G fírapharl-
Ljubljana: v MGLC se tokrat predstavlja manj poznani Spacal
s fotoaparatom v roki
>/10
Sanader in Janša sta se včeraj srečala, vendar samo na tekmi
Na Soči pri Štandrežu v teku sanacija levega brega
Primorski
ČETRTEK, 2. AVGUSTA 2007
Št. 181 (18.964) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Upati je, da gre tokrat zares
Bojan Brezigar
Glasovanje, s katerim je Varnostni svet Združenih narodov sklenil napotitev nove misije, kar 26.000 vojakov in policistov, v su-dansko pokrajino Darfur, z namenom, da prekine nasilje državljanske vojne in zagotovi prebivalstvu dostojno življenjsko raven, je vredno posebnega poudarka zaradi kar nekaj novosti.
Prva je nedvomno v dejstvu, da je Varnostni svet po dolgem času dosegel soglasje o tem vprašanju. Ta mednarodna institucija preživlja dolgo krizo, saj predvsem zaradi notranje razvejanosti in zaradi pravice veta stalnih članic v zadnjem času ni bila sposobna sprejeti nobenih pomembnih sklepov, ki bi lahko dvignili njen ugled. Zadnji neuspeh je bil propad Ahtisaarijevega dokumenta o Kosovu in dejansko so ZN ohro-mljeni vse od začetka iraške vojne.
Druga novost je pomembno priznanje, ld ga resolucija daje afriški celini z določilom, da bo šlo za skupno misijo ZN in Afriške unije ter da bo večina pripadnikov misije Afričanov. Prav je namreč, da se črna celina tudi sama močneje angažira za vzpostavljanje miru in se ne zanaša samo na velesile, ki že itak veljajo za nekakšne svetovne policaje, v dobrem in v slabem.
Tretja novost je v številčnosti misije, ki daje zares upati, da slednja ne bo simbolna, ampak bo res pomagala lajšati tegobe prebivalstva. Darfur je verjetno tisti del sveta, kjer je pomoč najbolj potrebna in kjer lakota, pomanjkanje zdravstvene oskrbe in pomanjkanje osnovnih infrastruktur v največji meri vplivajo na življenjsko raven prebivalstva. Za Darfur jebilo doslej mnogo simbolnih posegov, ki pa niso obrodili sadov; upati je, da bo tokrat šlo zares.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
ZDRUŽENI NARODI - Soglasni sklep Varnostnega sveta
Zf VI	• • •
vojaško misijo proti tegobam Darfurja
Poleg vojaških sil ZN jo bodo sestavljali vojaki Afriške unije
Spopadi v Darfurju v največji meri prizadenejo prav otroke
ansa
NEW YORK - Varnostni svet ZN je v torek soglasno potrdil resolucijo 1769, s katero je ustanovil mešano misijo ZN in Afriške unije (UNAMID) za sudansko pokrajino Darfur. Misija bo štela skupaj 26.000 vojakov in policistov, sestavljena pa bo večinoma iz afriških enot. Do njene polne namestitve in delovanja naj bi prišlo šele prihodnje leto. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je resolucijo označil za zgodovinsko in brez primere. Svet je sprejetje resolucije pozdravil, Kartum pa bo resolucijo še preučil. Mirovna operacija UNAMID bo največja po številu pripadnikov, saj bo v njej okoli 20.000 vojakov in 6000 policistov, njen uvodni mandat pa bo trajal 12 mesecev.
Sudanska vlada se je dolgo časa upirala napotitvi mirovnih sil ZN in je mukoma pristala v kompromisno namestitev mešane misije ZN in AU pod pogojem, da bodo prevladovale afriške sile.
Na 11. strani
Demokratska stranka: Veltroni favorit tudi na Tržaškem
Na 5. strani
Trst: načrt za kongresni center v Palači Carciotti
Na 6. strani
V Trstu spet razhajanja o starem pristanišču
Na 7. strani
Armando Querin novi predsednik družbe IRIS
Na 12. strani
TRST - GORICA - Ob stoletnici gibanja
Zarja skavtizma
Slovesnosti so včeraj pripravili vsepovsod, tudi pri nas
TRST - GORICA - Skavtsko gibanje je včeraj praznovalo pomemben jubilej. Na milijone skavtov po vsem svetu se je namreč spomnilo svojega ustanovitelja, lorda Badna Powella, ki se je odpravil na prvi tabor pred natanko sto leti. Leta 1907 je peljal na otok Bronwsea 22 dečkov, različnih družbenih slojev, in jih učil opazovanja narave, prepoznavanja sledi, osnov prve pomoči, igranja in bdenja. Izkušnja je Powella navdihnila, daje svoje življenje posvetil vzgoji mladih. Njegov vzgojni predlog temelji na samovzgoji, kar daje možnost mlademu človeku, da samostojno gradi svojo osebnost.
Powellova vzgojna metoda je še da-
nes aktualna, saj se v skavtskem gibanju prepozna veliko mladih in odraslih, ki skavtske vrednote udejanjajo v vsakodnevnem življenju. Dokaz uspešnosti Powel-love intuicije je bil včerajšnji dan, ko so se skavti zbrali po vsem svetu in pripravili številna praznovanja v skavtskem duhu.
Slovesnosti, na kateri so zbrani svečano obnovili skavtsko obljubo, so včeraj zjutraj - vsepovsod so namreč obljubo ponovili ob 8. uri - pripravili tudi v Gorici in Trstu. Goriški organizaciji AGESCI in SZSO sta pripravili praznovanje v Ljudskem vrtu, tržaška p je bila na pred katedralo sv. Justa.
Na 8. in 12. strani
Prizor z včerajšnje tržaške slovesnosti
kroma
2
Četrtek, 2. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Od Južne železnice do petega koridorja
JoZe Pirjevec
Sredi novembra nameravam organizirati na Univerzi v Kopru posvet ob 150. obletnici Južne železnice. Ker pa nimam namena premlevati vedno istih stvari, sem si simpozij zamislil kot priliko, ki naj zbere okrog okrogle mize zgodovinarje, gospodarstvenike in politike, da razmislimo ne samo o preteklosti trgovskih povezav med Jadranom in Podonavjem, temveč tudi o sedanjosti in bodočnosti. Želel bi, da spregovorimo o naših furmanih, ki so še za časa Marije Terezije prevažali tovore iz Trsta na Dunaj, o Južni železnici in o poznejši Bohinjski progi, kakor tudi o spremembah, do katerih je prišlo zaradi novih geopolitičnih razmer po prvi in drugi svetovni vojni. V tem kontekstu bi rad osvetlil nastanek in razvoj luke Koper, s katero je slovenski narod prvič v zgodovini dobil pristanišče, vredno tega imena, in z njim okno v mediteranski prostor. Želel bi, da na sestanku vsaj bežno osvetlimo burno, včasih skoraj rokovnjaško oblikovanje tega projekta, ki je bil odločilnega pomena za gospodarski razvoj Slovenije in za njeno vedno bolj avtonomno držo do ostalih republik jugoslovanske federacije. Simpozij naj bi se zaključil s pogovorom o 5. koridorju in o njegovi vlogi za naš gospodarski razvoj danes in jutri.
Glede 5. koridorja, ki naj bi povezal Barcelono s Kijevom in se nato priključil na rusko železniško omrežje, pa še nekaj besed. Temu ambicioznemu
/
projektu seveda ni mogoče nasprotovati, če verjamemo, da je bodočnost Evrope v njeni čim večji integraciji in gospodarski usklajenosti. Kljub temu pritrdilnemu pristopu pa imam glede omenjenega koridorja dva pomisleka. Prvi se nanaša na težave, ki so nastale v dolini Aoste zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva novi železniški trasi, ki naj bi imela škodljiv vpliv na okolje. Težko ga bo premostiti, kar pomeni, da ostaja 5. koridor le načrt na papirju. Drugi zadeva predor, ki naj bi povezal Tržič s Trstom, Trst pa z Divačo, pri čemer naj bi velik del stroškov za omenjeno delo prevzela Slovenija. Ljubljanska vlada je dolgo trdila, da je njena prioriteta okrepitev železniške povezave Kopra z Divačo in je šele pred dobrim tednom klonila italijanskim zahtevam o dvojnem kraku, ki očitno skuša rešiti Trst pred popolno izolacijo. Kajti iz gospodarskega zornega kota bi bilo dosti bolj smotrno potegniti 5. koridor od Tržiča čez Kras, kar pomeni zaobiti Trst ter ga prepustiti njegovemu že skoraj stoletnemu zatonu. Zakaj seje Ljubljana odločila za rešitev, ki bo stala okrog 100 milijonov evrov, če odmislimo dodatne in nepričakovane stroške, ki jih podobna javna dela prinašajo s seboj? Res je sicer, da bo del omenjene vsote krila EU, res pa je tudi, da se bo morala Slovenija za plačilo ostalega zalogaja krepko zadolžiti in s tem prevzeti breme, katerega posledice bodo na svojih plečih nosile še bodoče generacije. Z
odločitvijo, ki sta jo, kakor smo brali pred kratkim, prevzela ministra Di Pi-etro in Božič, Slovenci dajemo Trstu na škodo Kopra ogromno darilo, ne da bi imeli od tega - vsaj na videz - kakršnokoli korist. Namesto, da bi Tržačani spremenili svoj odnos do nas in začeli ravnati z nami kot z enakovrednimi partnerji, s katerimi se je treba obnašati kot z upoštevanja vrednimi sosedi, ne izgubijo prilike, da bi ne dokazali svojega večvrednostnega kompleksa, ki dobiva včasih kar groteskne dimenzije. Kako sicer komentirati odločitev italijanskih oblasti, ki prejšnji teden niso dovolile, da bi brzovlak povezal Ljubljano s Trstom prav ob proslavi 150-letnice Južne železnice? Kakor smo brali, se je vlak moral ustaviti v Sežani, ker tostran meje ni bilo posluha za skupno slavje. Ni kaj, lep uvod v sodelovanje, ki naj Trstu vrne tisto prometno žilo, brez katere ne more preživeti.
V taki situaciji se postavlja vprašanje, kakšni so razlogi, ki pogojujejo strateške odločitve ljubljanske vlade? Je res, da se je v bistvu odpovedala morju in s tem svojemu kulturno-gospodar-skemu vplivu na severnojadranski prostor? Je res, da ne razume, oziroma, da je ne zanima vloga, ki bi jo lahko v tem kontekstu odigrala slovenska manjšina v Italiji? Vznemirjujoča vprašanja, ki jih blaži le misel, da je predor Trst - Divača prav tako uresničljiv, kot je bil za časa osimskih sporazumov kanal Donava - Soča.
PISMA UREDNIŠTVU
Na črnogradnji parkirajo avtomobile
V Ankaranu na »črnogradnji« na nasutju ob školjčni sipini - namesto da bi sanirali narejeno škodo, odstranili carinsko ograjo in nezakoniti most preko desnega kanala reke Rižane, so »črno-graditelji« začeli parkirati avtomobile Luke Koper. Obvestili smo MOP, inšpektorat in ministra Janeza Podobnika in upamo, da bodo znali ustaviti »črno-graditelje« in njihovo na črno parkiranje avtomobilov ob samem morju. Smo res tako bogati, da si lahko privoščimo parking in spreminjanje javnega morske dobrine v privatno na »res dolgi« 47 km morski obali v posmeh na vse izdane odločbe inšpektorata, nemoč ministra Janeza Podobnika in osuple javnosti, ki se sprašuje: Mar je Slovenija Teksas ?
Kdo dopušča tak barbarizem, nadaljnjo degradacijo in kulturno siromašenje prostora Slovenske Istre ?
Zgodovina nas bo vprašala: kako ste to dovolili? Šele ko bo prepozno, se bo večina prebivalcev Kopra, Ankarana in okolice vprašala: kdo je to dovolil in v imenu koga smo morsko obalo prodali tujcem ?
Za obstoj naroda je tako kot jezik pomembno tudi okolje, ko je eden ali drugi ogrožen je potrebno ukrepati. Še je čas da skupno ustavimo barbarizem. Če minister Janez Podobnik ne zna urediti zadeve, komu potlej pišejo odločbe in zakaj se na vse to nekdo požvižga ?
Tako kot je načrtovani tretji pomol poguben za koprski zaliv je tudi plinski terminal nesprejemljiv v našem prostoru . V Luki Koper ni prostora za tak terminal. Škoda časa in energije, da se bodo nekateri na MOP zdaj ukvarjali z utopičnim projektom. Veliko boljše in po-
Mfi
zitivnejše bi bilo, če bi se na MOP resnično potrudili pri izdelavi novega državnega lokacijskega načrta - DLN za Luko Koper, saj je sedaj nagrajena 1. nagrada prostorskih rešitev Arhitekturne zbornice Slovenije žal pretoga, zastarela in izven toka spremenljive situacije v prostoru in zato družbeno nesprejemljiva. Če bodo še naprej vztrajali pri 1. nagrajeni nagradi in se ne bodo prilagajali zahtevam prostora, bomo na koncu leta , ko bo DLN »padel«, zahtevali njihovo odgovornost, da so zavirali razvoj Luke Koper - našega okna v svet še za eno leto.
Ponovno opozarjamo MOP - AR-SO, ki izdaja integralni okoljevarstveni certifikat, ki mora biti izdan do konca oktobra 2007 (IPPC uredba), da smo že pred dvemi leti obvestili in opozorili ministra Janeza Podobnika, da se uredijo iztoki kemične industrije na Bivju - Ke-miplas in Polisinteza (dve podjetji), da ne bodo spuščali neočiščenih tehnoloških odpadnih voda v reko Rižano polno rib in da naj si uredijo lastno čistilno napravo in celodnevni monitornig odpadne vode, takoj na iztoku iz svojega podjetja, katera se potem spušča v reko Rizano pod gostiščem Norbedo. Če bo stanje odpadnih voda in njihov iztok v reko Rižano polno rib po oktobru nespremenjeno in bosta obe podjetji dobili certifikat in bosta še naprej obratovali po starem, bomo zahtevali ministrovo odgovornost za narejeno neodgovornost.
David Stepan, Koper
BOLOGNA - Danes obletnica še vedno nepojasnjenega atentata na železniško postajo v Bologni
Samo z resnico bo mogoče napisati
besedo konec pod tragično poglavje svinčenih let
»Nepričakovano sta me zagrabili dve velikanski roki in me porinili naprej. Bili sta nečloveški, ni se jim bilo mogoče upreti. Eksplozivni val me je pognal v zrak, pritisk je bil tako silen, da sploh nisem slišala treska eksplozije. Zato pa sem začutila tla, stresla so se pod mojimi nogami, hkrati sem se znašla v objemu nekega neznanca, ki me je miril, da se mi ni zgodilo nič hujšega. Bila sem zmedena, nisem razumela, kaj se mi je zgodilo in kdo je bil neznanec. Takrat sem se obrnila, videla sem napis samopostrežne restavracije, ki je zgrmel na tla, iz poslopja se je dvigal dim, prah je bil povsod, slišala sem pretresljivo kričanje. Povsem sem se streznila. Krvavela sem in moja krije mazala srajco neznanca, ki mi je priskočil na pomoč.«
Tako je tragični trenutek opisala ženska, kije doživela eksplozijo na železniški postaji v Bologni. Tam je 2. avgusta 1980 ob 10.47 bombna eksplozija ubila 85 ljudi, 218 pa jih je ranila. To je bil najhujši atentat v povojni Italiji, zahteval je največ človeških žrtev, vendar po 27 letih ta atentat ostaja še vedno skrivnost. Vlada je sicer odpravila oznako zaupno glede vsega gradiva, ki zadeva atentat, kljub temu pa preiskovalci sploh še niso odkrili, kdo je krvavi teroristični napad naročil, predvsem pa ni jasno, zakaj so se takratne obveščevalne službe, ki so jih vodili člani tajne framazonske lože P2 tako trudili, da bi sodnike, ki so raziskovali morijo, spravili na zgrešen tir. V italijanski povojni zgodovini ne manjka prevratniš-kih dogodkov, ki še vedno niso bili povsem pojasnjeni (od poboja udeležencev prvomajskega shoda 1947 v kraju Portella delle Ginestra na Siciliji, ki so ga zagrešili bandit Salvatore Giuliano in njegova tolpa, do strategije napetost in terorja ter do ugrabitve in umora Alda Mora), vendar samo v primeru letala družbe Itavia, ki se je zrušilo pri Usti-ci, potem ko so ga zadele protiletalske rakete, ostaja toliko nejasnosti kot v primeru poboja leta 1980 v Bologni. Storilci so bili sicer odkriti in obsojeni, vendar pa je še vedno brez odgovora vpra-
šanje, kdo je poboj naročil.
Bomba, ki je 2. avgusta 1980 eksplodirala na železniški postaji v Bologni, je bila skrita v čakalnici drugega raz-re da. No be ne ga dvo ma ni, da so te ro -risti hoteli povzročiti morijo, saj so eksplozivno telo (šlo je za okoli 25 kilogramov trotila in mešanice drugih eksplozivov) postavili v čakalnico drugega razreda postaje, ki je eno od ključnih vozlišč italijanskega železniškega omrežja. Kot obdobje pa so izkrali čas počitnic, ko je večina italijanskih tovarn že zaprla duri in so se ljudje odpravljali na dopust, zdomci pa so se vračali v domače kraje; vlaki in postaje so bili zaradi tega zelo obljudeni.
Silovita eksplozija je ubila 85 ljudi, 218 pa jih ranila, eno krilo železniške postaje je bilo povsem uničeno. Sprva so reševalci menili, da je razdejanje povzročilo uhajanje plina in da je šlo za nesrečo, vendar že nekaj ur po atentatu je bilo jasno, da ne gre za nesrečo, ampak za nameren napad na Bologno. Okoli 15. ure so strokovnjaki občinskega podjetja za plin izključili možnost uhajanja plina, nekaj ur potem so v čakalnici 2. razreda odkrili krater bombe. Kljub temu pa so bili predstavniki vlade tisti dan v svojih izjavah zelo previdni, nihče ni hotel takoj potrditi, da gre za nameren atentat in ne za nesrečo. Izjema je bil samo takratni predsednik republike Sandro Pertini, ki je po obisku v Bologni ocenil, da gre za najhujše kriminalno dejanje, kar jih je doživela država.
Državno tožilstvo v Bologni je sicer takoj ubralo pot namernega atentata in je v sorazmerno kratkem času prišlo na sled domnevnima storilcema, pripadnikoma neofašistične organizacije NAR Valeriu Fioravantiju in Fran-cesci Mambro. Leta 1987 sta bila na prvostopenjskem procesu obsojena na dosmrten zapor, nekateri njuni somišljeniki na nižje zaporne kazni. Poleg njih pa so bili zaradi poskusa, da bi sodnike spravili na stranpot, obsojeni vodja tajne famazonske lože P2 Licio Gelli in sodelavec obveščevalne službe in nepre-
Bombni atentat je 2. avgusta 1980 ob 10.47 uničil celo krilo železniške postaje v Bologni. V eksploziji je bilo ubitih 85 ljudi, 218 pa jih je bilo ranjenih. To je bil najhuši atentat v povojni Italiji, a preiskovalci še vedno niso odkrili, kdo ga je naročil
ansa
mičninski posrednik Francesco Pazien-za (bil je vpleten tudi v smrt bančnika Guida Calvija po krahu banke Banco Ambrosiano), general Pietro Musume-ci in polkovnik Giuseppe Belmonte. Drugostopenjski sodniki so bili drugačnega mnenja in dve leti pozneje so vse obtožence oprostili, toda njihovo sodbo je kasacijsko sodišče razveljavilo in
odredilo zopetno sojenje. Drugi priziv-ni proces se je končal z obsodbo Valeria Fioravantija in Francesce Mambro zaradi sodelovanja pri uresničitvi atentata, potrjena je bila tudi obsodba Gel-lija, Pazienze, Musumecija in Belmon-teja. To sodbo je leta 1995 potrdilo kasacijsko sodišče. Aprila letos pa je bil s sodbo, kije postala polnomočna, zara-
di sodelovanja pri atentatu obsojen na 30 let zapora nekdanji neofašist Luigi Ciavardini, ki v dneh pokola ni bil še polnoleten.
Kot jasno kaže tudi obsodba zaradi poskusa, da bi sodnike speljali na stransko pot, so imeli sodniki v Bologni pri iskanju resnice zelo težko nalogo. S težavo so odkrili storilce, ozadja morije pa niso bili sposobni pojasniti, tudi zaradi vsakovrstnih ovir in pasti, ki so jim jih postavljali predstavniki obveščevalnih služb. Zato zelo verjetno še dolgo let ne bo mogoče odgovoriti na vprašanja, kdo je zločin naročil, zakaj so bile obveščevalne službe tako dejavne pri preusmerjanju sodnikov, koga so ščitile, kakšno vlogo je imela loža P2 z Liciom Gellijem. In kakšna je bila resnična vloga Francesca Pazienze.
Sicer pa se poskusi, da bi prikazali drugačno zakulisje atentata v Bologni, s tem niso končali. Z zadevo se je ukvarjala tudi parlamentarna komisija Mitrohin, ki jo je v prejšnjem mandatu vodil senator Forza Italia Paolo Guzzanti in je nakazala možnost, da je bil napad delo argentinskega terorista Carlosa, terorista nemškega rodu Tho-masa Krama in drugih prevratnikov, ki so bili povezani z bližnje vzhodnimi terorističnimi skupinami. Ta teza je povsem v nasprotju s tem, kar so z velikim trudom odkrili bolonjski sodniki, obenem pa tudi dokaz, kako poskusi, da bi resnico o atentatu v Bologni, prikrojili, še niso končani.
Nestrpnost ni nikoli opravičljiva, vendar je razumljivo, zakaj so v Bologni ob vsaki spominski svečanosti tako kritični do državne politike in do do vlad, ki v teh 27 letih niso znale ustvariti pogojev, da bi bila resnica o moriji odkrita in bi bilo postopno pojasnjeno ozadje strategije napetosti in obdobje ultrardečega terorizma Rdečih brigad in njim sorodnih skupin. Samo z resnico, kot je poudaril predsednik Združenja svojcev žrtev poboja v Bologni Paolo Bolognesi, bo mogoče napisati besedo konec pod poglavje svinčenih let.
Vojmir Tavčar
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 2. avgusta 2007
3
BARDO - Tradicionalno praznično srečanje beneških izseljencev
V spomin na desetletja trdega dela in življenja v tujini
Predstavili avtobiografsko knjigo Dina Del Medica »Slana čokolada
«
BARDO - Slovenski izseljenci so se v nedeljo 29. julija spet srečali na poletnem prazniku, ki ga že 29. leto organizirajo v vasi Bardo v Terski dolini. V začetku je bilo srečanje samo bivših emigrantov tistega območja in ga je organizirala domača sekcija bivših izseljencev, potem se ji je pridružila Zveza Slovenci po svetu in je praznik postal pomembnejši po vsebini in kulturni ponudbi, obenem pa je se razširil in je namenjen vsem izseljencem in bivšim izseljencem iz Videnske pokrajine.
Praznik so odprli v petek 27. julija z lepo razstavo svetih podobic iz Marijinih romarskih svetišč območja Alpe - Jadran. Na ogled je bilo kakih 350 podobic, med njimi so bile nekatere tudi s slovenskimi napisi, vse so last ljubitelja in zbiratelja Lorenza Cimentija iz Tricesima, ki jih ima kakih 32 tisoč. O njihovem pomenu in o ljudski pobožnosti, katere so izraz, čeprav imajo večkrat tudi veliko umetniško vrednost je na otvoritvi spregovoril mons. Marino Qualizza. Večerje bil nato posvečen mladini in njeni glasbi. V soboto so priredili argentinski večer z »asadom«, ki mu je sledil ples, osrednje praznovanje z bogatim programom in uglednimi gosti je bilo v ne de ljo.
Nedeljski program se je začel z mašo, ki jo je daroval tudi v slovenskem ter-skem dialektu Renzo Calligaro, spremljal jo je z ubranim petjem moški pevski zbor Matajur, ki ga vodi Davide Clodig. Po maši je bil uradni del prireditve, ki se je je udeležil tudi deželni odbornik Roberto An-tonaz. Bilo je tudi ganljivo, ko je predsednik zveze Dante Del Medico pripel na zastavo bivših beneških rudarjev kolajno v pohvalo in zahvalo za njihove žrtve. In ni brez pomena, da se ni noben predstavnik inštitucij na vsedržavni in lokalni ravni spomnil nanje in na njihova mlada življenja, uničena v Belgiji globoko pod zemljo.
Sledili so pozdravi predsednika Del Medica in župana Claudia Noacca, nato je govoril deželni odbornik Roberto An-tonaz in za njim slovenski konzul Božidar Humar. Sledila je predstavitev nove knjige Dina Del Medica. Lani je prav ob tej priložnosti predstavil svoj slovar terskega
Na prazniku beneških izseljencev med predstavitvijo knjige Dina Del Medica. Levo ravnatelj zveze Slovenci po svetu Renzo Mattelig, desno avtor
nm
govora oz. italijansko - po našin z naslovom »Naše besiede«, letos pa avtobiografsko pripoved Cioccolata salata (Slana čokolada), ki jo je s pomočjo Dežele FJK in čedajske Banca di Cividale izdala Zveza Slovenci po svetu. O knjigi je spregovoril ravnetelj zveze izseljencev Renzo Mattelig. Poudaril je bogato publicistično dejavnost Dina Del Medica, ki je spomladi za njegovo knjigo o vinu in tartufih prejel nagrado celo na Kitajskem. S Slano čokolado pa, je dejal Mattelig, se je Del Medico vrnil domov in svoji izkušnji izseljenca, ki je bila izkušnja številnih drugih mladih Benečanov. Sam je imel srečo v življenju, kar se ni vsem zgodilo, vsem pa so bili skupni pomanjkanje in revščina doma ter težki začetki v tujini, težavno delo in domo-tožje. Knjiga se po stilu pisanja ujema z bogato pripovedniško tradicijo Benečije in njen namen mladim rodovom spregovoriti o usodi njihovih staršev in dedov.
Knjiga ni naprodaj, zveza zbira le prosotovoljne prispevke, ki jih bodo namenili dejavnostim mladinske sekcije v Argentini. (jn)
LJUBLJANA
V Julijcih včeraj trije mrtvi
LJUBLJANA - Gore so bile včeraj usodne za 16-letno dekle, kije zgodaj popoldne na poti s Črne prsti proti Rodici v občini Tolmin zdrsnila okoli 300 metrov globoko. Planinko so gorski reševalci našli mrtvo in jo s helikopterjem policije prepeljali v dolino. Kljub posredovanju reševalci niso mo gli po ma ga ti tu di dve ma planincema, ki sta umrla zaradi od po ve di sr ca, so spo ro či li z Uprave RS za zaščito in reševanje.
Že zjutraj so gorski reševalci posredovali na poti proti Škr-la ti ci v Ju lij cih, kjer so naš li pla -ninca, ki ga je zadela srčna kap. Nekaj ur kasneje je srce zastalo planincu na Kamniškem sedlu in je kljub ta koj šnji po mo či mi mo i -doče zdravnice umrl. Popoldne se je začela tudi iskalna akcija pogrešanega 16-letnega fanta na območju sotočja reke Tolminke in Soče v občini Tolmin.
KOPER - Od danes do prihodnje srede
Peti mednarodni tabor Etno Histria
KOPER - Na Škofijah bo v sklopu Alpe-Adria Puf festivala potekal že peti mednarodni tabor Etno Histria. Na taboru, ki se bo začel danes (četrtek, 2. avgusta), zaključil pa v sredo, 8. avgusta, bo sodelovalo okoli 55 udeležencev z glasbenimi gosti s Švedske, Češke, Slovaške in Avstrije. Etno HistEria je mednarodni orkester, ki ga sestavlja 50 večinoma mlajših nadarjenih etno glasbenikov. Od leta 2003 se vsako leto zberejo na slovenski Obali, je pojasnil eden od mentorjev delavnic, muziko-log in glasbenik Dario Marušič.V petih dneh intenzivnih vaj se po Marušičevih besedah udeleženci drug od drugega, po švedskem in belgijskem modelu, brez not učijo melodije, plese in napeve svojih krajev. Na koncu delavnic orkester na svojstven način na koncertih in drugih dogodkih predstavi aranžirano ljudsko glasbo.
V	preteklih štirih letih so Etno HistErio oblikovali glasbeniki iz 18 različnih držav, iz Evrope denimo predstavniki Anglije, Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Estonije, Italije, Makedonije, Slovenije, Srbije in Črne gore, Švedske, Slovaške, Norveške in Cipra, z drugih koncev sveta pa so prišli iz Indije, Čila, Ugande in Brazilije.
Izkušenost udeležencev je zelo raznolika, večina se ukvarja z ljudsko glasbo, nekateri so jazz ali klasični glasbeniki, spet drugi za ljudsko glasbo slišijo prvič. Prav te razlike pa so razlog za edinstvenost orkestra, ki ga usmerjajo izkušeni mentorji, je na novinarski konferenci povedala direktorica PUF festivala Maja Bavdaž Solce.
Letošnji mentorji na delavnicah so Dario Marušič in Matija Solce iz Slovenije, Stina Rosen s Švedske in Stephan Stainer iz Avstrije. Po dobrih izkušnjah iz preteklih let bodo koncerte in delavnice popestrili tudi igralci in scenografi iz Akademije lepih umetnosti (DAMU) iz Prage.
V	nedeljo, 5. avgusta, zvečer se bo pred OŠ Oskarja Kovačiča na Škofijah prvič predstavil letošnji orkester Etno HistEria. V programu bodo nastopili tudi znani glasbeni gostje, kot so Emil Zonta, Rudi Bučar, Vruja in Dario Marušič. Večer bo zaključil Matija Solce s svojo polnočno lutkovno predstavo Šala, sledil pa bo še glasbeni session ljudskih glasbenikov. Koncerti orkestra Etno HistEria bodo še v ponedeljek na Bledu (na festivalu Okarina), v torek v Ljubljani (na festivalu Sanje na Kongresnem trgu) in v sredo V Izoli.
Etno Histrio letos organizira Lutkovni studio Koper pod okriljem Kulturnega društva Folk Slovenija in pod umetniškim vodstvom lutkarja in muzikanta Matije Solceta. Poleg omenjenih dogodkov so organizatorji pripravili tudi plesne delavnice, nočne jam-sessione, seminarje in igranje na ulicah. Z glasbeno-gledališko inštalacijo in pevskimi delavnicami pa bodo oživili tudi Pekel pri Borovnici. (STA)
ŠKRBINA - Predstavil ge ja Mladinski hotel Pliskovica
Izšel turistični vodnik ponudbe spodnjega Krasa
Nov turistični vodnik predstavlja vasi in ponudbo občin Komen in Miren -Kostanjevica. (Na sliki letalski posnetek Štanjela)
ŠKRBINA - Po uspešni predstavitvi konec septembra lani prvega dela turističnega vodnika ponudbe Gornjega Krasa, v katerem je zajetih 64 naselij v občini Sežana in Divača, se je Mladinski hotel Pliskovica odločil predstaviti drugi del vodnika turistične ponudbe Spodnjega Krasa. Vodnik, v katerem je ob zemljevidu predstavljenih 46 vasi občin Komen in Miren-Kostanjevica, so predstavili pred dnevi na Spacalovi domačiji v Škrbini, ki je po otvoritvi kraške vinske ceste ponovno po nekaj letih odprla vrata številnim obiskovalcem.
Kot je povedala urednica vodnika Tanja Godnič, sicer vodja Mladinskega hotela Pliskovica, ki ima za sabo že 4 leta uspešnega delovanja, je tudi ta vodnik izšel v slovenskem in angleškem jeziku. Tokratna naklada je zaradi manjšega števila predstavljenih vasi (le 46) znašala 10 tisoč izvodov, medtem ko je bil prvi del turističnega vodnika izdan v nakladi 20 tisoč izvodov. Tudi pri tem vodniku je delala ista ekipa kot pri prvem. Za fotografije in oblikovanje se je nadvse potrudil Borut Hočevar, prevodi pa so delo Nuše Kocjan, Tanje Ambrožič in Tanje Godnič. Predstavitev vodnika je sodila v sklop praznovanj ob 100-letnici Spacalovega rojstva. Tretji in s tem zadnji del vodnika pa načrtujejo izdati v prihodnjem letu, ko bodo podrobneje predstavili turis-
tično ponudbo Zamejskega Krasa. Zavedajo se, da bo delo še težje zaradi velikega števila vasi in pestre turistične ponudbe, ki jo premorejo naše slovenske vasi v zamejstvu. A se projekta ne bojijo, saj imajo dobro podlago in izkušnje pri izdaji prvih dveh vodnikov.
Tudi v drugem vodniku turistične ponudbe Spodnjega Krasa so vasi razvrščene po abecedi, kjer predstavijo imena in število prebivalcev, nadmorsko višino in lokacijo vasi. Osrednji del pa je namenjen pristni predstavitvi podeželske kmečke ponudbe s tipičnim življenjem in ohranjanjem kulturne in naravne dediščine. Tako so predstavljena tudi razna razvojna, turistična, kulturna, športna itd. društva. Tudi v tokratnem vodniku so predstavljene znamenite osebnosti in znamenitosti vasi. Kot zanimivost so vnesli tudi nekaj tipičnih receptov za Spodnji Kras. Tudi ponudniki (pa naj si gre za vinogradnike, vinarje, osmičarje, čebelarje in kmetovalce) so predstavljeni z osnovnimi informacijami. Na koncu vodnika so zbrane prireditve, ki potekajo na tem delu Krasa in druge potrebne informacije za turiste. K vodniku je tudi tokrat priložen zemljevid za lažjo orientacijo turistov in obiskovalcev.
Vodnik turistične ponudbe Spodnjega Krasa je mogoče po ceni 5 evrov kupiti v Mladinskem hotelu v Pliskovici, pri
Turistično informativnih centrih, na Zavodu za šport, turizem in prosti čas Sežana kot tudi v vseh petih kraških občinah in v Kosovelovi knjižnici Sežana. Komplet obeh vodnikov pa stane 8 evrov. Polovico cene so namenili za ponatis, saj računajo, da bo prvi vodnik kmalu razprodan in bo zato potreben ponatis.
Predstavitev vodnika so s kulturnim programom obogatili Oktet Rožmarin Temnica in Ženska dramska skupina Klepetulje iz Kulturnega društva Simon Jenko iz Temnice. O pomenu projekta, ki bo v nadaljevanju združeval tudi občine onstran meje, pa so spregovorili komenski in kostanjeviški župan Uroš Slamič in Zlatko Martin Marušič ter direktor sežanskega ZŠTIP Božo Dragan. Z izbrano kulinarično ponudbo pa so se predstavili: vinogradniki Pipan, Urdih in Co-tič (Buntovi) iz Škrbine, številni vinarji (Kobal Štanjel, Kukanja Komen itd.) in ekološka kmetija iz Nove vasi, kmetije Pipan iz Komna, turistična kmetija Ostro-uška Pelicon iz Coljave in Špacapanova hiša iz Komna. Ročno kovane izdelke iz železa je predstavilo umetno kovaštvo Fe-mont iz Komna, sodelovali pa so tudi trije čebelarji. S svojimi deli so predstavitev obogatili umetniki Damjan Švara, Maja Licul, Mojca Senegačnik in Marko Drpič.
Olga Knez
4
Četrtek, 2. avgusta 2007
ALPE-JADRAN
/
DOMŽALE - Ob robu nogometne tekme Domžale - Dinamo v evropski ligi prvakov
Janša in Sanader:
Kmalu rešitev odprtih vprašanj
Slovenski in hrvaški premier sta si tekmo ogledala, vendar izjav nista dala
LJUBLJANA - Sinočnjo nogometno tekmo med Domžalami in zagrebškim Dinamom sta si v Domžalah ogledala tudi slovenski in hrvaški premier, Janez Janša in Ivo Sanader. Pred stadion sta se pripeljala vsak s svojim vozilom in se pred vstopom rokovala, izjav za javnost pa nista dajala. Na tekmo so sicer prišli tudi drugi visoki slovenski in hrvaški predstavniki, med njimi zagrebški župan Milan Bandic, slovenski minister za šolstvo in šport Milan Zver in slovenski predsedniški kandidat Alojz Peterle.
Janša si je v nedeljo v Umagu s hrvaškim predsednikom Stipetom Me-sičem ogledal finale teniškega turnirja in se pred tem z njim sestal na polurnem neformalnem pogovoru, po pogovorih pa nista dala izjav. V ponedeljek je Janša na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da sta se z Me-sičem dotaknila tudi slovenske pobude o reševanju odprtih vprašanj, da pa nista sprejela nobenih zaključkov. Dodal je, da slovenska vlada še čaka na odgovor Hrvaške na omenjeno pobudo, ki jo je Zagrebu posredovala mi-nu li te den, in da bo po tem mo go če po -ve da ti kaj o nje ni vse bi ni, ki je zaen -krat še interne narave. Dodal je, da hrvaški odgovor pričakuje kmalu in da gre za celovito pobudo, ki »se dotika vseh ključnih odprtih vprašanj«. »Av-gus ta in sep tem bra bo jas no, ali bo mogoče storiti korake naprej,« je še dejal.
Televizija POP TV je sicer poročala, da naj bi Ljubljana Zagrebu med drugim ponudila posredovanje tretje strani pri reševanju vprašanja meje, in sicer da naj bi za posrednika predlagala francoskega pravnika Roberta Badinterja oziroma Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, ki ga vodi.
Uradni predstavniki Ljubljane tega niso potrdili, je pa hrvaški tednik Nacional v zadnji izdaji poročal, da je Mesič na srečanju z Janšo v Umagu podprl slovenski predlog o posredovanju Badinterja in da je predlog pripravljena sprejeti tudi hrvaška vlada.
Po pisanju časnika je na notranje-po li tič nem pri zo ri šču bi stve no vlo go od igral pre mi er Jan ša, ki je od zu na -njega ministra Dimitrija Rupla zahteval, naj poišče sprejemljivo rešitev. Posledica so pogosti pogovori Dimitrija Rupla in hrvaške zunanje ministrice Kolinde Grabar-Kitarovič, nedavno pa sta po bu do prev ze la Jan ša in Sa na -der, je še pisal Nacional. (STA)
Pred tekmo sta se Sanader (levo) in Janša rokovala
f. bobo
PULJ - Ocena vodje istrske županije Ivana Jakovčica
»Slovenska pobuda za rešitev odprtih vprašanj pozitivna in iskrena«
PULJ - Vodja istrske županije Ivan Ja-kovčič je na včerajšnji novinarski konferenci v Pulju podprl slovensko pobudo, da se vprašanji Nuklearne elektrarne Krško in dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke rešita na Sodišču Ovse za poravnavo in arbitražo. Vprašanje meje med državama, še posebej na morju, pa bi se po njegovem mnenju moralo reševati z arbitražo na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu ali Meddržavnem sodišču v Haagu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. »Gre za nekaj, kar bo trajno obeležilo odnose v tem delu Evrope, še posebej na morju. Zato menim, da je v tem primeru treba razmišljati o arbitraži in ne o poravnavi in posredovanju, ker je treba najti arbitražno rešitev, če želimo resnično končno rešiti ta problem,« je dejal Jakovčič glede vprašanje meje na redni mesečni novinarski konferenci. Dodal je, da lahko vprašanje meje rešita sodišče v Hamburgu ali Haagu, ki imata veliko izkušenj. To pa bo po njegovem mnenju mogoče samo, če bosta parlamenta obeh držav pred tem sprejela obvezujočo
Predsednik Istrske županije Ivan Jakovčič
kroma
izjavo, da bosta državi sprejeli rezultat arbitraže.
Po oceni Jakovčiča je slovenska pobuda o reševanju odprtih vprašanj pozitivna in iskrena, slovenska politika pa jo je po njegovem mnenju predlagala »brez fige v žepu« in je zato hrvaške oblasti pozval, naj k njej pristopijo skrajno odgovorno. Po njegovem mnenju bi bilo treba pred tem jasno določiti »arbitra, predmet arbitraže in kako bodo vrednotili rezultat arbitraže«.
Uradno o vsebini slovenske pobude ni podatkov. V ponedeljek je slovenski premier Janez Janša na novinarski konferen-
ci v Ljubljani povedal le, da je vsebina zaenkrat še interne narave, da pa gre za celovito pobudo, ki »se dotika vseh ključnih odprtih vprašanj«. POP TV je v ponedeljek poročal, da je v pobudi Ljubljana Zagrebu med drugim ponudila posredovanje tretje strani pri reševanju vprašanja meje, in sicer da naj bi za posrednika predlagala francoskega pravnika Roberta Badinterja oziroma Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, ki ga vodi.
Poleg meje naj bi po podatkih POP T V dokument obravnaval tudi ostala odprta vprašanja med sosedama - Nuklearne elektrarne Krško, dolg hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke ter razmejitev hrvaške in slovenske ekološke cone v Jadranu.
Pred finalom teniškega turnirja v Umagu v nedeljo se je sicer premier Janša neformalno sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem, oba pa sta se nato sestala še z Jakovčičem, s slovaškim predsednikom Ivanom Gašparovi-čem in županom Umaga Vladom Kraljevičem. (STA)
POKRAJINE
Večina občin za vladni predlog
LJUBLJANA - Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je do včeraj k vladnemu predlogu za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen, prejela 159 mnenj občinskih svetov. Z včerajšnjim dnem se je sicer zaključil 60-dnevni rok, ki gaje služba za lokalno samoupravo določila za posredovanje mnenj. Večina (86 odstotkov) občinskih svetov vladni predlog načeloma podpira, je zapisano na spletnih straneh službe za lokalno samoupravo in regionalno poli-tiko.Pripombe občin, ki vladni predlog sicer podpirajo, se povečini nanašajo na imena, sedeže in število pokrajin. Mnenja pa ni posredovalo 51 občin.
Z vladnim predlogom se ne strinja 14 odstotkov občin, razlogi za to pa so po njihovem mnenju premalo dodelana pokrajinska zakonodaja in bojazen, da bi ustanovitev pokrajin povzročila še večjo razliko pri razvoju posameznih regij. Primorske in pomurske občine so poudarile predvsem potrebo po uveljavitvi pravic narodnostnih manjšin glede dvojezičnosti v pokrajinah.
S predlogom se povečini strinjajo v Podravju oziroma Osrednje Štajerski pokrajini. Najbolj se ukvarjajo z imenom pokrajine, ki bi po mnenju večine moralo biti Štajerska oziroma Osrednja Štajerska. Z imenom se zatika tudi v Spodnjepodravski pokrajini; približno polovica tamkajšnjih občinskih svetov predlaga poimenovanje Spodnje Podravje, druga polovica pa Vzhodna Štajerska. Glede na mnenje občinskih svetov se z vladnim predlogom po večini strinjajo v Pomurju, nekoliko pa se tudi v tej pokrajini zatika pri poimenovanju.
Občine v Notranjski pokrajini se povečini zavzemajo za sedež pokrajine v Cerknici, v Ilirski Bistrici pa želijo priključitev k Primorski pokrajini, kjer so občinski sveti z vladnim predlogom povečini zadovoljni. V drugi »primorski« pokrajini, Goriški, so nezadovoljni predvsem z imenom; predlagajo ime Severna Primorska, oziroma Zgornje Posočje.
Služba za lokalno samoupravo in re gi o nal no po li ti ko si cer na -merava vse predloge podrobno preučiti in se do njih opredeliti, pridobljena spoznanja pa bodo upoštevana pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin, je še zapisano na spletnih straneh službe. (STA)
PORTOROŽ
Oropal zlatarno in zbežal
KOPER - Neznan mlad moški si je v torek v portoroški zlatarni privoščil drago »darilo«. Sto pil je v eno iz med por to roš -kih zla tarn in se za ni mal za na -kup zlate verižice. Prodajalka mu je pokazala razstavljene verižice, vendar pa se »kupec« ni mogel odločiti, katera mu je bolj všeč, zato je pograbil kar tri in stekel iz zlatarne. Med begom je eno iz gu bil, dve pa mu je us pe -lo obdržati, poročajo koprski policisti. Storilec je star okoli 20 let, visok 170 centimetrov, suhe postave, svetlih las in oblečen v bele kratke hlače in belo kratko maj ico s prečni mi čr ni mi črta -mi, so vče raj spo ro či li iz Po li cij -ske uprave Koper. Policisti prosijo vse občane, da kakršnekoli informacije o ropu ali storilcu sporočijo na telefonsko številko 113, so še sporočili koprski poli cis ti.
LJUBLJANA - Po julijskih podatkih urada za makroekonomske analize
Po nekaterih ocenah je položaj Slovenije primerljiv s Portugalsko
LJUBLJANA - Potem ko je urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v začetku julija popravil svoje napovedi medletne inflacije v Sloveniji z 2,5 na 3,2 odstotka, so nekateri ekonomisti opozorili, da se utegne ob slovenskem prevzemu evra ponoviti tako imenovani portugalski scenarij. Na Portugalskem so namreč v pričakovanju prevzema stabilne valute, evra, v drugi polovici 90. let močno padle obrestne mere, kar je omogočilo lažje zadolževanje prebivalstva in večjo potrošnjo, to pa se je odrazilo v višji inflaciji.Ker je bila portugalska rast v obdobju do leta 1999 - torej do uvedbe evra kot knjigovodske valute - nad povprečjem Evropske unije, je bilo pričakovati, da bo portugalska vlada v dobrih časih vodila restriktivno proračunsko politiko, vendar se to po mnenju strokovnjakov Evropske komisije ni zgodilo. Še več, portugalska vlada je s proračunskim trošenjem spodbujala pre gre to go spo dar stvo in s tem še po -
večevala inflacijske pritiske. Slovenska vlada je konec junija sprejela rebalans pro ra ču na za le toš nje le to, v ka te rem je odhodke povečala za 60,5 milijona evrov, s tem pa se bo primanjkljaj v javni blagajni povečal z odstotka na 1,2 odstotka BDP oz. 383,2 milijona evrov. Glede na rekordno visoko gospodarsko rast v prvem četrtletju letos, ki je znašala 7,2 odstotka, nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi morala vlada ugodne gospodarske razmere izkoristiti za zmanjševanje primanjkljaja in ne njegovo povečevanje.
Med Slovenijo in Portugalsko pa ne obstajajo samo podobnosti pri vodenju proračunske politike. Glavno gonilo gospodarske rasti v prvem četrtletju so bile v Sloveniji poleg izvoza investicije v osnovna sredstva, predvsem gradnja cest. Podobno se je tudi na Portugalskem zaradi nižjih obrestnih mer gradbeništvo razcvetelo, pri čemer so močno narasle cene nepremičnin. Strokovnjaki opozarjajo, daje por-
tugalska gospodarska rast temeljila na zadolževanju, pri čemer Portugalska ni bila sposobna zagotoviti rasti produktivnosti svojih industrijskih in storitvenih sektorjev. Njihova konkurenčnost je tako upadala, močno povpraševanje gospodinjstev in podjetij pa se je preusmerilo v cenejše uvožene izdelke. Posledica je bil primanjkljaj v trgovinski bilanci.
Ker članice območja evra s tečajno politiko ne morejo znižati vrednosti svoje valute, da bi tako znova pridobile izvozno konkurenčnost in uravnotežile trgovinsko bilanco, jim na voljo ostaneta le povečanje produktivnosti in počasnejša rast plač. Nacionalno gospodarstvo namreč na dolgi rok ne more rasti zgolj s pomočjo z lažjim zadolževanjem spodbujene potrošnje, ampak mora ustvariti tudi dovolj izdelkov in storitev, s katerimi lahko pokrije svoj uvoz.
Kot enega izmed vzrokov za inflacijo na Portugalskem v času pred in
neposredno po prevzemu evra ekonomisti Evropske komisije vidijo v rasti plač. Te so po njihovem mnenju rasle na napačni predpostavki, da bodo časi visoke gospodarske rasti trajali dlje. Ko se je gospodarski zagon nekoliko ohladil, pa so visoke plače negativno vplivale tako na inflacijo kot tudi konkurenčnost portugalskega gospodar stva.
Če namreč raven cen v eni izmed članic območja evra raste hitreje kot v drugih, slednje pridobivajo konkurenčnost v primerjavi s prvo. Slovenija je imela tako junija na letni ravni s 3,8 odstotki najvišjo inflacijo v območju evra oz. dvakrat višjo, kakor je bila povprečna inflacija v območju evra. Nekateri ekonomisti ob tem opozarjajo, da bi lahko pretirano povišanje plač inflacijo še pospešilo, pri čemer bi brez hkratnega povečanja produktivnosti lahko trpela konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva. (STA)

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Priprave na primarne volitve
Walter Veltroni tudi na Tržaškem velik favorit
Glasovanje bo v nedeljo, 14. oktobra - Sredi septembra točno znana vsa pravila
Pri Levih demokratih in v Marjetici ter v organizacijah civilne družbe so se že začele priprave na primarne volitve za Demokratsko stranko, ki bodo 14. oktobra. Takrat bodo izvolili državnega tajnika nove stranke in njeno ustanovno skupščino, ni pa še jasno, če bodo oktobra volili tudi za deželne organe nove stranke.
Tudi v tržaški pokrajini je velik favorit za zmago rimski župan Walter Veltroni, ki - kot kaže - pred primarnimi volitvami ne bo prišel v Trst. Njegov volilni štab je namreč že pripravil okvirni seznam predvolilnih obiskov, na katerem za sedaj ni Trsta. Seznam sicer še ni dokončen, tako da bo zadnja beseda padla septembra.
Na oktobrsko volilno preizkušnjo se pripravljajo tudi Veltronijevi tekmeci, začenši z Enricom Letto in Rosy Bindi. Podtajnik pri predsedstvu vlade Letta, kot poročamo na drugem mestu, ima na lokalni ravni že svoje volilno jedro, Bindijeva pa še ne. Minis tri ca za so ci a lo vse ka kor tu di pri nas računa na podporo žensk in katoliško usmerjenih združenj prostovoljcev, s katerimi vzdržuje zelo dobre od no se.
Primarne volitve bodo odprte vsem, ki bodo pred glasovanjem podpisali pristopno listino za ustanovno skup šči no DS, kar še ne po me ni članstva v novi stranki. Volilci bodo tudi plačali simbolično vsoto enega evra, volišča pa bodo, kot kaže, na sedežih LD in Majetice ter tudi po društvih in krožkih civilne družbe.
Volilke in volilci bodo dobili dve glasovnici. Eno za tajnico-tajnika stranke, drugo za člane ustanovne skupščine. Tržaško pokrajino bodo razdelili na dve okrožji, enaki tistima iz prejšnjega volilnega zakona. Prvo okrožje zajema mesto, drugo pa predmestja in okoliške občine.
Pokrajinski odbor, ki ima nalogo izvesti volitve, vodi nekdanji predsednik ACLI Franco Codega, v njem je tudi deželna svetnica Levih demokratov Tamara Blažina. V odboru garantov je tudi Ace Mermolja, medtem ko v skupino, ki je odraz civilne družbe, ni bil izvoljen noben Slovenec ali Slovenka.
Posnetek s primarnih volitev v levi sredini oktobra leta 2005. Tako so volili v Rojanu
kroma
NOVA STRANKA - Primarne volitve
Podporniki Enrica Lette
v	v ■ • ■	•
so ze zaceli kampanjo
V kampanjo za oktobrske primarne volitve za Demokratsko stranko se je med prvimi vključil Francesco Russo, univerzitetni profesor in politični aktivist Marjetice. Russo podpira Enrica Letto, ki uživa tudi simpatije predsednika Furlanije-Ju-lijske krajine Riccarda Illyja, čeprav slednji ne bo pristopil k novi stranki.
Russo je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil tudi svojo spletno stran (www.francescorus-so.it), ki bo v glavnem posvečena pripravam za ustanovitev nove stranke. Izrazil je upanje, da se bo primarnih
kroma
volitev udeležilo čim več volilk in vo-lilcev. Na prvih primarnih volitvah v levi sredini je oktobra leta 2007 sodelovalo 18 tisoč ljudi, Russo upa, da
jih bo na oktobrski volilni preizkušnji sodelovalo vsaj 9 tisoč.
Rus so ni za do vo ljen, da bo do kan di dat ne li ste za De mo krat sko stranko dejansko blokirane liste, kar bo prikrajšalo volilca, da v listo doda svojega kandidata. Izrazil je tudi upa nje, da bo no va stran ka res no va in ne od raz se da njih apa ra tov LD in Marjetice.
Pokrajinski svetnik Marjetice Paolo Salucci pa je med pobudniki splet ne	stra ni
www.gruppo33.blogspot.co". Njen cilj je čim bolj od pr to in od kri to so -očanje o Demokratski stranki.
1 4 Četrtek, 2. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
ITALIJA	/
ZELEZNICA
Leva sredina kritizira Reta
»Množica občanov, ki se je zbrala na informativni javni skupščini glede kraške proge t.i. petega koridorja, dokazuje predvsem veliko potrebo po tovrstnih srečanjih in dejstvo, da mora levosredinska opozicija ponovno nadomeščati občinsko upravo pri informiranju ljudi,« ugotavlja v tiskovni izjavi devinsko-nabrežinski občinski svetnik Igor Gabrovec. Skupaj s somišljeniki je bil med pobudniki zelo uspelega ponedeljkovega večera v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini.
Tako iz izvajanj povabljenih strokovnjakov in javnih upraviteljev, kot tudi iz ogorčenih posegov s strani občinstva je bi lo jas no raz ume ti, da se na čr -tovanje velike infrastrukture odvija v nesprejemljivem popolnem zatišju. »Veliko krivdo in zato tudi odgovornost nosi občinska uprava župana Giorgia Reta, ki z dobro znano strategijo molka že vsaj od leta 2003 hudo zanemarja interese občinske skup nos ti in še po se bej vseh tis -tih občanov, ki bi jih načrtovana gradnja več kilometrskega tunela in vezanih "površinskih" infrastruktur hudo oškodovala tudi s pre mo ženj ske ga vi di ka,« poudarja svetnik Igor Gabrovec.
Devinsko-nabrežinska leva sredina zato zagovarja načelo prozornosti in soudeležbe skupnosti v vseh načrtih, ki lahko zaznavno vplivajo na njeno življenje. Takoj po poletnem premoru bo opozicija v občinskem svetu priredila novo srečanje z novimi strokovnjaki, ki bodo po nu di li do dat ne po drob nos ti glede načrta in predvsem vsebino obstoječih študij o vplivu na okolje in gospodarski razvoj. »Vabljen bo tudi župan Ret, če se seveda ne bo ponovno odločil, daje veliko bolj udobno potiskati glavo v pesek....,« zaključuje svoje sporočilo Igor Ga bro vec.
PREISKAVA - Oddelek za boj proti mamilom iz Furlanije-Julijske krajine
Kokain skrit v platnici knjige
Zaenkrat neznana oseba jo je poslala iz Kostarike - Knjiga je govorila o dinozavrih in je bila namenjena otrokom - Mamilo zavohal pes na letališču
Iznajdljivi prekupčevalci z mamilom so s kokainom napolnili platnico knjige za otroke, vendar so jih kljub temu odkrili
Pošiljke iz Južne Amerike so prihajale enkrat mesečno, poseg policije pa je donosen posel prekinil, štiri osebe so se znašle v arestu, dolžijo jih združevanja v zločinske namene, prekupčevale so z mamili.
Kokain so uvažali iz Kostarike. Količine niso bile pretirano velike, okrog 150 gramov, zato pa je bilo mamilo zelo čisto in bi na tržišču na drobno navrglo okrog 12 tisoč evrov. Tokrat so se odločili za »kulturne« pošiljke, izbrali so si knjige za otroke. Pred časom so preiskovalci mamilo odkrili v kipcih, obutvi in raznih drugih predmetih, v zadnji akciji pa so kokain našli v platnicah knjige o dinozavrih. Namenjena je bila v našo deželo, v por-denonsko pokrajino, vendar je eden od psov finančne straže na milanskem letališču Malpensa zavohal, kaj se skriva v paketu. Agenti so obvestili operativno skupino za boj proti mamilom iz FJK, ki jo je koordiniral tržaški namestnik državnega tožilca Maurizio De Marco.
Priporočena pošiljka so sprejeli v enem od poštnih uradov v Pordenonu.
Ponjo je prišel neki moški, ki ni slutil, da mu je policija za petami. Prevzel je paket in zapustil urad, vendar se je že po nekaj minutah srečal z nekim drugim moškim, kateremu je izročil »knjigo«. Agenti so posegli in oba aretirali.
Med zasliševanjem sta prekupčevalca pokazala pripravljenost na sodelovanje, nudila sta koristne informacije. Tudi s pomočjo telefonskega prisluškovanja so zatem prišli na sled še dvema moškima, ki naj bi bila na čelu kriminalne organizacije. Oba prebivata v videmski pokrajini, zanju je sodnik za predhodne preiskave iz Trsta Paolo Vascotto odredil zapor.
Preiskava je poleg Pordenona, Trsta in Vidma zajela tudi Treviso. Kot smo dejali, so paketi prihajali približno enkrat mesečno, količina mamila naj bi bila tudi večja od tiste, ki so jo nazadnje odkrili. Sedaj skušajo ugotoviti, kdo je za mamilo skrbel v Kostariki, kar pa verjetno ne bo tako enostavno. Aretirani prekupčevalci so trenutno v zaporih v Trstu in Tol-meču, tvegajo pa precej visoko kazen, vsaj 10 let ječe.
6
1 4 Četrtek, 2. avgusta 2007
ITALIJA
/
TRŽAŠKA OBČINA - Predstavitev projekta Studia Cervesi
Palača Carciotti:
načrt za kongresno središče
Kongresna dvorana s 1584 sedeži in dve manjši dvorani - Besedo ima sedaj spomeniško varstvo
Velika konferenčna dvorana s 1584 sedeži in dve manjši dvorani s 700 oziroma 600 sedeži; dve restavraciji, več razstavnih prostorov, prenočišča za oste. Vse to in še marsikaj naj bi »ponujala« prenovljena Palača Carciotti na tržaškem nabrežju po načrtu, ki ga je pripravil Studio Cervesi in ga »podaril« tržaški občini.
Načrt o prenovi prestižne palače, ki so jo po projektu arhitekta Mattea Pertscha zgradili leta 1802 ob Kanalu, so predstavili včeraj na tržaški občini. Trst naj bi z njo pridobil novo kongresno središče, je poudaril občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Mesto potrebuje tako strukturo, mu je pritrdil kolega z odbor-ništva za urbanistiko in turizem Maurizi-o Bucci. Saj predstavlja kongresni turizem eno od razvojnim možnosti mesta, je dodal in trditev podkrepil s številkami. Trst se lahko pohvali s 6-odstotnim letnim turističnim porastom, enim najvišjih v državi. Vsak udeleženec kongresov »pusti« v mestu dnevno od 250 do 300 evrov, je izračunal odbornik za trgovino Paolo Rovis. Doslej je lahko Trst računal na majhno kongresno središče v prvem nadstropju Pomorske postaje. Pred meseci je bil govor o preureditvi nekdanjega skladišča vin v kongresno palačo, a je zamisel politično propadla. Koriščenje prenovljene ribarnice v kongresne namene je še vprašljivo; prav tako bo treba še počakati na prenovitev nekdanjega silosa ob železniški postaji (dela naj bi se začela januarja prihodnjega leta).
Pred časom je Nacionalno zavezništvo predlagalo preureditev Palače Carciotti v kongresno središče. Načrt Studia Cervesi nekako konkretno dopolnjuje predlog. Odbornik Bandelli je - ob prisotnosti načelnikov skupin v tržaškem občinskem svetu Alessie Rosolen (NZ), Roberta Sasca (UD C) in Maurizia Ferrare (Di-piazzova lista) - nakazal temeljne značilnosti načrta. V pritličju naj bi uredili dve manjši dvorani. Manjšo, podolgovato, z zmogljivostjo 600 sedežev; večjo v zače-lju pa še s sto sedeži več.
Prvo in drugo nadstropje naj bi »za-objeli« veliko dvorano s 1584 sedeži, in sicer tako, da naj bi se ta položno »spuščala« iz drugega nadstropja do prvega (na-klonski kot naj bi dopuščal primerno vidljivost tudi v zadnjih sedežih). Streha bi bila zastekljena, primerne zavese bi služile za zatemnitev. V podstrešne prostore naj bi strnili vse električne in druge naprave, da ne bi v drugih nadstropjih bodle v oči.
Bandelli je poudaril, da bi ostala zunanjost palače, z znamenito kupolo nad pročeljem, nespremenjena. Poslopje me-
DOLINA - Adalberto Barbieri
Informativna stojnica
Od današnjega dne bo vsak četrtek v barkovljanskem gozdičku nameščena občinska informativna stojnica, ki bo nudila informacije in raznorazne novice o številnih poletnih kulturnih pobudah, ki jih za občane in turiste prireja Občina Trst. Na voljo bodo seveda urniki in podatki o občinskih uslugah za mlade in pa pregled zanje primernih študijskih ter prostovoljnih dejavnosti v sklopu evropske skupnosti.
Razstava v Palači Gopčevic
Danesob 18. uri bodo v dvorani Leonardo v Palači Gopčevic (Ul. Rossini 4) slavnostno odprli razstavo »Francesco Parisi Trst - Špeditersko podjetje 1807-2007; dvesto let med ekonomijo in zgodovino.« Razstava, ki bo na ogled vse do 26. avgusta, od 9. do 19. ure (vstop je prost), ponuja pregled nad dvestoletnim delovanjem mestne špe-diterske hiše.
Ponovno odprtje poštnega urada v Ul. Settefontane
Po nekajtedenskih obnovitvenih delih bo v soboto, 4. avgusta, poštni urad v Ul.Settefontane pri hišni številki 67 (okrožje Trst 4) spet odprl svoja vrata. Vsi, ki v prvih dneh meseca dvigajo pokojnine v zgoraj omenjenem poštnem uradu, se lahko tokrat obrnejo do okenc glavne pošte na Trgu Vit-torio Veneto.
Težave pri Trgu Garibaldi
Na območju Trga Garibaldi bodo drevi stekla dela družbe Acegas na podzemnem omrežju, zato bo promet v naslednjih dneh precej otežkočen. Vozila, ki bodo prihajala z Drevoreda DAnnunzio in Ul. Settefontane, bodo preusmerili na Ul. Raffineria, istočasno pa bo promet potekal enosmerno po Drevoredu D'Annunzio v smeri Trga Sonnino; zožili bodo tudi cestišče na Trgu Garibaldi v višini hišnih številk 5, 6 in 7, pot proti Ul. Molino a Vento pa bo ostala prevozna. Parkiranje v Ul. Raffineria in v neposredni bližini Trga Garibaldi bo prepovedano, nekaj avtobusnih postaj bodo spremenili.
Odkrili velik tovor artiklov s ponarejenimi znamkami
Finančni stražniki in cariniki so v novem pristanišču odkrili nov tovor artiklov s ponarejenimi modnimi znamkami, od Guccija do Louisa Vuittona, Caroline Herrera, Armanija, Fendija, Chanela, Burberryja, Dolce & Gab-bana. Kontejner, v katerem je bilo preko 34 tisoč usnjenih denarnic in torbic, je prišel iz Kitajske, namenjen pa je bil na Madžarsko.Agenti so na podlagi zaplenjene dokumentacije ocenili, da komercialna vrednost blaga znaša okrog štiri milijone evrov.
Nov poveljnik postaje karabinjerjev
Dolinska županja Fulvia Premo-lin je včeraj sprejela na vljudnostnem obisku novega poveljnika krajevne postaje karabinjerjev Adalberta Barbi-erija. 40-letni karabinjerski podoficir je po ro du iz Tre vi sa, kot otrok pa je preživel več let na Krasu, ko je bil njegov oče nameščen v karabinjerski postaji v Nabrežini. Sam je poudaril, da tudi iz takratne mladostne izkušnje po zna tu kaj šnjo stvar nost. H ka ra bi -njerjem je pristopil leta 1985 in ima bogate poklicne izkušnje. Služboval je v raznih krajih v Lombardiji, od leta 1999 pa je bil načelnik postaje karabinjerjev v Martinščini pri Vrhu na Goriš kem.
Novega poveljnika dolinskih karabinjerjev je županji predstavil kapitan Maurizio Licalsi. V prijetnem pogovoru je županja Premolinova seznani la no ve ga do lin ske ga po velj ni ka ka -rabinjerjev Barbierija z domačo stvarnostjo, ob koncu srečanja pa mu je podarila knjigi o delovanju in življenju v občini (na sliki foto Kroma).
MILJE - Protipožarna vaja
Na privezanih čolnih v pristanišču San Rocco so gasilci simulirali požar
Pri navtičnem pristanišču Porto San Rocco v Miljah so včeraj dopoldne priredili protipožarno vajo. V sodelovanju s pokrajinskim poveljstvom gasilcev iz Trsta, pomorsko policijo, številnimi policisti in uslužbenci službe 118 so v sklopu vaje si-
mulirali požar, ki naj bi izbruhnil na nekaterih čolnih privezanih v pristanišču.
Celotno vajo je koordiniralo tržaško pristaniško poveljstvo, ki že nekaj let opravlja tovrstne protipožarne operacije v pristanišču in na tamkajšnjih plovilih.
/
SVET
Četrtek, 2. avgusta 2007
7 1
STARO PRISTANIŠČE - Polemika
OPČINE - Prometna nesreča
Pet oseb
Komu pristojnosti za pristaniške koncesije? v bolnišnici
Danes izredna seja tržaškega občinskega sveta
Najhuje ranjena avtomobilistka s Proseka
PRISTANIŠČE
Porast
prometa
kontejnerjev
Promet s kontejnerji v tržaškem pristanišču je v prvih sedmih mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem leta 2006 narastel za 21 odstotkov. To izhaja iz rednega mesečnega poročila pristaniške oblasti, ki sporoča, da se je v letošnjem juliju kontejnerski promet v primerjavi z lanskim julijem okrepil za kar 28 odst.
Nadaljuje se torej pozitivni trend na sed mem po mo lu, kjer zaradi globine morja lahko sprejemajo tudi tehnološko najbolj sodobne ladje, ki prevažajo zabojnike. To je posledica tudi krepitve splošnega trgovinskega sodelovanja med Evropo in državami Daljnega vzhoda.
V pristanišču so tudi zadovoljni s stalnim naraščanjem števila ladji za križarjenje, ki izberejo Trst za končno ali za vmesno etapo svojih potovanj.
Staro pristanišče je spet v vrtincu političnih polemik. Predmet spora so tokrat pristaniške koncesije, ki jih je doslej upravljala pristaniška oblast, po novem pa naj bi bila zanje pristojna Dežela. Odbornik Lodovico Sonego meni, da deželne pristojnosti že določa nova državna zakonodaja, tržaška desna sredina pa to odklanja. Zanimivo, da je župan Roberto Dipiazza v tem primeru potegnil s Sonegom, predsednik pristanišča Claudio Boniciolli pa ni ravno navdušen nad stališči deželne uprave.
Tržaška občinska odbornica Sandra Savino se je na včerajšnji seji skupščine deželnih avtonomij opredelila proti lastninskemu preustroju starega pristanišča. Slednji mora po njenem ostati javna last (it. demanio) in istočasno ohraniti svojo mednarodno vlogo. »Tega niihče ne postavlja pod vprašaj,« ji je odvrnil Sonego, saj Deželi v skladu z državno zakonodajo pripadajo le pristaniške koncesije. Po mnenju odbornika za promet in prevoze je torej vsa ta polemika popolnoma odveč in treba z njo čimprej pre-ne ha ti.
Svoje je pri tem pristavila tudi pokrajinska uprava. Njen podpredsednik Walter Godina podpira predlog, da bi Dežela imela več besede in več oblasti pri upravljanju pristanišča, »saj ima tržaško pristanišče predvsem deželno
Usoda starega pristanišča je spet predmet ostre polemike
kroma
razsežnost.«
V resnici je zadeva zlasti gledano iz pravnega vidika še kar zapletena. Pristaniška oblast upravlja ne samo pristaniško dejavnost, ampak tudi tamkajšnje površine, ki so javne, za urbanistično politiko pa je pristojna tudi Občina. Vsi gradbeni in drugi posegi v prostor morajo namreč biti sad usklajevanja med mestno in pristaniško upravo, kar pogostoma povzroča spore in razhajanja. Glede usode starega pristanišča sta upravi šele pred ne kaj me se ci naš li sku pen je zik in še ni rečeno, da je o tem padla zadnja beseda.
O dogajanjih, ki so vezana na staro pristanišče, bo govor na današnji izredni seji mestne skupščine, ki so jo zahtevali svetniki Nacionalnega zavezništva in Forza Italia, ne pa zastopniki županove občanske liste. Vodja Ber-lusconijeve stranke v občinskem svetu Piero Camber je še znova včeraj obtožil Riccarda Illyja, da se hoče deželna uprava polastiti tržaškega pristanišča...
Po memb no be se do pri tem bo imela tudi pristaniška oblast. Predsednik Boniciolli je menda o namerah deželne vlade izvedel iz dnevnega časopisja in nanje, kot rečeno, ni bil ravno nav du šen. To vpra ša nje bo tu di na dnevnem redu prihodnje seje pristaniškega odbo ra.
V bolnišnico so s tremi rešilci odpeljali pet oseb, štiri moške in žensko, ki se je tudi najhuje poškodovala. Tri moške so sprejeli v glavno bolnišnico, žensko in četrtega moškega pa v katinarsko. Nesreča, v katero so bili vpleteni, se je pripetila v popoldanskih urah nedaleč od marketa Conad na Opčinah, na Dunajski cesti, v smeri proti mejnemu prehodu pri Fernetičih, vozili (na sliki Kroma) pa sta se ustavili na nasprotni strani, na parkirišču, ki je ob poti.
Prvi je priskočil na pomoč neki moški, ki je bil v bližini in ki je slišal pokanje pločevine. Povedal je, da je bila ženska v nezavesti, nakar si je nekoliko opomogla. Udarila se je v levo stran glave, pritoževala se je tudi nad bolečinami v prsih. Skušal je odpeti varnostni pas, da bi jo v primeru požara potegnil iz malega fiata punto. Namera mu ni uspela, žensko, 60-letno L.C. s Proseka, so osvobodili šele openski gasilci, ki jih je vodil Milenko Kor-va in ki so prišli pred osebjem službe 118 in karabinjerji. Vrata so enostavno razre-zali, ranjenko previdno osvobodili, nakar jo je prevzelo osebje 118, ki je z rešilcem oddrvelo proti Katinari. Do večernih ur
niso znali povedati, kakšne poškodbe je pravzaprav utrpela in koliko časa se bo morala zdraviti.
Poleg fiata je bil v silovito trčenje vpleten kombi citroen jumper s koprsko registrsko tablico. V njem se je peljalo šest delavcev, uslužbencev podjetja Kraški zidar, ki gradijo nekaj hiš prav na Opčinah. Vračali so se domov. »Fiat sem naenkrat zagledal pred sabo, nisem se mu mogel izogniti,« je povedal šofer kombija, 28-let-ni D.A., doma iz Bosne. Zadel ga je v leva vrata in ga po levem pasu ceste potisnil na parkirišče, kjer sta se vozili ustavili. Šofer in sodelavec, ki je bil ob njem, se nista poškodovala, ostali, ki so sedeli na zadnjih sedežih, pa so se precej potolkli po kolenih, eden se je tudi porezal po roki, potrebovali so zdravniško pomoč.
Karabinjerji so skušali ugotoviti, kako je do nesreče pravzaprav prišlo, kar pa ni bilo enostavno. Vozili sta trčili na levem pasu ceste, torej na nasprotnem od tistega, po katerem sta obe peljali, fiat je bil počez, na sredi pa je bela neprekinjena črta. Slišali smo nekaj domnev o tem, kar naj bi se zgodilo, vendar gotovosti ni bilo nobene.
STAREJŠI - Pobuda tržaškega občinskega zavoda za ostarele Itis
Sklop aktivnosti v družbi številnih ustvarjalcev
•	tf • ■	f	»V ••	»V • I	■	■ tf •
je popestril včerajšnji praznični dan na zavodu Itis
Aktivno staranje v prijaznem okolju, ob številnih dejavnostih in ustrezni oskrbi - Praznična pobuda želi ovrednotiti vlogo starejših v današnji družbi
V današnji družbi si starejše osebe le s težavo izborijo svoj kotiček, njihovo delovanje je vselej premalo ovrednoteno, mlade generacije pa sploh ne cenijo njihovih življenjskih izkušenj in največkrat prezirajo ali sploh ne upoštevajo njihovih še kako koristnih naukov in nasvetov. Povsem drugačen odnos do starejše generacije in do njene stvarnosti pa ima vodstvo tržaškega občinskega zavoda za ostarele Itis, ki se že vrsto let zavzema, da bi svojim gostom v tretjem življenjskem obdobju zagotovilo kakovostno staranje, ustrezno oskrbo in nego ter kar se da aktivno bivanje v svoji socialno-varstveni strukturi. V ta namen redno prireja vrsto pobud in delavnic (kot na primer glasbene popoldneve, igro na karte, tombolo, filmske in gledališke urice), ki aktivno vključujejo starejše občane, ki nosijo v sebi še veliko življenjske energije. Tako je bilo na primer tudi včeraj, ko se je v notranjem dvorišču zavoda Itis zbralo veliko priletnih ustvarjalcev, ki so rade volje sodelovali pri manifestaciji z naslovom »Starejši kot resurs - v umetnosti, poklicih in delu«. Pri celodnevni praznični pobudi, ki ni bila namenjena samo gostom zavoda, ampak tudi širši javnosti, so poleg samega zavoda sodelovali tudi zdravstveno podjetje, Občina Trst in cela vrsta ne-profitnih in prostovoljnih združenj t.i. tretjega sektorja, ki snujejo projekt Gioia za integracijo starejših oseb.
Obširno dvorišče zavoda so že v zgodnjih jutra-
njih urah preplavili raznorazni ustvarjalci. Vsak izmed njih si je izbral primerno mesto, postavil svojo mizico in na njej prikazal svojo obrtniško dejavnost. Skupina priletnih ženičk je na primer predstavila svoje risbe na blagu (na sliki KROMA), druga skupina je prikazala ročna dela iz steklenih biserčkov, tretja svoje šiviljske oz. usnjene izdelke, spet nova pa je tam izdelovala vazice iz gline; nekaj moških pa se je na licu mesta ukvarjalo z vezanjem stolov; marsikateri radovedni gost zavoda je prisedel k njim in v prijetnem vzdušju spoznal novo dejavnost. Med sprehajanjem po dvorišču so si mimoidoči lahko ogledali panoje, ki so predstavljali delovanje bolničark zavoda pred petdesetimi leti, ali prisluhnili gledališkim skečem ob klavirski spremljavi Plinia Postogne. Za pravo poslastico je poskrbela plesna skupina mladih akrobatskih »breakerjev« s Stare mitnice, ki je s svojim nastopom presenetila navdušene gledalce. Praznično priložnost so operaterji, socialni delavci in osebje zavoda obenem izkoristili za podelitev priznanja 91-letnemu Škedenjcu Guerrinu Sancinu za požrtvovalno delo in pomoč, ki jo vsakodnevno nudi gostom zavoda.
Popoldanski program sta obogatila plesni nastop skupine Smile, ki deluje znotraj krožka Auser pri Me-lari, in tržaška pesem Fulvia Gregorettija; praznični dan pa se je zaključil z »roštiljado« in slastnim sladoledom. (sas)
8
1 4 Četrtek, 2. avgusta 2007
ITALIJA
/
SV. JUST - Ob stoletnici skavtizma
Pred katedralo slovesnost s skavtsko obljubo v več jezikih
Med udeleženci tudi člani Slovenske zamejske skavtske organizacije - Praznovanja ob obletnici se bodo še nadaljevala
V teh dneh mineva natanko sto let, odkar je Lord Baden Powell, ustanovitelj skavstkega gibanja, na angleškem otoku Brownsea prvič taboril z večjo skupino dečkov. Glavna obeležitev obletnice poteka v kraju Chelmsford na Angleškem, kjer se od petka, 27. julija dogaja 21. svetovni Jamboree, ki se ga seveda udeležujejo tudi slovenski skavti in taborniki, med njimi tudi zamejski.
Pomemben praznik pa so včeraj obeležili tudi širom po svetu. Ob osmih zjutraj (seveda glede na časovni pas) so se v večjih mestih zbrali skavti in obnovili svoje skavtske obljube. Tako je bilo tudi v Trstu,
kjer so se pripadniki skavtskih organizacij, ki delujejo v mestu, zbrali na griču pred stolnico svetega Justa.
Skavti so se na velikem trgu pred katedralo postavili v zbor. Pred slovesno obnovitvijo skavt-skih obljub je bilo na vrsti branje odlom kov iz za pi sov Lor da Ba de na Powella, ustanovitelja skavtizma. Skavtska sreča je v osrečevanju drugih, skavt ski za kon pa ni če sar ne prepoveduje, kvečjemu nakazuje pot za nadaljne življenje, je bilo med drugim rečeno. Branje v italijanščini so obo ga ti li tu di od lom ki v slo -ven skem je zi ku. Med ude le žen ci je bi lo na mreč kar le po šte vi lo čla nov
Slovenske zamejske skavtske organizacije.
Slovesno obljubo so prebrali v an gleš kem iz vir ni ku, med tem pa so skavti ponavljali obljube vsak v svojem jeziku in obliki. Slovesnemu delu je sle dil dru žab ni, ko so pred ka -tedralo sv. Justa razrezali torto s sto svečkami v znamenju praznovanja prvih sto let skavtskega gibanja.
Praznovanj ob stoletnici skav-tiz ma pa se ve da še ni ko nec. De cem -bra se bodo namreč v Trstu zvrstile še skle pne pri re dit ve, med nji mi skavtska gledališka predstava in nagrajevanje skavtskega fotografskega natečaja. (ps)
Včerajšnje slovesne skavtske obljube so se udeležili številni bivši in sedanji člani organizacije, pred obljubo so brali odlomke
kroma
VELIKI TRG - Od jutri do nedelje
Glasbeni večeri
Predstavitev niza na sedežu Sklada CRTrieste - New Trolls za zaključek
POLETNI KONCERTI - Camerata strumentale italiana
Po »mitteleuropskih« danes na vrsti »balkanska« vrata
Bliža se 4. izvedba tržaškega Rock Summer Festivala, ki se bo začela na Velikem trgu jutri in se zaključila v nedeljo, 5. avgusta. Za organizacijo pobude sta v sodelovanju z Občino Trst poskrbela združenje Fondazio-ne CRTrieste in Združenje Musica Libera. Včeraj so pobudniki festivala sklicali tiskovno konferenco z namenom, da bi javnost seznanili s sporedom tridnevne prireditve, ki vključuje nastope treh rokovskih bendov iz sedemdesetih let, in sicer skupine Delirium v petek, glasbenika Clive Bunkerja v spremstvu skupine Lincoln Quartet Jethro Tull Cover Band v soboto ter pričakovan koncert na novo rojene skupine New Trolls v spremstvu orkestra San Marco iz Pordenona v nedeljo.
Včerajšnja tiskovna konferenca se je začela dokaj nenavadno. Navzoči so namreč najprej prisluhnili skladbi italijanske rokov-ske skupine New Trolls, ki je v sedemdesetih le tih za če la z vrs to glas be » rock pro gres -sive«, in šele nato so besedo prevzeli: podpredsednik upravnega odbora Fondazione CRTrieste Giorgio Tomasetti, občinski odbornik za tu ri zem Mau ri zi o Buc ci in glas be nik Davide Casali, kije zadolžen za pripravo glasbenega programa festivala. Jutri bo na oder stopila skupina Delirium, ki je nastala leta 1970 v Genovi in je znana po originalni me-šanci progresivne, jazz in melodične pop glasbe. Skupino je najprej zaznamoval Ivano Fos-sati, ki se je prepuščal »divjim« solističnim izvedbam s flavto. Pevec je leta 1972 ubral samo stoj no glas be no pot. Nad omes til ga je An -glež Martin Frederick Grice, ki poleg flavte spretno igra tudi na saksofon. Skupina se je leta 1975, po izdaji treh albumov, razpustila.
Šele v začetku devetdesetih let so Ettore Vigo, Peppino di Santo in Martin Grice ponovno začeli sodelovati. Letos so tudi izdali zgoščenko Delirium Life - Vibrazioni notturne.
V soboto bo na vrsti nastop Angleža Cli-vea Bunkerja, kije proti koncu šestdesetih let ustanovil z Ianom Andersonom in Glennom Cornickom bend Jethro Tull. Za prve štiri albume je značilen prav dinamičen ritem bobnarja Bunkerja. Glasbenik je skupino nato kmalu zapustil in se odločil za mirnejše življenje. Vendar ni dolgo trajalo, saj je v kratkem zopet stopil pred občinstvo v sodelovanju s številnimi glasbeniki in skupinami, od Steva Howa, do skupin Poor Mouth in Manfred Mann.
Nedeljski koncert pa bo najbrž privabil največ občinstva, saj bo za kar triurno popestritev ozračja poskrbela skupina New Trolls. Skupina je uspešno vpeljala progresivni rock v Italijo že leta 1967, ko sta se združila Vittorio De Scalzi in Nico Di Palo. Po skoraj desetletnem molku sta lani aprila navdušila publiko v Koreji, na Japonskem in v Mehiki s koncertom »The Seven Seasons«. Orkester San Marco iz Pordenona pa bo poskrbel za originalno spremstvo vokalne izvedbe obsežnega repertoarja skupine New Trolls, ki zaobjema tako klasično kot avtorsko glasbo. Organizatorji pričakujejo veliko privržencev iz vse Italije, kot je dejal odbornik Bucci. Koncerti se bodo predvidoma začeli ob 21.15 na Velikem trgu. Vstopnine ni. Za dodatne informacije sta na voljo telefonska številka 333 1569663 in spletna stran www.musicalibera.it.
Jasmina Strekelj
Orkester Camerata strumentale italiana nadaljuje niz poletnih koncertov, naslovili so ga Tri tržaška vrata, vključen pa je v širši okvir večernih prireditev Serestate 2007, katerih pobudnica je tržaška občinska uprava. Prvi koncert, ki ga je komorni sestav Camerata strumentale italiana pod vodstvom dirigenta Fabrizia Ficiuria izvedel že 23. julija na Trgu Verdi (f. KROMA), je vodil skozi »mittelevropska vra-
ta«: na sporedu so namreč bile skladbe avtorjev z območja Srednje Evrope, v konkretnem je bila prisotna avstrijska, češka, slovenska, madžarska in nemška glasbena ustvarjalnost. Druga vrata se bodo odprla nocoj, vedno ob 21.30 uri na Trgu Verdi: tokratna so balkanska, kar razkriva, da bodo s svojimi skladatelji in melodijami zastopane Romunija, Bolgarija, Hrvaška in v širšem bivša Jugoslavija.
/
SVET
Četrtek, 2. avgusta 2007
9 1
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 2. avgusta 2007
ALFONZ Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.43 - luna vzide ob 22.10 in zatone ob 9.44.
Jutri, PETEK, 3. avgusta 2007 DOMINIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,5 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, veter 50 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik burja, vlaga 38-odstotna, nebo spremenljivo, morje razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 04. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 112 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/c. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
m Kino
- Anche i morti lo fanno«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Last minute Marocco«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta ter 13. in 14. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
M Izleti
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Kinky boots - Decisamente diversi«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantasti-ci 4 e silver surfer«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.00, 20.05 »Le vite degli al-tri«; 18.10, 22.20 »Ocean's thirteen«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 22.15 »Il mio ragazzo e un ba-stardo«; 18.30, 20.30 »Fearless«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »I te-stimoni«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Umri pokončno 4«; 22.00 »Pevec«; 18.00, 21.50 »Moškoženske zadeve«; 16.10, 20.00 »Harry Potter in Feniksov red«; 16.40, 19.20 »Simpsonovi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 17.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 19.00, 20.30, 22.15 »Vacancy«; 16.15, 19.10 »The Reef - Amici per la pinne«; Dvorana 4: 16.15, 19.15 »Flicka - Un ca-vallo per amico«; 17.45, 20.40, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fan-no«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 19.50, 22.20 Trasformers«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Mail zombi
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi 4. in 5. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Odhod bo v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri pred Hotelom Da-neu na Opčinah. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 (Livio).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 3497597763 Nastja.
13 Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel.št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SKD JOŽE RAPOTEC s Prebenega vabi na tradicionalno šagro, ki bo od petka, 3. avgusta, do ponedeljka, 6. avgusta v parku v Prebenegu. Toplo vabljeni.
ZCPZ obvešča, da bo avtobus, ki bo udeležence letošnjega pevskega seminarja popeljal v Žreče, v nedeljo, 5. avgusta 2007, odpotoval ob 15. uri izpred Finžgarjeva doma na Opčinah.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na območju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni.
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU
sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
0 Prireditve
MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil na Punti v Piranu danes, 2. avgusta, ob 21. uri in v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040-635626.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z glasbenim združenjem Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala V ZVOKIH KRAJEV v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uriv obnovljeni in sugestivni naravni okvir jave v Repniču jazz koncert s skupino MAURO COSTANTINI ORGAN FIVE. Vabljeni! V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih.
POLETNI OKUSI IN GLASBA POD ZVEZDAMI V NOČI SV. LOVRENCA igral bo harmonikar Egon Tavčar. Pridruži se nam v petek, 10. avgusta 2007, od 20. ure dalje v društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Prijave na tel. 040-384226 od 13. do 14. ure.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Guština po rodu iz Repna, ki pa živi v Breznici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kon-tralt v okviru festivala »Med zvoki
krajev«, nastopili bodo Roberto Lo-reggian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor. Sam praznik Marije Vnebov-zete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob so-maševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
1L Mali oglasi
GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. na št. 328-3617053.
IMATE PROBLEME z likanjem ali oskrbo starejše osebe? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na tel. št. 328-8161372.
IŠČEM DELO za pomoč v gospodinjstvu ali v domu za ostarele po možnosti v okolici Opčin. Imam strokovno znanje in izkušnje ter veselje do dela z bolnimi in ostarelimi osebami. Klicati od 13.30 do 15.00 na tel. št. 339-7860390.
IŠČEM KNJIGE za tretji razred trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. ob večernih urah na št. 3341914073.
IŠČEMO vestno hišno pomočnico z vozniškim dovoljenjem. Klicati na št. 339-4713040.
IŠČEMO V NAJEM oljčni nasad in vinograd. Tel. št. 340-5990529.
KMETIJA GRUDEN ŽBOGAR je vsak dan odprta od 8. do 13. ure za prodajo svežega mleka in mlečnih izdelkov.
KUPIM KNJIGE za prvi razred srednje šole na Proseku. Tel. 349-0934409.
ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje s kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 3468246674.
PRODAM nove gume za avto, Michelin 205/55 R16 in novo rezervno gumo. Tel. 334-9580949.
PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. št 333-6186640.
PRODAM kmečki voz (z dokumenti) za prevoz do 3,5 ton. Tel. 333-2334910
PRODAM obdelan motor za stari fiat 500 F/L s povečanim številom kubi-kov in stopnjo kompresije. Malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-228382 ali 3387220353.
RESNO DEKLE mudi pomoč pri varstvu otrok, negi starejše osebe ali kot hišna pomočnica, po možnosti v goriški pokrajini. Tel. 339-2536381.
SI SE ODLOČIL za klasični licej? Grške, latinske vadnice in še kaj oddam. Tel. na št. 040-228382 ali 338-7220353.
ŒB Osmice
DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni!
KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak v Briščah. Tel. 040-220524.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidon-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO sta odprla v Gabrovcu, št. 27, Igor in Roberta. Odprta bo do 5. avgusta.
V SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
Prispevki
V	spomin na strica Berta Ivašiča darujeta družini Škerlavaj z Opčin in Ivašic iz Ljubljane 100,00 evrov ya KD Tabor.
V	spomin na Olgo Kukanja daruje družina Žigon iz Zgonika 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Nabrežine.
V	spomin na Dušana Žerjala darujejo družine Širca 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na draga prerano preminula Vilija Chermaza in Borisa Laurice darujeta Divna in Igor Čuk 150,00 evrov za AŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Angela Satta darujeta Štefanja in Nino 30,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na sestro in teto Olgo Kukanja darujejo družine Gruden, Peric in Devetak 150,00 evrov za nabrežin-sko cerkev.
V	spomin na Olgo Kukanja vd. Rolich darujejo Saška, Martina in Maja Ko-smina 100,00 evrov za AŠD Sokol in 100,00 evrov za SKD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Borisa Lauri-he daruje Tončka Lauriha 20,00 evrov za cerkev v Dolini. V isti namen darujeta Stojan in Jolanda Sancin 30,00 evrov.
V spomin na očeta Berta Ivašiča daruje hčerka Marta z družino 100,00 evrov za KD Tabor iz Opčin in 100,00 evrov za tržaški partizanski pevski zbor.
t
draga
Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša
Maria Kenda (učiteljica)
Emica, Vera, Rado, Francesca, Costanza in Balthasar.
Trst-Milan, 5. avgusta 2007
Pogrebno podjetje San Giusto-Lipa
Zmeraj' v mojem srcu,
prijateljica Vilma
^ Preminil je
Arturo Karis (Milko)
Žalostno vest sporočajo
žena Adalgisa, sin Aldo in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 3. avgusta ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Opčine, 2. avgusta 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
t
Zapustil nas je naš veliki prijatelj
Nino Mlach (Borba junior)
Vest sporoča
Loredana z družino
Iskrena hvala doktorju Malisani in doktorici De Mattio za skrbno nego. Pogrebni obred bo v soboto, 4. avgusta ob 9.45 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 2. avgusta 2007
10
1 4 Četrtek, 2. avgusta 2007
ITALIJA
/
LJUBLJANA - V Mednarodnem grafičnem likovnem centru še do 12. avgusta
Slikarjevo oko in fotoaparat
Spacalovo fotografsko prisvajanje stvarnosti
Prikaz doslej manj poznane plati Spacalove ustvarjalnosti - Fotografija je bila njegovo prvo izrazno sredstvo
Leto v znamenju Spacala ob slavju mojstrove stote obletnice rojstva poteka z razčlenjenim nizom razstav, ki specifično obravnavajo posamezna likovna področja, katerim se je slavni tržaški in mednarodno uveljavljeni umetnik posvečal. Osrednje jedro njegovega ustvarjanja, prefinje-ni grafični opus je na ogled v srcu priljubljenega Krasa v prostorih njegove stalne zbirke in galeriji pri Valetovih v Štanjelu ter še v cerkvici sv. Lovrenca v kraju San Vito al Tagliamento.
Spacal je dosledno črpal in razvijal motiviko iz neposrednega bivanjskega okolja razpet med Krasom in Obalo, kjer so v Kopru na ogled izbrani motivi, ki izpričujejo ljubezen do Istre, v Piranu mozaiki in tapiserije, v Portorožu pa je dokumentarna raz-
kopij, dve slikarski deli, grafike in risbe poleg dokumentarnega gradiva z naslovom Slikarjevo oko in fotoaparat, Spacalovo fotografsko prisvajanje stvarnosti.
Šele v zadnjih mesecih Spacalo-vega življenja je leta 2000 prišlo do spoznanja, da hrani umetnik v svojem ateljeju na Trgu Venezia obsežen arhiv fotografij, ki jih je sam posnel. Te segajo daleč v dvajseta leta in spremljajo razpon šestdesetih let ustvarjanja. Umetnikov vnuk Martin Spacal je zavzeto sodeloval pri pripravi razstave, predvsem pri zbiranju različnega gradiva, kije omogočilo kuratorki in drugim strokovnjakom, da prodorne-je raziskujejo ta še nepoznani vidik Spacalovega ustvarjanja v luči novih spo znanj.
stava ladijskih oprem.
Na omenjenih razstavah kot tudi na onih, ki so se doslej že zvrstile, smo si lahko ogledali tudi redka, manj poznana dela, vendar predstavlja tudi za vse dobre poznavalce umetnikovega ustvarjanja ljubljanjska razstava fotografij pravo novost in obenem presenečenje.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru si lahko še do 12. avgusta ogledamo izbor devetindevet-desetih izvirnih črno belih Spacalovih fotografskih povečav in kontaktnih
Fotografija predstavlja dejansko prvo vizualno sredstvo, katerega se je umetnik posluževal in ga je še uporabljal tudi, ko se je kasneje posvetil slikarstvu in grafiki. V zgodnjih intervjujih je Spacal omenjal fotografijo v navezi z izgnanstvom v Bazilika-ti v začetku tridesetih let, saj mu je takrat pomenila preživetje. Sorodnike je zaprosil, naj mu pošljejo leico, ki mu je bil podaril stric. Beležil je prizore iz življenja domačinov: krste, poroke, obhajila, birme, pogrebe in običaje. Njegova najemniška soba je bila obe-
nem tudi fotodelavnica. Iz zgodnjega obdobja prevladujejo žanrski prizori otrok in tudi tihožitja, ki so pomenljiva zaradi pozornega kadriranja po vzoru tradicionalnega slikarstva z do kaj šnjim smis lom za es te ti ko.
Fotografije iz zgodnjega obdobja imajo nazobčaste robove, opremljene so z naslovom in podpisana Slavko Spacal, ker so bile po vsej verjetnosti namenjene drugim. Kasneje med študijem v Monzi pa se je fotografije posluževal predvsem v študijske namene. Na Akademiji za likovno umetnost je beležil sekvence aktov s po gle di iz raz lič nih zo rišč, ki spo mi -njajo na Muybridgea in želijo posebej analizirati sovisnosti gibov.
V Spacalovem arhivu so našli tudi posnetke njegovih prijateljev fotografa Maria Magajne in Albina Bub-niča. Po drugi svetovni vojni je Spacal sodeloval tudi z oddelkom Tiskovnega urada Narodne vlade Slovenije s fotodokumentacijo naravnih lepot in etnografskih posebnosti Trsta in Gorice v takratni mejni coni A. Že v tem obdobju je vzporedno beležil posnetke, ki jih je potem slikarsko predeloval in so predstavljala izhodišče njegovega ikonografskega raziskovanja, čeprav ni tega posebej navajal. Tak pristop mu je omogočal raziskovati dialektiko osnovnih likovnih prvin v slikovnem polju na zelo stvaren in svež način. Fotografija je bila kot neke vrste pripravna skica, to je na razstavi nazorno prikazano, saj se gledalec znajde pred fotografijo in ob njej visi slikarsko ali grafično delo, ki se je po njej razvijalo. Z vizualnega in estetskega vidika je soodvisnost jasna. Včasih zasledimo posege s svinčnikom neposredno začrtane na fotografiji, kot je primer škvera, kjer plovila popravljajo.
Spacalove fotografije preveva po e ti ka, tan ko čut nost umet ni ka v zaznavanju okolja, njegovih lastnosti in oblikovnih značilnosti. Tudi z uporabo tega medija je znal prodorno ujeti lepoto in bistvo, s svetlobo je zarisal in oplemenitil prisotnost člo-ve ka.
Ob razstavi je izšel slikovno bogato opremljen katalog v slovenščini in angleščini s strokovnimi teksti Lare Štrumej, kustosinje razstave, prirejen izjemoma v Mglc-ju zaradi trenutnega popravila lastnih prostorov Moderne galerije.
Jasna Merku
Na levi sliki skver, zgoraj ribiška barka z mrežami, desno pa umetnik v svojem ateljeju v Ul. Coroneo
FARA - Poletni tečaji komorne glasbe
Letos se je uspešno zaključila
že 17. izvedba mednarodnih seminarjev
V Fari ob Soči se je končala 17. izvedba Mednarodnih seminarijev komorne glasbe, ki vsako leto povezujejo glasbenike z območja Alpe-Jadrana. Seminarije prireja lokalno glasbeno in kulturno društvo pod pokroviteljstvom Dežele FJK in s podporo raznih krajevnih uprav, podjetij in organizacij. Od 16. do 29.julija so se mladi med 17.in 24. letom izpopolnjevali in muzicirali pod mentorstvom prav tako mednarodne ekipe docentov, med katerimi je bil umetniški vodja pobude Žarko Hrvatic
»Seminar ima zame poseben pomen, ker je nastal iz moje zamisli in mu sledim od ustanovitve kot umetniški in strokovni vodja. V teh letih seje oblika nekoliko spremenila, v glavnem pa je vse nastalo iz želje, da bi ga namenili predvsem zasedbi godalnega kvarteta, ker je značilna za slovenski in nemški ambient in torej za področje Al-pe-Jadrana, a je v Italiji deležna manjše pozornosti na področju poklicnega izobraževanja. Iz leta v leto pa se je projekt širil na druga glasbila, najprej na flavto, kitaro in klavir, nato še na klarinet in rog. S temi instrumenti sestavljamo kvartete, kvintete, redkeje tudi sekstete in oktete. Jedro našega delovanja je vsekakor ostal godalni kvartet.«
Kot je poudaril tudi predsednik društva Fara ob Soči Bruno Spessot, je seminar nastal »za povezovanje glasbenikov različne narodnosti, jezika, kulture in izobrazbe in spodbujanje njihovih medsebojnih stikov«. Kako se to udejanja?
»Seminarija se udeležujejo že formirane skupine ali posamezniki, ki jih združujemo z željo, da bi se pri skupnem delu soočali glasbeniki iz različnih držav. Tečajniki prihajajo iz Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Nemčije, v prejšnjih letih tudi iz Srbije.«
Kot učenci si tudi docenti verjetno izmenjujejo izkušnje in se med sabo koordinirajo pri poučevanju.
»Jaz in avstrijski violinist Helfried Fister delujeva na seminariju od prve izvedbe, ostali docenti pa se menjujejo, skoraj vedno pa lahko računamo na dobro koordinirano skupino, v kateri se med sabo razumemo in delimo podobne prijeme. Profesorji prihajajo z raznih evropskih konservatorijev. Letos so bili z nami hrvaški violinist Milan Čunko, češki violončelist Martin Skampa, madžarski hornist Palma Szilagy, pianist Massimo Gon in klarinetist Lino Urdan. V prvih
dneh imajo tečajniki individualne lekcije, na katerih lahko popravijo določene napake in dobijo nasvete za izvajanje. Potem pa se začne delo po skupinah. Repertoar, ki ga gojimo, je železna literatura, ki jo najpogosteje zasledimo tudi na koncertnih programih.«
Vsako leto se seminar zaključi z vrsto koncertov.
»Na koncertih učenci preverjajo svoje delo. Ob koncu seminarija smo priredili pet koncertov v različnih krajih in vedno v akustično zelo posebnih lokacijah. Akustiki se je treba namreč prilagajati in se naučiti, kako se način igranja lahko spremeni. Niz koncertov se je pričel v Borovljah blizu Celovca, nakar so se nastopi zvrstili v Gradežu, Lignanu, v parku podjetja Villanova, kjer smo imeli tudi svečanost s podelitvijo diplom, nazadnje še v Piranu. Koncerti so bili zelo dobro obiskani in povsod uspešni. Repertoar je segal od baroka do sodobnosti. Vsako leto tečajniki lahko izvedejo tudi čisto novo skladbo, ki je nastala prav za ta seminar. Letos je češki skladatelj Zdenek Zahradnik napisal za nas fantazijo na koral za godalni kvartet, klarinet, rog in klavir.« (ROP)
STRUNJAN
Slikarska razstava Vojka Aleksiča
V Galeriji Talasa Strunjan Term Krka so sinoči odprli slikarsko razstavo Vojka Aleksiča. Avtor ustvarja z nekakšno kolažno izvedbeno artikulacijo, kjer prepleta lastne ustvarjalne izreke na področju fotografije, videa, grafike in slikarstva.
Razstavljeni cikel podob je v lastni vsebinski, pa tudi formovno-izvedbeni sferi globoka in obsežna refleksija obče človeškega, citatov racionalnega in emotivnega, odnosov zavednega in nezavednega ter občutenja historičnega, je ob razstavi zapisal njen kustos Dejan Mehme-dovič. Vsebinsko se avtor po njegovih besedah odloča v okviru širitve lastnega izpovednega kontingenta. Morda bi v obravnavanih delih prednjačila krajina in portret, vendar se oboje v likovno stiliziranem načinu razgrajuje v optično intriganten položaj, ki v izrazu in vsebini prestopa motivično omejitev. Umetnikova slikarska predstavitev deluje kot kompleksna zgradba, v kateri se z lastnim življenjem odziva vsaka posamična podoba, vendar je celosten odsev razstave zelo impresiven, ocenjuje Mehmedovič.
Vojko Aleksič se je rodil leta 1955 v Postojni. Med le to ma	1975 -
-1979 je študiral slikarstvo na Aakademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter leta 1981 prav tam opravil podiplomski študij. Od leta 1973 je svoje delo predstavil na desetih samostojnih in več skupinskih razstavah. (STA)
/
SVET
Četrtek, 2. avgusta 2007
1 1
ZDRUŽENI NARODI - Glasovanje v Varnostnem svetu
Soglasen sklep o misiji za sudansko pokrajino Darfur
Sestavljali jo bodo vojaki Združenih narodov in Afriške unije - Glavni cilj je ustavitev nasilja
NEW YORK - Varnostni svet ZN je v torek soglasno potrdil resolucijo 1769, s katero je ustanovil mešano misijo ZN in Afriške unije (UNAMID) za sudansko pokrajino Darfur. Misija bo štela skupaj 26.000 vojakov in policistov, sestavljena pa bo večinoma iz afriških enot. Do njene polne namestitve in delovanja naj bi prišlo šele prihodnje leto. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je resolucijo označil za zgodovinsko in brez primere. Svet je sprejetje resolucije pozdravil, Kartum pa bo resolucijo še preučil. Mirovna operacija UNAMID bo največja po številu pripadnikov, saj bo v njej okoli 20.000 vojakov in 6000 policistov, njen uvodni mandat pa bo trajal 12 mesecev. Do oktobra naj bi se oblikovala poveljniška in upravna struktura, do konca leta pa naj bi UNAMID začel prevzemati nadzor nad Dar-furjem iz rok mirovne misije AU (AMIS), ki ima tam od leta 2004 okoli 7000 pripadnikov. Teh je premalo in so preslabo opremljeni, da bi lahko storili kaj več za ustavitev nasilja.
Sudanska vlada se je dolgo časa upirala napotitvi mirovnih sil ZN in je mukoma pristala v kompromisno namestitev mešane misije ZN in AU pod pogojem, da bodo prevladovale afriške sile. Poveljstvo in uprava mirovne operacije bosta sicer pod nadzorom ZN. Odločilnega pomena za spremembo stališča v Kartu-mu pa je bila najverjetneje Kitajska, ki je Sudanu, kjer ima naftne interese, prenehala nuditi brezpogojno podporo, potem ko so se začele pojavljati grožnje z bojkotom olimpijskih iger v Pekingu leta 2008.
Sudan je v sredo tudi uradno sprejel resolucijo VS ZN 1769. »Sporočamo, da smo sprejeli resolucijo,« je v Kartumu novinarjem povedal sudanski zunanji minister Lam Akol, ki je ob tem tudi napovedal, da se bo Sudan zavzel za uresničevanje dela resolucije, ki se nanaša na vlado v Kartumu.
Resolucija 1769 sicer poleg sprejetja resolucije s strani Kartuma, slednjega in uporniške skupine tudi poziva, naj se zavežejo trajnemu premirju in se pridružijo mirovnim pogovorom s posredovanjem AU in ZN.
Ban Ki Moon je članicam VS ZN sporočil, da z resolucijo pošiljajo jasen in močan signal lastne zavezanosti izboljšanju življenja ljudi v regiji in končanju tega tragičnega poglavja v zgodovini Sudana. Generalni sekretar ZN je pozval države članice ZN, naj nikar ne zamujajo z napotitvijo vojakov, policistov ter z denarjem za UNAMID, medtem ko j e sudan-sko vlado in upornike pozval k prenehanju spopadov in podpori misiji.
UNAMID ima jasen mandat, da lahko za zaščito lastnih sil, civilistov in humanitarnega osebja uporabi silo, kakor tudi za uveljavljanje mirovnega sporazuma med vlado Sudana in doslej le eno uporniško skupino. V petek se bo sicer v tan-zanijski Aruši začelo srečanje med posebnima odposlancema ZN in AU Janom Eli-assonom in Salimom Ahmedom Salimom s predstavniki preostalih uporniških skupin.
Visoki politični predstavniki različnih držav so soglasno sprejetje resolucije pozdravili. ZDA so podprle resolucijo, hkrati pa zavzele ostro stališče do Sudana in ga opozorile, »da bodo v primeru nespoštovanja resolucije sprejele enostranske in večstranske ukrepe proti Kartumu«.
Resolucijo je podprla tudi Kitajska, ki je bila zaradi tesnih odnosov s Sudanom v zadnjem času tarča kritik mednarodne skupnosti. »To je rezultat skupnih prizadevanj in gaje potrebno popolnoma spoštovati in spodbujati,« je poudaril kitajski zunanji minister Yang Jiechi ob robu vrha Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) v filipinski Manili. Zunanji minister Kitajske, največje dobaviteljice orožja Sudanu in največje uvoznice sudanske nafte, je ob tem poudaril, da je potrebno dobro izvrševanje resolucije.
Sprejetje resolucije sta pozdravili tudi Francija in Velika Britanija, avtorici predloga resolucije. (STA)
Bo misija res prispevala k ublažitvi tegob prebivalcev Sarfurja?
ansa
JERUZALEM - Sporočilo Condoleezze Rice Izraelcem in Palestincem
Izkoristiti priložnost
za rešitev dolgoletnega konflikta
Riceovo je sprejel tudi predsednik Šimon Peres	ansa
JERUZALEM - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice se je včeraj v okviru turneje po Bližnjem vzhodu sestala z izraelsko zunanjo ministrico Ci-pi Livni. Ob tej priložnosti je Palestince in Izraelce pozvala, naj izkoristijo priložnost za rešitev dolgoletnega konflikta. »To je čas za priložnost, čas, da izkoristite priložnost,« je izjavila Riceova na skupni novinarski konferenci z Livnijevo v Jeruzalemu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Riceova, ki je v Izrael prispela iz Savdske Arabije, je sicer opozorila, da se je treba na to dobro pripraviti, saj da »ne gre zamuditi priložnosti zaradi slabih priprav«. Tudi Livnijeva se je strinjala, da je zdaj pravi čas za rešitev spora. »To je ključen trenutek,« je poudarila. »Imamo palestinsko vlado, ki izpolnjuje zahteve mednarodne skupnosti. Izrael ne bo zamudil te priložnosti za spodbujanje dialoga s (palestinskim predsednikom) Mahmudom Abasom in palestinsko vlado,« je nadaljevala Livnijeva.
Vodja izraelske diplomacije je tudi pozdravila današnjo napoved Savdske Arabije, da bi se lahko udeležila jesenske konference, namenjene oživitvi mirovnih pogovorov med Izraelom in Palestinci.
»Današnja savdska napoved je spodbudna,« je dejala. Konferenco je sredi julija napovedal ameriški predsednik George Bush, ni pa razkril natančnega datuma in dnevnega reda.
Iz urada izraelskega premiera Ehu-da Olmerta pa so včeraj v odzivu na napoved savdskega zunanjega ministra, princa Sauda al Fajsala sporočili, da Izrael upa, da se bodo »številne arabske države, tudi Savdska Arabija, udeležile tega mednarodnega srečanja«, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Riceova se je nato srečala še z drugimi visokimi izraelskimi predstavniki, dan pa je sklenila z večerjo s premierom Olmertom. V četrtek ima na sporedu srečanje s palestinskim predsednikom Abasom in premierom Salamom Fajadom na zasedenem Zahodnem bregu.
Ameriški obrambni minister Robert Gates, ki je spremljal Riceovo na začetku turneje v Egiptu in Savdski Arabiji, je medtem prispel v Kuvajt, kjer naj bi se sestal s prestolonaslednikom in premierom Šejkom Naserjem Mohamedom al Ahmedom al Sabahom. Osrednja tema pogovorov bo po pričakovanjih iraška kriza. (STA)
Orožarski posel ključen za izpustitev bolničark
PARIZ - Sin libijskega voditelja Moa-merja Gadafija je razkril, da je bil v pogajanjih o izpustitvi petih bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika ključen posel s francoskim orožjem. Sejf al Islam Gadafi je v pogovoru za včerajšnjo izdajo francoskega časnika Le Monde še dejal, da je bil na pogajalski mizi tudi dogovor o vojaškem posredovanju Francije v obrambo Libiji v primeru grožnje, vendar pa ni prepričan, ali je to tudi v končnem dogovoru. Francija ni razkrila skoraj nobenih podrobnosti o dogovoru, Sejf al Islam Ga-dafi pa trdi, da vključuje prodajo francoskih protitankovskih raket v vrednosti 100 milijonov evrov Libiji in dogovor o skupni francosko-libijski proizvodnji vojaške opreme. Po navedbah Gadafija naj bi vseboval tudi dogovor o skupnih vojaških vajah. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je Gada-fijeve navedbe že zanikal, zunanje ministrstvo pa jih ni želelo komentirati.
Castro zavrača
pogajanja z ZDA
BELORUSIJA - Zaradi neizpolnjevanja plačilnih obveznosti
Rusija napoveduje krčenje dobave zemeljskega plina
MOSKVA - Ruska plinska družba Gazprom je napovedala, da bo v petek zmanjšala dobavo zemeljskega plina v Belorusijo za 45 odstotkov, če Belorusija ne bo izpolnila plačilnih obveznosti, so danes sporočili iz družbe. Ta bo po napovedih dobavo plina v Belorusijo zmanjšala glede na delež realno plača ne ga pli na, je po ro ča la rus ka tis -kovna agencija Itar-Tass. Svetovalec beloruskega ministra za energijo Andrej Žukov je dejal, da si Belorusija prizadeva za čimprejšnjo rešitev problema in da pripravlja predloge Gazpromu.
Gazpromova služba za stike z javnostjo je sporočila, daje Belorusija v prvi polovici leta plačala 55 odstotkov dobavljenega plina, upoštevajoč obveznosti do 23. julija. Od 1. julija je začela plačevati 100 od-
stotkov dobavljenega plina. Zamuda v plačilu je od januarja do junija znašala 456,16 milijona dolarjev. Gazprom medtem zatrjuje, da izpolnjuje vse svoje obveznosti. Tako je pravočasno plačal za 12,5-odstot-ni delež v Beltransgazu.
Glede na veljavno pogodbo pa mora beloruski upravljalec plinovoda Beltransgaz zagotoviti nemoten tran zit rus ke ga pli na os ta lim dr ža -vam.
Gazprom je tudi zatrdil, da je o načrtovanem zmanjšanju dobave obvestil evropske partnerje in poudaril, da bo uporabil vsa potrebna sredstva za zagotovitev tranzita plina skozi Belorusijo v skladu z obveznostmi do evropskih potrošnikov. Ob tem so v podjetju pojasnili, da plinovod oskrbuje stranke v Nemčiji, na Poljskem, v Litvi in
Ukrajini, pa tudi ruskem Kalinin-gra du.
Evropska komisija je danes v Bruslju Rusijo in Belorusijo pozvala, naj čimprej razrešita spor. Obe strani pozivamo, naj to vprašanje razrešita čimprej in v prijateljskem duhu, je dejal tiskovni predstavnik komisije Martin Selmayr. Kot je dodal, EU razvoj dogodkov ocenjuje kot zelo resen.
Belorusija je ključna tranzitna država za dobavo ruske nafte in plina v zahodno Evropo. Spor med Rusijo in Belorusijo glede cene tranzita je z začetku leta že botroval k zmanjšani dobavi nafte v Ev-ro po. V spo ru gle de ce ne rus ke ga plina sta bili lani avgusta tudi Ukrajina in Rusija, posledično pa je prišlo do motenj v dobavi v Evropo. (STA)
Havana, 01. avgusta (STA) - Kubanski voditelj Fidel Castro je leto dni po tem, ko je oblast na otoku zaradi bolezni začasno predal mlajšemu bratu Rau-lu in se umaknil z oči javnosti, Kubancem danes zatrdil, da se neizprosno bori za svoje zdravje in da še vedno sodeluje pri sprejemanju vseh pomembnejših odločitev v državi. Obenem je v izjavi, ki jo je objavil vladni časnik Granma, ponovil, da so vsaka pogajanja med Kubo in ZDA izključena. »Raul je dobil nalogo, da mora zagotoviti, da bo v obdobju mojega okrevanja vsaka pomembna odločitev sprejeta le po posvetovanju z mano,« je zapisal »el comandante«. »Kaj bom storil? Še naprej se bom neumorno boril, kot sem se vedno v svojem življenju,« je dodal. Castro je tudi pohvalil enotnost Kubancev, medtem ko se soočajo z nevarnim sovražnikom, ZDA. »Boj proti nesramnemu sovražniku, ki skuša zavzeti Kubo, mora biti neusmiljen,« je poudaril v članku z naslovom »Večni ogenj«. »Nihče se ne predaja niti najmanjšim iluzijam, da se bo imperij (ZDA), ki v svojih genih nosi samou-ničenje, pogajal s Kubo,« je poudaril in zatrdil, da se boj z ZDA nadaljuje. S tem je Castro zavrnil izjavo brata Raula, ki je ob praznovanju dneva revolucije minuli teden ponudil roko zmagovalcu ameriških predsedniških volitev prihodnje leto, kdorkoli to že bo.
1 2 Četrtek, 2. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Včerajšnja skupščina delničarjev družbe IRIS se je iztekla po napovedih
Querin predsednik, a z znižanim honorarjem
Pri glasovanju za upravni odbor sta se Vizintin in Tommasini vzdržala - Mistretta odstopil zaradi upokojitve
Vse se je izteklo kot po napovedih. Skupščina delničarjev družbe IRIS je včeraj soglasno imenovala za Guttyjevega naslednika Armanda Querina iz Ronk, bivšega direktorja tržiškega obrata Eaton in sedanjega generalnega direktorja družbe Mini Gear iz Padove. Ob njem so bili imenovani tudi štirje člani upravnega odbora, in sicer Paolo Mu-litsch (predlagala ga je Fundacija Goriške hranilnice), Luciano Zanotto (bivšega direktorja družbe SDAG je predlagala goriška občina), Franco Sturzi (njegovo ime so izbrale občine z desnega brega Soče) in Alessandro Ve-scovini (zanj so se zavzeli župani z levega brega Soče). Pri glasovanju za štiri člane upravnega odbora sta se vzdržali le občina Gradišče in občina Doberdob, medtem ko so ostali župani podprli predlagane kandidate.
»Odšel sem iz dvorane, ker je bil profil nekaterih kandidatov nejasen,« je utemeljil doberdobski župan Paolo Vizintin, župan občine Gradišče Franco Tommasin pa je povedal: »Želel sem opozoriti, da se naša občina ne strinja z metodo, po kateri je prišlo do imenovanja vrha družbe. Zato smo na zadnjem občinskem odboru odločili, da se bom vzdržal. Šlo je za signal, saj želi naša občina prispevati k uspehu družbe IRIS.« Med skupščino je bilo tudi soglasno določeno, da bo honorar predsednika podjetja IRIS letno znašal 48.000 evrov (Gutty je najprej prejemal 100.000 evrov letno, nato pa si je sam znižal plačo na 60.000 evrov). »To je tudi maksimum, ki ga določa nov zakon ministrice Linde Lanzillotta«, je pojasnil Vizintin in dodal, da so nižje honorarje določili tudi za ostale člane upravnega sveta. Le ti so prejemali 30.000 evrov letno, odslej pa bodo deležni polovične vsote. »Znižanje hono-rarjevje znak, ki ga želimo dati občanom. Začeti je treba z omejevanjem stroškov,« je poudaril Tommasini.
Na sestanku županov, ki je potekal včeraj na goriški občini pred skupščino delničarjev, je spregovoril tudi novopečeni predsednik Querin. Le-ta se bo moral spoprijeti z zahtevnimi nalogami in izzivi - od lanskega primanjkljaja v znesku 2,6 milijonov evrov do ukrepov za ohranitev konkurenčnosti družbe - pred napovedjo prioritetnih posegov pa namerava temeljito preučiti položaj podjetja. Nenazadnje gre omeniti, da je s položaja direktorja družbe IRIS 31. julija odstopil Carlo Mistretta, ki se bo upokojil. Njegovega naslednika bodo izbrali preko državnega natečaja. (Ale)
Armando Querin se je včeraj srečal z župani občin goriške pokrajine
bumbaca
RONŽNA DOLINA - Aretirali 36-letnega slovenskega državljana
Heroin prodal Italijanu
Policisti so zasegli 1,9 gramov droge pri aretirancu, pol grama pa pri kupcu
V četrtek v dopoldanskem času so novogoriški kriminalisti v Rožni dolini odvzeli prostost 36-letnemu slovenskemu državljanu z začasnim bivališčem v Rožni Dolini zaradi suma, daje storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Kriminalisti so med opravljanjem operativnih nalog opazili, da sta si 36-let-ni osumljenec in 38-letni italijanski državljan v bližini gostinskega lokala v Rožni Dolini nekaj izmenjala. Zaradi suma, da je Slovenec italijanskemu državljanu prodal prepovedano drogo, saj je osumljenec kriminalistom že znan, kot oseba, ki se ukvarja s preprodajo prepovedanih
drog, so kriminalisti v gostinskem lokalu v sodelovanju s policistoma-vodnikoma službenih psov ugotovili identiteto italijanskega državljana. Med postopkom jim je italijanski državljan izročil aluminijasto folijo, v kateri je bila rjavkasta, prašnata snov. Zaradi suma, da je snov prepovedana droga, so mu zavitek zasegli. Takoj za tem so kriminalisti in policisti, osumljenca izsledili v bližini stanovanjske hiše, kjer stanuje in mu odvzeli prostost. Med postopkom so pri njem našli in mu zasegli še tri aluminijaste zavitke z rjavim prahom, ki jih je imel pripravljene za nadaljnjo prodajo, injekcijsko iglo napolnjeno z rjavo tekočino, dva
mobilna telefona in manjšo vsoto denarja. Preliminarni testi zaseženega rjavega praha so pokazali, daje imel osumljenec pri sebi 1,9 grama heroina, državljanu Italije pa je prodal 0,5 grama heroina.
Zaradi utemeljenega suma, da je 36-letni slovenski državljan storil dve kaznivi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, zaradi prodaje prepovedane droge in zaradi posesti prepovedane droge, namenjene za nadaljnjo preprodajo, bosta zoper njega podani kazenski ovadbi na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Zoper italijanskega državljana pa bo zaradi storjenega prekrška izdana odločba v hitrem postopku.
GORICA - V Ljudskem vrtu slovesna obnovitev skavtskih obljub
Slovenski in italijanski skavti skupaj praznovali stoletnico
Skavtsko gibanje je včeraj praznovalo pomemben jubilej. Na milijone skavtov po vsem svetu se je namreč spomnilo svojega ustanovitelja, lorda Badna Powella, ki se je odpravil na prvi tabor pred natanko sto leti. Leta 1907 je peljal na otok Bronwsea 22 dečkov, različnih družbenih slojev, in jih učil opazovanja narave, prepoznavanja sledi, osnov prve pomoči, igranja in bdenja. Izkušnja je Powella navdihnila, da je svoje življenje posvetil vzgoji mladih. Njegov vzgojni predlog temelji na samovzgoji, kar daje možnost mlademu človeku, da samostojno gradi svojo osebnost. Preko iger in življenja v naravi skavt razvija svojo osebnost, skrbi za zdravje in moč, razvija ročne spretnosti in se posveti služenju (prostovoljna pomoč bližnjemu, ne da bi pričakovali kaj v zameno).
Powellova vzgojna metoda je še danes aktualna, saj se v skavt-skem gibanju prepozna veliko mladih in odraslih, ki skavtske vrednote udejanjajo v vsakodnevnem življenju. Dokaz uspešnosti Pow-ellove intuicije je bil včerajšnji dan, ko so se skavti zbrali po vsem svetu in pripravili številna praznovanja v skavtskem duhu. Tudi goriški organizaciji AGESCI in SZSO sta pripravili praznovanje v Ljudskem vrtu (na sliki). Skavti obeh organizacij in Scout d'Europa so se zgodaj zjutraj zbrali v zbor. Po dviganju zastave je Martina Černic, predstavnica tropa za stoletnico, prebrala uvodne misli, v katerih je poudarila pomen sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi skavti v mesto. Skavta sta nato prebrala zakone, ki so vodilo za primerno skavt-sko držo. Sledil je še najpomembnejši trenutek, saj so vsi prisotni obnovili skavtsko obljubo. Srečanje se je zaklučilo s pesmijo in prijetnem klepetu ter obujanju spominov na številne pustolovščine.
TRŽIČ - Ineos
Zahtevajo odškodnino
Če družba Ineos ne bo podpisala dokumenta, v katerem se obvezuje, da bo izplačala delavcem odškodnino zaradi zamude pri sporočitvi zaključka dopolnilne blagajne, bo prva točka sporazuma med vodstvom in sindikati - le-ta predvideva spremembo namembnosti tovarne - odpadla. Protestne pobude delavcev pred tovarno v ulici Timavo se zato nadaljujejo. Včeraj je skupščina delavcev odobrila zahtevo po odškodnini, ki sicer ni navedena v sporazumu o dopolnilni blagajni, marveč v državni pogodbi in civilnem zakoniku. »Kljub temu, da smo vedno opozarjali na nujnost odškodnine, so nam sedaj uradno sporočili, da denarja podjetje ne namerava izplačati z birokratsko zvijačo,« je povedal predstavnik sindikata delavcev tovarne Tiziano Pizzamiglio. Včeraj pa se je nadaljevala protestna manifestacija pred obratom. Delavci so preprečili tovornjakom, ki bi morali odpeljati stroje, vodstvo podjetja pa je poklicalo sile javnega reda. Nekateri delavci in predstavniki sindikatov so pri tem splezali na silos ter sporočili, da bodo s protestnimi akcijami prenehali le po pozitivnem odgovoru podjetja v zvezi z odškodninami.
Odprtje banke v Števerjanu
Jutri ob 17. uri bodo na Bukovju v Števerjanu slovesno odprli 22. podružnico Zadružne banke iz Manzana (»Banca di credito cooperativo di Manzano«), ki je obenem prva banka na območju briške občine. »Po okencu v Krminu je štever-janska podružnica druga banka, ki jo odpiramo v bližini Gorice, glavnega mesta pokrajine, ki je za poslovanje našega bančnega zavoda izredno zanimiva,« je povedal generalni direktor banke iz Manzana Dino Cozzi. Direktor nove podružnice bo tržaški Slovenec Roberto Godina.
Romun trčil v Pevmi
V	torek ponoči je v ulici Bellaveduta v Pevmi prišlo do nesreče, v kateri je za-dobil telesne poškodbe 27-letni Romun. D.P.D. se je ob 23.40 vozil s svojim avtomobilom znamke seat ibiza z Oslavja proti pevmskemu mostu, zaradi previsoke hitrosti pa je po ovinku v bližini pevmske cerkve izgubil nadzor nad vozilom, zavozil na desno in silno trčil v drog javne razsvetljave. Na kraju nesreče so posredovali rešilni avtomobil, osebje prometne policije in gasilci. Ponesrečenca so odpeljali v goriško bolnišnico.
Pinto v družbi za avtoceste
Bivši občinski odbornik Brancatijeve uprave Gianluca Pinto je bil imenovan v upravni svet družbe Autovie Venete. Pinto bo prevzel mesto Micheleja Negra, ki je odstopil pred nekaj dnevi.
Za Demokratsko stranko
Drevi ob 20.30 bo na sedežu Marjetice v ulici DAnnunzio v Gorici na sporedu javno srečanje v priredbi Levih demokratov, Marjetice, Slovenske skupnosti in Evropskih republikancev. Na dnevnem redu je imenovanje goriškega občinskega odbora za ustanavljanje Demokratske stranke.
Podgane imajo štete dneve
V	Gorici imajo podgane in miši štete dneve, saj je občinska uprava dala v zakup podjetju Euro&Promos Group deratizacijo mestnih ulic. Na občini so v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem mesto razdelili na 12 območij, po katerih od včeraj poverjeno podjetje postavlja vabe s strupom. Potem ko bodo preverili učinke posega, se bodo na občini odločili še za eno postavitev vab.
Prispevek Juventini
Pokrajinski odbor je včeraj odobril prispevek v višini 10.000 evrov za športno združenje Juventina iz Štandreža. Znesek bo namenjen vzdrževanju nogometne zelenice, sicer pa je za leto 2008 predviden dodaten prispevek v višini 5.000 evrov, ki ga bodo odobrili na enemu izmed prihodnjih zasedanj pokrajinskega odbora. Po poročilu predsednika pokrajine Enrica Gherghette so med včerajšnjim zasedanjem odobrili odloka, ki ju je predstavil odbornik Maurizio Salomoni in ki dokazujeta, da je bil obnovitveni poseg v pokrajinskem arhivu v palači Alvarez opravljen v skladu z zakonskimi predpisi. Ob tem je na zasedanju odbornik Marko Marinčič spregovoril o manifestaciji v spomin na atomsko bombardiranje Nagasakija in Hirošime, h kateri je pristopila tudi pokrajina.
Delavnica z Vesno Benedetič
V	vili sv. Marije Miru v Medeji bo danes ob 17.30 v okviru prireditve občine Romans »Insegui la tua storia« kreativna delavnica z naslovom »Pasticciando con l'argilla«, ki jo bo vodila Vesna Benede-tič. Ob 21. uri bo gledališka predstava »La vigna dell'amore« v izvedbi skupine Ta-bagai.
Šagra v Podturnu
V	Podturnu se v soboto, 4. avgusta, ob zvokih orkestra Walterja Lovise začenja tradicionalna šagra sv. Roka, ki bo trajala vse do 16. avgusta. V nedeljo, 5. avgusta, bo igral ansambel Stefano e i Nevada, nato pa bo na sporedu tombola.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 2. avgusta 2007
13
[I] Lekarne
ŠTANDREŽ - Začel se je drugi del sanacijskega posega
Tok so preusmerili, tolmun pa bodo zasuli
V kratkem bodo začeli nameščati kamnite pregrade pod bregom ^ K-no
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034.
DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
Na Soči pri Štandrežu se je pred nekaj dnevi začel drugi del sanacijskega posega deželne civilne zaščite, s katerim bodo utrdil levi breg, ki se kruši. Delavci podjetja Edilfognature, ki je dobilo v zakup dela, vredna 277 tisoč evrov, so se sanacije brega lotili decembra lani, v začetku letošnjega leta pa so morali poseg prekiniti zaradi nepričakovano visokega vodostaja.
»Navadno je v zimskih mesecih vode malo, saj v gorah sneži, letos pa je bila zima posebno topla in sneg se je hitro talil,« je pojasnil inženir deželne civilne zaščite Andrea Qualli, ki je pripravil načrt za poseg in je odgovoren za njegovo realizacijo. Po njegovih besedah so zaradi suše v teh dneh pravi pogoji za nadaljevanje sanacijskega posega, ki bi se moral zaključiti pred koncem avgusta. Qualli je pojasnil, da se je drugi del posega začel s preusmeritvijo rečnega toka v sedemsto metrov dolgi kanal, ki so ga izkopali pod desnim bregom reke. Iz tega območja, to se pravi iz struge, po kateri je Soča tekla pred dvajsetimi in več leti, so po Quallijevih navedbah odpeljali približno 30.000 kubičnih metrov gramoza. »Podjetje, ki opravlja poseg, je moralo na podlagi deželnega dekreta št. 0113 iz 24. aprila 2005 plačati 3,33 evrov za vsak kubični meter odpeljanega gramoza,« je povedal Qualli in pojasnil, daje podjetje po izkopu in plačilu pristojbine postalo lastnik gramoza in je z njim lahko razpolagalo, kot je pač želelo. Potem ko so preusmerili tok, se je del soške struge posušil, kar se lepo vidi z vrha štandreškega brega, kjer je speljana makadamska cesta. Tik pod bregom pa je voda ostala ujeta s številnimi ribami vred v nekaj zelo globokih tolmunih, ki jih bodo v kratkem zasuli z gramozom, s tem pa bodo na žalost za vedno uničili enega izmed predelov, kjer je plavalo največ kapitalnih soških postrvi, težkih tudi po deset in več kilogramov. »Nad zasutimi tolmuni bomo postavili jeklene mreže, napolnjene s kamenjem, ki jih bomo utrdili k bregu,« je razložil Qualli. Po njegovih besedah bodo pregrade iz kamenja, vpletenega v jeklene mreže, preprečile, da bi tok izpodjedal breg, sicer pa bo voda ob večjih nalivih tekla tudi po svoji nekdanji strugi.
Ribe, ki so ostale ujete v osušenem delu struge, je pred dnevi že rešilo osebje deželnega ribiškega zavoda ETP, ki pa ni uspelo pobrati ribjega življa iz štirih do pet metrov globokih tolmunov pod bregom. Zaradi pomanjkanja dotoka sveže vode imajo ribe štete dneve, zato pa bo osebje zavoda ETP v prihodnjih dneh spet na delu, da bi skušalo preprečiti množičen pogin. (dr)
Še nekaj dni in tolmun pod štandreškim bregom bo popolnoma zasut
bumbaca
NOVA GORICA - Vipa Holding
Porazdelili dividende
Delničarji Vipe Holdinga, med katerimi je z okoli 77 odstotki največja družba Vipa, bodo prejeli dividendo v višini 0,13 evra bruto na delnico. Tako je v torek odločila skupščina novogoriške družbe, ki ima deleže v pomembnih primorskih podjetjih. Poleg razdelitve 1,775 milijona evrov lanskega bilančnega dobička je skupščine upravi podelila podelila 18-mesečno pooblastilo za nakup lastnih delnic do največ desetine osnovnega kapitala, je včeraj objavila Vipa Holding.Večino lanskega bilančnega dobička bo Vipa Holding namenila za izplačilo dividend, in sicer dobrih 955.000 evrov. Ob tem bodo člani uprave prejeli 36.400 evrov nagrade, medtem ko bo slabih 784.000 evrov bilančnega dobička ostalo nerazporejenega.
Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico za delo v lanskem letu. Hkrati je upravo pooblastila za nakup lastnih delnic, pri čemer lahko ta izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev. Lastne delnice sme pridobivati tudi za izplačevanje udeležbe na dobičku uprave in nadzornega sveta v delnicah družbe, za nagrajevanje zaposlenih in za izpeljavo programa delniških opcij, a nakupna cena ne sme biti višja od knjigovodske vrednosti delnice za delnico in ne nižja od treh evrov, je Vipa Holding pojasnila v obvestilu. Na sprejete sklepe, med katerimi so bile tudi spremembe statuta in imenovanje družbe Constantia plus za revizorja v letu 2007, ni bilo napovedanih ničnostnih ali izpodbojnih tožb, je še sporočila Vipa Holding. (sta)
LOČNIK, PODGORA - Spominski izlet zveze VZPI-ANPI
Poklon padlim na Blegošu
Na slovesnosti tudi predsednik Gherghetta ter predstavniki škofjeloške občine in bivši borci
Sekciji VZPI-ANPI iz Podgore in Ločnika sta 10. julija priredili tradicionalni spominski izlet na Blegoš, kjer so se pred spominskim obeležjem poklonili padlim borcem 158. garibaldinske brigade Gramsci, ki so se v Škofjeloškem hribovju skupaj z enotami slovenske narodnoosvobodilne vojske hrabro borili proti nemškim okupatorjem. Slovesnosti na Blegošu so se udeležili tudi podžupan občine Škofa Loka in predstavniki tamkajšnjega Združenja borcev, poleg predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghet-
GORICA
KINEMAX: zaprto.
CORSO: zaprto.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Feni-ce«.
Dvorana 2: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 19.50 - 22.20 »Transformers«.
Dvorana 4: 20.15 - 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Last minute Marocco«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Jamelj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v So-vodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevmskega mosta (pri vagi), iz Pod-gore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927.
PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 048120678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
Ü3 Obvestila
Člani borčevske organizacije in predsednik Gherghetta (drugi z leve) pred obeležjem na Blegošu
foto vzpi-anpi
te pa so bili prisotni tudi predstavniki sekcij VZPI-ANPI iz Krmi-na in Čedada. Venec so položili tudi pri spominskem obeležju Tan-crediju Mazzocchiju - Tordu, ki je bil posmrtno odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge. Poleg Blegoša in Škofje Loke so udeleženci obiskali tudi Ljubljano, kjer so si ogledali grad, nato pa se srečali s predstavniki mestne občine. Za organizacijo izleta, ki se je zaključil z družabnostjo v prostorih podgorskega kulturnega društva, sta si prizadevala Luigi Franco in Vito Primožič.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 5. avgusta, ob 13. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v mesecu avgustu društveni sedež na Korzu Verdi 51/int. v Gorici zaprt.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688.
MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481-536455 v jutranjih urah. V po-
nedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo pe-tošolcev na vstop v srednjo šolo.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957.
V	GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v
Gorici bo do 5. avgusta na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poleno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 27. do 31. avgusta. Informacije na tel. št. 081-531508 od 10. do 12. ure.
0 Prireditve
CENTER GRADINA V DOBERDOBU:
v petek, 3. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Harduo v sklopu niza Med zvoki krajev.
»MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Medi-terranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; drevi 21.30 (Trg Falcone in Borsellino) film »Flags of our fathers«; v soboto, 4. avgusta, morska baklada na pristanišču Nazario Sauro (ob slabem vremenu v soboto, 11. avgusta).
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri. Predstavili bodo literarno dejavnost tržaškega avtorja Maura Covacicha. Z njim se bo pogovarjal univerzitetni profesor Fabrizio Meroi.
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Me-deji, na vrtu Vile S. Marija Miru, danes ob 17.30 laboratorij z naslovom »Pasticciando con l'argilla«, ob 21. uri gledališka predstava »La vigna nata per amore«.
V	PARKU CORONINI v Gorici bo v sodelovanju z združenjem Intermusi-ca v sredo, 8. avgusta, ob 18. uri koncert z naslovom Glasbe in legende iz Prage; informacije na tel. 0481533485.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Raffaele Di Matteo v kapeli splošne bolnišnice in v Trst za upepelitev.
DANES V LOČNIKU: 8.30, Andrea Besednjak v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču.
DANES V PEVMI: 11.30, Olga Sfiligoj vd. Michelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MARIANU: 10.30, Licia Cabas vd. Tofful v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Mario De-vescovi iz bolnišnice na pokopališče.
Predsenik, člani upravnega nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci bančne skupine Banca popolare di Cividale izrekajo uslužbencu Marjanu Sosolu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
1 4 Četrtek, 2. avgusta 2007
ITALIJA
/
PARLAMENT - Polletno poročilo varnostno-obveščevalnih služb
Tveganje napadov na italijanske vojake v tujini
V Italiji nevarnost od celic džihada in brigadistov - Amato: Vlada ne podcenjuje
RIM - Nevarnost napadov na italijanske vojaške kontingente v tujini je »postala posebno konkretna«, opozarjajo varnost-no-obveščevalne službe v polletnem poročilu o informativni in varnostni politiki. »Največjo grožnjo predstavljajo napadi na osebje vojaških misij na kriznih območjih, atentat na španski kontingent Unifila 2 v Libanonu pa izpostavlja možnost podobnih napadov na italijanski kontingent,« je zapisano v poročilu.
Na državnem ozemlju prihaja po oceni varnostno-obvešče-valnih služb največja nevarnost od »razvejanega aparata severnoafriškega izvora, pri katerem ni izključena interakcija ali funkcionalni stik z ilegalnimi krogi in drugimi integralističnimi ambi-enti balkanskega, bližnjevzhodnega in centralnoazijskega izvora«. »Osrednja vloga magrebske komponente na prodžihadistični sceni v Italiji izhaja iz celote preventivnih in represivnih aktivnosti. Subjekti iz držav Magreba (Maroko, Alžirija in Tunizija, op.ur.) so predmet nadaljnjih ukrepov izgona iz države, ki so bili poslani v presojo ministrstva za notranje zadeve, kot tudi policijske operacije, izvedene 7. julija v pokrajini Milan,« piše v poročilu.
Drugo grožnjo po informacijah varnostno-obveščevalnih služb predstavlja »možno oživljanje terorističnih načrtov briga-dističnega kova«, kar je potrdila operacija Tramonto s 15 aretacijami in zaplembo velike količine orožja. Kampanja solidarnosti in podpore aretiranim, ki je sledila, pa dokazuje »obstoj substrata ideološkega konsenza«. Notranji minister Amato je v razpravi zagotovil, da vlada ne podcenjuje alarma obveščevalnih služb in da njihovo poročilo potrjuje analize Viminala.
REFORMA - Obveščevalno-varnostne službe
Okrepljen nadzor vlade in parlamenta
RIM - Reforma italijanskih obveščevalnih služb je od včeraj zakon. Senatna komisija za ustavne zadeve je namreč ratificirala besedilo, ki je bilo dan prej odobreno v poslanski zbornici in ga podpirata tako vladina večina kot opozicija. Zedinili sta se namreč ob odločitvi, da bo število članov parlamentarnega odbora za nadzor nad obveščevalnimi službami razširjeno na deset, potem ko je v zbornici pred tem prevladala številka dvanajst in je bila nato v senatu skrčena na osem.
Reforma zagotavlja premieru in parlamentu večji nadzor nad delovanjem civilne in vojaške obveščevalne službe.Vojaško obveščevalno službo Sismi že dlje časa pretresajo škandali, zaradi česar je Prodi novembra lani odstavil njenega šefa, generala Nicolo Pollarija.
V skladu z novo zakonodajo bo direktorje obveščevalnih služb imenoval premier, ki jih bo lahko tudi odstavljal, parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami pa bo dobila večje pristojnosti. Med drugim bo lahko ob soglasju vseh desetih članov z dokumentov odstranila oznako zaupno, če bo to zahtevala oseba, proti kateri je komisija uvedla preiskavo. Komisija, ki jo bo vodil poslanec opozicije, bo nadzorovala tudi porabo obveščevalnih služb in dostop do prostorov agencij.
Obveščevalne agencije se bodo tudi preimenovale: Sisde v notranjo obveščevalno-varnostno agencijo Aisi, Sismi v zunanjo obveščevalno-var-nostno agencijo Aise, Cesis, ki skrbi za odnose med obveščevalnimi službami in ostalimi javnimi upravami, pa v oddelek za informacije o varnosti Dis.
MAMILA - Stranka UDC improvizirala test proti drogi za poslance
Poslanci v vrsti so bili deležni »obiska« kolegov z jabolkami in hruškami
Nekdanji predsednik poslanske zbornice in prvi mož UDC Pier Ferdinando Casini med testom o morebitnem uživanju mamil
ansa
RIM - Medtem ko so nekateri poslanci UDC in drugih strank (Severne lige, Forza Italie, Nacionalnega zavezništva in edini poslanec leve sredine, Egidio Pedri-ni iz Italije vrednot) čakali v vrsti pred majhnim laboratorijem na Trgu Montecitori-o za test proti mamilom, jih je presenetil »obisk« antiprohibicionističnih poslancev. Zeleni Paolo Cento, Grazia Francescato, Luana Zanella in Paola Balducci ter Franco Grillini (Demokratična levica) in Donatella Poretti (Vrtnica v pesti) so se zakadili med čakajoče poslance (med njimi so bili Francesco D'Onofrio, Michele Vietti, Gi-anpiero DAlia, Carlo Giovanardi, Pier Ferdinando Casini in Rocco Buttiglione) z jabolkami (afera Mele), hruškami (simbol drogiranja) in prezervativi. Cento je povedal, da želijo s to akcijo naznaniti »hipo-krizijo tega testa, saj bi ga bilo treba tako kot pri antidopingu narediti v soboto in ne v sredo.«
»Naša prizadevanja so resna in stroga,« je komentiral voditelj UDC Casini in dodal, da so »tisti, ki test kritizirajo isti, ki so nas pustili same v parlamentu«.
PRISLUŠKOVANJA
O zahtevi Forleove šele jeseni
RIM - Kot je bilo pričakovati, je prišlo pri odločanju o zahtevi po uporabi prepisov telefonskih prisluškovanj v aferi BNL-Unipol do novega zamika. Pristojni parlamentarni odbor se bo sicer sestal še danes, vendar je prijavljenih k razpravi toliko poslancev, da bo glasovanje praktično nemogoče. »Zdi se mi povsem jasno, da bo treba za odločitev počakati na september,« je včeraj nemočno dejal predsednik odbora za avto-rizacije Carlo Giovanardi. O usodi Massima D'Aleme in Piera Fassina v zvezi z zahtevo sodnice Clementine Forleo bo torej več znano šele jeseni, medtem ko bo glasovanje o Salvatoreju Cicuju (Forza Italia) morda na sporedu že danes, kot sam zahteva z namenom, da se njegova pozicija loči od D'Alemove in Fassinove, ki imata po njegovih besedah »povsem drugačno težo«.
ODPADKI
Vloga za sojenje Bassolinu
NEAPELJ - Neapeljsko državno pravdništvo je zahtevalo sojenje predsedniku dežele Kampanja An-toniu Bassolinu zaradi kaznivih dejanj, ki jih je sto ril v ob dob ju med letoma 2000 in 2004 v vlogi izrednega komisarja za problem odpadkov. Enako zahtevo je pravdništvo vložilo še za 27 drugih oseb, vsi pa so obdolženi goljufije v obtežilnih okoliščinah na škodo države in goljufije pri javnih naročilih. Preiskava je med drugim privedla tudi do zaplembe okrog 750 milijonov ev-rov, s katerimi bi morale številne občinske uprave plačati podjetja, izredni komisar pa začetek izgradnje termovalorizatorja v Acerri.
Predsednik Kampanje je v svojo obrambo objavil tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na »močno nesorazmerje med krivdami, ki se mi pripisujejo, in pomanjkanjem ne samo dokazov, ampak tudi kakršnegakoli resnega indica«.
ALITALIA - Po zamenjavi predsednika
Delnica letalske družbe včeraj izgubila več kot 7%
RIM - Maurizio Prato je od včeraj novi predsednik Alitalie, potem ko je dan prej po pričakovanjih odstopil Berardi-no Libonati. Ta je namreč imenovanje pred nekaj meseci sprejel v tesni povezavi s postopkom prodaje, ki ga je sprožil večinski delničar letalske družbe. Ker se je razpis za prodajo 49-odstotne-ga deleža države še pred iztekom prekinil, se je položaj popolnoma spremenil, s tem pa se je Libonatijev mandat avtomatično pretrgal.
Novega predsednika je včeraj imenoval upravni svet letalske družbe, ki je tudi preložil sprejetje smernic za nov industrijski načrt podjetja na naslednjo sejo, ki bo 30. avgusta. Prato je medtem že na delu in se bo že danes sestal s predstavniki sindikalnih organizacij, ki jih je v podjetju kar devet.
Zamenjava v vrhu Alitalie je imela včeraj negativen učinek na milanski borzi, kjer je delnica letalske družbe izgubila 7,39 odstotka in je veljala le še 0,82 evra. Vzrok za tako močan padec vrednosti delnice, ki se je v zadnjih dneh okre-
pila za 10 odstotkov, je predvsem negotovost zaradi zamenjave v vrhu družbe in zamude s sprejemom novega industrijskega načrta. Medtem se govori o možnosti dokapitaliziranja družbe, da bi zagotovili njeno preživetje do prihoda novega lastnika, vendar so v zakladniš-tvu v zvezi s tem zelo previdni, ker se bojijo negativnega mnenja računskega sodišča. Pred odhodom Libonatija je Alitalia objavila glavne finančne podatke, po katerih se je konec julija glede na maj čisti dolg letalske družbe rahlo znižal (za 1,7%), medtem ko je likvidnost ostala nespremenjena (612 milijonov evrov).
Maurizio Prato je bil imenovan za predsednika s širokimi pooblastili, ki vključujejo tudi iskanje novega lastnika, medtem ko bo tehnične pogoje prodaje na novo določilo zakladništvo.
Severna liga je včeraj napovedala vlogo na pravdništvi v Milanu in Rimu, da bi ugotovili, ali je prišlo pri poskusu prodaje Alitalie do zlorabe zaupnih informacij, saj je bilo na borzi veliko špekulacij z njenimi delnicami.
Evropska centralna banka
1. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 1.08 31.07	
	ameriški dolar	1,3663	1,3707
japonski jen		161,90	163,59
	kitajski juan	10,3434	10,3795
ruski rubel		34,9720	35,0060
	danska krona	7,4408	7,4409
britanski funt		0,67460	0,67400
	švedska krona	9,2597	9,1900
norveška krona		7,9930	7,9595
	češka krona	28,000	28,037
švicarski frank		1,6436	1,6519
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		252,41	250,45
	poljski zlot	3,8030	3,7890
kanadski dolar		1,4557	1,4540
	avstralski dolar	1,6049	1,5951
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,1732	3,1590
slovaška krona		33,476	33,365
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6967	0,6967
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		85,54	83,64
	turška lira	1,7758	1,7498
hrvaška kuna		7,3150	7,3085
Zadružna Kraška banka 1. avgusta 2007			
	valute	evro	
		nakup prodaja	
	ameriški dolar	1,38365	1,35524
britanski funt		0,68343	0,66771
	švicarski frank	1,66245	1,62195
japonski jen		166,6235	156,5275
	švedska krona	9,41515	8,96484
avstralski dolar		1,64884	1,57928
	kanadski dolar	1,48691	1,43030
danska krona		7,58376	7,29803
	norveška krona	8,14177	7,77722
madžarski florint		300,54	235,423
	češka krona	32,24255	25,2333
slovaška krona		38,36975	30,0285
	hrvaška kuna	7,827403	6,97961
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar
hrvaška kuna
1. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3857 0,6853 7,552 1,4824 163,45 ,6614 8,116 9,366 ,6363 7,57
1,3515 0,6684 7,366 1,4459 159,42 1,6204 7,917 9,135 1,5960 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
1. avgusta 2007			
Indeks MIB 30: -2,03			
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,8215	-7,43
ALLEANZA		9,175	-1,13
ATLANTIA		24,68	-0,52
BANCA ITALESE		14,85	-2,94
BANCO POPOLARE		17,41	-3,52
BPMS		4,595	-2,03
BPM		10,28	-3,09
CAPITALIA		6,82	-2,14
ENEL		7,42	-2,18
ENI		25,34	-1,71
FIAT		21,00	-3,31
FINMECCANICA		21,99	-0,95
GENERALI		28,76	-0,79
IFIL		7,63	-2,34
INTESA		5,475	-1,97
LOTTOMATICA		27,17	-0,44
LUXOTTICA		26,14	-2,17
MEDIASET		7,515	-1,83
MEDIOBANCA		15,14	-2,20
MEDIOLANUM		5,395	-2,71
PARMALAT		2,5775	-1,62
PIRELLI		0,8145	-2,10
SAIPEM		25,76	-2,65
SNAM		3,98	-1,97
STMICROELEC		12,61	-0,97
TELECOM ITA		1,919	-2,69
TENARIS		17,37	-2,53
TERNA		2,4575	-2,01
UBI BANCA		17,86	-1,71
UNICREDITO		6,115	-2,52
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
/
PRIREDITVE
Četrtek, 2. avgusta 2007
15
GLEDALIŠČE
SLOVENIJA
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Jutri, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session.
V	nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala.
V	petek, 10. avgusta ob 19.00, Ploščad pri kopališču: Giggio Brunello (I), The big 5 (Zlata Marioneta 2004); ob 21.00 Dvorišče italijanske skupnosti: Koncert Feketeseretlek. LG MATITA - Matija Solce: Male nočne zgodbe, nočna lutkovna predstava.
V	soboto, 11. avgusta ob 21.30, Titov trg: Govindine sanje, Hoduljarji, žon-glerji, mednarodna zasedba.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	soboto, 4. avgusta ob 20.30 / Zaključni koncert ob mednarodnem festivalu operete »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi.
Veliki trg
Jutri, 3., v soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Jethro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco.
V	torek, 7. avgusta / Turbolenti.
V	sredo, 8. avgusta / Firexxpression.
V	petek, 10. avgusta / La Melarancia -Muzikal pod zvezdami.
V	soboto, 11. avgusta / Formula 3 - posvečeno Luciu Battistiju.
V	nedeljo, 12. avgusta / A. M. Buenos Aires - Mednarodni festival tanga.
V	sredo, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
Verdijev trg
Do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
V	ponedeljek, 6. avgusta / Tržaško amatersko gledališče.
V	četrtek, 9. avgusta / Mercadonegro.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Jutri, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chiesa - violončelo in Maurizio Baglini - klavir.
V	ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Golner - klavir.
V	torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman.
V	sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad - klavir.
V	četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana.
V	ponedeljek, 13. avgusta ob 20.30,
Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Mojca Zlob-ko Vajgl - harfa.
V	torek, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir.
RAZSTAVE
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta
2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -
Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): od nedelje, 5. avgusta do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:in-fo@kraskahisa.com info@kraskahi-sa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel.
ROVINJ - Začenja se danes
Sedmi filmski festival
Za organizacijo sta poskrbela tržaško društvo Lumiere in italijanska krajevna skupnost iz Rovinja
Uradna otvoritev Italijanskega film festivala v Rovinju je predvidena za danes zvečer ob 21. uri. Za organizacijo sedme izvedbe filmskega festivala sta poskrbela tržaško društvo Lumiere in italijanska krajevna skupnost iz Rovinja v sodelovanju z italijanskim kinematografskim združenjem Fede ra zio ne ita li a na Cir coli del Ci ne ma in podporo odbora za kul turo Dežele FJK ter občine Rovinj. Namen tradicionalne pobude, ki se bo zaklju či la da nes teden, in si cer v četrtek, 9. avgusta, je promocija italijanske kinematografije v tujini in podpora italijanski skupnosti v Istri. Niz filmskih projekcij je v prejšnjih letih privabil ne le lokalne prebivalce, temveč tudi publiko iz Hrvaške, Slovenije in Italije.
Festival bo potekal na več lokacijah, in sicer na sedežu Italijanske skup nos ti, predvsem pa v gle da li šču Gandusio in v novem rovinjskem Multimedijskem centru. Vsak večer se bodo projekcije začele ob 21. uri. Filmski festival se predstavlja občinstvu z dvema ločenima sekcijama, ki se vsebinsko razlikujeta. V prvo, imenovano Razgledi (Panorama) sodi rezultat selekcije novejših filmov italijanske kakovostne produkcije. Druga sekcija festivala, imenovana Ostali pogledi (Altri sguardi) pa vključuje projekcijo več dokumentarnih in kratko met raž nih fil mov ter poklon Pi e r Paolu Pasoliniju in Eliu Bartoliniju.
Sekcija Ostali pogledi je celotno posvečena Furlaniji Julijski krajini. Naj ome ni mo vsaj kratko met raž no pro -dukcijo Ivana Grgoleta Ko ogenj ugaša, ki bo na spo redu da nes zve čer, in je bila posneta v Doberdobu. Neka ženska se spominja fašističnega preganjanja in deportacije v koncentracijsko taborišče. Giovanna Piangiani pa sodeluje na festivalu s kratkomet-raž nim fil mom Pa ra ob li ke, ki bo na sporedu v torek, 7. avgusta. Avtorica v nadrealističnem slogu prikaže boj ne ke ga tr žaš ke ga mla de ni ča, ki moč -no na spro tuje mo der ni teh no lo giji, s sosedi, ki želijo montirati parabolično anteno na streho. Vredni ogleda so iz-del ki vseh ostalih umet ni kov, kot na primer Freda Valla Lasja cesta in Sa-bri ne Banus si Za bam bu sovo zave so.
Tržačan Giampaolo Penco pa sodeluje na festivalu z dvema dokumentarnima filmoma. Prvi, Dolge sence
7° Italian Film Festival
Le ^ioriiiitcMld d nema i tal iti no Dani Talija nskog Filma
rJ
Q0S10 2001
smrti, bo na ogled v ponedeljek, 6. avgusta, drugi, Callisto, Tullio, Franco in kinematografija, pa bo na sporedu v sredo, 8. avgusta, in je posvečen trem velikanom tržaške kinematografije, in sicer Cosulichu, Kezichu in Giraldiju.
Jutri, v petek, 3. avgusta ob 18. uri, pa bo potekala tudi otvoritev fotografske razstave Domenica Notarangela, ki vključuje doslej še neobjavljene fotografije, ki so ovekovečile trenutke snemanja Pasolinijevega filma Il Vangelo secondo Matteo. Notaran-gelo, ki je bil takrat le na začetku fotografske kariere, je slike predstavil javnosti šele pred enim mesecem, ko so bi le te raz stavlje ne v Ma teri. Druš -tvo Lumiere je podprlo zamisel, da bi se raz sta va v Ma teri pre le vila v potujočo. Rovinj si je tako prisvojil prvo postajo te potujoče razstave. Mogoče
si jo bo ogledati v Multimedijeskem centru do 8. avgusta od 10. do 12. ure in od 18. do 22. ure. V sklopu razstave bodo na ogled tudi nekateri filmi Pasolinija.
Pobudniki manifestacije so se žele li poklo ni ti tudi fur lan ske mu in te-lektualcu, filmskemu scenaristu in režiserju Eliu Bartoliniju, ki je preminil minulo leto. Alessandra Kersevan bo poskrbela za analitičen oris filma Antonionija Il Grido iz leta 1956 in filma Vancinija La calda vita iz leta 1963, za katera je bil Ber toli ni sce na -rist.
Za dodatne informacije in podro ben spo red fil mov ter pro gram sta na razpolago dve spletni strni, in sicer
http://digilander.libero.it/lumiere.circ olo in www.ficc.it. (JS)
0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem do-
govoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do ok-
tobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
1 6 Četrtek, 2. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
NOGOMET - Slovensko-hrvaški derbi Lige prvakov
Dinamo boljši od Domžal Brez izgredov pred in med tekmo
Gostje iz Zagreba zmagali z 2:1 - Tekmo sta si ogledala oba premiera
DOMŽALE - Res je, da je Evropska nogometna zveza tekmo v domžalskem športnem parku označila kot tekmo visokega tveganja. Kot pa se je izkazalo, niso prav ničesar tvegali tisti, ki so na stavnih listkih izbrali zagrebško moštvo. To je kljub temu, daje igralo brez štirih standardnih igralcev Vedrana Čorluke, Dina Drpiča, Davorja Vu-grinca in Maria Mandžukiča ter brez neposrednih napotkov kaznovanega trenerja Branka Ivankoviča, takoj potrdilo, daje kakovostnejše in pred premieroma Janezom Janšo in Ivanom Sanadarjem, ki sta z ramo ob rami sedela na tribuni, zmagalo z 2:1. Z dovolj tekočo igro je Dinamo že v začetku prvega polčasa prišel do želenega in Dom-žalčane pahnil na rob izpada iz tega tekmovanja. Tako bodo za razliko od Domžal v Zagrebu z veliko večjim zanimanjem spremljali jutrišnji žreb tretjega predkroga.
Že uvod tekme je nakazal, v katero smer se bo vse skupaj odvilo. Zagrebčani so bili boljši, veliko bolje kombinirali, svojo vlogo pa je potrdil »motor« ekipe Luka Mod-rič, ki ga je bilo povsod dovolj. Prav cenjeni hrvaški vezist je bil tvorec prvega hladnega tuša domačih igralcev in navijačev. Enaindvajsetletni kapetan je na desni strani »nanizal« štiri Domžalčane in prodrl v kazenski prostor, nato pa natančno podal v sredino, kjer Tomislavu Šokoti ni bilo težko zadeti mreže za 1:0.
Napovedane kolektivne, neustrašne igre izbrancev Slaviše Stojanoviča ni bilo, še več, rumeno-modrim ni uspelo sestaviti spodobne akcije, saj so žogo prehitro izgubljali.
Stojanovičevi nogometaši so vedeli, da jim ugoden izid lahko prinese le popolna ofenziva v drugem polčasu. Prve tri minute so bile kar obetavne, toda tako kot v prvem polčasu je domžalske glave znova takoj ohladil vsestranski Modrič, ki je stekel v kazenski prostor, tam pa gaje nepravilno zrušil Aljančič. Enajstmetrovko je zanesljivo izvedel kar sam Modrič.
Ob nekaj skromnih poskusih domačinov (Zahora, Ljubijankič) so si tudi v zadnjem delu tekme veliko bolj konkretne priložnosti iz protinapadov priigrali gosti. Ko je že kazalo, da Domžalčanom ne bo uspelo zatresti mreže, je na sceno stopil Stoja-novičev »joker« Dražen Žeželj, kije nespretno posredovanje zagrebške obrambe kaznoval z zadetkom, ki pa je le malce popravil bled vtis s celotne tekme.
NOGOMET
Trener Udineseja Marino pravi, da bo Pinzi ostal
VIDEM - »Fantje so motivirani in težkega začetka prvenstva se ne bojim. Spoznal sem, da ekipa res ni slaba, meni pa zadostuje 22 igralcev in nekaj mladincev. Zdaj je igralcev preveč, hkrati pa se težko odločim, komu se odpovedati, kajti dobro bi lahko ocenil igralce le, če bi bili vsi na isti stopnji pripravljenosti,« je povedal trener Udineseja Pasquale Marino po treningu na pripravah v karnijskem kraju Arta Terme. Dobra novica za navijače je ta, da bo Brazilec Pinzi skoraj gotovo še naprej igral za videmsko moštvo. »Društvo se mu bo odpovedalo le, če bo ponudba resnično ugodna, mislim pa, da bo ostal,« je sporočil trener. Pridobitev poeni v bistvu tudi povratek Felipeja, ki po težki operaciji in dolgem okrevanju že štiri dni redno trenira s soigralci. Kljub spodbudnim novicam pa so navijači dokaj hladni. Doslej so obnovili manj kot 2.000 letnih izkaznic za obisk tekem, lani ob tem času pa že več kot 13.500.
Nesta kot Totti
MILAN - Po Francescu Tottiju se je nastopom v nogometni reprezentanci odpovedal tudi Milanov branilec Ales-sandro Nesta. »Igramo prveliko število tekem. Zame velja, da je moja učinkovitost boljša, če si lahko od časa do časa odpočijem,« je razloge za odločitev pojasnil 31-letni Milanov branilec.
KOLESARSTVO
Slovenec Borut Božič osvojil etapno dirko Po Valoniji
BRUSELJ - Slovenski kolesar Borut Božič je zmagovalec dirke po Valoniji (Tour de Wallonie) v Belgiji. Član moštva Team LPR je do skupne zmage prišel brez posamičnega uspeha na petih etapah, končno drugo mesto pa je osvojil Francoz Frederic Gabriel. Božič je tako dosegel enega svojih največjih uspehov v karieri, obenem pa tudi prvo slovensko zmago na tej dirki. Temelje za uspeh je postavil v četrti etapi, ko je narekoval pobeg skupine, ki si je na koncu pred glavnino priborila skoraj dve minuti naskoka, čeprav je etapno zmago nato slavil Francoz Pauriol.
Končni vrstni red: 1. Borut Božič (Slo/) 21.43:20; 2. Frederic Gabriel (Fra) + 0:14; 3. Pietro Caucchioli (Ita) 0:51; 4. Antonio Bucciero (Ita) 1:40; 5. Aleksander Kolobnev (Rus) 1:45.
Smrt prvaka JAR Coxa
DURBAN- Zaradi posledic zdravstvenih težav je v Južnoafriški republiki umrl komaj 28-letni kolesar Ryan Cox, dvakratni državni prvak. Umrl naj bi zaradi zapletov po operaciji žil, ki jo je v Veliki Britaniji prestal pred tremi tedni. Cox se je v domovino vrnil na okrevanje, a se je njegovo zdravstveno stanje v ponedeljek nenadoma poslabšalo.
Nemški tisk še napada Contadorja
WIESBADEN - Nemška zvezna kriminalistična policija (BKA) iz Wie-sbadna je sporočila, da je zasegla še več dokumentov v zvezi z zlorabo prepovedanih sredstev v kolesarstvu. Nemški mediji so razkrili, da naj bi bil med tistimi, ki jih omenjeni dokumenti bremenijo, tudi nedavni zmagovalec slovite dirke po Franciji, Španec Alberto Contador. Tiskovni predstavnik BKA Christian Brockert je sicer dejal, da je za zdaj še prezgodaj govoriti o imenih in ostalih podrobnostih preiskave. Nemški borec proti do-pingu Werner Franke je že v začetku tedna dejal, da ima v posesti dokumente, ki povezujejo Contadorja z zloglasnim španskim »dopinškim« zdravnikom Eufemianom Fuente-som. In te naj bi tudi predal BKA. Contador, ki je v nedeljo na Elizejskih poljanah v znamenje zmage na slovitem Touru, ki so ga zaznamovali do-pinški škandali, roke zmagoslavno dvignil v zrak, je že zanikal kakršnokoli povezavo s Fuentesom.
Materazzi za Bild: »Zidane me ignorira«
BERLIN- Branilec italijanske nogometne reprezentance Marco Mate-razzi je dejal, da se je po incidentu, ki je zasenčil finale lanskega mundiala, večkrat skušal sestati s Francozom Zi-nedinom Zidanom, a ga ta vztrajno ignorira. Zidane je v finalu svetovnega prvenstva izgubil »pamet« ter z glavo v prsi udaril branilca »azzurrov« Materazzija, si zato prislužil pot v slačilnico in neslavno končal športno pot v dresu »les bleus«. Za nameček so Francozi po streljanju enajstmetrovk berlinski stadion zapustili sklonjenih glav.»Sam imam čisto vest. Ko se je prah okoli incidenta nekoliko polegel, sem se večkrat skušal srečati z Zidanom, da bi kot dva odrasla človeka zaplet rešila, a me je vedno zavrnil. To je njegov problem,« je dejal 33-letni Materazzi za nemško revijo Sport Bild. Za srečanje obeh akterjev si je dlje časa prizadeval tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter.
Slovenija boljša
MACAO - Slovenska moška košarkarska reprezentanca je v 4. krogu Stankovičevega pokala v Macau premagala Venezuelo z 88:68 (15:8, 45:29, 68:47). Slovenija se bo danes pomerila z Angolo. Turnir v Bormiu: Italija - Hrvaška 81:70 (Bargnani in Belinelli 16)
KOŠARKA - Od jutri do 12. avgusta
Rauber, Daneu in Starc na SP veteranov v Portoriku
Sandi Rauber, Robert Daneu in Claudio Starc bodo od jutri do 12. avgusta v prestolnici Portorika San Juan nastopili na svetovnem košarkarskem prvenstvu za veterane. V kategoriji od 40 do 45 let bodo branili barve videmskega moštva NBU (Nuova Basket Udinese), ki bo na drugi strani Atlantika zastopal Italijo, igralci pa nosili dres »azzurrov«. Videmsko moštvo, za katerega nastopajo tudi nekdanji prvo-ligaši Bullara, Lorenzon, Graberi in drugi poznani košarkarji, ne skriva svoje ambicije po visoki uvrstitvi. Pred dvema letoma je na SP na Novi Zelandiji pristalo na končnem 2. mestu. V polfinalu je premagalo predstavnika ZDA, v finalu pa klo ni lo pred Polja ki, v eki pi pa so tedaj igra li tudi na -ši Boris Vitez, Walter Sosič in Robert Daneu. NBU je letos postal državni prvak, med sezono pa osvojil promocijsko ligo v Vidmu (zanj so v ligi igrali tudi Vitez, Starc in Daneu) ter si prislužil napredovanje v D ligo, v kateri pa bo nastopil s pomlajeno ekipo.
»Zadnji mesec smo resno trenirali dvakrat na teden in smo tudi fizično razmeroma dobro pripravljeni. Društvo je s predsednikom Eziom Pascolijem na čelu ambiciozno, sponzorjem, ki so v celoti pokrili stroške za drago gostovanje v Portoriku, pa se želi oddolžiti z odmevnim rezultatom,« nam je pred odhodom v Srednjo Ameriko povedal Sandri Rauber. V kategoriji over 40 bo skupno nastopilo 16 reprezentanc. V Portoriku bodo nastopile tudi tri ekipe iz Slovenije, vendar v različnih kategorijah. (ak)
KOŠARKA
Acegas APS tudi uradno zaprosil KK Bor za izpisnico Petra Sosiča
Mladi Borov košarkar Peter Sosič (letnik 1987) športne poti skoraj gotovo ne bo nadaljeval pri Košarkarskem klubu Bor. Že nekaj dni je javno, da se zanj zanima tržaški dru-goligaš Acegas APS, ki ga v novi sezoni vodi dosedanji Borov trener Ferruccio Mengucci. Vodstvo Acegasa APS je včeraj končno tudi uradno zaprosilo KK Bor za izpisnico, prvi sestanek med društvom pa še ni obrodil končnega sklepa.
»Mi nikomur ne preprečimo, da odide, če se želi preizkusiti v višji ligi. Tako je veljalo za Ivana Kralja in Daniela Baticha, to velja tudi za Petra Sosiča. Odločiti pa se bo moral sam, saj ima ponudbo tudi iz prvoligaša (legadue) Jesi,« je povedal predsednik KK Bor Bruno Kneipp. Sosičev odhod (v vsakem primeru bi šlo za posojilo) bi vsekakor še dodatno ošibil ekipo, ki je že ostala brez Celege in (vsaj do januarja) tudi brez Samca, pri Boru pa imajo še žeželj v ognju, kako odhajajoče nadomestiti.
KOLESARSTVO - Mladinske kategorije
Člani Devina ZKB večkrat na stopničkah
Najmlajši kolesarji SK Devin ZKB BCC so se prejš nji ko nec ted na ude le -žili dveh dirk. Na dirki kluba Team Granzon pri Reana se je za tekmo trofeje Junior Bike zbralo 90 tekmovalcev. Na precej tehnični progi je Matteo Vi-sintin takoj pobegnil in zanesljivo zmagal. Dobro 3.mesto je osvojil Jan Petelin. V katego riji G6 je Erik Mo zan zasledoval ubežnike. Moral pa se je zadovolji s 5.mestom. Kljub temu da še ni registriran, je Matej Škerk osvojil zadovoljivo 3. mesto v skupni kategoriji začetnikov in naraščajnikov. Izidi: G5:1. Matteo Visintin; 3. Jan Petelin; G6:1. Simone Samsa (Caprivesi); 5. Erik Mo-zan. Naraščajniki: 1. Simone Macor (Buiese); 3. Matej Škerk.
V kraju San Daniele del Friuli pa so se devinovci udeležili dirke za 8.Ve-liko Nagrado Mesta San Daniele (130 vpisanih). Matteo Visintin se tokrat ni odlepil od glavnine, je pa osvojil šprint, Jan Petelin pa je privozil v cilj kot peti. V kategoriji G6 jez magal Davide Rosso, v končnem sprintu glavnine je
bil Erik Mozan četrti, Christian Ciac-chi pa enajsti. Izidi: G5: 1. Matteo Visintin; 5. Jan Petelin; G6:1. Davide Rosso (Ceresetto); 4. Erik Mozan; 11. Chris ti an Ci ac chi.
Začetniki so se udeležili kolesarske cestne dirke v Pagnaccu pri Vidmu, kjer je organizator GS Doni priredil dirko, veljavno za Trofejo Občine Pagnac-co. Na startni črti se je zbralo 40 kolesarjev, ki so prevozili 30 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 36,720 km/h.
Na precej zahtevni progi s štirimi lažjimi vzponi je zmagal Alberto Nicodemo, ki je med drugim zmagal tudi na Devinovi dirki. Devinovi kolesarji so se takole odrezali: Charly Petelin je bilel peti, ampak je med drugim osvojil drugo mesto tako v letečem cilju kot na gorski nagradi, Simone Visintin je osvojil šesto mesto, Peter Sossi je v predzadnjem krogu poskusil pobeg, ki pa mu ni uspel in j e bil na koncu 20. Vrstni red: 1. Alberto Nicodemo (La-tisana); 5. Charly Petelin; 6. Simone Vi-sintin; 20. Peter Sossi.
/
SVET
Četrtek, 2. avgusta 2007
17 1
JADRANJE - Pred zadnjim dnevom regat na EP v razredu 420 v Istanbulu
Čupina »azzurra« ločita od srebrne medalje le dve točki
Po včerajšnjih odličnih nastopih sta se Sivitz Košuta in Farneti z 9. povzpela na 4. mesto
ISTANBUL - S serijo treh visokih uvrstitev na četrtem, tretjem in nazadnje drugem mestu sta se Čupina »azzurra« Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na evropskem jadralnem prvenstvu v razredu 420 v Istanbulu odločno vključila v boj za medalje. Na skupni lestvici sta se pred današnjimi zadnjimi tremi re-gatami z 9. povzpela na 4. mesto, od srebrne oziroma bronaste medalje pa ju lo či ta le dve točki. Konč na zmaga je praktično že oddana Italijanoma Edoardu Mancinelliju Scot-tiju in Lorenzu De Feliceju (včeraj 2., 1. in 11.), pred našima jadralcema pa sta še Portugalca Antonio Pe-reira in Afonso Prieto (včerja 5., 9. in 3.) ter Nemca Ferdinan Gerz in Tobias Bolduan (3., 2., 5), ki delita 2. mesto. Pred peto uvrščenima Grkoma Moxalisom Stavroyem in Stahtisom Papadopulosom pa imata že 15 točk prednosti, tako da jima najmanj četrto mesto že skoraj ne more uiti, to pa bi bil zanju do-
slej naj bolj ši med na rod ni do sežek v tem razredu. »Že na prvi regati sva dobro "prebrala" razmere na regat-nem polju, tako da nama j e bil o v nadaljevanju vse lažje,« je včerajšnje nas tope oce nil krmar Si mon. Kot vsak dan se je ja kost ve tra stop nje -vala, med zadnjo regato je že pihalo s hitrostjo okoli 20 vozlov.
Si mon je pred da naš nji mi od-lo čil ni mi plo vi ze lo pre viden. »Možnost za osvojitev medalje imava, bo pa ze lo tež ko, ker nas bodo ne posredni tek me ci zdaj tes no pokri vali in jih bo ze lo tež ko pre ma gati. Vsekakor se skušama z rezultatom čim manj ob reme nje vati,« je pove -dal naš tek mo valec. Upajmo, da bos ta da nes ohra ni la mir ne živ ce.
Vrstni red po 6 dnevu: 1. Mancinelli Scotti/De Felice (ita) 24 točk; 2. Pereira/Prieto (Por) 37; 3. Gerz/Bolduan (Nem) 37; 4. Sivitz Košuta/Fanreti (Ita) 39; 5. Sta-vroy/Papadopulos (grč) 54; 6. Gar-by/Haddouche (Fra) 60, itd.
Čupina jadralca sta včeraj dosegla eno 4., 3. in 2. mesto
NOGOMET - Po vključitvi Rivignana v D ligo
Sovodnje v novi sezoni vendarle v 1. amaterski ligi!
□ Obvestila
Članska nogometna ekipa Sovodenj bo v prihodnji sezoni vendarle igrala v 1. amaterski ligi. Sestavo skupin bodo uradno sporočili danes ali jutri, po včerajšnji vključitvi Rivignana v deželno D ligo pa »napredovanje« Sovodenjcev ni več sporno.
»Res je. Vest nam je po telefonu že potrdil tudi predsednik deželnega odbora Renzo Burelli,« je povedal predsednik Zdravko Kuštrin. Odločitev zveze sprejemajo v sovodenjskem taboru z zadoščenjem.
»Mislim, da smo si vključitev v višjo ligo zaslužili. Končnico lanskega prvenstva smo končali nepremagani, napredovanje pa smo si zapravili šele v zadnjih minutah zadnjega srečanja,« je še povedal Kuštrin. Seveda se bodo sedaj spremenili tudi cilji, a je predsednik prepričan, da je ekipa, ki je bila sestavljena z namenom, da bi v novi sezoni v 2. ligi spet odigrala vidno vlogo, sposobna doseči obstanek v 1. ligi.
»Mislim, da je ekipa dovolj kvalitetna, da imamo skupino tehnično podkovanih igralcev. V glavnem smo potrdili vse
PLANINSKI SVET
Izlet na Koroško
Zadnjo julijsko nedeljo (29.07.2007) je Slovensko planinsko društvo Trst priredilo avtobusni izlet na Koroško. Za izlet je vladalo izredno veliko zanimanje, tako da je za tiste, ki so se prijavili zadnji trenutek, zmanjkalo mesta v avtobusu. Nič čudnega, saj se v neznosni julijski vročini prav prileže sprehod in sprostitev v gorskem svetu ob uživanju naravnih lepot. Poleg tega je bil izlet zamišljen tako, da je zado-vilil tiste, ki ljubijo sprehode v naravi a jih daje strmina, pa tudi za tiste, ki uživajo ob zahtevnejših vzponih.
Cilj nedeljskega izleta je bilo Belo jezero - Weissensee na severni strani Zilskih Alp. Že med vožnjo z avtobusom je prvi vodič ( imeli somo namreč dva vodiča) Lojze Abram opozarjal na znamenitosti in posebnosti dolin po katerih smo se vozili ter prisotnim osvežil spomin na polpretekla in starejša zgodovinska dogajanja na Koroškem. Ob opazovanju narave, razlagah in sproščenem klepetu se je skupina, kljub daljši vožnji prav kmalu pripeljala do skrajno zahodne obale 12 km dolgega Belega jezera. Zapeljali smo se še preko mosta na južno stran jezera v
lanske igralce, ekipo pa le dopolnili,« je povedal Kuštrin. Kot znano so najeli dva vratarja (Denis Pavio in Federico Ducca), napadalca Portellija iz Ronk in polšpico Da-njela Škarabota, ki prihaja iz Juventine, od katere so dokončno pridobili tudi izpisni-co za Erosa Kogoja, ki je v minuli sezoni že igral za Sovodnje. Kuštrin je še dejal, da
kljub novosti o igranju v višji ligi ekipe ne nameravajo dodatno okrepiti. »Naš cilj je, da vključimo v prvo ekipo čim več naših mladih,« je poudaril, vendar nato le priznal, da bi se mogoče lahko odločili za najetje še enega branilca. Velja poudariti, da je med 18 igralci, kolikor jih sedaj šteje moštvo, kar 14 Slovencev. (ak)
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so trenirale že lani. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-597763 Nastja.
Techendorf, do vstopne postaje za se-dežnico. Tu se je družba planincev razdelila. Skupina dvajsetih dobrih hodcev, se je ločila od ostalih pohodnikov, saj je bil njihov cilj 2004 metre visoki vrh Golza. Že ob nadevanju čevljev, je bilo vsem jasno, da se napovedana vremenska motnja res približuje, saj so bili vsi vrhovi v oblakih. Korajžnih planincev pa to ni motilo, prijateljem so pomahali v pozdrav in pod skrbnim vodstvom vodičke Elči zakorakali do spodnje postaje sedežnice. S slednjo so se povzpeli do planine Naggler na višini 1300 metrov. Tu se je začel vzpon po prijetni gorski poti, ki se vije skozi mogočne bukove in mešane gozdove, mimo manjših planjav in skozi smerkove gozdove. Že ko se je skupina povzpela do prve planšarije, je postalo vsem jasno, da se oblak v katerega je bil ovit vrh Golza, kljub vsem željam in prošnjam, ne bo dvignil. Obratno, postajal je vse gostejši in ko se je skupina približala planini Lorenzer, je začelo deževati. Ob koči je skupina našla zavetje, tu je vedrila, se okrepčala in odpočila. Ko je dež nekoliko ponehal, se je dvanajsterica korajžnejših z Elči na čelu, kljub nizkim oblakom odločila še
Tržaški planinci na ziljski gori nad jezerom Weissensee
za končni, zahtevnejši vzpon na vrh Golza. Hoja po mokri stezi je bila težav-nejša in nevatnejša, vendar v eni uri je bila strmina premagana in korajžni planinci so dosegli vrh, kjer so bili nagrajeni s tem, da so se megle, čeprav samo za kratek trenutek, razmaknile.
Skupina, ki se je zaradi dežja na planini odločila za takojšnji sestop, se je med potjo ustavila pri koči Kohlrosl
Hütte, kjer je bilo vse praznično, saj je bilo v nedeljo tu žegnaje. Ob zvokih domače glasbe je posrkala čaj ter se podala do zgornje postaje žičnice.
Ostali planinci, teh je bilo 30, so se pod vodstvom Abrama zapeljali po severni strani jezera do kraja Neusach in se od tam po položni poti napotili ob obali jezera. Po polurni hoji so se odpočili pri gostišču nakar so nadaljeva-
BALINANJE
V tekmi kroga Kras boljši od Sokola
V	prvem kolu povratnega dela zamejskega balinarskega prvenstva je bilo v A skupini na sporedu osrednje srečanje med vodečima Krasom in Sokolom. Prvo srečanje v Nabrežini se je končalo pri stanju 4:4, tako da so bili Nabrežinci v veliki prednosti pred Kraševci, saj so za prvo mesto v skupini potrebovali zmago ali re mi, ker so pred tem izborili več del -nih zmag v vseh dosedanjih odigranih srečanjih. Zatorej je bila naloga Doljaka in soigralcev še toliko težja, saj je zanje prišla v poštev le zmaga. Uspelo jim je do potankosti se pripraviti na obračun z direktnimi tekmeci, uspešno so ugotovili šibke točke nasprotnika, na igrišče so stopili trdno prepričani v uspeh, kar se jim je tudi primerno obrestovalo, saj so na koncu slavili z neoporečnim 6:2. Srečanje se je za domačine dobro pričelo, saj je precej zanesljivi Doljak v bližanju in obveznem zbijanju ponovno premagal enega boljših nabrežinskih predstavnikov, a na žalost zlahka ranljivega Ceperja. Na drugi stezi pa je Skupek proti Micheliju že vodil 7:1. Zaradi velike pomembnosti srečanja pa je bil Krasov predstavnik z mislimi la na lastnem igrišču, zakrivil je nekaj grobih napak, tako da ga je nasprotnik kaznoval in mu zadal prvo letošnji poraz. Pri stanju 2:2 sta istočasno nastopili dvojici in trojki. Kraševci so računali na uspeh v trojkah in upali na podvig Mer-vica in Doljaka, katerima sta stala nasproti Milani in Ceper. Domača trojka v postavi Živec, Tence in Skupek je bila naravnost fantastična, saj je v slabih štiridesetih minutah s 13:0 spravila na kolena Pertota, Bagozzija in Lucignana. Na drugi stezi pa se je srečanje odvijalo po izenačenih tirnicah, dokler sta si Kraševca priborila dve točki prednosti in ju, čeprav z veliko težavo, obdržala do konca.
Za prijetno presenečenje je tokrat poskrbel Kraški Dom, kateremu se po izdatni zmagi proti Poletu celo ponuja priložnost, da se izogne izpadu v nižjo ligo.
V	B skupini gre poleg pričakovane zmage Gaje proti šibkemu Primorju omeniti uspešen nastop Nabrežine, ki je kar sredi Štandreža prisilila drugi uvrščeni Mak na de li tev točk.
IZIDI:
A SKUPINA: Kras - Sokol: 6:2; Kraški Dom - Polet: 6:2; B SKUPINA: Mak - Nabrežina: 4:4; Primorje - Gaja: 2:6.
LESTVICI:
A SKUPINA: Kras 7 točk, Sokol 5 točk, Polet 2 točki (razlika -12) in Kraški Dom 2 točki (razlika -12).
B SKUPINA: Gaja 13 točk, Mak 10 točk, Zarja 5 točk, Nabrežina n Primor-je 2 točki.
PRIHODNJE KOLO
Danes, 2. avgusta: Polet - Kras; Sokol - Kraški Dom; Zarje - Mah; Nabre-žina - Primorje. (ZS)
li pot do skrajno vzhodne obale, do ka-raja Ortsee, ki so ga dosegli po treh krajših vzponih pod mavpičnimi stenami. Nato so se z ladjico vračali do Neusache, od koder so se z avtobusom odpeljali ostalim planincem nasproti. Ob snidenju vseh treh skupin, so se skupno še posladkali s sladicami, ki jih je pripravila Elči. Nato pa so se vsi navdušeni nad opravljenim vzponom ali pohodom veselo vrnili proti domu.
Vabilo
SPDT vabi 4. in 5. avgusta na izlet na Raduho v Kamnišk Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Odhod bo v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri pred hotelom Danev na Opčinah. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 (Livio).
sr
r 1
POTOPIS

7.
Sam jez - plod sovjetskega prodora v arabski svet - je res mogočen, zgrajen pa je tako, da ni njegova veličina v celoti vidna, ker so načrtovalci marsikaj prihranili s tem, da so upoštevali oro-grafijo. Prav pod velikim jezom je manjše akumulacijsko jezero, ki je nastalo za starim jezom. Tu se Nil v morda kilometru dolžine razgubi v mlakah, kajti prav tam je pregrada prvega kata-rakta, katerega mogočne čeri štrlijo iz rečnega dna.
Ob začetku jezu stoji spomenik sovjetskega stila, ki nazdravlja sovjetsko-arabskemu prijateljstvu in je tako velik, da ga je težko spraviti v objektiv fotoaparata. Mogočen pa je videz umetnega jezera, ki je že pravo morje. V tem jezeru pa le živi nekaj krokodilov in kopanje v njem ni prav varno. Male krokodile imajo v marsikateri nubijski vasi na bregovih jezera, to pa zato, da od turistov, ki vasi obiskujejo, iztržijo nekaj denarja za fotografiranje. Ko živali odrasejo, jih enostavno spustijo v jezero.
Nubijci, ki so črnopolti, so od jezu imeli nekaj koristi. Preseliti so se morali v vasi, ki imajo določene strukture za modernejše življenje, vso njihovo kulturno dediščino pa so zbrali v asuan-skem nubijskem muzeju, ki je pravi biser. Vsekakor pa je velik del njihovega zgodovinskega ozemlja zalila voda.
Od Asuana do Abu Simbela je slabih 300 kilometrov popolne puščave. Policijski nadzor je tu nedvomno manjši in avtobus je normalno prometno sredstvo. Obstaja tudi možnost letalskega prevoza.
Dva templja sta bila prvotno tik nad najvišjo gladino starega toka Nila, izklesana v kamnitem pobočju. Ko so začeli graditi asuanski jez, so ju razre-zali na kose in vse v popolnoma enaki obliki postavili primerno višje. Vse skupaj so obdali z umetnim gričem. Abu Simbel je primerneje obiskati vsaj nekaj ur pred sončnim zatonom.
Je bila bolj zahtevna prvotna graditev templjev, ali njihova demontaža in postavljanje na višji nivo?
Tudi v Asuanu je zelo razširjeno jadranje po Nilu. Vetra je bilo tam še preveč in jadrnica z enim samim upravljavcem se je nekajkrat nevarno nagnila, ker je bil pomočnik (pisec) pri krmilu nevešč tehnike.
V okolici Asuana, kamor se je treba iz Abu Simbela na vsak način vrniti, je malo znan kraj Darau. Z lahkoto je dosegljiv z vlakom proge Asuan - Luksor, potrebno pa je preveriti, če se bo vlak tam ustavil.
Darau je znan po svojem sejmu kamel. V resnici pa so živali velblodi. Na sejem prihajajo pretežno iz oddaljenega Sudana v dolgih karavanah, ki potujejo nekaj tednov. »Sejm bil je živ...« in ga je treba doživeti. Čeprav je tržno naj-
Pogajanje na sejmu je vselej zelo glasno
pomembnejši dan nedelja, se je odlično obnesla tudi sobota, ker je bila glavnina čred verjetno že na mestu. Živali so že nekje prej prestregle egiptovske oblasti in preverile njihovo zdravstveno stanje. Kakih posebnih bolezni med kamelami sicer ne poznajo, na sejem pa živali pridejo načelno zdrave. Skušal sem ugotoviti vsaj približno število živali. Bilo jih je vsaj tisoč, raje več kot manj.
Živali so podvržene dokaj krutim ukrepom. Eno od prednjih nog lastniki zvijejo v kolenu in spodnji del tesno pri-vežejo ob stegno. Žival mora tako stati le na treh oporah. Občasno - mehanizme preverjanja in sklepanja cene je težko razumeti - se lastniki ali pazniki s palicami spravijo na živali in jih podijo v zelo ozkem prostoru. Živali prestrašene tulijo. Ko se pregon konča, se marsikate-
ra žival utrujena stegne na tla in na pesek položi tudi glavo.
Mešetarji so zagovarjali interese kupcev, kajti pogosto se je dogajalo, da je eden od njih dokaj energično vlekel za kaftan koga od prodajalcev, ki ni bil pripravljen sprejeti prenizke cene za svoje živali. Redno je prihajalo do prerekanj, nasilje pa je bilo le besedno. Okoli 11. ure so začenjala dostavna vozila ali tovornjaki odvažati prve prodane živali. Za natovarjanje si še niso zamislili višje ležečega perona ali prehoda. Z preve-zano eno prednjo nogo so imele tudi sicer okorne živali velike težave, da so stopile na vozilo.
Na tleh sem v prahu našel seznam nekoga, ki je živali prodajal. Kasnejše razbiranje arabske pisave je razkrilo opis posameznih kamel in njihovo ceno.
Vseh je bilo 68 za skupno ceno nekaj več kot 92 tisoč egiptovskih lir, ali po naše 13 tisoč evrov. Povprečno je na vsako žival šlo nekaj manj kot 200 evrov. Med opazovanjem trgovanja sem vprašal za ceno odrasle in zelo lepo raščene bele kamele. »Pet tisoč (egiptovskih) lir«, je povedal lastnik. To je bilo okoli 750 evrov. Živali so namenjene delu na kmetijah in prenašanju tovorov, del jih konča v klavnicah, so pa tudi take, ki od tam potujejo vse do morja in nato v druge države severne Afrike in bližnjega vzhoda. Očitno je cena sudanskih živali dokaj ugodna.
Vlak za povratek v Asuan je imel nenavadno veliko zamudo. Tudi na da-rauski postaji je bilo odlično poskrbljeno za varnost. Policaj ali vojak je v senci kockal s priložnostnim partnerjem,
Pogled na sejem kamel z glavne tribune
prav zaradi zamude pa ju je začelo preganjati sonce in dvojica je premaknila mizo na novo senčno stran. Varuh reda je najprej pomagal prenesti mizo, nato pa je vzel še svoj kalašnikov, ki je slonel za njim in ga premaknil na drugo stran.
Ker je barantanje sestavni del življenja, se z njim ukvarja vsak obiskovalec nekajkrat na dan. Med raznovrstne prijeme sleparjenja se uvrščajo tudi uslužbenci železnic. Pri okencu bo blagajnik kandidatu za vožnjo najverjetneje svetoval naj vozovnico kupi kar na vlaku. Razlog je enostaven. Za vozovnico na vlaku zaračunajo dokaj zajetno kazen. V absolutnem merilu gre za relativno nizke vsote, na muhi pa so samo tujci, ki se med arabskimi napisi in z jezikovno pregrado težje kretajo. Za pot med Luk-sorjem in Asuanom, kjer je obstajala nevarnost polno zasedenega vlaka, sem vozovnico kupil že dan prej in odštel 21 lir. Nekaj dni kasneje sem se vračal v Luk-sor. Pri blagajni so mi dan prej in uro pred odhodom odrekli vozovnico z navodilom, da jo lahko kupim od sprevodnika. Pričakoval in dočakal sem zaplet. Za dve karti je mož zahteval 59 lir. »Ne! Vsaka vozovnica velja 21 lir.« Seveda je sprevodnik ugovarjal, da je treba plačati tudi kazen, za kar pa nisem bil kriv. Odločen sem bil vztrajati do skrajnosti, ker je šlo očitno za napajanje fonda, iz katerega železničarji dobivajo dodatek k plačam. Odbil sem dva napada in zanimivo našel med domačini, ki so sledili pogajanjem veliko podpore. Ob tretjem mimohodu so mi ponudili rešitev. Izdali bi vozovnici od mesta Ed-fu do Luksorja, kar je z dodatkom kazni znašalo točno 42 lir, kot bi veljali normalno z nakupom pri postajni blagajni. Kompromis sem sprejel, ko sem bil prepričan, da je sprevodnik razumel, da je šlo le za izpodbijanje več kot očitne sleparije.
(Se nadaljuje)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 2. avgusta 2007
19
18.40 20.25
20.30 20.50 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Kotiček: Video - "V družbi" - Smeti
Deželni TV dnevnik
Alpe Jadran (pon.)
Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme
6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave in dogodki 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Corinne Cle-ry, Massimo Bulla, Paola Pitagora) 15.20 Nad.: Commesse - Paola (It., '98, i.
Anna Valle, Caterina Vertova) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani) 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-
scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Dokumenti: Superkvark (vodi Alberto Angela) 23.30 Dnevnik
23.35 Film: Matrimonio all' italiana (kom., It., '64, r. V. De Sica, i. Sofia Loren, Marcello Mastroianni) 1.25 Nočni dnevnik, vreme 2.05 Potihoma
Rai Due
6.15 Dok.: Kostarika 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 8.10 Plavo drevo 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja
11.00 Variete: Matinee' (vodita Rossella
Brescia in Giampiero Ingrassia) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2
Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualo: Ricomincio da qui (vodi
Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy
Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik, vreme 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer
Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony
Michael Hall, Sarah Wynter) 23.25 Dnevnik Tg2
23.35 Dok.: Mi smo zgodovina (vodi Giovanni Minoli) 0.40 Glasbena odd.: Freedom TV 1.10 Tg parlament 1.20 Nan.: Chris Isaak Show
Rai Tre
6.00 Rai News 24
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Naso di cuoio (dram., Fr., '52,
i. Jean Marais)
10.45	Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj
13.10 14.00 14.45 16.05 16.30
18.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
23.00 23.15 23.35 0.25 0.45 1.15
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
15.00 16.00 16.25
18.55 19.35 20.10 21.10
Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Variete: Melevisione Športno popoldne: medn. turnir v košarki: Italija - Hrvaška Dok.: Geo magazine Meteo 3
Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: A 30 secondi dalla fine - Runaway Train (dram., ZDA, '85, r. A. Končalovskij, i. Jon Voight, Eric Roberts)
Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Variete: Freschi di Tintoria Tg3 Night News TV Rewind Koncert na Rai 3
; Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson)
Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet TV film: Big Man (pust., It.-Fr.-Danska, '87, i. Bud Spencer) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Wanda, la peccatrice (dram., It., '52, r. Duilio Coletti, i. Frank Villard, Yvonne Sanson) Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Sodnik in komisar (krim., Fr., '01, r. Laurent Carceles, i. Natascha Amal, Ingrid Chauvin) Dok.: Top secret (vodi Claudio Bra-chino)
Film: Il prestanome (kom., ZDA, '76, r. Martin Ritt, i. Woody Allen) Pregled tiska, vreme
Canale 5
10.40 11.00
13.00 13.40
14.10
14.45 15.15 16.20
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30 1.20
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5
TV film: Dibu nello spazio (ris., Arg., '02, i. A. Awada) Dok.: Extreme Animals Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Mike Farrell), 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss)
Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, M. De Micheli) Nad.: Vivere Nan.: Carabinieri 5 Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut5
TV film: Rosamunde Pilcher- Velika ljubezene (kom., Nem., '02, r. Dieter Kehler, i. Elena Uhlig, Oliver Bootz) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: I Cesaroni (i. Max Tortora, Claudio Amendola, Maurizio Mat-tioli, Elda Alvigini) Film: Appuntamento a tre (kom., ZDA, '99, i. Mathhew Perry) Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.05 6.15
8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 14.05 15.00
16.25 16.50 18.00
18.30 19.05
Odprti studio
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman),
7.05 Kleopaztra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.55 Hercules
Nan.: Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, vreme, šport
Slamball
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Jason Prestley), 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scollay) Nan.: 15/Love - Lomilec src Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, H. Dorough) Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3
19.10	Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes,	14.50
	Eric McCormack)	
20.10	Nan.: Renegade	15.45
21.00	Film: Swarm 2 (fant., ZDA-Meh.,	16.35
	'03, i. Shane Brolly)	17.00
22.55	Nan.: Prison Break (i. Wentworth	17.30
	Miller, Dominique Purcell)	18.00
0.50	Odprti studio	18.05
		19.10
Tele 4
8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Quo vadis? (i. Klaus Maria
Brandauer, Virna Lisi) 11.00 Nad.: Marina 12.10 Na avtorjevem domu 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.10 Na sprehodu po Krasu 16.00 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualni tednik 20.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.35 Aktualno: Stoa'
LA
6.00 9.15 9.30 10.25
14.00
16.00
18.00 19.00
20.30 21.30
0.20
1.15
La 7
12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik
Aktualno: 2 minuti za knjigo
Dok.: Air Force One
Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski
dotik (i. Della Reese), 13.00 Ma-
tlock
Film: Naufragio - Brodolom (pust., '90, i. Stiaan Smmestad) TV film: Nata libera - Rojena v svobodi (dram., ZDA, '96) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) Osem in pol
Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt)
Variete: Ai confini della pietta' - Na robu usmiljenja
Nan.: Star Trek - Deep Space Nine
(t Slovenija 1
6.20 Kultura, 6.25 Odmevi 7.00 Igr. nan.: 40 zelenih slonov - Leteči zajci
7.15 Marko, mavrična ribica 7.40 Lutk. nan.: B isergora - Kjer se prepirata dva, 7.55 Hotel Obmorček 8.10 Izobraž. odd. za otroke: Tomažev
svet - Dober tek 8.15 Zlatko Zakladko: Regratov sirup,
8.35 Novi jutri 9.00 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 9.20 Kviz: Male sive celice 10.05 Taborniki i skavti: Narava in duhovnost
10.20 Igrana nan.: Razjarnikovi v prometu
10.50 Dok.: Noordung - Herman Potočnik, pionir vesoljskih postaj 11.40 Omizje - sveto in svet 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Hum. nad.: Čokoladne sanje 13.45 Polnočni klub: Cena zvezd 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.40 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.15 Kratki igrani film EBU: Tekma
(Danska) 16.30 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna odd.: Jasno in glasno -
Sadeži družbe 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport
19.55 Dok. odd.: Tibet - zgodba o neki
tragediji (Fr., '04) 20.55 Tednik
22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 22.50 Knjiga mene briga - Patrik Oured-
nik: Evropeana 23.10 Glasbeni večer: Ansambel Strings only
23.55 Glasbeni julij na obali 0.25 Duhovni utrip 0.40 Dnevnik 1.20 Infokanal
Jr Slovenija 2
6.30 7.00 9.00 9.30 11.00 13.00
Zabavni infokanal Infokanal 14.20 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal
20.00
21.45
22.25
23.45 0.35
Dok. nan.: Priče - vojni snemalci v
Nemčiji 1945
Labirint
Z glavo na zabavo Mostovi - hidak Brez reza: Alenka Puhar Poročila
Slovenski venček
Z glasbo in s plesom... Glasba Antonija Vivaldija. Skupina Festival Brežice
Film: Huckabees (kom., ZDA-Nem., '04, r. David O. Russell, i. Jason Schwartzman, Isabelle Huppert, Dustin Hoffman) Nad.: Številke - Numb3rs (ZDA, '05, i. Rob Morrow, David Krum-holtz, Jud Hirsch, Dianie Farr) Film: Poplave - Povoden (dram., Češka, '05, r. Jori Strach, i. Jirina Ji-raskova)
Nad.: Nočna izmena (Fin.) Film: Dvajset dni brez vojne (dram., Rusija, '76, r. Aleksej German, i. Juri Nikulin, Ljudmila Gurčenko) Dnevnik zamejske TV Zabavni nfokanal
Koper
15.50 16.20 17.00 17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.55 22.10 22.30
22.50 23.40 23.45
Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Odmev
25. Mednarodni pokal v plesih
Mesto Palmanova
Globus
Pogovorimo se o... Alpe Jadran Nautilus
Program v slovenskem jeziku: Med
valovi
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione
Nan.: Napoleonove ženske Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: Portret Miška Kranjca Vreme
Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30 12.00 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30
Dnevnik, vreme Videostrani Čas za nas Napoved dnevnika Mama Manka Poletje mladih EPP
Dnevnik, vreme Spomini borcev Večer z Ano Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Ko prostori oživijo (pripr. Anastazija Korsič); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Slavjanska čitalnica (Milan Pahor); Na-povednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 Monografije: Ivan San-cin; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Nazaj v planinski raj; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.0015.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dne-
va, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 630, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 730, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež.
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Debussy in d' Indy; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Četrtek, 2. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33
Dolžina dneva 14.43
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 22.10 in zatone ob 9.44
bioprognoza Vremenski vpliv bo sprva ugoden, popoldne se bo pri občutljivih ljudeh začele pojavljati z vremenom povezane težave, moteno bo spanje v noči na petek.

plimovanje
Danes: ob 6.41 najnižje -55 cm, ob 13.25 najvišje 45 cm, ob 19.20
najnižje -22 cm, ob 00.46 najvišje 25 cm. Jutri: ob 7.14 najnižje -44 cm, ob 14.01 najvišje 43 cm, ob 20.09 najnižje -21 cm, ob 00.04 najvišje 31 cm.
temperature v gorah oc
500 m............27 2000 m...........13
1000 m...........22 2500 m...........11
1500 m...........16 2864 m...........10
uv indeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 10.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Povečini bo oblačno, predvsem v vzhodnih predelih se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, deloma nevihte. Dopoldne bo ob morju in v nižinah zapihal severo -vzhodnik, ki se bo čez dan okrepil. Ohladilo se bo. Zvečer in ponoči se bo vreme izboljšalo.
Jutri bo oblačno z občasnim dežjem, ki bo zjutraj in dopoldne od severovzhoda postopno zajel vso Slovenijo. Sprva bodo tudi nevihte. Proti večeru bo od zahoda postopno ponehal. Prehodno bo zapihal severni veter, na Primorskem pa burja. Osvežilo se bo. V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.

^HUI NOVA GORICA SEŽANA	KOPER
■■■■ l® ¿gl I Kidričeva20	Partizanska37a Pristaniška2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
ZDA - Študija ovrgla veliko stereotipov
Privlačnost je glavni razlog za spolni odnos
WASHINGTON - Klinični psihologinji univerze v Teksasu Cindy Meston in kolegu Davidu Bussu je uspelo sestaviti seznam z 237 razlogi, zakaj se ljudje odločajo za spolne odnose. Ugotovila sta, daje pri spolnih odnosih bolj pomembno telesno poželenje in ne toliko ljubezenska
vez. »Študija je ovrgla veliko stereotipov, povezanih s spolnostjo. Med njimi je ta, da si moški želijo spolnega odnosa le zaradi fizičnega užitka, ženske pa želijo ljubezen,« je dejala Mestonova. Mesto nova in Buss sta v okviru svoje znanstvene študije najprej izprašala 444 moških in žensk,
VREME - Izrednih razmer v glavnem konec
Požari se umirjajo, Evropo pa pesti suša
ATENE, MADRID, SOFIJA -Razmere zaradi požarov po južni Evropi se počasi umirjajo. Na Kanarskih otokih, v Grčiji in Bolgariji so gasilci uspeli zajeziti ogenj, o razglasitvi konca izrednih razmer pa še ne govorijo. V Italiji se medtem soočajo z izsuševanjem Gard-skega jezera, na grških Kikladih, ki so priljubljen cilj številnih turistov, pa so razglasili izredne razmere zaradi suše, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Grški gasilci so sporoči li, da je ne var nost po ža rov na ju -gu in zahodu države še vedno visoka, manjši požari pa so izbruhnili v to rek zve čer na oto kih Kre ta in An -dros. Gr ški ga sil ci si ob po mo či le -tal in helikopterjev prizadevajo po-ga si ti ogenj, ki si cer ne ogro ža na -selij.
V Grčiji so medtem razglasili izredne razmere zaradi suše na Kikladih, med katere sodita tudi turistični destinaciji Mikonos in Santo-
rini. Zaradi izrednih razmer so za otoke priskrbeli dodatna finančna sredstva za razsoljevanje morske vode ter cis ter ne vo de s ce li ne.
Bol gar ski no tra nji mi nis ter Rumen Petkov je medtem za bolgarski radio povedal, da je bila velika večina tamkajšnjih požarov po-vzro če na za ra di ma lo mar nos ti in ne od go vor nos ti, pa tu di za ra di na -mer nih po ži gov. Za ra di su ma na -mer nih po ži gov so are ti ra li več kot 40 oseb. V Bolgariji je od začetka leta izbruhnilo 1300 požarov, ki so se razširili na skupno 29.000 hektarjev.
Nad zor nad po ža rom so vzpo -stavili tudi na Kanarskih otokih, kjer so zaradi nevarnosti ognjenih zub-ljev na otoku Gran Canaria evakuirali okoli 5200 ljudi, ki so se že vrni li do mov. Na Te ne ri fih, kjer so evakuirali okoli 9000 ljudi, je okoli 900 gasilcev preprečilo širjenje po-ža ra, k te mu je pri po mo glo tu di upadanje moči vetra in temperatur.
starih od 17 do 52 let, glede na njihove odgovore pa sta oblikovala seznam z 237 različnimi razlogi, zakaj se ljudje odločajo za spolne odnose. Potem ko sta oblikovala omenjeni seznam, sta anketirala 1549 štu den tov so vrst ni kov, ki so obis ko -vali predavanja iz psihologije. Svoje raz lo ge za spol ne od no se so mo ra li razvrstiti na lestvici od ena do pet.
»No be na od raz lik med spo lo -ma ni tako velika,« je dejala Mestonova in dodala, da so »moški bolj verjetno oportunistični glede spolnih odnosov, torej če bi se jim ponudila pri lož nost za spol ni od nos, bi jo iz -koristili v večji meri kot ženske. Ženske se za spolni odnos bolj verjetno odločijo zato, ker čutijo, da morajo zadovoljiti svojega partnerja«.
Prvih 25 razlogov za spolni odnos je pri študentih in študentkah enakih. Med prvih deset so na primer uvrstili izražanje ljubezni in izkazovanje čustev, spolnost se jim zdi zabavna in dene dobro, kot enega izmed razlogov so navedli tudi željo po or gaz mu, naj po memb nej ši raz log pa se pri obeh spolih glasi »oseba me je pri vla či la«.
Med najmanj pogosto navedenimi razlogi so se znašle želje po pre-no su spol no pre no slji ve bo lez ni part -nerju, zaslužek denarja za spolne usluge, želja po najdbi službe, želja po prekinitvi razmerja, vprašani pa so se za spolni odnos prav tako redko od lo či li tu di, če jim je kdo v za -meno za spolni odnos ponudil droge.
Mestonova je ugotovila velike razlike med starejšo populacijo in po pu la ci jo štu den tov, pri ka te rih »hormoni delujejo divje«. (STA)
ZANIMIVOSTI
Uporabniki kontaktnih leč se morajo izogibati vodi iz pipe
DÜSSELDORF - Uporabniki kontaktnih leč morajo zagotoviti, da te ne pridejo v stik z vodo iz pipe in se tako zaščititi pred vnetjem. Voda iz pipe namreč pogosto vsebuje mikroorganizme, ki povzročajo vnetje oči, pravi nemški strokovnjak iz Društva očesnih optikov (ZVA). Amebe se pritrdijo na leče in tako vnamejo roženico. Uporabniki kontaktnih leč morajo zato biti še posebej paziti na higieno in pravilno čiščenje svojih leč. Strokovnjaki tako priporočajo, da si morajo pred uporabo leč vedno z milom umiti roke in jih popolnoma osušiti. ZVA tudi priporoča, naj uporabniki med obiskom savne ali bazena nosijo dnevne kontaktne leče ter se tako izognejo vnetju oči.
Ločitev Britney in Kevina dokončna
LOS ANGELES - Te ameriške pravljice je tudi uradno konec. Sodišče v Los Angelesu je v ponedeljek namreč potrdilo ločitev med ameriško pop zvezdnico Britney Spears in plesalcem Kevinom Federlinom. Podrobnosti niso znane, je pa sodnik podpisal dokumente o razvezi zakona, dogovor o plačilu preživnine in skrbništvu otrok.
Indijski zapornik z virusom HIV z okužbo grozi sojetnikom in delavcem
NEW DELHI - Neki z virusom HIV okuženi zapornik v Indiji grozi svojim sojetnikom in zaposlenim, da si bo porezal zapestje in se jih nato dotaknil s krvjo, če ne bo dobil cigaret in boljše hrane in če ne bo smel več časa preživeti zunaj svoje celice. Zaposleni v zaporu se omenjenemu zaporniku bojijo približati, prav tako pa proti njemu ne morejo ukrepati. V tem indijskem zaporu, ki velja za največjega v Aziji, je 13.500 zapornikov, od tega jih je 40 okuženih z virusom HIV.
Kaj storiti, ko greš na obisk
HAMBURG - Kako preprečiti nabiranje odvečnih kilogramov, če te, na primer, v petek sosed povabi na kavo in torto, za soboto te čaka povabilo na prijateljevo rojstnodnevno zabavo, v nedeljo pa na kosilo prihaja tvoja družina? Zavrniti povabilo je nevljudno, ampak kot razkrivajo nutricio-nisti, se je kakšnemu dodatnemu kilogramčku ali dvema preveč mogoče izogniti, če se na primer odločimo za sadno torto ali če sladico delimo s prijatelji. »Najhujše« lahko tudi preprečimo, če obrok začnemo s solato, pomembno je tudi, če obrok uživamo počasi in zmerno. Kadar gostje nimajo možnosti izbirati menijev, po mnenju strokovnjakov za prehrano ne bo nič narobe, če vsega ne pojejo in pustijo kaj na krožniku.