vzljubili likovni medij in tudi dosegli nekaj. Med zadnjimi nagrajenci so Nehru- jevo zlato medaljo prejeli iz Jugosla- vije: Barbara Pibernik, Marija Piber- nik, obe iz Kranja, Snežana Vuksa- novič, Željka Karanitič, Ivana Zike- lič, Suzana Davčeva, Vesna Krstev- ska, Suzana Dalipova, Karolina Iva- novska. Upadljivo je dvoje: veliko število jugoslovanskih nagrajenk in pa dejstvo, da nobeden med njimi ni fant. Naključje? Verjetno, kajti na- grajenci iz drugih dežel, na primer iz Indije, Avstralije, Češkoslovaške, iz Bangladeša, Grčije, Nigerije, Polj- ske in drugod, so obojega spola. Pri izbiri za nagrajence žirija ni imela lahkega dela, sklepati bi se dalo, da so pri žiriji za leposlovna dela imeli verjetno lažje delo, medtem ko je presojanje likovnih najboljših del včasih resnično izjemno težko, po ka- kovosti si mnoga dela stojijo dokaj blizu. Ponekod pa se pri risbah ven- darle razvidi, da je tudi učiteljeva roka bila posredi — tako dejanje ni- kakor ne more biti v prid risarskemu dosežku. Več velja še tako preprosta, a spontana likovna poteza iz otroške- ga sveta, naj si je po mnenju odraslih »nepopolna«, »potrebna« korektur. Verjetno bi lahko žirija tu izostrila stališče, vendar pa gre za učiteljsko poseganje le v malem številu prime- rov. Spontana otroška risba pa je poetično doživetje skozi otroški svet in njegove zmogljivosti. Shankarjevo mednarodno tekmovanje jim daje polno veljavo. Igor Gedrih IZ FRANCIJE Ulisse, Alice, O! Hisse! (Odisej, Ali- sa, o! pridrvita!) je naslov razstave mladinskih knjig, ki jo je priredil kulturni center »Georges Pompidou« v Parizu. Naslov so izbrali otroci med več predloženimi. V kletnih prostorih kulturnega centra, imenovanega tudi Beaubourg po pariški četrti, v kateri je zgrajen, je razstavljenih več kot petsto knjig pod geslom »1'Enfant, l'Aventure et le Livre« (otrok, pusto- lovščina in knjiga). Organizatorja razstave sta knjižnica (Bibliothèque publique d'information) in ustanova La Joie par les livres. Pojem avantu- re je široko interpretiran. Priredite- lji razstave so mnenja, da je za otro- ka avantura že pot iz domače hiše v življenje, prilagajanje okolici in to- variši j i, iskanje lastnega mesta v sve- tu in boj za uveljavljanje svoje oseb- nosti, vse to ob klasični pustolovščini, ki jo najdemo v robinzonadah, v živ- ljenju kavbojev, traperjev, iskalcev zlata, v anticipaciji in fiktivni znano- sti, pa tudi v domišljiji in fantastiki. Tako je mogoče na razstavi najti sta- re Perraultove pravljice in moder- nejšega kralja Babarja, Don Kihota in Julesa Verna, Aleksandra Dumasa in Wellsa, Pinocchia in Malega prin- ca, Petra Pana in Nielsa Holgersona. Sestava razstave in animacija sta nadvse originalni. Od otroka zahte- vata aktivno udeležbo, iniciativo in ustrezno duhovno iskrivost ter iz- najdljivost. Pri vhodu otrok dobi »ključ«, to se pravi napotila, po ka- terih naj odkriva razstavo tako, kot da bi bral knjigo, stran za stranjo. Sredi razstavišča je okrogla tribu- na, naokrog pa sedeži in razmetane blazine. Vsak dan potekajo debate med mladino in avtorji, slikarji, ilu- stratorji, kritiki mladinske knjige vsak dan po več ur pripovedujejo pravljice — ljudske, fantastične, re- alistične, iz starih in sodobnih časov. In da ne bi zmanjkalo pripovedoval- cev, se lahko priglasi vsakdo, ki želi. Organizatorji so le določili čas po programu. Priglasilo se je veliko ba- bic in tet z ljudskimi pravljicami iz raznih francoskih pokrajin ali s ta- kimi, ki so si jih same izmislile ali prikrojile. Razstava je odprta šest mesecev. Vsako sredo, ko imajo francoski šo- larji prosto (namesto prejšnjega če- trtka), jim postrežejo celo z malico. Knjigarne in knjižnice širom po Franciji so se obvezale, da bodo ime- le na razpolago za nakup vse razstav- ljene knjige. Zvest svojemu koncep- tu, da osrednjo, glavno razstavo do- polni z več stranskimi, center Pom- pidou zaporedoma organizira razsta- ve mladinskih knjig iz Avstrije, Nem- čije, Češkoslovaške, Grčije, Anglije, Združenih držav, Švedske ipd., kar je odlična priložnost za primerjavo mla- dinskih literatur v posameznih deže- lah. Ker Francija v letu 1978 proslav- lja 150-letnico rojstva Julesa Verna, je več razstav posvečenih temu pisa- telju avantur, znanstvene fikcije in anticipacije. François Caradec: Histoire de la littérature enfantine en France. Pa- ris, Albin Michel 1977. 176 str. — Bibliografija del o francoskem mla- dinskem slovstvu je pičla. Res da šte- je nekaj dobrih monografij, večina pa je le posvečena tujim avtorjem in ne francoskim. Kar zadeva splošne ali delne preglede ter zgodovino mla- dinskega slovstva in podobno, tega ni, vsaj ne za povojno mladinsko slovstvo. Prvo zajetnejše delo, ki je obdelalo začetke francoske mladinske literatu- re je disertacija Marie Thèrèse Lat- zarus z naslovom La littérature en- fantine dans la deuxième Moitié du XIX siècle (1924); drugo pa Jeana de Trigonona Histoire de la littéra- ture enfantine de ma Mère l'OYE au roi Babar (Paris, Hachette, 1950). Knjigi Paula Hazarda (Les Livres, les Enfants et les Hommes, Flammarion 1932) in pa Isabelle Jan (Essai sur la littérature enfantine, Ed. ouvrières, Paris, 1969) obdelujeta mladinsko slovstvo nasploh in ne le francosko. Spričo te pičle žetve je napoved de- la Françoisa Caradeca Histoire de la littérature enfantine en France izzva- la interes in radovednost. Zal pa je delo popolnoma razočaralo. V knjigi je vse polno kontradikcij in je težko zaslediti, ali se avtor zavzema za mla- dinsko slovstvo ali je proti njemu in kaj razume pod tem terminom. Najdemo na primer take odstavke: »Mladinska literatura je . . . proizvod, prilagojen kategoriji ali družbene- mu sloju, ki ni sposoben uživati bolj vzvišenih oblik. To ponašanje omo- goča majhnemu krogu avtorjev in za- ložnikov, da objavljajo določeno obli- ko pisanja, prirejeno kot branje za otroke z določenim namenom: moral- nim, političnim ali čisto preprosto komercialnim.« Ali pa: »Zgodovina mladinske književnosti je samo za- poredje raznih mod, tako minljivih, kot so mode oblačenja.« Res je v mla- dinski književnosti mogoče najti tudi kaj takega, napačno pa je trditi, da je mladinska književnost le to. Vsebinsko pa se François Caradec zanaša popolnoma na obe prej citira- ni deli z redkimi osebnimi pomisleki ali komentarji. Tako ima predvojno mladinsko slovstvo v Caradecovi knjigi dober delež: tri četrtine, mo- rebiti celo štiri petine, pri povojni li- teraturi, pri kateri je avtor prepu- ščen samemu sebi, pa se omejuje na naštevanje nekaj knjig, ki so izšle v tem razdobju. Avtor opravičuje svoj izbor s tem, da so literarno vredna dela le tista, ki so jih napisali pisa- telji, znani že iz odrasle literature. Res ekspeditivna trditev! Kaj pa Claude Campagne s svojim odličnim Adieu mes quinze ans ali Les enfants de la brume? Kaj pa Yvonne Meynier in njeni Un Lycée pas comme les autres ali Erika des Collines? Kaj pa Jacqueline Held in njen Chat de Simulambula, Nicole Ciravegna in njene Le sentier sous les herbes ali La rue qui descend vers la mer? in mnoge druge knjige, s katerimi se francosko mladinsko slovstvo lahko ponaša. Najboljše poglavje Caradecovega dela je posvečeno stripu. Avtor je tu- kaj doma. Napisal je dobro in izčrpno monografijo o Rodolphu Topfferu, Švicarju, ki velja za začetnika stripa v francoskem jeziku. Tako moramo žal ugotoviti, da je delo Frangoisa Caradeca komercialno izkoristilo pomanjkanje slehernega modernega pregleda francoskega so- dobnega mladinskega slovstva in da je s svojim naslovom zapeljalo bral- ce, razočaralo pa vse strokovnjake. Bibliografija novejših del o mladinski književnosti Bettelheim Bruno. Psychanalyse des contes de fées. - Paris : Lafont. Colas Cecile. Leurs livres. - Paris : Collin. Decaunes Luc. Clefs pour la littéra- ture. - Paris : Seghers. Epin B. Découvrir la littérature d' aujourd'hui pour les jeunes. - Pa- ris : Seghers. Held Jacqueline. L'imaginaire au pouvoir. - Paris : Ed. ouvrières. Rosemberg Fulvia. La famille dans les livres pour enfants. - Paris : Magnard. Ponatisi: Založba Hachette je zače- la ponatiskovati kompletno zbirko znanih francoskih slikanic Jeana de Brunhoffa Le Roi Babar v original- nem formatu in z originalnimi ilu- stracijami. Založba G. P. je ponatisnila prav- ljico znanega pesnika Paula Eluarda Grain d'aile v razkošni opremi in z ilustracijami Jacqueline Duhène. Zbirka Grands romans, grands ré- cits je začela ponatiskovati celotno delo Julesa Verna v novi opremi in z originalnimi ilustracijami prve Het- zelove izdaje. Revija Magazine littéraire je v svo- ji 126. številki leta 1977 objavila skrbno študijo o življenju in delu Roberta Louisa Stevensona, avtorja Otoka zakladov. Médiathèques publiques je nov na- slov časopisa Lecture et bibliothè- ques. Urednik utemeljuje spremembo naslova s tem, da v modernih knjižni- cah dobivajo pomembno mesto gra- mofonske plošče, magnetofonski tra- kovi, diapozitivi, kasete in podobno. Zlata Pirnat-Cognard