AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN atv'rtM.NK DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Je vredno, da gotovo prečitate! Naše citat, el je še prav posebno opozarjamo na štiri uvodnike v našem listu■ ki bodo priobčani od jutri naprej na 2. strani. V teh uvodnikih se podrobno pečamo z vprašan jem in odgovorom: Ali naj Evropa po vojni še kaj išče v Ameriki? To vprašanje in odgovor na to je zlasti važno danes, ko jih mnogo misli, da mora gledati Evropa po vojni na — Rusijo. Kaj pravi Evropa k temu? -o——— Tukaj bomo pa nekoliko debatirali, če kaj vemo Mestni odbornik Križek je vložil v mestni zbornici resolucijo, ki bo vzdignila, kot je pričakovati, precej debate med mestnimi očeti. Križek namreč predlaga, naj bi meščani znesli ob času pobiranja smeti in odpadke iz svojih dvorišč ven k četnemu robniku. Tako bi mestnim delavcem ne bilo treba drugega, kot to pobrati in odpeljati. Upamo, da mestna zbornica tega neumnega predloga ne bo odobrila. Ako ga bo, potem bo prišel kmalu čas, ko bo moral imeti vsak gospodar truk, da bo odpeljaval svoje smeti in odpadke. Le zakaj plačujemo davke, bi radi vedeli. FLYNNSKUSA ZBLIŽATI MOSKVO IN VATIKAN Washington. — Govori se, da je poslal predsednik Roosevelt newyoršvega demokratskega voditelja Edwarda J. Flynna v Moskvo z naročilom, da bo skušal zbližati Moskvo in Vatikan. Rooseveltu je mnogo na tem, se sliši, da bi Vatikan in Moskva stopila v diplomatske zveze. Kako bo Flynn uspel, se še ne ve. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama AMERIŠKA DOMOVINA JONIH SO PRIPRAVNI AKO SE NEMCI nadoma PODAJO 27 '^Wchiin Danes je 1 braml v Par" Hel j, CKe krimski l< z v.sp je> da "Nno* priPravljeni, če rt ac'ji nenadno po- : i® Ch ' ! PoljswChi11 zagotavljal, • Iski Ll meJ'e. določene * N vnT renci- ^ bodo i S6' da je Ru- i iudarjj0Cena- ^ vzdrži ; držaVp J6i' da bodo igra" ( iv'etoVniZ Važnn 5e bo J?irovni Ugi, ki s 'ljo. če K-,rašila izvršiti i 01 Kdo hotel ogro- c Stalin sve- I :^iboostala Polj- ' e ska samostojna in neodvisna. , - Churchill ni z nobeno besedo na- I i mignil, kdaj pričakuje konec - Nemčije. Rekel pa je, da se je j 3 vojna v Evropi zavlekla za več « - mesecev od zadnje jeseni, da pa J je padec Japonske bližje, kot se je prej pričakovalo. 1 g i Povedal je, da bo dobila Polj- t ) ska Danzig Koenigsberg in dol- I - g» črto ob Baltiku, zgornjo šle- ^ i zijo in druge pokrajine vzhodno r. - od reke Odre. * . n i Svojim kritikom glede polj- k skega vprašanja je rekel, da so ruske zahteve po poljski zemlji j; ■ do Curzonove linije pravične in y poštene. "Ako sem jaz pristal z na te zahteve Rusije," je rekel, k "se nisem vdal pritisku." g ,*Ssa križa | yb0 P« vsej deže-'«čega/4.v Obiranje v I eater f'kV0ta $200,000,- No^d mora pa S^OOO. Tako. i ^ , se nikdar K 7elaild. toda po-/ °večiP i 80 P°trebe da-f J6' k«t so bile vča- j V korist naselbine j ] Anton Grdina sporoča, da se J je vršilo včeraj v mestni hiši za- 1 slišanje glede zonskih restrikcij 1 v pogoreli slovenski naselbini. J županov odbor, ki je z mestnim' , odsekom nove načrte izdelal in I odobril najboljši možni načrt, je ' predložil odsekom mestne zbor-1 nice predlog, da se določi za ta' okraj restrikcije glede tovaren. I ( Oba odseka mestne zbornice sta I to soglasno odobrila. Načrt bo j | zdaj predložen celotni zbornici j v odobritev. To je zopet korak' J kližje za pozidavo slovenske naselbine. 5 -o—---> s Pozor pred sleparjem n Policija svari pred nekim sle- ^ parjem, ki pride v hišo kot zastopnik neke firme iz Detroita F in ponudi v nakup nov pralnikt ali ledenico. Seveda, na roko'1 j mora dobiti nekaj denarja. Gos. v podinja ne vidi potem ne de- ® narja ne kupljene ledenice ali pralnika. Ne kupujte od niko- p gar, ki ga osebno ne poznate. Vreme Za danes obetajo megleno in u ne posebno mrzlo. Popoldne in * zvečer bo padlo nekaj snega. 6 £ ta-.^c r 0d sv°jih iS vida b0 poslal ; * ' zanimivih > no?. čevUe, lov- i . J ln francosko ^ n T pa ^SSi1'kier ' ^ h : dobbene v 00 kmalu zopet JSfr Edna > ^meHšk0 Do- k>4!arda- ki je C'? Omarici. II. Jf. ward John •8ih . ' C- Great ws i/c> r; Albert Bo- ! HS Sta-^ladelphia, j Mrs. Kovačič iz 830 E. 237. 1 St., Euclid, O. je prejela pismo i od sina Pfc. Harolda iz Nemči- 1 je. Piše, da je prejel pehotno s medalj.o za bojno akcijo. Preko i morja se nahaja od lanskega i oktobra. nt ta nt ] Mr. in Mrs. Frank Cigoy, 768 E. 200. St. sta prejela obvestilo 1 od vojnega oddelka, da je bil j njun sin Pfc. Robert ranjen v Belgiji 15. januarja. Star je ko-kaj 19 let in v armadi od marca • 1944. Preko morja je bil poslan • lanskega septembra. n bb m Mrs. Josephine Dolšak iz 445 i E. 200. St. je bila obveščena od i vojnega oddelka, da je bil njen i sin Sgt. Edward ranjen v Franciji 30. novembra. Star je 30 let. Njegova žena Veronica ter i ; otroka Ronnie in Eddie živijo v , Niles, 6., kjer je Sgt. Dolšak de-1 lal, predno je bil klican v arma-' do v juniju 1942. Preko morja' je bil poslan lanskega junija. 1 lAmerikanci so predrli nemško linijo predPorenjem; do Kolina imajo 8 milj General Watson, ki je i i pomagal Rooseveltu, j t fe umrl na potu ii Jalte Washington. — Danes so do-, .spele sem-vesti, da je pred enim ■ tednom umrl na potu iz Jalte na • Krimu, general Edwin Watson. ■ V Beli hiši tega ne potrjujejo, ' niti ne zanikajo. Bil je na Krimu s predsednikom Rooseveltom kot njegov svetovalec. Bil je star 61 let in je bil vojaški svetovalec predsednika Wilsona od 1915 do 1917 in pozneje na mirovni konferenci. Tekom prve svetovne vojne je slu-; žil pri poljskem topništvu /kot ! major. j Predsednik Roosevelt ga je j poklicali k sebi kot svetovalca leta 1933 in leta 1939 je bil ime- ' novan tajnikom. Leta 1940 je bil povišan v generalnega ma- , jorja. ( NOVI GROBOVI i J A nton Miklavž S Kot smo že včeraj na kratko ] I omenili je včeraj zjutraj umrl I po dolgi bolezni rojak Anton Mi- * klavž, stanujoč na 3761 E. 91. 1 1st., star 72 tet: Rojen je bil V J fari Kostanjevica na Dolenj- £ skem, odkoder je prišel sem pred 1 56 leti. Tukaj zapušča žalujočo c soprogo Frances roj. Novak, sinove : Antona, Josipa, Franka in f Johna, hčere: Frances Andren, Mary Blatnik, Nettie Boldin, So- 1 phie Benedict, Jennie, vnuke in brata Franka. Pogreb bo iz Fer- c foliatovega pogrebnega zavoda ž v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev 1 sv. Imena na Broadway in na Kal vari j o. Naj počiva v miru, i preostalm naše sožalje. j Jennie Intihar Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem, domu Jennie! ^ Intihar roj. Cimperman, stara' 69 let. Stanovala je na 1118\\ E. 64. St. Pogreb bo iz Za-'g krajškovega pogrebnega zavo-'J da. Cas pogreba in drugo bo- j mo sporočili jutri. L OSVOBOJENI AMERIKANCI 'GREDO DOMOV Moskva. — Angleška misija v Moskvi poroča, da so Rusi osvobodili kakih 1,000 Amerikancev in okrog 2,500 Angležev, ki so bili v nemškem ujetništvu. Te so poslali v Odeso. Prva skupina bo šla na ladjo in proti domu v sredo. MAC ARTHUR JE VRNIL FILIPINE DOMAČINOM Manila, 27. feb. — General MacArthur je vzel nad osvobojenimi Filipini vojaško oblast ter otočje izročil v roke domači administraciji. Predsednik Sergio Osmena je ob svečanih cere-! monijah prevzel administracijo otočja. Ob tej priliki je MacArthur rekel: "Moja dežela je držala bo- ■ sedo. Ameriški vojaki so prišli ' sem, kot armada svobodnih mož, ■ da se z vami borijo za v^išo svo-.! bodo. Prišli so sem, da zatrejo l 1 silo in brutalnosti. Vi ste zdaj 1 svoboden narod." Himmler zdaj čisti iz vrste vse tiste, ki kažejo znake omahljivosti London.— Načelnik Gestape in načelnik nemške domače fronte, Heinrich Himmler, je začel čistiti iz nazijske stranke vse ornahljivce in bojazljivce.. Za obrambo Berlina si je zgradil armado pravcatih nazijskih fanatikov. Himmler je v tednik, Das Schwarze Korps, grozi s smrtjo i vsakemu voditelju v stranki, ki bi zapustil svojo postojanko ali ki bi drugače ne pokazal s svojo hrabrostjo zgleda drugim. Radio iz Moskve trdi, da so bile Organizirane po vseh nem- ; ških mestih posebne komisije, ki ; čistijo iz nazijskih vrst bojazljivce. Komisije so pod poveljstvom Martina Bormanna. Deveta ameriška armada je že tik pred porurskim bazenom; Nemci se umičejo v veliki zmešnjavi in ne morejo ustaviti navala na Kolin. Pariz, 27. feb. — Deveta ameriška armada je danes predrla nemško obrambno linijo pred reko Reno ter je napredovala več kot 10 milj do reke Erft in skoro na rob po-rurskega bazena. Tanki prve ameriške armade so si pa dobili nadaljne j uspehe proti Kolinu, do katerega imajo še kakih 8 mili. 1 IZ BOJNE FRONTE i (Sreda 28. februarja) ; ZAPADNA FRONTA — Za-i vezniške armade se danes vale naprej proti Porenju in 1 Porurju skozi strto nemško linijo. " TOKIO—Ameriške zračne trdnjave so v Tokiu požgale ! najmanj 240 mestnih blokov. Tako kažejo vzete slike. Na otoku Iwo marini počasi napredujejo. V osmih dneh bojev na otoku šo dobili marini v roke samo 8 živih Japoncev. VZHODNA FRONTA — Rdeča armada je v Pomeraniji napredovala v enem dnevu za 44 milj. BERLIN — Berlin je sinoči zopet dobil zračni napad. To je bila že osma zaporedna noč, da so zaveznšiki bombniki obiskali nemško prestolnico. MANILA — Ameriške čete so zasedle dve višini vzhodno od Manile. Na Corregidoru so Japonci pognali v zrak skladiče smodnika. Eksplozija je napravila 130 čevljev dolgo luknjo, 70 široko in 30 globoko. Razstrelba je vrgla težak tank 30 jardov visoko v zrak. Dozdaj so našteli 150 japonskih trupel. Ubitih je bilo tudi več ameriških vojakov v bližini. SPELLMANBO POROČAL PAPEŽU 0 JALTI Vatikan. — Uradno se iz Vatikana poroča, da bo newyorski nadškof Francis J. Spellman v kratkem obiskal papeža Pi;ja XII. ter mu natančno poročal o zaključkih velikih treh v Jalti na Krimu. Papež bi zlasti rad vedel vse natančno glede teh zaključkov, 1 ki se nanašajo na Poljsko in drii-j ge katoliške dežele. IRAK SE ČUTT UŽALJEN RADI PREZIRANJA Bagdad. — Arabska deželica Irak se čuti močno užaljena, ker sta j0 predsednik Roosevelt in premier Churchill popolnoma prezrla pri obisku Sredozemlja. Oba državnika sta poklicala k sebi predstavnike Eigpta, Sirije in Saudi Arabije, katere dežele j so bile vse doslej nevtralne. Nista se pa spomnila na bližno državo Irak, ki je od vsega začetka članica Združenih narodov. Državljani Iraka se upravičeno boje, da bodo njih želje prezrte prav na. tak način, kot so bile po prvi svetovni vojni. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bornim m znamke. Na tisoče civilistov beži od zapadne fronte v notranjost Rajha pred zavezniki Ekelenz, Nemčija. — "fcrvič v tej vojni je. začelo bežati na tisoče nemških civilistov od za-' padne fronte, zlasti pred zmagu-1 jočo 9. ameriško armado, ki se nevzdržema vali proti Porurju. Nemški vojaki se v trumah vdajajo zaveznikom in nemški častniki kar javno' priznavajo, da je Nemčija poražena. Ameriški častniki, ki so podili Nemce iz Francije trdijo, d| je nemškega vojaka zapustila zdaj vsa nekdanja bojevitost. : V nekaterih slučajih pa pri- : hajajo, nemški begunci naravnost v razbita mesta, katera imajo : zasedene AmerikanAl Domačini se čutijo varne za ameriško linijo. Zdaj je prvič, da so Nem- < ci v teh krajih okusili, kaj se : ,. j_ . pravi v naglici pobrati najpotrebnejše in bežati izpod svoje strehe. Zdaj okušajo prav tisto, ! kar so okušali po Evropi razni narodi, katere je preganjala nemška soldateska. To mesto so hoteli braniti sino. ; či toliko opevani nemški domobranci. Med njimi so bili neka- ! teri,- komaj 12 let stari dečki, ki i niso imeli še nikdar puške v ro- ' kah. Ko so začeli Amerikanci 1 bombardirati mesto, so se nemški Volkssturmovci poskrili v f kleti. In ko so dospeli v mesto i prvi Amerikanci, so prišli iz ( kleti z dvignjenimi rokami. Pa ) tudi z rednim vojaštvom ni bilo boljše. Do 800 jih je prišlo z 1 dvignjenimi rokami iz kleti in j skrivališč. 2 ; Vsa deveta armada se vali • nevzdržno naprej proti Porur-žu, največjemu evropskemu ar-zenalu. Ta armada napreduje tako naglo, da so Nemci v popolni zmedi in ne morejo najti - pravega odpora. 2 Feldmaršal von Rundstedt je , danes v dnevnem povelju uka-i zal svojim poveljnikom, da bra-l ni j o dohod do Porurja do zadnjega moža, ker sicer bo vse . izgubljeno. Nemci so poslali preko reko ■ Erft tanke, da bi ustavili prodi. : ranje prve ameriške armade. ■ Toda ameriški tanki so jih razbili in razpršili. Kanadske in angleške čete na severu so predrle nemško linijo v Hochwalde, kjer so imeli Nemči zadnje obrambe pred severnim vhodom v Porurje. Ameriškim četam se je podalo toliko nemških vojakov, da s0 popolnoma natrpali ceste nazaj za linijo. V sredini zapadne fronte je pa. v delu drug predor nemške črte. Tukaj se bije tretja ameriška armada, ki je z naskokom zavzela utrjeno mesto Bitburg, kjer je križišče 10 cest. Tanki 9. armade, pod poveljstvom generala Simpsona, so vdrli v mesto Rheindahlen, 17. milj od Duesseldorfa, ki leži onkraj Rene. Od tukaj topovi že lahko dosežejo dimnike tovaren i Porurju. Nagel pohod ameriškh avmad kaže, da bodo v kratkem že stale na bregu reke Rene, ki je zadnja ovira za vdor v prostrano Nemčijo. Tretja armada prodi- , ra na 30 milj široki fronti na-ravnost na Koblenz ob Reni. i V februarju so zajeli zavezniki nad 80,000 nemških vojakov, 1 ali od dneva invazije že nad 930,000. General Eisenhower ima na tej fronti 79 divizij, toda od teh ; jih je zdaj v ofenzivi samo nekoliko. Ostale čakajo, da udarijo pozneje. Zavezniki so zdaj na pragu j sledečih nemških mest: Kolin | 768,000 prebivalcev; Duesseldorf!1 540,000; Duisburg '431,000;), Muenchen Bladbach 127,000 in ! Bonn 101,000 prebivalcev. j 1 Nemci se sicer branijo, toda1, videti je, da so svoje pozicije^ precej oslabili, ko so poslali čete na rusko fronto. Von Rund- ! stedt nima toliko čet, da bi jih j lahko žrtvoval,, zato se umiku-je. Sodijo, da imajo Nemci na zapadni fronti komaj 60 divizij, ki morajo varovati fronto 450 : milj, od Alp pa do Severnega morja. Govori se, da bo von Rund-| stedt izgubil vrhovno pveljstvo in da ga bo nadomestil feldmaršal Walter von Model. -o-- Maša za 30 dnevnico V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokoj no Alojzijo Smolič ob priliki 30 dnevnice njene smrti, I Nove avtne licence bodo naprodaj od četrtka 1 Columbus, O. — Avtne licen- • ce za 1945 bodo naprodaj v dr- • žavi Ohio od četrtka naprej. r Vsak avto bo dobil po eno. Po t vsej državi bo kakih 800 avtnih ' registrarjev, ki bodo prodajali licence, ki bodo letos a plavimi številkami na belem polju. Vsak avto mora imeti novo li-|| ce/ico do 31. marca o polnoči'. ' j Oblasti pravijo, da se doba ne bo ; j prav nič podaljšala. Kdor gre ' j kupit novo licenco, mora nesti s ', seboj listino, ki kaže, da je avto njegova last. ' j Kdor hoče pa kupiti licenco za avto, katerega lastnik je-v armadi, mora poslati prošnjo v Columbus na državnega regi-strarja. Leta 1941 je bilo v državi Ohio registriranih 1,892,223 avtov. Letos jih pričakujejo kakih 200/)00 manj. Kdor vozi avto, mora imeti no-1 ( vo licenco, zato je priporočljivo, , da si j0. dobi čim prej in ne čaka ] do zadnjega dneva, ko bo drenj. -o-— Dr. Frank Black bo vodil . Cleveland orkester ta teden V četrtek in soboto bo dirigiral Cleveland orkester dr. Frank Black, ki je dirigent NBC simfoničnega orkestra. Orkester bo ta dva večera predvajal ves l Rachmaninov program. Solist na - klavirju bo sloviti ruski pianist ; Simon Berere. Rojen je bil v i Odesi in je absolviral glasbeni - konzervafori j v Lenin gradu. v Najprej je'nastopal v Londonu > in potem odšel v Ameriko. Obilen blagoslov Staršem Pete in Mary Vukše- - vič so prinesle vile rojenice dvoj-i čka, sinčka in hčerko, s tem ve-, selim družinskim dogodkom sta - postala Mr. in Mrs. Joseph Lipo- > vec prvič stari ata in stara ma-j ma, tako tudi Mrs. Vukševič. Čestitke! pilimo »olne SONDE i nanke ' » ii. \ '2ve'av / smo zlasti >Cdl\k* ^ Rdeči WiC'w80 bili Pri" 1|! 1 katastrofi 20. Mor j ie ,aVa—Po dol-' 3f Sči(T /akom umrl! "aSnuStar 61 let i! >*ŽrŠČa Žen°' r' 1Cl>> smaho in • AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 28, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 8. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na ieto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6,50. pol leta $3.50, ftetrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. B. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. s. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-claas matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 47 Wed., Feb. 28, 1945 "Nova Jugoslavija" in svoboda Sicilija je bila v starem veku znana po svojih tiranih, to je vladarjih, ki so se sami s silo napravili za gospodarje nad ljudstvom. Zgodba pripoveduje, da je stara ženica molita za takega tirana. Pa so jo začudeno vprašali, kako more moliti za nasilnega samozvanca. Odgovorila jim je: "Ko sem bila mlada, sem molila, da bi Bog vzel tirana. Uslišana sem bila, pa je prišel hujši. Spet sem molila, da nas bi Bog rešil nasilnika. Tudi ta je padel, toda prišel je slabši. Sedaj prosim za tega, ker se bojim še strašnejšega." Kot ta žena je tudi naša stara domovina doživljala enega nasilnika za drugim. V letih 1923-25 je Svetozar Pribi-čevič pošiljal jugoslovanske fašiste, imenovane orjunaše nad ljudstvo, da bi ga strahoval in da bi utrdil jugoslovanski centralizem. Za njim je divjal nad narodom Peter Živkovič, izvrševalec diktature kralja Aleksandra. Pridrla sta okupatorja Lah in Nemec ter strahovala Slovence. Sedaj vstaja Titova slava s komunističnim nasiljem. Vsak od teh je za narod hujši kot njegov prednik. Sreča, da je vsak hitro dokončal. Upamo, da bo tudi sedaj nastopajoči šel hitro po poti vsega zemeljskega. Tudi vrsta sicilskih tiranov se je enkrat izčrpala. Tiranstvo Titove diktature ima predvsem znak vsakega nasilnega režima, da namreč ne pusti nobene svobode. Zanimivo je, da celo znani prijatelj jugoslovanskih komunistov, dopisnik N., Y. Timesa Sulzberger, odkrito zapiše, da si ni tako lahko misliti svobodnih in neodvisnih volitev v Jugoslaviji. Pravi, da so tudi med velikimi tremi nasprotna'mnenja, kako preizkusiti ljudsko mnenje z volivnim listkom. Potem dodaja: "Dalje bo zanimivo yideti, ali bodo angleški in ameriški opazovalci dobili več svobode kot so jo doslej." (N. Y. Times 14; febr.) Ta tedaj odločno dvomi v svobodne volitve v Jugoslaviji. Prav tako se o tem dvomljivo izraža znani angleški komunist Harold Laski, ki pravi: "Administracija, katero vodi profesionalen diktator, tudi če je diktator republikanec, ne bo izvedla volitev, ki bi se izvedle brez faktorja strahu." Ta tedaj pričakuje strahovanja volivcev od strani diktatorja. Tako mislijo o sedanji in bodoči svobodi v Jugoslaviji oni, ki gledajo od daleč. Dogodki v Jugoslaviji te sodbe bolj in bolj, potrjujejo. Posebno tista naglica, s katero hopejo partizani' sodišča spremeniti in jih dobiti v svoje roke, je značilna. V sporazumu med. Titom in Subašičem je poseben člen, ki pravi, da je prva in največja, skrb nove vlade organizirati sodišča. Zakaj ravno to? Ali doslej v Jugoslaviji ni bilo sodišč? Menda vsaj! Toda treba je novih, treba je takih, ki bodo odvisna od Tita in njegove administracije. Da se ta neodvisnost sodišča od vlade še bolj podčrta, morajo ti sodniki položiti novo prisego. V tej prisegi so skrbno izpustili besedo Bog, da jih ne bi to spominjalo, da je nad njimi neka nespremenljiva pravica. Tako se glasi nova prisega brez Boga in brez križa: "Prisegam pri časti svojega naroda, da bom zvesto služil narodu in da bom sodil po zakonih in brez predsodkov tako, da bom gojil in branil pridobitve vojne, dosežene po narodni osvoboditvi." Kaj so pridobitve vojne? Morda partizanstvo? Ali naj ga sodnik brani? Kaj bi rekli Amerikanci, če bi sodnik prisegel, da bo branil demokratsko stranko, ker je zmagala? Ali pa naj morda brani federacijo ko tako veliko pridobitev? Prav bi bilo, toda to določi v smislu sporazuma šele ustavotvorna skupščina. Ali nai jo prej brani kot je tu? Ali naj brani svobodo govora, shoaov, tiska? Vsega tega v Jugoslaviji ni in torej ne more sodnik braniti. Pač, ena pridobitev vojne je tu: Tito in njegova komunistična diktatura. Za obrambo te velike jugoslovanske pridobitve pa je seveda treba novih sodišč. Razumemo. Vsi diktatorji od Mus-solinija in Hitlerja do Stalina so komandirali sodišča. Prvo le bilo za Hitlerja dobiti sodišča v roke, da branijo nacizem. In prvo je za Tita dobiti sodstvo v popolno oblast, da neguje komunistično stranko. Vsaka diktatura na ta način uniči svobodo državljanov. Vse postane stroj, ki ga goni nasilnik po svoji mili volji. V demokraciji državljan spoštuje zakon, ker ve, da mu zakon jamči svobodo. V okviru zakona more brez strahu storiti, kar hoče. Stari Rimljani so rekli: Zakoni so za to, da moremo biti proti. Kjer.pa sodnik sodi po ukazu od ^gorej, kadar sodi v korist ene stranke ali skupine — tedaj ip tam je konec zakona, konec svobode in začetek vednega strahu. Pa je tudi konec enakosti. Kdor je član komunistične stranke ima vse pravice, drugi nima nobenih. Francoska revolucija se je postavljala, da je prinesla enakost pred postavo. To je bil potem ponos vseh svobodoljubnih režimov. Totalitarni režimi pa so nam prinesli nazaj ono neenakost, ki je vJadala takrat, ko so priviligirani stanovi bili vse, pocl-ložnik pa nič. Naprednost našega časa je šla nazaj za dvesto let v dobo, ko so delili pravico grajščaki in njih valpti. Te valpte so nadomestili danes Hitlerjevi in Stalinovi zaupniki. Ti so vse, drugo so državljani druge vrste. Pa je tudi konec vsake stalnosti in s tem vsakega reda. Adamičevi junaki komunisti so pripravljeni za svojo stvar napraviti vsak zločin. Ker je napravljen zločin za komunizem, je junaško dejanje in zasluži pohvalo od sodnika in ne kazni. Če naredi kaj takega kdo drugi, je zločin pred istim sodnikom . S tem pa je ubita tudi vsaka politična opozicija. V vsaki demokraciji je več mnenj. Samo v komunizmu so vse glave pod enim klobukom. Ker je več mnenj, je tudi več strank. Te med seboj razpravljajo in v dolgih debatah razčiščujejo pojme. Toda v komunistični diktaturi vlada in ko-mandira samo ena stranka. Vsa poročila iz Jugoslavije — in to poročila Titovih prijateljev — nam povedo, da tam ne trpe komunisti nobene opozicije. Kdor je proti Titu in njegovim, se likvidira, pobije. In Tito je v svojem govoru sam izjavil, da ne trpi nobene diskuzije, razgovora ali bolje — ugovora. Ob takih razmerah razumemo, da poznavalci Jugoslavije sodijo, da so tam svobodne volitve nemogoče. Kot jih ni v Rusiji, kot jih ni pod Hitlerjem. Svobode in svobodnih volitev tedaj ne bo v Jugoslaviji, če ne posežejo vmes z močno roko demokratske zapadne velesile. Jugoslavija je na poti v tiranstvo, ki ne bo manj strašno kot Hitlerjevo ali Stalinovo. ' < Ob padcu Jugoslavije leta 1941 so nekateri klicali: Take Jugoslavije ne maramo več! Stara se je zrušila pod urad-ci sovražnikov, pa tudi ker je bila razrvana po diktaturah in velesrbskih tendencah. Kdor je vzkliknil, da ne maraWeč take Jugoslavije, je imel prav. Prosil je za boljšo, kjer bi bilo več svobode. Sedaj so si ti priprosili — kot sicilijanska starka — samo še slabšo, z izrazito komunistično diktaturo. iKo se je porajala Jugoslavija med zadnjo svetovno vojno, je dr. Janez Krek poudarjal, da je za obstoj Jugoslavije potrebno predvsem veliko svobode. Niso ga poslušali in strašno se je t.o maščevalo. Še manj poslušajo ta klic po svobodi danes partizanski voditelji. Strašno se bo to maščevalo nad njihovo "novo" Jugoslavijo in končno nad njimi. Slovenski vojak piše iz Belgije Belgija, 11. februarja, 1945. Dragi urednik! Ravno sem pregledoval Ameriško Domovino, katere sem prejel nekaj sobotnih izdaj. Prav lepo se Vam zahvaljujem zanjo. Citam jo z največjim zanimanjem. Danes je ravno eno leto, odkar sem prišel v Anglijo, kjer sem bil ostal 4 mesece. Tam sem se prvič seznanil s Slovencem Victor jem Kranj c, doma iz North Chicaga. Ko pa se je pričela invazija, s^m bil pri-deljen 2 .oklepni diviziji in smo ^e borili v Franciji, v Belgiji, na* Holandskem in v Nemčiji. Tam smo bili, ko so Nemci prodrli skozi ameriške pozicije in mi smo bili poslani v Belgijo, da jih ustavimo. Bil je dan pred Božičem. Narava je bila .pokrita z belo odejo. Smreke so se bleščale v jutranji zarji, kakor velika božična drevesa. In ko se je zdanilo, smo dobili povelje "Naprej!" Topovi so zagrmeli kot da bi naznanjali prihajajoč Božič, naše strojne puške so zaregljale in videl sem, kako so naši tanlu drveli proti nemškim pozicijam po snežni planjavi. . Skozi odprtino v tanku sem videl, kako so hiše in vse, kar je bilo na poti, letelo v zrak. Ni bilo prvič, ko sem bil v boju, ampak to je bilo nekaj drugačnega, nekaj grozovitejšega, pa ne vem zakaj; mogoče zato, ker sem« mislil na zadnji Božič, katerega sem prebil, doma na dopustu. Ampak nisem imel dosti časa misliti na preteklost, bil sem preveč zaposlen s tankom. Videl sem, kako je pršilo sneg, kamor so zadevale krogle in vršile svojo dolžnost. P,redno je sonce zatonilo, smo že imeli mesto, katerega je bila naša naloga zavzeti, v svojih rokah. Strašen je bil pogled na zavzeto mesto; hiše so bile večinoma porušene in so gorele celo noč. In kar je Ostalo živih nemških vojakov, smo jih skupaj zbrali in izpraševali to in ono. Jaz se m vprašal celo skupino, ki je stala z dvignjenimi rokami pred nami: "Je-mand hier spricht Polisch." in eden odgovori: "malo;" katere narodnosti? "Slovenec," je bil odgovor. Ves presenečen nisem vedel, kaj ga vprašati tisti moment. Čez nekaj časa ga vprašam, kaj on dela v nemški armadi? Povedal mi je, "da mora," bil je 17 mesecev v Titovi armadi, pa so ga Nemci ujeli - in ker. Nemcem manjka vojakov, so mu dali nemško uniformo ter ga poslali na ameriško fronto. Tako mi je on sam povedal. — Vpraš-al sem ga tudi, kdaj je bil zadnjič v Sloveniji; rekel je, da pred tremi meseci. Ker sem imel dovolj časa, sem ga vprašal, kako Nemci ravnajo z našimi ljudmi? Odgovoril rili je: "Bil sem priča, kako so naše rojake ubijali; veliko županov so postrelili in prav tako njegpvega brata; vse letnike' moje starosti in tudi starejše so Nemci pobrali v svojo armado." . On je doma iz okolice Bleda, star 27 let in povedal mi je, da ima v Ljnb-Ijani teto, ki se piše Vidmar. Vprašal sem ga še par %vpra-šanj, ki pa ni toliko zanimivo. Med teAi časom so prišli trudi po ujetnike in predno so ga odpeljali, mi je dal roko, ampak v tem slučaju pa nisem vedel, kaj naj storim. Naši vojaki, ki me niso razumeli, so bili nemirni; tedaj se eden o glasi, da je dovolj, a jaz ga nisem hotel poslušati, ampak ko je prišel čas, da mu podam rokoL tedaj res nisem vedel, kaj naj bi storil. Vse oči naših vojakov so bile uprte v naju. Kot Slovenec bi ga bil naj rasi objel, ampak kot vojak pa je bil on moj sovražnik. Za tisti moment sem pozabil na vojskd in mu segel v roko ter stisnil tu di zavojček cigaret. Bil je ta ko vesel, da so mu solze zalile oči, ko so ga odpeljali. Ker mi čas ne dopuščii več pisati, zato končam in vas vse kakor tudi moje starše prav lepo pozdravim, Pfc. Jpseph Rebol. P. S. Prijateljem se priporočam za kakšno kartico. Kdor mi želi pisati, dobi moj naslov pri mojih starših na 1217 Addison Rd. Pismo iz domovine Naslednje pismo je prejela iz stare domovine Mrs. Terezi j a Zdešar v Euclidu, O. od svo je prijateljice iz Metlike v Beli krajini, Jugoslavija. Pismo se glasi: Draga Rezka! Danes je ravno prilika, da se Vam po dolgem času zopet o-glasim iz starega kraja. Živa in zdrava sem hvala Bogu4 do sedaj, kljub težkim časom, ki smo jih doživljali v tej vojni. Kako drugače vse. od zadnje vojne, ko sva bili me dve skupaj. Težko čakamo dneva, ko bomo zaslišali besedo: mir, mir. Upam, da ni daleč ta čas, saj so vsak dan lepša poročila.* Boga daj, da bi učaka-li te dni in prestali še zadnje težke ure, ki nag čakajo. Kako ste Vi preživeli ta čas? j Ste še vsi zdravi? In Vaša družina — vse kot navadno? Tudi od Ljubljane sem odrezana že celo leto. Pošte ni, noben^ zveze ni, ne'vem, kako se imajo vsi moji domači. Zato tem bolj želim skorajšnjega konca. Zelo me bo veselilo, če boste prejeli te moje vrstice in se oglasili, kot vedno poprej. Potem se Vam bom tudi jaz oglasila z dolgim pismom; saj bi človek že zdaj lahko napisal cele knjige. Prejmite iskrene pozdrave Vi draga Rezka in vsi Vaši domači od Vaše, Albine Možihe, učiteljica v_Metliki. Metlika 17. avgusta 1944. IIHI'imV'llir 1 t Ce verjamete al' pa ne e]! >sf m Torej v te» šljevanju sen1 premetaval mo se mi je kako se boni P° nem orqizju s ' čnim delom. zil, da sem se kraju štediln»|J moral do kasti'0, leč segati. Sku^ viti svoje stali8 j kuhalTco, ki )e . la v delu tri ** je pri tem taf zdaj v to, zdaP se je vedno zad . ko sem zahtev*1 skušal doseči fronto, bolj zadnje sem pa tudi tje je i J se nisem mo£" umakniti, setf1^ nazaj in P^PJJ kuharici. P°tefj ti svojih pra^i iz zaledja s te ^ do kastrole 6,1 L pridne kuhafl<£ jfit po drugi stra11 'lr glo švigala prav tako K°; palico v vrteČe j To je bilo venstvo PrecJ ki & njenem, 0 'Mi t0 čisto nava< kdo bo gosp^ti Pa sem nap^^j dobr0 vedela u sem lepo P0*1 / štedilnik in P® "Jean, kar jaz moram P1'./ "Okej, D0C f zmagoslavni^ noži ca je V° p tam-tam; ti^y je bila-njena^ moškim spu'°..,( pride, bi rek Ampak le P.°j f tudi jaz moram kuP^V ^ in ga posta vi * nje. Pa tudi »Hi * »teki njena šefarc3. j| Ker°'^ecil prav blizu m0^ M. Je Je v J 1 h t \ S BESEDA IZ NARODA \ ! če. Zraven sem Pa,c lepe čase v Marol«* , Sheffieldu, kjer se® kega večera priP1'?. po tem receptu, daj ro stepli zanj. I svečano izjavil in. ; rajžo vsakega, k' ' >° vere, da takega ^ ** jedel na tem svet«' .ft je tisto ponovil |; j svoji ženki, naj^ Seveda, fantje jj in ne vedeli, kak"' ;c, rihtal. če bi bili-» ^ ne šel tako pod str; ^ menda že lahko [ ^ ravno sami. V ^ ^ namreč narezal P1 c ja. Se reče, sajj., tudi to, da je bil» ^ majhna, ker pošaf. { ja nisem mogel I' ^ sati in obrniti- ^ gnil vanj, pa sej!8 | sov ločilo od ostal« selo poskakalo P® g pa poznal g°s!) t Vincenat Marolds- to, da je tam vX,| ^ nisem smel PuS' ,, . tam po tleh, dJ;, njem. Pa bi & *' Zato sem tiste W ■ \ nice no tleh vesti" ; 8] pice po tien ^ ral i« metal n" . Morda se bo ^ tateljic vtaknil ^ "H potrebnem vpir kaj obrisal? vnost in brez ^ » rim: kako bom J » brisal, vas vpraS® ral pa tako n«^ svojih nežnih P1*" ^ kcl. , k, AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 28, 1945 iK Junaštvo in Zvestoba kovinski roman iz časov francoske revolucije. Na 6r .^ovina!" odgovori pice in razcapane suknje, ho-kar zgrabi stekle-1 tela se je umakniti za visoke p J ir> krepko potegne etn Jo poda Unter-jima v svoji ne-kec® Po nemško: "Ne- Hea\Tilca' kakor na- »• , v Švici i" taci f bili v? marsejci' ki ni ušesa li docela opiti, so Gliste win'ZaČeli UPiti: cel« u cozi? Nazad-kaki prokleti . . . •' Ua- le glejte — te- i mmm „i, njegove vojaške ' laTv hi jakobin- h P hlpu je bil ogenj v M da bi m a ;roi tšA ■tM tr Poi J ih ^ ^ogel pusti-sem • v "a cedilu, a, na £m tedai z golim # ka,Poi«oc. Moglo jih itii n dvanajst proti a ;bils^.steiem tudi Jož-l)i Ki. -j, '!e tudi on hrabro [ff :ov j H ve,č izmed so-f stno6,.;!10 Pijanih, in P' ta p ? na boljšem. ei> .^ontenvaldovca pre-vl ''kov /n tako Polovico del" pokopala ij Jih ločila od f t 4 s ko • tako silno a tnalPlti okoli sebe' da rašffitihi minut ležalo več j' Jleh- Nekaj mar-t„ .obuPno branilo v sej lmel sem dosti je, J1 Prestrezal njih. j g eJaj me hipoma Vinico v roki m ki - je »Je 2a, mize- Udarec, ro %r4tUeal ob sencu, bil Dial; če bi se baš Zek ne zagnal Se tla, akni! '!°ge ter mu tako ^ th0L'a' da ni imel u-2a,,C1; Vendar me je ** dosti hudo. v nosno kost in n, f ra2bila nad mo- ;' i ? ne-1' il »o Pobili1 priskočili na i, j^j So marsejce in Dr0siiv je bil udaril, ^tucli milosti in so jo JS Ji niso bili vre-% k ?risten odstra-ki so se m morda tudi v ' Sav, ni vedel Poki j nica je bila pol- Je ot6klCUrljala z obrvi, i K'0 taV„ ......., , ' t >4 i di e M ?el liti sifl M ^ , A Viti 1 na (la Piti Požirek; nisem onesve- m[ je dei '^ithi^U. ! 1 Prem, m poskusili oleandrove grme, ki so rastli v velikanskih kadeh tam ob vznožju terase. Toda v istem hipu je čula, kako sem dal B runner ju neko naročilo, in spoznala je moj glas. "Damlian!" je zaklicala in naglo stopila proti nam, "sam Bog in njegova sveta mati te pošiljata! Br|ž, pomagaj mi spraviti Rudolfa domu!" Bila je Marta Valdouleur-ska. Ko so bili začeli grmeti topovi in pokati od Tuilerij puške, ni moglo n/jeno hrabro srce prestati več doma. Spravila je bila v košarico obvezila in sama hitela na bojiše; njena sestra, ki je pač jokala in jedi-kovala, ni imela poguma, da bi jo spremljala. "Psovali naju bodo, umorili, brž ko spozna druhal najin stan," je rekla Izabela. "Tedaj se obleče-ve kakor priprosti ženski," je predlagala Marta. Toda zastonj ; ona je jokala in se ni mogla odločiti. Tedaj je bila vrgla Marta nase neko staro kuharičino obleko in si nadela širokokrajen slamnik, ki je zakrival obličje, in odhitela je bila proti Tuilerijam. Ko je bila došla tja, je bil pi'avi boj že končan, in začela se je bila grozna moritev ne-oboroženih in ranjenih. Najprej je skušala priti v grad s strani Karusejskega trga. To-"da tam je bila v ozkih malih ulicah taka gneča, da se ni mogla preriti niti, na dvorišče. Nosili so mnogo ranjencev mimo nje, same sankilote in narodne brambovce, ter nekaj marsej-cev,in bila je prisiljena streči jim po samaritansko, četudi se je njenemu srcu studila div-jost teh ljudi in stvar, za katero so dobili svoje rane. Niti enega ranjenega Švicarja ali plemiča niso prinesli iz grada, pač pa njih okrvavljene ude in glave na sulicah in drogovih. Dasitudi je bila pogumna, ni si upala gledati nanje, ker se je bala, da ne bi ugledala med njimi glave svojega dragega starega očeta ali Rudolfa. Več ur se je tako morala muditi v nekem pritličju ulice Saint Nicaise. Šele kasno popoldne se ji je posrečilo, zapustiti ranjence pod pertvezo, da gre po novo platno za obveze. Neki častnik narodne hrambe ji je pomagal; drugače bi bili suroveži s silo pridržali "lepo državljanko." Potem pa se je morala še truditi, da se je otresla častnika, ki se je zdaj postavljal za njenega variha. (Dalje prihodnjič.) stn0 omaganimi so- ih Vrata in šli Vrečah sm iti 9v., nio dospeli v navzdol. Kristenove S* VJM^iu skoz neko ■m. °iVrtno teraso, .. Wi. v predmestje !elikemu sodni- V ** naTvT pozna •i> stan J kdo sPrem" Sti^anje v ulico i mJI ' K a C* ln Krožno raz- A. GERMAIN