—   227-
Novičar iz domačih in tujih dežei.
z Dunaja — Dunaj j s sicer zapuščen, večina političnih oseb podala se je na poletni zrak, cesar in ves njegov dvor je daleč stran od Dunaja in zato se časništvo poprijema manj pomenljivih dogodb, dela iz komarjev slone, samo, da se čitatelji časnikov ne dolgočasijo preveč. Tako so se časnikarji minuli teden poprijeli dveh primeroma malih dogodb: Sv. Cirila in Metoda dan bila je namreč v farni cerkvi X. okraja dunajskega, imenovanega „Favoriten", ker tam bivajo skoraj izključno Čehi, češka pridiga. Cerkvena oblast je to dovolila, dotični župnik, ^Furst" po imenu, posredoval je pri prošnji za dovolitev in zato so časniki zagnali hrup o širjenji češčine na nemškem Dunaji in priporočali so različnih sredstev, kako odvrniti to češko „kugo". Večina teh modrijanov še ne poskuša to tajiti, da bi ne bil X. okraj res češki, toda britko tožijo, da so minuli stari, dobri časi, ko je Dunaj imel še svoje obzidje.
Tudi sedaj si želijo zopet staro zidovje in mestna vrata, pri vratih pa hudo, ojstro stražo, katera naj bi ne pustila v mesto nikogar, razun trde nemce.
Druga pomenljiva izrekoma, za postopanje slovenskih politikov, važna dogodba je razsodba državnega sodišča o pritožbi Šmarijski na Štajerskem zoper po-silno vpeljavo nemščine v tamošnjo ljudsko šolo, katero obiskujejo zgolj Slovenci. Državno sodišče je namreč  spoznalo,   da  ukaz  za   naučenje nemškega jezika
na nenemški šoli brez preslednega protesta starišev ne pomeoja sile toraj tudi ne žalenja člena XIX. državnih temeljnih zakonov.
Ta razsodba pomenja na vsak način nenavadno tolmačenje navadnega pomena o narodni enakopravnosti o politični prostosti in o sili, pa to je izrek sodišča, ki ima za ta slučaj gotovo svojo formalno veljavo in Slovencem bode treba ravnanju oblastev nasproti klicati dan za dnevom: Vigilantibus jura! to je: Čujte in branite svoje narodne pravice !
Pa kar je pri tej dogodbi bolj pomenljivo je to, kar povodom te razsodbe piše navadno glasilo nau-čnega ministra Gautsch-a list „Fremdenblatt" ki piše, da je to pravdo zgubilo ^mračnjaštvo" in „narodni zelotizem" in dalje pravi, da ta izid proti nemškem jeziku pričete borbe ne zasluži samo pozornosti temveč da se rabi za podlago daljih korakov, in dalje imenuje še nemščino jezik, spoznanja, jezik uprave in jezik vojne. Mi sicer ne vemo, kakošne zveze ima sedaj Gautsch z imenovanem listom, tega pa smo prepričani, da Gautschu iz srca govori, ako s še tako pretiranimi frazami trobi, da je le v nemščini spoznanje in omika itd. Francozi, Angleži, Lahi in pa vsi Slovani se ve da take modrosti ne bodo nikdar pripoznali.
Nemška. — Jutri potuje nemški cesar na Rusko, obiskat svojega mogočnega soseda čara. Samo po sebi umevno je, da ima potovanje to veliko politično važnost, da je tako, kaže tudi spremstvo cesarjevo, med katerim je mladi grof Bismark Herbert in še nekaj uradnikov iz ministerstva unajnih zadev. Politični krogi sploh sodijo,  da s tem  potovanjem  stopi
bolgarsko, kot sedaj edino pereče vprašanje — v novo dobo z nado na poravnavo.
Srbska. — Kralj Milan pouzročil je, da se je izrekla ločitev zakona njegovega s kraljico Natalijo, poglavitno zarad tega, ker kraljica nasprotuje njegovi Ruski malo prijazni politika. Kralj zahteval je, da se kraljevič vrne na Srbsko. Pa poslanci kraljevi vrnili so se brez vspeha z AViesbadena, kjer sedaj biva kraljica s kraljevičem.
Kraljica odbila pa je tudi novejo ponudbo kraljevo, da se sme vrniti v Srbsko samo s privoljenjem kraljevem.
------    228  ------