraviti šolskih vrtov ter vpeljati pouka v kmetijstvu in sadjarstvu, to je namen temu spisu Učitelj se dandanes toliko laliko izuri in izuči v kmetijstvu in sadjarstvu, da nui ni potreba poskušati šele saraemu, ako dobi v oskrbo šolski vrt in pouk v tej panogi. Saj pa je tudi dobro preskrbljen z učniini 12* knjigaini, kajti poleg mnogih nemških knjig poučujeta ga med drugimi slovenskimi knjigami obče znano Pirčevo ,,Vrtnarstvo" in Dolenčevo ,,Sadjarstvo". Tako srečna pa ni učeča se mladina. Ona nima niti ene učne knjige, katero bi mogla, bodisi pri pouku sametn, ali pa zlasti, kadar izstopi iz šole, rabiti. Vse dosedauje knjige o kmetijstvu in sadjarstvu so za mladino preobširne. Treba je, da se ji da v roko taka knjižica, po kateri se v šoli uči in katere tvarina ji je vsa znana. Tako knjigo, ne prepisano iz strokovnih knjig, temuč zloženo na podlogi izkušenj pri praktičnem pouku v šoli, in sicer izkušenj vseh učiteljev, sestaviti in dati mladini, bodi skrb vseh nas učiteljev. Pri dandanašnjem pouku v kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah pa učitelji nimamo nikakega predpisa nega učnega načrta niti določne učne tvarine niti učbe, po kateri bi poučevali. Vsak poučuje po svoje. Zjedinimo se in določimo si jednoten učni načrt, jednotno ueno tvarino in učbo kmetijstva in sadjarstva po šolah našega okraja. V to svrho podajem Vam učni načrt, učno tvarino in učbo, po kateri že nekaj let poueujem v ljudski šoli Dolenje-Logaški. Vem, da ta razdelitev ne bode ugajala popolnoina vsem krajem, večkrat se praktične vaje vsled vremena tudi ne morejo tako vršiti a učitelj si v takem slučaji lahko sam poraaga. Prosim Vas, preberite in preudarite na vse strani ta načrt, in v dan konferencije naj se po izkušnjah strokovno pretrese in potem na podlagi tega z združenimi močmi napravljenega načrta spiše metodično navodilo za pouk v kmetijstvu in sadjarstvu za ljudske šole našega okraja — knjižica primerna mladini. Učni naert in učna tvarina. Kmetijstvo in sadjarstvo poučuje se v ljudski šoli v Dolenjem Logatci po 50 ur na leto; 24 ur je teoretičnega pouka in 26 ur praktičnih vaj na šolskem vrtu, in sicer po jedno uro prakse v vsakem tednu. Poučujejo se dečki 3. razreda in iz ponavljalne šole. V tem tečaji si morajo pridobiti otroci: 1.) nekaj znanja o kmetijstvu sploh, 2.) korenito znanje o sadjarstvu, 3.) nekoliko vednosti o zelenjadarstvu in cvetličarstvu. 4.) vednost o kmetijskih postavah. Načrt učbe. Teoretični pouk. 1. ura. Kaj je kmetijstvo? (Travnik, senožet, njiva, gozd, razna zemlja, zboljševanje senožeti, travnikov, zemlje.) 2. ura. Gnoj. (Stelja, naprava gnojišč in gnoja, spravljanje gnoja, napake sedanjih gnojišč.) 3. ura. Rastline, katere sadi in seje kmetovalec. (Žita, krmske rastline, gomolje, drevje gozdno in sadno.) 4. ura. Sadjarstvo. (Razno sadno drevje — domače in tuje.) 5. ura. Pomnožitev sadorodnih rastlin. (Seme, potaknenci, grobanice, korenični izrastki, razdeljena materna rastlina.) 6. ura. Požlahtnitev sadorodnih rastlin. (Razne požlahtnitve: naklad, sklad, za lub z ocesom.) 7. ura. Požlahtnitev sadorodnih rastlin. (Cepiči, orodje, cepilna smola.) 8. ura. Vzgojevanje požlahtnjenih drevesec. (Sprava pred saditvijo, saditev, vzgojevanje in oskrbovanje 1. leto.) 9. ura. Vzgojevanje požlahtnjenih dreves. (Vzgojevanje in oskrbovanje 2., 3. in 4. leto.) 10. ura. Vzgojevanje požlahtnjenih dreves. (Vzgojevanje in oskrbovanje. 5. leto, druga požlahtnitev, vzgojevanje krone.) 11. ura. Presaditev dreves iz drevesnice na stalen prostor. (Čas izkopavanja, stalni prostor, zemlja, saditev, vežnja, obramba škodljivcev.) 12. ura. Oskrbovanje sadnih dreves na stalnem prostoru. (Oskrbovanje vsajenih, starejših dreves, jesensko mazilo, obrezovanje, okopavanje, gnojenje spomladi, po leti in jeseni.) 13. ura. Oskrbovanje starejših dreves. (Nerodovitnost dreves, pomladitev, špalirji.) 14. ura. Bolezni dreves in zdravljenje. (Rak, trhljivost, smolika, oskrumbe, mah, snetivost, rja, zmrzlina, medlost, suhotica.) 15. ura. Škodljive živali. (Zajec, miš, domača živina, uš, krvna uš, vrabec, hrošči, veliki in mali pedec, gosenice, mravlje itd.; postava z dne 17. rožnika 1870.) 16. ura. Koristne živali. (Krt, ptice; postava z dne 17. rožnika 1870.) 17. ura. Kako z zrelim sadjem ravnati. (Obiranje, spravljanje, sušenje, pošiljanje.) 18. ura. Mošt. (Naprava, oskrbovanje.) 19. ura. Slivovec in druge pijače. (Naprava in nadaljno oskrbovanje.) 20. ura. Vrste sadne. (Jabolka, namizno sadje, sadje za kupčijo in dom.) 21. ura. Vrste sadne. (Hruške, namizno sadje, sadje za kupčijo in dom.) 22. ura. Vrste sadne. (češplje, slive, ringio, češnje itd., namizno sadje, sadje za kupčijo in dom.) 23., 24. ura. Ponavljanje. Praktične vaje. l.ura. Razkazovanje šolskega vrta (Jablane, hruške, češplje, špalirji.) 2. ura. Spravljanje sadno. (Obiranje, razvrstitev, spravljanje.) Izboljšanje zemlje. (Ilovnata, peščena zeralja.) 3. ura. Jesenska vežnja špalirjev. Izkopavanje drevesec iz sejalnice. (Razbiranje [sortiranje] in sprava teh drevesec za zimo. ali priprava za saditev.) 4. ura. Izkopavanje dreves iz drevesnice. (Obrezovanje, sprava, oziroma priprava za saditev.) 5. ura. Izkopavanje pikiranih drevesec. (Sortiranje, sprava.) Saditev pikirancev. 6. ura. Saditev dreves na stalno mesto. (Priprava jame, zemlja, saditev, kolec, vežnja, obramba.) 7. ura. Sprava vrtnic in drugih cvetlic ter semen po zimi. (Beljenje drevesnih debel z apnom itd.) 8. ura. Okopavanje dreves, gnojitev, smukanje listja, obiranje goseničnih zapredkov. 9. ura. Sejanje semena sadorodnih rastlin. 10. ura. Požlahtnitev. (Priprava cepiča, zareza, stopnja po mladikah vrbovih, trnovih i. dr. toliko časa, da se vsi otroci privadijo.) ll.ura. Požlahtnitev. (Nadaljevanje prejšnjega, oziroma poskušnja o napravi cepiča, priprava podloge, vežnja.) 12. ura. Obrezovanje dreves na vrtu. Naprava cepičev, potaknencev. (Sprava.) 13. ura. Požlahtnitev divjakov v roki. (Jablane.) 14. ura. Požlahtnitev divjakov v roki. (Hruške.) 15. ura. Čiščenje lubadi; obrezovanje poškodovanega drevesa. 16. ura. Obrezovanje pikirancev; razdelitev maternih rastlin ; izkopavanje koreničnih izrastkov. 17. ura. Obrezovanje in okopavanje v drevesnici. 18. ura. Opravila v drevesnici. Zdravljenje bolnih dreves na šolskem vrtu ali drugih v šolskem okoliši. 19. ura. Pikiranje, grobanje, saditev dreves, vežnja špalirjev, vrtnic itd. 20. ura. Saditev drevesec v drevesnico ; gnojenje. 21. ura. Požlahtnitev v sklad; pomladitev starih dreves; požlahtnitev za lubad. 22. ura. Saditev sočivja. (0 sočivji nekaj teoretičnega pouka, katerega se lahko udeležujejo tudi deklice, ker se pri nas s to panogo kmetijstva peča le ženstvo.) 23. ura. Cvetlice. (Nekaj teoretičnega pouka, katerega se lahko udeležujejo tudi deklice.) 24. ura. Pletev sejaluice, pikirnih leli in drevesnice. 25. ura. Penciranje v drevesnici, na špalhjih. 26. ura. Okuliranje sadnih dreves, vrtnic; vzgoja drevesec v drevesnici, gnojitev, škropljenje o suši itd., kakor kaže vreme in rašča rastlin. V. Ribnikar. - Dol. Logatec.