Prireditve ob občinskem prazniku KOLEDAR PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2007 Datum Ura sobota 25.8.2007 9>oo 10:00 15>00 sobota 1.9.2007 15:00 f nedelja 2.9.2007 9:00 9:00 sreda 5.9.2007 17:00 sobota 8.9.2007 9:00 l8:00 nedelja 9.9.2007 10:00 12:00 l6:00 ^.j^sreda 12.9.2007 19:00 19.30 15 sobota 15.9.2007 13:30 15:00 15:00 18:30 nedelja 16.9.2007 10:00 Dogodek Turnir v in-line hokeju za pokal Občine Vodice Srečanje ljubiteljev starodobnih vozil 4. gasilski dan v Občini Vodice 6. gasilski mnogoboj, tekmovanje za člane in članice PGD GZ Vodice Balinarski turnir za pokal Občine Vodice Turnir v malem nogometu za pokal Občine Vodice Otvoritev prenovljenih prostorov DU Vodice Teniški turnir posameznikov za pokal Občine Vodice Slavnostna seja in koncert skupine Pop desing Šahovski turnir za pokal Občine Vodice Duatlon za pokal Občine Vodice Vaške igre Otvoritev nove knjižnice Kamen nad gladino - kulturna prireditev ob izidu knjige v počastitev spomina na Jerneja Kopitarja TI Prizorišče Klub Kubu Kopitarjev trg parkirni prostor pred Občino Vodice Polje dom Smučarskega društva Strahovica in Klub Kubu travnato igrišče ob gasilkem domu v Repnjah Kopitarjev trg 1 Klub Kubu Pod lipami pred dvorano Kulturnega doma Vodice Klub Kubu Klub Kubu Klub Kubu Škofjeloška cesta 7 Kulturni dom Vodice Organizator Hokejski klub Utik Moto klub Mak Gasilska zveza Vodice Gasilska zveza Vodice Vodice Smučarsko društvo J Strahovica Športno društvo Repnje - Dobruša Društvo upokojencev Vodice Klub Kubu Občina Vodice Klub Kubu Klub Kubu Klub Kubu Občina Vodice Občina Vodice Gasilsko tekmovavanje GZ Medvode in GZ Vodice Polje Gorski kronometer na Rašico za pokal Občine Vodice S kolesom po občini z Godbo Vodice Pozdrav športu dom Smučarskega društva Strahovica štart na Kopitarjevem trgu dom Smučarskega društva Strahovica < Turnir v odbojki na mivki za pokal Občine Vodice Klub Kubu Gasilska zveza Vodice in Gasillska zveza Medvode Smučarsko društvo Strahovica Športno društvo Repnje - Dobruša Smučarsko društvo Strahovica Klub Kubu Uvodnik Kako prehitro so minile te počitnice A Alenka Jereb Kako prehitro so minile te počitnice, sem pred kratkim slišala razpravljati gručo otrok. Iz ust so jim vreli spomini na brezskrbne poletne dni, ko so nekoliko lažje razpolagali s prostim časom in dejavnostmi, ki jih imajo najraje. Tudi njihovi starši so se pridružili trditvam, da je poleti res lepo, saj so si tudi letos lahko zagotovili teden ali dva dopusta in se odpravili na zasluženi oddih. Kam, kako, zakaj ravno tja in ne drugam, so razpredali in razpredali ter eden drugemu dokazovali, da je tisto, kar so počeli, njim najljubše in najlepše. Kaj ni to lepo! Ostajajo jim spomini, ki so jih podkrepili še s fotografijami, in morda jim bodo prav te v prihodnosti popestrile mrzle zimske dni. Tudi najmlajši, ki so v teh poletnih dneh obiskovali kratkočasnice, so bili navdušeni nad izborom in vsebino posameznih dejavnosti. Nekaterim je celo zmanjkalo časa, tako da se bodo naslednje leto udeležili še tistih dejavnosti, ki se jih letos niso utegnili udeležiti. V osrednjem članku lahko preberete njihova mnenja, na zadnji strani pa objavljamo prispevek o našem občanu, ki je sredi poletja dopolnil 90 let in je znan po svojem glasbenem ustvarjanju. Tokrat je maestro Samo Hubad posebej za vas spregovoril o svojih dosežkih in prispevkih k uveljavljanju slovenske glasbe doma in v tujini, kot tudi o dnevih, ki jih sredi miru in tišine preživlja na Skaručni, kjer si je uredil prijetno domovanje. Natančno preberite tudi razpise, ki so objavljeni na prvih straneh, kajti rok za oddajo vlog se hitro približuje. Na prvi strani objavljamo tudi razpored prireditev, ki se bodo odvijale v okviru občinskega praznika. Glede na obisk v preteklih letih tudi letos pričakujemo dobro udeležbo, saj so organizatorji pripravili pester kulturni in športni program. Posebej slovesno bo prav gotovo na sam občinski praznik, ko bo pod vaškimi lipami v Vodicah potekala slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom za njihove prispevke in dosežke. Mi bomo spremljali posamezne prireditve in o njihovem poteku poročali v naslednji številki. Do takrat pa lepo pozdravljeni. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno / Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Barbara Nahtigal / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: avgust 2007 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, / Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si Sporočilo bralcem Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu. Vsebina / Razpisi Prireditve ob občinskem prazniku Uvodnik: Kako prehitro so minile te počitnice Razpisi: Ugodna sredstva Regionalnega sklada za podjetništvo, kmetijstvo in občine, Financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture Aktualno: Sprejet izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije, Konec vročih dni in z njimi Počitniških kratkočasnic Intervju: Med počitnicami je bilo veselo in zanimivo Društva: Tekmovanje veterank in veteranov za pokal Gasilske zveze Slovenije, Izlet gamsi, Iz društva upokojencev Bukovica-Sinkov Turn, Druženje, sejmi in skupne akcije Cvetličarski kotiček: Narava ima vse Zdravniški kotiček: Piki žuželk Črna kronika Prejeli smo: Odgovor na prispevek Otroški kotiček Pisma bralcev 90-let Sama Hubada FINANCIRANJE PROJEKTOV LOKALNE IN REGIONALNE JAVNE INFRASTRUKTURE Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju-. Regionalni sklad), Skrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, objavlja Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture. Javni razpis objavljamo na spletnih straneh Regionalnega sklada http://www.rdf-sklad.si in v Uradnem listu RS, št. 70/07, z dne 3. 8. 2007. Sredstva so namenjena različnim projektom, ki naj bi jih urejale občine, in sicer na sledečih področjih: - vodooskrba (čiščenje odpadnih voda, primarni cevovodi, izvedba vrtin, urejanje vodnih zajetij); - cestno omrežje (novogradnje in rekonstrukcije lokalnih cest, javnih poti in parkirišč); - izgradnja podjetniških, obrtnih in industrijskih con (nakup zemljišč in komunalna oprema); - sanacija okoljsko degradiranih območji, urejanje vodotokov, urejanje sistemov ravnanja z odpadki, ogrevanje na biomaso; - komunalna infrastruktura; - izgradnja in opremljanje šol, vrtcev, športnih in kulturnih dvoran, bazenov; - izgradnja in rekonstrukcija ter nakup opreme, namenjene zdravstvu, socialnemu varstvu, športu in kulturi. Upravičenci za dodelitev sredstev so občine v RS. Razpisanih je 6.259.000,00 EUR ugodnih posojilnih sredstev. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1 %. Javni razpis je odprt do vključno 3. 9. 2007. Regionalni sklad hkrati zainteresirano javnost obvešča, da bo predvidoma v Uradnem listu RS, št. 72/07 z dne 10. 8. 2007 objavil še sledeče razpise. - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja; - Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava; - Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ, Skrabčev trg 9a, 1310 Ribnica UGODNA SREDSTVA REGIONALNEGA SKLADA ZA PODJETNIŠTVO, KMETIJSTVO IN OBČINE Ribnica, 16. avgust 2007 - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju-. Regionalni sklad), Skrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25% in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.680.000,00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je 11.9.2007, zadnji rok pa 10.12.2007, vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.898.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 14.9.2007. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.022.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 15.9.2007. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.259.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 3.9.2007. Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisih dobijo na tel-. 01/8361-953 in tudi na spletni strani Regionalnega sklada-. http://www.rdf-sklad.si. Občinska uprava poroča Subvencije v kmetijstvu v letu 2007 Masa Resinovic, RRA LUR Zupani Ljubljanske urbane regije so sprejeli Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2009 V torek, 24. julija, je v Banketni dvorani ljubljanske Mestne hiše potekala 3. seja Sveta Ljubljanske urbane regije, ki ga sestavljajo župani občin osrednjeslovenske regije. Na seji, ki jo je vodil predsednik Sveta Ljubljanske urbane regije, Zoran Jankovič, so župani regije sprejeli Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007-2009. Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007-2009 obsega nabor usklajenih razvojnih projektov, ki na ravni regije prispevajo k uresničevanju ciljev Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 (RRP LUR 2007-2013). Dokument vključuje 344 projektnih predlogov iz celotne regije, ki smo jih razporedili v projekte, ki vsebinsko ustrezajo ciljem razvojne prioritete "Razvoj regij", projekte nosilcev razvoja v regij, ki ustrezajo vsebinam RRP LUR 2007-2013 in delno okvirnim pogojem drugih pričakovanih razpisov, vključili pa smo tudi resolucijske projekte. Skupna vrednost vseh 344 projektnih predlogov, ki naj bi bili izvedeni v prvih treh letih razvojnega obdobja, je 881 milijonov evrov in kaže na veliko absorpcijsko moč LUR ter vključevanje zasebnega kapitala. Pri pripravi izvedbenega načrta je bil upoštevan tudi Državni razvojni program ter Nacionalni strateški referenčni okvir za programsko obdobje 2007-2013. Vizija regionalnega razvoja v Sloveniji je skladen razvoj z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki v vseh slovenskih regijah, kar bo zagotovilo visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja vseh prebivalcev Slovenije. Vizija stremi k trajnostnemu razvoju v najširšem pomenu, ki optimalno izrablja vse regionalne potenciale, pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij. Za uresničevanje te vizije bo Slovenija v obdobju 2007-2013 v okviru četrte razvojne prioritete sledila cilju-, skladen razvoj regij. V regiji je v pripravi še veliko projektov, ki jih bomo naknadno vključili v izvedbeni načrt, saj je Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007-2009 dinamičen dokument in ga bo Svet Ljubljanske urbane regije lahko dopolnjeval in usklajeval vse obdobje njegovega izvajanja, po enakem postopku, kot ga je sprejel. Počitniške kratkočasnice 2007 Konec vročih dni in z njimi Počitniških kratkočasnic Nina Bergant V mesecu juliju smo otrokom pripravili sedem kratkočasnic. Začele so se 9. 7. 2007, končale pa 3. 8. 2007. Veseli smo bili velikega števila prijavljenih, otrok in lepega vremena, ki jih je spremljal. Poletje je za osnovnošolske in vrtčevske otroke v občini Vodice minilo razburljivo in polno dogodivščin. Izvedli smo vse načrtovane otroške delavnice, tako da smo okoli 150 otrokom popestrili poletne počitnice. Občinska uprava poroča / Seje Vse se je začelo s Šolo nogometa in Deželo pravljic. Na vroč ponedeljek so se zagreti mladi talenti zbrali na nogometnem igrišču Kluba Kubu. Cel teden so se učili nogometnih trikov, in tako v petek popoldne ponosno predstavili svoje na novo pridobljeno znanje staršem. Najmlajši so v tem tednu obiskovali Deželo pravljic. Obiskala jih je tudi pravljičarka Natalija Rus. Malčki pa so žal zaman čakali na prihod Skratka Svita, ki jih zaradi svojih službenih obveznosti, ki jih ima kot čuvaj gozda zelo veliko, ni utegnil obiskati. Kratkočasnici Nora fizika. Eva in Sandra sta pripravili vrsto zanimivih poskusov, tako da otrokom ni bilo nikoli dolgčas. V mesecu septembru pa bomo pripravili še Zaključni živžav. Vsak bo lahko pogledal, kaj se je dogajalo pri kratkočasnicah, ki jih je zamudil. Vabljeni! V naslednjem tednu je Občina Vodice kot organizator otrokom ponudila Šolo tenisa in Pleme črnorepih srak. Teniški inštruktor Ivo Lampič se je potrudil in otrokom pokazal, kakšne spretnosti lahko osvojijo s teniško žogico in loparjem, če dobro obvladajo tehniko same teniške igre. Taborniki pa so otrokom prikazali, kako se lahko preživi v naravi. Dneve so preživljali na prostoru za piknike Marjana Podgorška na Skaručni. Otroci so se najbolj razveselili četrtkovega večera, saj so po končani predstavitvi za starše prespali v šotorih sredi travnika. Vrtčevski otroci in otroci nižjih razredov OŠ Vodice so se pri Plemenu plahih jerebic prelevili v prave Indijance. Postavili so tabor, izdelovali zastave, dobili svoje indijansko ime in izdelovali nakit. V tem tednu se je odvijala tudi naša najbolj obiskana kratkočasnica Zanimivi hobiji, ki je dobila skoraj 40 prijav. Otroci so prvi dan obiskali želvjo farmo Žiga Dularja v Zapogah, naslednji dan so se naučili nekaj novih zanimivosti o afriški celini, najbolj pa so se razveselili poleta z balonom. V sredo zgodaj zjutraj so se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer jih je pričakala ekipa Balonarskega centra Barje. Z balonom so se dvignili visoko v zrak, po pristanku pa so doživeli pravi balonarski krst. V četrtek so otroci obiskali Deponijo Barje, kjer so jim pokazali, kaj naredijo z odpadki, ki jih poberejo z naših dvorišč. V zadnjem tednu so se otroci zabavali ob različnih igrah in poskusih pri AlenkaJereb Med počitnicami je bilo veselo in zanimivo le dodobra utečene Počitniške kratkočasnice so tudi letos marsikomu med udeleženci popestrile prijetne počitniške dni ter jim dale možnost prijetno in hkrati poučno zapolniti njihov prosti čas. V dobrem mesecu se jih je zvrstilo kar sedem; otroci so lahko izbirali med kulturnimi, naravoslovnimi in športnimi vsebinami. Obiskali smo zadnjo po vrsti, t. j. Noro fiziko, povprašali mlade navdušence o njihovih pričakovanjih in hotenjih ter občutkih ob koncu letošnjih dogajanj za najmlajše. Njihova pripovedovanja so nas prepričala, da so se imeli lepo, da so sklepali nova prijateljstva, se kaj novega naučili in uživali v brezskrbnih počitniških dneh. Tjasa Levstik, Vodice: Letos sem se odločila kar za tri kratkočasnice: Šolo tenisa, Noro fiziko in Zanimive hobije. Najbolj mi je bila všeč zadnja, ki je bila na razporedu, tj. Nora fizika, ki sem se je letos prvič udeležila. Navdušena sem bila nad poskusi, igrali smo se razne igre in se zabavali. Med vsemi poskusi me je najbolj navdušil vulkanček. V steklenico smo nalili vodo in dodali sodo bikarbono ter kis. Snovi so med seboj reagirale, zato je nastala pena, ki se je počasi dvigovala v steklenici in se izlivala iz nje. Če smo plastenko še stisnili, smo proces pospešili in vulkanček se je spremenil v vulkan. Tudi preostali dve kratkočasnici sta bili zanimivi. Pri Zanimivih hobijih bom izpostavila let z balonom nad Ljubljanskim barjem, na tenisu pa sem se tudi dobro počutila. Luka Rahne, Utik: Lansko leto sem obiskal eno kratkočasnico, letos pa sem se odločil za tri. Za Noro fiziko, Zanimive hobije in Šolo tenisa sva se odločila skupaj s prijateljem Lanom, ki ga zanimajo podobne stvari kot mene. Najboljši so se mi zdeli Zanimivi hobiji, saj smo leteli z balonom, ogledali smo si želvjo farmo v Zapogah, obiskali Odlagališče Barje, kjer zbirajo odpadne materiale, ter preživeli tudi dan v vodiški dvorani. Tam smo si ogledali dva filma o živalih. Zelo pozorno smo morali spremljati filma, kajti po predvajanju je sledil kviz. Zadnji dan pa smo predstavili dejavnosti staršem na popoldanski predstavitvi celotedenskega programa. Spretnosti tenisa smo se učili na teniškem igrišču Kluba Kubu, poskuse iz fizike pa v šoli. Zelo sem zadovoljen z animatorji, ki so prijazni, nekatere pa še osebno poznam, zato je bilo še toliko lepše. Zadovoljen sem bil tudi z malico; danes so nam pripravili štručko, sok in sladoled. Klemen Fujan, Polje: Najprej sem se udeležil kratkočasnice Pleme črnorepih srak, ki se je dogajala na Skaručni. Tam smo se igrali, potekale so razne družabne igre, učili smo se življenja v naravi, eno noč pa smo prespali tudi v šotoru. Čisto nič me ni bilo strah, saj smo kurili tudi taborni ogenj. Z nami sta bili še dve učiteljici in učitelj. V šotoru smo bili po dva, v nekaterih pa tudi po trije otroci. Noč sem v šotoru prebil z mojim prijateljem Janom, ki se je teh kratkočasnic tudi prvič udeležil. Gotovo je tisto noč moje starše skrbelo, kako smo prenočevali, mene pa nič. No, naslednjo jutro so nas starši takoj obiskali. Učiteljica je zamesila tudi testo za kruh, razdelili smo ga na majhne hlebčke in jih spekli. Tisto noč, ko smo prenočevali tam v gozdu, smo se šli še eno zanimivo igro, v kateri so žal zmagali nasprotniki. Tudi pri Nori fiziki so mi bile všeč različne igrice, najbolj všeč pa mi je bila bombica, ki jo je razneslo. Čisto preprosto, Kinder jajček, pecilni prašek in voda - potreseš in jo raznese. Intervju / Društva JSE Simona Žebovec, Polje: Že drugič sem se odločila za Noro fiziko in Šolo tenisa. Bilo je zanimivo, naši animatorji so bili zelo prijazni. V Šoli tenisa nam je učiteljica Sonja med odmori tudi risala tatuje. Izpopolnila sem znanje tenisa. Letos mi je bilo bolj všeč, ker je lahko vsak igral turnir s svojim najboljšim prijateljem, lansko leto pa je vsak igral z vsakim. Tudi pri Nori fiziki smo naredili več poskusov kot lansko leto. Medtem ko mi je bil lansko leto najbolj všeč poskus z vodo, oljem in soljo, me je letos najbolj navdušila bombica. V Kinder jajček daš vodo in pecilni prašek, malo pomešaš in potreseš ter vržeš. Jajček eksplodira kot res neke vrste bombica. Matija Gubanec Hancic, Vodice: Že tretjič sem se udeležil kratkočasnic. Letos sem izbral Noro fiziko in Zanimive hobije. Predlanskim sem izpopolnjeval znanje tenisa, lansko leto nogometa, letos pa mi je za te dejavnosti zmanjkalo časa. Tudi sestra Ema se je udeležila ene izmed kratkočasnic. Ker je mlajša, je izbrala njej primerno Pleme plahih jerebic. Povedala mi je, da je ta kratkočasnica potekala na Skaručni, na za to primernem prostoru sredi gozda. Bilo ji je zelo všeč, kajti vse se je sukalo okoli Indijancev. Izdelovali so loke, perjanice in obleke. Prepričan sem, da se bom tudi naslednje leto udeležil kratkočasnic. Zelo rad bi se udeležil še tenisa in nogometa. V obeh skupinah smo se imeli lepo. Nekatere otroke sem že poznal, z drugimi pa smo bili prvič skupaj. Vsi smo se dobro razumeli. Monika Nartnik, Utik: Do sedaj se še nikoli nisem udeležila kratkočasnic, letos sem prišla prvič in izbrala Noro fiziko. Pri odločitvi mi je pomagal bratec, saj se je tudi on odločil za to kratkočasnico. Najbolj všeč mi je bil vulkan, naučili smo se izdelati tudi vetromer iz plastičnega lončka. Za ročaj smo izbrali kar barvico. Zgubali smo tudi papirnato ladjico in jo spuščali po vodi. Danes, zadnji dan našega druženja, smo dobili tudi skupinsko fotografijo, na katero smo se vsi podpisali, tako da bomo imeli lep spomin. Tudi naslednje leto se bom prijavila, prav gotovo bom obiskala Zanimive hobije, ki se jih letos nisem mogla udeležiti, ker smo takrat odšli na morje. Timi Baliz, Skarucna: To je moja druga izbrana kratkočasnica -tako kot mnogi v tej skupini sem se odločil za Zanimive hobije in Noro fiziko. Zakaj? Ker rad delam poskuse, Zanimive hobije pa predvsem zaradi leta z balonom. Do Barja smo se peljali z avtobusom in se razdelili v dve skupini. Najprej smo počakali, da so balon napolnili z zrakom, in zatem na ugoden veter, potem pa smo vzleteli. Peljali smo se kakšnih 6oom, pokrajina s ptičje perspektive pa je prav zanimiva. Videl sem same njive in travnike, seveda v pomanjšani velikosti. Z vsem sem zadovoljen, tako s programom kot z animatorji in malico. Iz Društva upokojencev Bukovica -Sinkov Turn Janez Mercun, predsednik društva Jelka Krenn, tajnica društva Zahvaljujemo se Občini Vodice in gospodu županu Branetu Podboršku za računalnik, za lepo pisarno in uporabo telovadnice v Domu krajanov v Utiku 1. Tako smo poleg novoletnega srečanja in občnega zbora organizirali tudi prireditev Skupaj se imamo "fletno", ki so jo izvedli člani DU Vodice, Komenda, Cerklje in Šmartno - Tacen. Letos smo imeli dva avtobusna izleta in tri pohode, kolesarimo vsak drugi četrtek, ob sredah pa balinamo pri brunarici v Utiku. V septembru spet začnemo s telovadbo. Da smo v DU Bukovica - Šinkov Turn delavni in zadovoljni, pa dokazujejo fotografije. Tekmovanje veterank in veteranov za pokal Gasilske zveze Slovenije Vida Pirc PGD Polje je v soboto, 7. 7. 2007, gostilo tekmovanje veterank in veteranov, in sicer za pokal Gasilske zveze Slovenije, 6. tekmovanje za pokal Polja, za pokal Gasilske zveze Vodice in za pokal Gasilske zveze Medvode. Po pričakovanju se je zbralo veliko število ekip iz vse Slovenije. Z dvigom zastave Gasilske zveze Slovenije se je v peklenski vročini uradno začelo tekmovanje, ki je trajalo skoraj celo popoldne. Zvrstiti so se morale vse za tekmovanje prijavljene ženske in moške desetine. Prizadevni tekmovalci, obogateni z dolgoletnimi izkušnjami, so pokazali, kaj zmorejo tudi v zrelih letih. Kljub vročini je bilo ob tekmovališču ves čas zbrano lepo število navijačev, ki so vzpodbujali nastopajoče. Medtem, ko so komisije računale rezultate, so domači gasilci poskrbeli za postrežbo gostujočih ekip. Kljub velikemu številu gostov so bili vsi hitro postreženi z okusno hrano in predvsem s hladno pijačo. Sledil je sklepni del tekmovanja z uradno razglasitvijo rezultatov in podelitev pokalov najboljšim. Med tem, ko so se desetine postavljale v vrsto za parado, so mladi gasilci PGD Zapoge zabavali udeležence z izvirnimi smešnicami in pevskimi točkami. Disciplina in že kar vojaška natančnost, kar je v gasilskih vrstah nekaj samo po sebi umevnega, sta se pokazali tudi tokrat. Ob gasilski himni so začeli na prireditveni prostor prihajati najprej nosilci praporov, sledil pa je mimohod vseh nastopajočih desetin. Tekmovalce so pozdravili predsednik PGD Polje Peter Aljaž, regijski poveljnik Jože Vidmar, poveljnik GZ Vodice Alojzij Kosec, predsednik GZ Vodice Janez Jenko, predsednik sveta veteranov GZ Slovenije Alojz Kogovšek in župan občine Vodice Brane Podboršek. Nastopajočim so se zahvalili za udeležbo, čestitali najboljšim ekipam in izrazili željo, naj tekmovanja ne bodo le boj za rezultate, pač pa predvsem druženje in izmenjava izkušenj. Pokale in priznanja je podeljeval župan občine Vodice Brane Podboršek, rezultati pa so bili sledeči: Tekmovanje za pokal Polja ŽENSKE: 1. Polje 2. Gaberke 3. Prevalje 8. Bukovica-Utik MOŠKI: 1. Polje 2. Oplotnica 3. Trnovlje 14. Šinkov Turn 22. Bukovica-Utik Tekmovanje za pokal GZ Medvode MOŠKI: 1. Spodnje Pirniče, Vikrče, Zavrh 2. Smlednik 3. Zgornje Pirniče Tekmovanje za pokal GZ Vodice ŽENSKE: 1. Polje 2. Bukovica-Utik MOŠKI: 1. Polje 2. Šinkov Turn 3. Bukovica-Utik Tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije ŽENSKE: 1. Polje 2. Gaberke 3. Prevalje MOŠKI: 1. Polje 2. Oplotnica 3. Trnovlje Podelili so še praktične nagrade najstarejši tekmovalki in tekmovalcu, najbolj oddaljeni ženski in moški ekipi ter spominska priznanja častnim članom. S spustom zastave GZS se je tekmovanje tudi uradno končalo, gasilci pa so si v sproščenem vzdušju in že nekoliko ohlajenem ozračju izmenjavali izkušnje in stanovske dogodivščine. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Polje gre vse priznanje za odlično izvedbo zahtevnega tekmovanja. Zopet se je potrdilo staro dejstvo, da se ogromno napornega dela z lahkoto naredi, če so vsi pripravljeni sodelovati. Ob jubileju na Kanjavec Vida Pirc Kot bi trenil je minilo deset let, odkar je bilo ustanovljeno društvo ŠPD Gams. Pogled nazaj govori o mnogih organiziranih turah, o številnih prehojenih kilometrih in o neštetih urah prijetnega druženja. Za praznovanje okrogle obletnice smo se znova lotili organizirati dvodnevno turo, in sicer na Kanjavec, ki s svojimi 2568 metri nadmorske višine zaseda častitljivo drugo mesto med bohinjskimi vrhovi. Stalni udeleženci naših pohodov se tudi tokrat nismo izneverili. Kljub nevihti, ki je divjala na predvečer napovedane ture, se nas je zbrala lepa druščina - osemnajst hoje in novih doživetij željnih članic in članov. V zgodnji jutranji uri, še v čisti temi, smo se odpeljali proti Bohinju in pot pričeli na Planini Blato ter jo naslednji dan tam tudi zaključili. "Da le ne dežuje," smo vzpodbujali drug drugega in dobrih štiristo metrov višinske razlike do Planine Laz premagali v uri in pol. Planina je zelo lepa, na njej še vedno pasejo živino in je ena od točk sirarske poti. Je pa tudi izhodišče za mnoge planinske ture v osrčje triglavskega pogorja. V megli smo bolj slutili kot videli vrhove, ki nam jih je kazal in razlagal naš vodnik Franci - Senca. Dolga pot je bila še pred nami, zato smo odšli dalje in takoj zagrizli v strm klanec Lazovškega prevala. Kaj kmalu smo ugotovili, da smo vsi po vrsti nahrbtnike natovorili mnogo bolj, kot bi bilo potrebno. S prevala smo se nekoliko spustili in se znova dvignili na Mišeljski preval, ki meri nekaj manj kot dva tisoč metrov. Z razgledom zaradi megle sicer ni bilo nič, a smo bili vseeno zadovoljni, da nas ni močil dež. Naša pot je bila zelo razgibana, saj smo se nato strmo spustili na Velo polje. Vedeli smo, da je v kapeli pri sirarni ta dan maša, a smo jo žal zamudili in na planino prišli ravno, ko so zbrani pričeli z družabnim srečanjem. Veseli zvoki harmonike so polepšali naš prihod in odgnali turobno vreme. Naredili smo nekoliko daljši postanek, se okrepčali in se, kot se za planince spodobi, takoj zapletli v živahne klepete z zbrano druščino. Franci je imel pot naštudirano do potankosti in nas ni pustil počivati dalj časa, kot je bilo potrebno. Preko prostranih travnikov Velega polja se je pot vila navzgor po čudoviti Velski dolini. Mimo ogromnih balvanov raznih velikosti, barv in oblik pot kar naenkrat preide v visokogorsko, počasi se začnejo izgubljati še zadnje bilke in kot pravi Tine Mihelič: "Imaš občutek, kot da hodiš po nekem drugem planetu". Tako smo korak za korakom premagovali višinske metre in kar naenkrat, ob seveda točno načrtovanem času, v megli pred seboj zagledali Tržaško kočo na Doliču. Dobrih osem ur naporne hoje se je odražalo na naših obrazih, še bolj pa nogah, da smo utrujeni popadali po klopeh. Koča slovi po gostoljubnosti in dobri hrani, kar smo s pridom izkoristili. Urna dekleta so nas v desetih minutah postregla s hrano, čajem ali kavo. Nekaterim pa ni bilo do dolgega počitka, saj je pred nami bilo še celo popoldne in kdo bi lenaril v koči, ko so se končno tudi megle dvignile in se je okolica kot zala nevesta prikazala v vsej svoji lepoti. Franci nas je bil pripravljen peljati do opuščene kasarne Morbegna, ki stoji tik pod zahodno steno našega Očaka in so jo še v času med obema vojnama postavili Italijani. Čez slabo uro hoda smo skrenili s "triglavske magistrale" in se po opuščeni nekdanji oskrbovalni poti povzpeli do omenjene kasarne. V bunkerju tik nad njo si je znani planinski samotar, Alojz Žakelj z Javornika pri Jesenicah, uredil udobno bivališče, v katerem včasih preživi tudi po ves mesec. Lokacija bivše kasarne je res strateška, saj razgled sega na vse strani naše dežele. Franci je dajal imena vrhovom, ki smo jih imeli kot na dlani. Sestopili smo po drugi poti in se sredi Triglavskih podov zopet priključili poti s Triglava. Kolone planincev so sestopale z vrha proti nižje ležečim kočam. Ob povratku v kočo je bila v njej že nepopisna gneča. Ob prijetnem klepetu smo pričakali uro, ko se luči v koči ugasnejo in utrujeni planinci ležejo k počitku. Naslednje jutro smo ob prvem svitu nadaljevali pot proti vrhu Kanjavca, najvišji točki naše ture. Pot je razmeroma enostavna, saj tudi s plezanjem preko ozke zajede tik pod vrhom nismo imeli težav. Ob osmi uri smo že stali na vrhu in težko bi rekla, kakšni občutki so nas navdajali. Ponos, veselje, sreča? Najbrž vse hkrati -iskreno in zasluženo! Megle so se mestoma trgale in odkrivale prelepo okolico, da smo lahko naredili nekaj spominskih fotografij, vendar je bilo hladno in pihal je veter, zato se nismo dolgo zadrževali. Sestopili smo preko prostranih Hribaric, imenovanih tudi "kamniti ocean". Ob poti proti Prehodavcem se je pasel trop kozorogov, ki so se kljub naši prisotnosti nemoteno pasli na redkem zelenju. S Prehodavcev je prekrasen razgled na Trento in seveda srhljivo odsekano in strmo severno steno Kanjavca. Pot smo nadaljevali po Dolini Sedmerih jezer in ta dan videli vsa jezera, razen Črnega. Nekoliko smo se ustavili ob Ledvički, občudovali naravno stvarstvo, neverjetno barvno usklajenost ter poslušali presunljivo oglašanje svizcev. V Koči pri sedmerih jezerih smo se zopet srečali z Marico, ki je iz naših krajev in že dolgo vrsto let skrbi za lačne želodce planincev, ki se tam ustavijo. Ko je tisti dan sonce najbolj žgalo, smo grizli po sitnem melišču proti prehodu Stapce. Nekaterim je utrujenost in izčrpanost po dveh dnevih naporne hoje že začela povzročati težave. V takih primerih se izkaže solidarnost in pripravljenost pomagati pomoči potrebnemu. Od tu dalje je sledil samo še spust preko treh fužinskih planin-. Ovčarije, Dednega polja in Planine pri jezeru. "Klobaso smo zašpilili" na Planini Blato, kjer so nas čakali zaprašeni avtomobili. Ko smo pri večerji izmenjavali vtise, je bilo mnenje enotno, da je tura enkratno uspela, seveda ob izdatnem prispevku izkušenega vodnika Francija. Z umirjeno hojo in poznavanjem okoliških vrhov ter poti je turo naredil še bolj zanimivo in poučno. Nad nami je oba dneva prav gotovo bdel "Nekdo", kajti ob odhodu iz gostišča je že začelo močno deževati. Druženje, sejmi in skupne akcije Jernej Poletje je čas za bolj lahkotne teme, zato mi dovolite, da vam namesto uvodnika povem eno izmed šal iz bogate zaloge našega legendarnega člana Jožeta iz Polja. Takole gre-. motorist zrelih srednjih let, recimo mu Krajgar, se po prijetnem druženju s prijatelji in po nekaj popitih kozarčkih ne zmeni za policista, ki ga ustavljata, in s svojim motorčkom veselo odbrzi dalje. Ko ga policijska patrulja končno le dohiti in ustavi, jim naš junak na vprašanje, zakaj ni takoj ustavil, strumno odgovori-. "Vesta, fanta, žena mi je prejšnji teden pobegnila z mladim postavnim policistom, pa sem se bal, da sta mi jo pripeljala nazaj". Toliko za "hec", sedaj pa čisto zares. Člani našega Motokluba Mak, lastniki starodobnih motorjev in avtomobilov, smo od spomladi pa do konca julija vse vikende izkoristili za srečanja lastnikov starodobnih vozil ali individualno vožnjo po celi Sloveniji. Bili smo v Murski Soboti, dvakrat v Slovenski Bistrici, Kopru, v Zg. Savinjski dolini in v Stari gori pri Svetem Juriju. Povsod smo bili lepo sprejeti, druženja z motorističnimi prijatelji so bili prisrčna, vožnje po več ali manj skritih predelih naše lepe Slovenije pa čudovite, čeprav včasih za naše starodobnike kar prenaporne. Povsod je lepo, doma pa najlepše, pravi stari pregovor. Da je temu res tako, smo dokazali na našem 5. vseslovenskem srečanju starodobnih vozil zadnjo soboto v mesecu avgustu. Poskrbeli smo za varno vožnjo vseh udeležencev (bilo jih je več kot 200) po vaseh naše in sosednjih občin, za okrepčilo na vmesnih postajah ter za prijetno druženje ob zaključku pod lipami med kulturnim domom in cerkvijo v Vodicah. Sejem rabljene motoristične opreme v Polju bomo letos pripravili še dvakrat, in sicer prvo nedeljo v septembru in oktobru. Vsi sejmi do sedaj so bili lepo obiskani, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Prvi teden v oktobru bomo v skupni akciji sveta za preventivo v cestnem prometu Občine Vodice, Osnovne šole Vodice in našega kluba ob pomoči inštruktorjev pripravili preizkus spretnostne vožnje za vse voznike mopedov, skuterjev in motorjev. Vabimo vse, predvsem mladino, da se nam pridružijo. Nesreč na cestah je vse preveč, če pa bomo s takimi akcijami vsaj malo pripomogli k večji osveščenosti in varnosti, bomo vsi skupaj zadovoljni. Kdaj in kje bo akcija potekala, vas bomo obvestili v naslednji številki Kopitarjevega glasu. Prijetno in varno vožnjo vsem in lep pozdrav iz Motokluba Mak. Vrtnarsko-cvetličarski kotiček Narava ima vse Tomaž Brank Škodljivci in bolezni nikjer in nikdar ne gledajo na uro ali letni čas. Ko so najmanjši pogoji za razvoj bolezni in škodljivcev zagotovljeni, se ti dve nadlogi pojavita v zelo kratkem času. Kar pa je še huje, je to, da se ob škodljivcih pojavijo tudi bolezni. Sicer je to zaporedje logično, ker odpornost pada, ranljivost pa se veča zaradi napadenih in izsesanih delov sadik. To pa je za naš vrt, sadovnjak, cvetlice itd. zelo slabo. Zadnjič, ko sem na kratko naštel nekaj najpogostejših škodljivcev, sem za uničevanje le-teh svetoval, če je le možno, da bi izvajali skrb za rastline s pomočjo domačih zvarkov in le ob hujšem napadu kemične preparate - seveda preventivno. Včasih je dovolj, da zelišče le namočimo v vodi in ga prekuhamo ali celo samo namočimo in že dobimo učinkovito sredstvo proti škodljivim žuželkam. Čeprav so iz naravnih zelišč, so lahko prav tako kot kemični pripravki v večjih količinah strupeni za človeka. Torej bodimo previdni tudi pri domačih zvarkih. Prav tako učinkovine doma narejenih škropiv ne izbirajo med škodljivimi in neškodljivimi žuželkami, kar je po mojem mnenju poleg neprečiščenega zvarka ena redkih slabosti tovrstnih škropiv. Ti pripravki pa so različni in se razlikujejo po postopku priprave. Prevrelko naredimo tako, da narežemo ali natrgamo izbrano zelišče v vodo. Med procesom razgradnje se iz zelene mase sprostijo hranilne snovi in učinkovine, ki potem ugodno vplivajo na rast in razvoj rastlin. Posoda za prevrelko naj ne bo kovinska. Na en kilogram narezanih zelišč prelijemo 10 litrov postane vode, če je možno, kar deževnice. Posodo pokrijemo s pokrovom, ki dovoljuje zračenje in prepreči dostop živalim. Da kisik doseže vse dele zelene mase, enkrat dnevno premešamo. Neprijeten vonj, ki se pojavi, omilimo s kostno moko ali izvlečki baldrijanovih kapljic. Na začetku zorenja se na površju pojavi pena. Ko se proces umiri in voda dobi značilno rjavkasto barvo, je prevrelka primerna za uporabo. Pri uporabi jo redčimo v razmerju 1 > 10, če je gosta ali pa če so rastline občutljive, povečamo količino dodane vode. Za boljši oprijem lahko dodamo milnico - tekoče milo. Druga oblika je brozga, ki jo dobimo, če narezana zelišča pustimo v vodi do 24 ur, nato pa tekočino pol ure kuhamo na rahlem ognju. Brozga kopriv in gabeza je dobra proti listnim ušem, brozga iz lupin čebule pa deluje proti pršici in nekaterim glivičnim boleznim. Hladen izvleček dobimo, če narezana zelišča prelijemo s hladno vodo in jih pustimo 3-4 dni, vendar ne sme priti do vrenja. Zelo učinkovit je izvleček iz paradižnikovih listov in stranskih poganjkov, namočenih za tri ure v vodi, ki odganja gosenice in metulje kapusovega belina ter druge škodljivce. Še ena oblika pripravka pa je poparek. Teh običajno ne redčimo. Čebulni poparek odganja mrčes, čebulni čaj pa pršico. Za pripravo doma narejenih pripravkov lahko uporabimo sveža ali posušena zelišča. Vendar je za pripravo iz posušenih zelišč za enak učinek iz enega kilograma svežih zelišč potrebno le i00-i50g suhih zelišč. Suha zelišča se morajo obvezno posušiti na senčnem, suhem in zračnem prostoru ali v sušilnicah. Hranimo jih v zaprtih posodah v temi in na stalni temperaturi. Med najbolj cenjene rastline v biološkem vrtnarjenju sodijo gabez, mala in velika kopriva, navadni vratič, njivska preslica in različne praproti. Za zaščito vrta pa so najboljše kar česen, čebula, rabarbara in druga zelišča ali dišavnice. Veliko vrtnarskih užitkov! Kronika ČRNA KRONIKA 12. 7 do 16. 8. 2007 Prometne nesreče: - zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika osebnega avtomobila je na Skaručni prišlo do prometne nesreče, v kateri se je ena oseba lahko telesno poškodovala. Kriminaliteta: - v Repnjah je neznani storilec vlomil v gasilski dom in izvršil tatvino radijske postaje; - v Polju pri Vodicah je neznani storilec vlomil v gasilski dom in izvršil tatvino radijskih postaj; - v Vodicah je neznanec na bencinskem servisu izvršil tatvino goriva; - v Zapogah je neznani storilec na parceli odstranil mejne kamne; - na Kopitarjevem trgu je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili žensko torbo z dokumenti; - v Repnjah je neznanec s strehe cerkve odtujil bakreno odtočno cev; - v Kosezah je neznanec poškodoval steklo na vhodnih vratih in verbalno grozil; - v Pustnicah je neznanec z osebnega avtomobila odtujil registrsko tablico LJ Y4-757 - v Vodicah pri OŠ Vodice so neznanci poškodovali trampolin in omarico za cev od hidranta; - na parkirišču pokopališča v Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili žensko torbico z dokumenti, mobilnim telefonom in denarjem; - v Vodicah so neznanci s pomožnega objekta stanovanjske hiše odtujili bakrene žlebove. Javni red in mir: - na Selu pri Vodicah je na poroki prišlo do prepira in pretepa med udeležencema poroke, med katerim je eden od udeležencev utrpel hude telesne poškodbe; zoper storilca bo podana kazenska ovadba; - v naselju Vesca je prišlo do spora med izvenzakonskima partnerjema; kršitelju je bil izdan plačilni nalog. Črna kronika / Zdravstveni kotiček Piki žuželk Vida Pirc Poletje je čas, ko nas z vseh strani podnevi in ponoči napadajo različne vrste bolj ali manj strupenih žuželk. Ko si sredi vročega dne zaželimo osvežilno pijačo, jo moramo kaj kmalu deliti z nadležno oso. Na večernem sprehodu, ko prisotnosti niti ne zaznamo, nas kaj hitro opikajo komarji. Skoraj pravilo je že, da s sprehoda po gozdu poleg borovnic, gob ali kostanja domov prinesemo vedno bolj nevarne klope. Med skoraj milijonom vrst žuželk le nekatere od njih pri ljudeh povzročajo alergijsko reakcijo. Najpogostejše so to ose, čebele, čmrlji in sršeni. Pri nas za posledicami alergije na pik žuželke vsako leto umre en človek, alergičnega pa je med 0,2 in 0,4 odstotkov prebivalstva. Prav pri vseh ljudeh se na mestu pika, kamor je žuželka vbrizgala strup, pokaže lokalna reakcija - koža postane rdeča, boleča in otekla, vendar pri večini tudi hitro izgine. Po piku čebele, ose ali sršena v koži običajno ostane želo, ki ga previdno odstranimo. Klopa moramo prav tako čim prej odstraniti z mesta pika, vendar s posebej za to namenjeno pinceto. Mesto pika hladimo z mrzlo vodo ali kocko ledu, oziroma se namažemo s katerim od mazil, ki jih v lekarni dobimo brez recepta. Poleg lokalne alergijske reakcije poznamo hujše sistemske oblike, ki jih strokovnjaki delijo na štiri stopnje. Pri prvi se pojavijo izpuščaji ali večje rdeče zaplate na koži. Pri drugi se poleg izpuščajev pojavi otekanje ustnic, slabost, bruhanje in driska. Pri tretji se že pojavi oteženo dihanje, ki je resen znak za takojšen obisk zdravnika. Temu sledi padec tlaka, izguba zavesti in kolaps. Ob prvih znakih resnejše reakcije zaužijemo tableto antihistamina, če pa se stanje ne izboljša ali se celo poslabša, moramo takoj poiskati zdravniško pomoč. Nekatere žuželke lahko po piku povzročijo okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni, ki ga prenašajo, npr. malarijo, ki jo prenašajo komarji, ali meningitis in borelijo, ki ju prenašajo klopi. Nevarno je, če nas žuželka piči v ustno votlino ali žrelo, ker smo jo spili s sokom ali pojedli s sadjem. Okrog vratu takoj položimo hladne obkladke in poiščimo zdravniško pomoč. Ljudje, ki vedo, da so preobčutljivi na pike žuželk, morajo imeti vedno pri roki antihistaminske tablete ali pripravljeno injekcijo adrenalina. Kaj lahko storimo preventivno, da se pikom nadležnega mrčesa izognemo? Ne hodimo bosi po travi; zunaj ne jejmo hrane in pijmo pijače, ki privabljajo čebele; ne sončimo se mokri, potni ali namazani z oljem; če do nas prileti čebela ali osa, ostanimo mirni. Sicer pa se za preprečevanje pikov insektov uporabljajo repelenti, to so zaščitna sredstva, ki z vonjem odganjajo komarje, klope in drug mrčes. Repelentno učinkovitost imajo citronela, cedra, verbena, sivka, cimet, pimet, bazilika, bor, rožmarin, česen, poprova meta, evkaliptus in še nekateri drugi. S pravilnim obnašanjem, s poznavanjem obnašanja žuželk in z upoštevanjem preventivnih ukrepov se nam ni treba bati s sadjem bogate jeseni in sproščujočih ali romantičnih sprehodov v naravi. Prejeli smo Odgovor na prispevek v Kopitarjevem glasu, julij 2007, z naslovom: "Vroče politično dogajanje sredi vročega poletja" Ob prebiranju pogovora z županom v julijski številki Kopitarjevega glasu, katerega namen je bil več kot očiten, ne moremo ostati ravnodušni. Razočarani se sprašujemo, ali je vloga svetnika v občinskem svetu občine Vodice izključno v tem, da v molče in nekritično glasuje za predloge, ki jih občinskemu svetu predlaga v sprejem župan? Na kakšen način naj se svetnik izobrazi o aktualni občinski problematiki, če mu je dostop do informacij zavrnjen in če župan na postavljena vprašanja svetnikov sploh ne odgovarja? Že dalj časa ugotavljamo, da ima g. Brane Podboršek zelo drugačno predstavo o vlogi svetnika v občinskem svetu, kot jo imamo predstavniki t. i. opozicije. Prepričani smo, da je opozicija v občinskem svetu občine Vodice nujno potrebna in koristna. Na sejah zaenkrat s svojimi predlogi žal ne uspevamo, saj so vsi predlogi, ki prihajajo iz naših vrst vedno preglasovani. Žal tudi za ceno sprejemanja nezakonitih in neskladnih predpisov. Veseli bi bili konstruktivnega sodelovanja z županom, kjer bi lahko odkrito in brez užaljenosti na katerikoli strani razčistili odprte dileme, prejeli odgovore na nešteto zastavljenih vprašanj in se končno že začeli pogovarjati o smeri razvoja naše občine v prihodnjih letih. Očitno je, da nas župan, takšne kot smo, ne potrebuje. Vsa problematika, s katero smo občane seznanili svetniki Nove Slovenije, je bila predhodno že obravnavana na občinskem svetu ali je kakorkoli drugače povezana z našim svetniškim delom. Župan bi moral v pogovoru z odgovorno urednico go. Alenko Jereb občankam in občanom spregovoriti o problemih, na katere opozarjamo, in seveda, v kolikor meni, da se motimo, našo zmoto dokazati z dokumenti. Namesto tega razpleta njemu lastno teorijo zarote, ki nima z resničnostjo nobene povezave. Občinsko glasilo in občinske prireditve tako postajajo priložnost za kritiziranje demokratičnih strank in nizkotno blatenje svetnikov, ki svojega mišljenja niso poenotili z županovim. Povsem normalno je, da človek na volitvah izmed več možnih kandidatov izbere najbolj sebi primernega. Svetniki Nove Slovenije nimamo prav nobenih bolečin s tem, da je župan naše občine g. Brane Podboršek, zato tudi namen našega pisanja ni takšen, kot ga on opredeljuje. Župan tudi dobro ve, da smo podprli vse njegove predloge, za katere smo menili, da so potrebni in koristni ter niso v nasprotju z zakonom in veljavnimi ter zakonitimi akti občine, ve pa tudi to, da nam z žalitvami ne prizanaša. Strinjamo se z županom, ko navaja, da se lahko vsakdo zmoti, vendar pa njegovi očitki niso na mestu. Na seji, na kateri se je sprejemal proračun, smo opozorili na neskladnost gradiva in na problem neuravnoteženega predloga proračuna. Prav bi bilo, da bi župan takrat neskladen dokument umaknil iz obravnave in ne, da je svetnico, ki je na ta problem opozorila, najprej žalil, da nima pojma o stvareh, in takoj za tem predlagal svetnikom, da proračun kljub temu podprejo. Iz prispevka je razvidno, da je sedaj župan zmoto očitno spoznal, ni pa še predlagal popravka proračuna. Župan vleče na dan svoja videnja dogodkov še iz časa prejšnjega župana, pri tem pa brez slabe vesti pozablja, da je bil takrat predsednik najvišjega organa nadzora v občini, saj je bil predsednik Nadzornega odbora in je prejel od takratnega župana vse dokumente, ki jih je zahteval. Se več, vabljen je bil na proračunske seje sveta, večkrat pa se je takratni župan tudi osebno posvetoval z njim. Če bi šlo takrat karkoli narobe, je bil dolžan reagirati kot predsednik Nadzornega odbora. Seveda g. Brane Podboršek zmotno, tako kot še mnogo drugih stvari, ugotavlja, da se je občina kdajkoli šla turistična potovanja, kakor tudi to, da je svetnica Nove Slovenije obračunavala potne naloge. Poslanstvo Združenja občin Slovenije (ZOS), ki se je začelo v občini Vodice in se uspešno širi v druge občine v Sloveniji, ima jasen cilj krepiti lokalno samoupravo v odnosu do državnih inštitucij. Poslovanje ZOS-a je bilo vnaprej proračunsko odobreno in se je pokrivalo tudi s prispevki drugih občin, članic ZOS-a. Če kdo misli, da je prišlo do ugodnejšega financiranja občin s strani države v tem letu kar samo od sebe (občina Vodice ima samo v enem letu skoraj 0,5 milijona evrov več sredstev), se pošteno moti. Ne razumemo, zakaj je tako razburilo župana, ko smo zapisali, da se je odločil svojo funkcijo opravljati poklicno, saj mu tega nihče ne očita. Menimo, da je za občane to zelo pomembna informacija, o kateri pa župan pred občani ni spregovoril. Res pa je, da je ob prvi kandidaturi govoril drugače. Očitki prejšnjemu županu so neumestni, saj ni v celoti izkoristil pravice do prejemanja plače še tri mesece po izteku mandata, pa tudi županska plača je bila takrat bistveno nižja od sedanje. Glede ovadbe v zadevi Projekta 21 ostro zavračamo obsodbe, da gre za konstrukt opozicijskih svetnikov. Ovadba je posledica dejstva, da je župan onemogočil svetnikom dostop do urbanistične pogodbe, ki je bila, oz. bi morala biti sklenjena med občino in Projektom 21. V tej pogodbi mora biti rešeno tudi vprašanje poravnave komunalnega prispevka. Župan tega dokumenta še do danes noče izročiti iz rok, na seji sveta pa je celo izjavil, da ne bo dal svetnikom nobenih dokumentov, za katere meni, da jih zbirajo za vložitev kazenske ovadbe zoper njega. Čemu skrivati uradne dokumente izvoljenim občinskim svetnikom? Poslovanje občine je po zakonu javno. Zanimive so tudi obtožbe župana glede prodaje deleža v Holdingu. Pri odločitvah v zvezi z delitveno bilanco je bil g. Brane Podboršek kot predsednik Nadzornega odbora tekoče obveščen in vprašan za mnenje. Stroški na položnicah občanov pa so poskočili predvsem na področjih, ki s prodajo Holdinga nimajo nobene zveze. Nas pa tovrstno pisanje župana nehote napelje na vprašanje, ali občina Vodice v tem trenutku sploh ima kakšno vizijo razvoja? Se v času prejšnjega župana je občinski svet sprejel Razvojni program občine Vodice za 20 let. Ob pripravi na proračunsko sejo letos v mesecu marcu smo želeli prebrati omenjeni dokument, a ga kar naenkrat ni več na voljo na spletnih straneh naše občine. Ta dokument je pomemben pri načrtovanju investicijskih izdatkov, saj bi morale imeti vse investicije podlago v Razvojnem programu občine. Slednjega pa ni mogoče preveriti tudi zato, ker investicijski del proračuna sploh ni obrazložen. Pa ne samo to, pripravljen je tako, da iz njega ni mogoče ugotoviti, kolikšen del neke investicije se vodi preko občine, kolikšen del pa preko Komunalnega podjetja. Preglednost je že v osnovi nemogoča. Koliko časa in zakaj bo torej še vroče? Alojzij Kosec, Mojca Ločniškar in Primož Rebolj Vodice, julij 2007 Pisma bralce / oglasi / zahvala Pisma bralcev Spoštovana gospa urednica Prosim, da objavite ta članek, kot sva se dogovorila po telefonu. Lahko ga popravite, da bo bolj kakovosten, samo vsebina mora ostati enaka. Jaz sem te predloge že pisal g. Kokalju, g. Ljubeljšku in g. Štebetu. Imam že njihove telefonske številke. Kljub obljubam in večkratnim klicem po mobilnem telefonu se ni nič premaknilo. Same obljube, zato sem sedaj pisal javno. Parlament je dolžan, da rešuje probleme in krivice ter daje zakone. Predlogi: i. Ukinitev prispevka za ceste pri registraciji Sedaj moramo za ceste vsi enako plačati - tisti, ki naredi 1.000 km ali tisti, ki naredi 100.000 km. To je krivično. Ta denar bi bilo treba dobiti pri ceni goriva. Tisti, ki več vozi, bi več prispeval za ceste. 5. Verouk naj se uvede v šolske prostore V drugih državah je verouk v šolskih prostorih za tiste, ki hodijo k verouku. 6. Ustanovi naj se severnoljubljanska pokrajina s sedežem v Domžalah. V to pokrajino naj se vključi tudi občina Vodice. Hvala poslancem za ureditev teh predlogov. Hvala za zakon o prepovedi kajenja v zaprtih prostorih. Imam še predlog o obračunavanju odvoza smeti, saj menim, da se dogajajo krivice. Predlagam, da bi obračunavali odvoz vsakega zabojnika za smeti mesečno. Koliko zabojnikov mesečno je kdo napolnil, bi beležili tisti, ki pobirajo smeti. Seveda bi morali biti zabojniki nekako označeni, da bi se vedelo, čigavi so. Tone Gosar, Selo In je poletel gor proti nebu In potonil v svetli ocean. Odtlej eno sonce je več na nebu In eno na zemlji manj. (T. Pavček) ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega MARKA PLEVELA iz Pustnic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ste nam z lepo besedo in podporo stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvalili bi se radi župniku g. Francu Mervarju, pogrebni službi Navček, lepi besedi g. Damjana Jagodica in vsem gaslicem, kolektivom KPL, OS Vodice, Intersparu Citypark in GM Jagodic. Nenazadnje in res najlepša hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nas čez te težke trenutke vodili z vso svojo podporo. Žena Cilka, hči Renata, sin Roman z Ireno in vnuček Peter Obvestilo 3. septembra 2007 ob 20. uri pričnemo telovaditi v Domu krajanov v Utiku 1. Vabljene vse občanke, veseli bomo druženja z vami. Telovadbo vodi gospa Marta Seršen. 2. Ukinitev obveznega članstva v Kmetijsko gospodarski zbornici Član naj bo tisti, ki to želi. Pa še to je krivično, saj kmetje plačujejo 4 % od katastrskega dohodka, tisti, ki imajo malo zemlje pa kar do 105 katastrskega dohodka. Bolje bi bilo, da bi ta denar namenili za vzdrževanje poljskih in gozdnih poti ter melioracijskih jarkov. 3. Več denarja za otroke Pomoč za otroke bi morala biti tolikšna, da ne bi nobena ženska zaradi gmotnih razmer prekinila nosečnosti. Parlament bi moral sprejeti zakon, da se zaščiti življenje že od začetka, ne šele po rojstvu. To zavezuje zdravnike po njihovi prisegi po Hipokratu. 4. Mladi naj volijo pri 16 letih V Avstriji so sprejeli zakon, da lahko volijo pri 16 letih. Naši otroci pa so še bolj razviti. Otroški kotiček Pobarvanka Nagrajenec pobarvanke iz prejšnje številke je Zan Verbič, Sinkov Turn. Maestrovih 90 Maestrovih 90 Visok jubilej dirigenta Sama Hubada Jerneja Kimovec 17. julija 2007 je 90. rojstni dan praznoval vsestranski slovenski glasbenik Samo Hubad. Ugleden dirigent je bil rojen v Ljubljani, njegove korenine pa segajo v naše kraje. Že kot otrok je počitnice preživljal v Povodju in na Skaručni, leta 1966 pa se je odločil, da se vrne v rodne kraje svojega očeta in tukaj do konca užije zrela leta svojega življenja. Ob njegovem jubileju so mu bivši sodelavci pripravili posebno presenečenje; Radio Slovenija in Založba kaset in plošč RTV Slovenija sta izdala dvojno CD-ploščo Madame Butterfly v izvedbi tedanjega Orkestra Radia Ljubljana ter predstavila Hubadov dan na Programu ARS Radia Slovenija. Mi pa smo ga povprašali o njegovem življenju, delu in o (klasični) glasbi v današnjem času. Samo Hubad je odraščal v glasbeni družini. Njegov oče je bil Matej Hubad, vodilni slovenski glasbenik z začetka 20. stoletja, pevski pedagog, ravnatelj Državnega konzervatorija in Akademije za glasbo ter upravnik SNG. Vodil je tudi zbor Glasbene matice, ga povzdignil na evropski nivo in v njem spoznal Jerico Dolenc, Samovo mater. In čeprav je njun sin najprej študiral pravo, ga je kasneje vendarle premamila lepota in širina glasbe. "V glasbo me nikoli nihče ni silil. S pravom sem poskusil kot mnogi glasbeniki v tistem času; težko je bilo namreč vedeti, čigav talent je dovolj velik, da bo izstopal iz povprečja. Obenem pa sem bil z glasbo ves čas toliko v stiku, da sem začutil tisto, kar je v resnici prihajalo iz mene." Tako je pravo zamenjal za dirigiranje in kompozicijo. Najprej je študiral doma pri Slavku Ostercu in Danilu Svari, izpopolnjeval pa se je še v Salzburgu in Pragi. Oton Župančič ga je leta 1942 angažiral v opero in balet SNG, nato pa je v želji po še večji možnosti ustvarjanja svojo pot nadaljeval v Slovenski filharmoniji, ki se je medtem ustanovila. Tam je bil šef dirigent do leta 1966, ko je prevzel vodenje Simfonikov RTV Slovenija. Kmalu po koncu šolanja so ga opazili tudi v tujini. Ko je iz Zagreba odšel Milan Horvat, je želel, da ga nasledi prav on. Tako je bil več let stalni gostujoči dirigent v mariborski in zagrebški Operi ter v tamkajšnji Filharmoniji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po vsem svetu; v spomin so se mu najbolj vtisnili Romuni, leningrajski filharmoniki ter dirigiranje v Genovi in v Teatru Verdi v Trstu. Do danes ostaja edini slovenski dirigent, ki je nastopil v tej operi. Pravi, da najljubšega orkestra nima-. "Vsak nastop je nekaj posebnega. Začetki so vedno težki in potrebnega je veliko poguma, da kot mlad dirigent prvič stopiš pred svoj orkester. Šele ko vidiš, da te ta sprejema, veš, da si zares talentiran. Pri dirigiranju je talent bistven, saj te ne more nihče naučiti, kako prenašati svoje ideje in način izvajanja na orkester. Tukaj je potrebno tudi določeno poznavanje psihologije, saj gre nenazadnje za živ organizem. In tisto, kar dirigenta naredi odličnega, je, da ve, na kakšen način z orkestrom doseči največ. Včasih je dovolj že ena sama beseda," razloži. Že od mladih let mu je zelo pri srcu Brahms, čeprav - ali pa ravno zato ker - so njegova dela težka in odgovorna. Njegov takratni idol je bil Wilhelm Furtwängler, danes pa najbolj občuduje Sira Simona Rattla. "Ti vzori so seveda nedosegljivi, je pa edino prav, da vedno stremimo k najboljšemu. Treba se je zavedati, da ni vse odvisno od posameznikove osebne glasbene širine; veliko k uspehu prispeva tudi okolje. To ti lahko pusti, da se razvijaš, lahko pa te omejuje," razmišlja in doda, da v tem času pravzaprav ne bi več hotel biti skladatelj. "Vsaka doba je drugačna in v umetniških delih se odražajo njene značilnosti. Ker je danes vse skrajno razbito, sodobne kompozicije težje zvenijo prijetno. Klasična glasba je odraz časa in če se znamo vanjo vživeti, je lahko ravno tako zgovorna kot dober film. Morda to dejstvo še dodatno prispeva k upadu zanimanja za t. i. resno glasbo. Danes že beseda klasična večini ljudi vzame veselje do poslušanja. A kljub vsemu se še vedno najdejo umetniki, kot sta na primer Šoštakovič ali Krek, ki jim tudi v nenaklonjenem času uspe ustvariti velike stvari," optimistično nadaljuje tok misli. Podobno gleda tudi na vse pogostejše mešanje klasične in zabavne glasbe-. "Človek ne bi smel nikdar soditi s stališča prejšnjega. Vsak čas ima svoja pravila in današnji čas to priznava. Treba se je enostavno prilagoditi situaciji, v kateri se nahajaš." Sicer pa ima maestro prav rad tudi zabavno glasbo. Z njo je začel svojo pot, ko je po končanem šolanju za nekaj časa prevzel vlogo prvega slovenskega popevkarja pri zasebnem orkestru Bojana Adamiča, in tudi danes ji rad prisluhne. Samo Hubad je dajal velik pomen domači, slovenski glasbi, in se trudil, da bi bile prve izvedbe vedno čim boljše. Tako so si namreč zagotovile več ponovitev - tudi v tujini. "Bilo je v moji moči, da sem pomagal slovenski glasbi, in to mi pomeni veliko več, kot če bi v tujini dirigiral z največjimi uspehi." Na podoben način razloži tudi rek Povsod je lepo, a doma najlepše. "Uspehi v tujini so le moji uspehi, uspeh slovenske glasbe pa je uspeh slovenskega naroda." Seveda pa je doma najlepše tudi v dobesednem pomenu. "Odkar uživam v pokoju na Skaručni, se mi življenje podaljšuje. Narava, čist zrak, žena, ki dobro in zdravo kuha (smeh), mir in sproščenost - to je moj recept za dolgo življenje. Za lažjo pot prek ovir pa je dobro biti še realist in gojiti z vsemi pristne odnose." Danes ga skrbi le še številka, ki se je nikakor ne more navaditi. "Kaj bo šele čez deset let- Preveč ničel!" se zasmeji. Dnevi mu sedaj tečejo ob branju, poslušanju in pisanju spominov - čeprav je s slednjim prenehal, ko je razmišljal, da so njegova najbolj dragocena zapuščina pravzaprav njegovi posnetki. Ob vseh nagradah, ki jih je prejel za svoje uspehe (med drugim dve Prešernovi), je še vedno najbolj ponosen na to, da mu je v življenju uspelo dobro delati. Vse najboljše maestro! Se vidimo spet ob ničlah!