TRST, petek 21. januarja 1955 Tel. 94 638. 93 808, 37 338 PRIMDkSKI dnevnik Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. . Št 18 (2947) Akcija zahodnonemšklh delavcev vobrambo soupravljanja se razširja Poleg 600.000 rudarjev bo v soboto stavkalo tudi 280.000 kovinarjev in urad* piki v rudnikih • Sindikat železničarjev solidaren s stavko • Poskusi vlade 111 delodajalcev, da stavki odvzamejo značaj obrambe delavskih pridobitev — Medtem ko se ska vtCj sestala zahodnonem-štiri ,1 na '^edni sej' >n Ved a no, razpra'.Tjala o napo-24-nrni stavki rudarjev, čil ke bitke za svobodo in \Qi^[odek v vsei Nemčiji* od-Vsay*T"v*«oi (inotranji mir*. Pjetnu m Proti temu notra-Jtlje vc?!r?. pa ustvarja «ve-PPčno Pij®™ vzhodne cone*. s'edic» “Požarja vlada na po-*?io . ’ avke. «ki bi jih mo-j|J|istvo»enaaati vse nemško nih in delodajalskih krogih tendenca, da se stavki odreka njen pomen obrambe delavskih pridobitev in da se označi kot maskirana pomožna akcija v okviru odpora sindikatov in ti oborožitvi. Vzeti 3=ve, v; Jbsca In... ClPlSivi ‘Pdikat lav Rudarjev ni hotel do te vladne iz- ce z dejansko izsiljuje de stavka"- "Laznjo, da bo njihova b’emci;„ sJj°dovaIa združitvi ta se i.' recJst3vnik . sindika-zudarii „ na izjavo, da kovn„ »odo zahtevali stav-triizde dškodmne za izgubo sobote' 30 ^odo utrpeli, ker "Pote ne bodo delali. 'ddustrij'1^1^ 7p°7'1 nemških BS! ? !Sr «SS l3- nai « mu Ptedla- Pa„, 3 se sestane z n!im „ ^eže zThod' S Predsednikom *Pm P*a?,ocinonemskih sindika- Akaln m °m j" kakSni™ bi Poskusi-Pre?StaVnikom' da VPtašanTe skupno urediti ^ sanje napovedane stavke. Parlsi" ’ k socialdemokratske ^nzSo a-ne skupine dr. Ptadna je. 7atrdil. da pome-V sedanioro1Zja.Va zvezne vlade iPttaciio ^ .Položaju novo pro-ia'a Polni ■ bo samo poslab-avce. aj ln razburila de- Pa je opazna v vlad- na nad vsenškion volitvami BERLIN, 20. - Vzhodno- nemška vlada je sporočila, ua je pripravljena pristati na mednarodno nadzorstvo nad vsenemškimi volitvami, kot ga je predlagala sovjetska vlada v svoji zadnji izjavi o nemškem vprašanju. Nadalje je vzhodnonemška vlada izrazila pripravljenost, da «v katerem koli trenutku začne pogajanja za izdelavo volilnega zakona za vso Nemčijo* in opozorila. da bi se ta pogajanja morala začeti, brez odlašanja, kajti po morebitni ratifikaciji pariških sporazumov bi pila «brez pomena*. Vodstvo zahodnonemške, socialdemokratske stranke pa je zavrnilo vabilo sekretarja vzhodnonemške kominform*v-ske stranke Ulbrichta na skupno zborovanje proti pariškim sporazumom. Vodstvo pravi, da bodo socialni demokrati šli v Vzhodno Nemčijo. ko bo socialistična stranka tudi tam dovoljena. Naser odklonil sestanek z Menderesom KAIRO, 20. — Vladni predstavnik je izjavil, da je ministrski predsednik Naser sporočil turškemu poslaniku v Kairu, da ne more sprejeti vabila turškega vladnega predsednika Menderesa, naj bi obiskal Turčijo. Prav tako je sporočil, da ne bo mogel sprejeti Menderesa v Kairu, szara-di številnih delovnih obveznosti*. Menderes je danes v Ankari sprejel ameriškega poslanika Warrena, pozneje pa egiptovskega poslanika. Iz Bagdada pa javljajo, da je iraški delegat v OZN danes zjutraj z letalom odpotoval v Damask. Izjavil je. da «gre za prijateljsko potovanje v interesu arabskega sveta*, in da bo ostal samo nekaj ur v Damasku. Odpotoval bo nato v Beirut in morda tudi v Aman, če se bo pri razgovorih v Damasku in Beirutu pokazala potreba obiska v jordanski prestolnici. Pakistanska vlada pa je danes uradno izrazila zadovoljstvo zaradi nameravane sklenitve turško-iraške pogodbe. DAMASK. 20. — Na povabilo predsednika zvezne skupščine Jugoslavije bo v marcu oziroma v aprilu prispela v Jugoslavijo delegacija sirijskega parlamenta. Komisija za inozemske posle sirijskega parlamenta je sklenila povabiti delegacijo jugoslovanske zvezne skupščine, naj obišče Sirijo. Pismo VS o izvršitvi sporazuma o Trstu NEW YORK, 20. — Ameriški, britanski in jugoslovanski predstavniki ter italijanski oparova-lei pri OZN so danes poslali pismo predsednik« Varnostnega sveta in ga obvestili, da so bile določbe sporazuma o Trstu, podpisanega v Londonu 4. oktobra 1S54, izvršene. Pismo pravi, da .ie bila določena začasna demarkacijska črta. ZVU je prenehala svojo funkcijo v coni \ in angloameriški vojaški oddelki so se umaknili. Italijanska vlada je prevzela upravo v coni A in jugoslovanska vlada v coni, ki je že bila pod njenim npdzorsivora. Jugoslovanska in italijanska vlada sta imenovali komisijo za določitev natančnejše meje. Med obema vladama so se začela pogajanja za ureditev obmejnega prometa. Pismo pravi dalje: »Dejstvo, da so bili ti ukrepi na Tržaškem ozemlju izvedeni v polnem redu, priča o potrpežljivosti, razumevanju in sodelovanju vseh elementov prebivalstva področja«. Odgovori E. Kardelja na vprašanja Anse o rezultatih dosedanjega Zakaj je prav takšen razvoj edino mogoč - Družbena ureditev teži k razvoju mehanizma neposredne demokracije BEOGRAD. 20. (ANSA) — Podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta E. Kardelj je dal dopisniku ANSE intervju, v katerem je takole odgovoril na postavljena vprašanja: PR.V O VPRAŠANJE: Jugo- slavija je, kot dokazuje tudi uspeh potovanja maršala Tita v Indijo in Burmo, nedvomno med onimi državami, ki se najbolj vneto borijo za koeksistenco v svetu med državami in skupinami držav z različnimi socialnimi in družbenimi sistemi. Ce je res, da si ta zamisel koeksistence vedno bolj utira pot in se zdi, da bo prevladala kot norma v mednarodnem Tesna zmaga Fanfanijevega kandidata pri volitvah v demohristjanski poslanski skupini Za predsednik« skupine je bi/ izvoljen Moro s 138 glasovi proti Andreottiju s 109 glasovi • Formalna bitka v poslanski skupini odraža huda notranja nasprotja v stranki - CGIL in zemljiške pogodbe (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Prvo dejanje borbe med raznimi demo-kristjanskimi strujami, ki se trenutno funkcij volitve odbora skupine. Pravilnik določa večinsko razdeljevanje mandatov, združena demokristjanska opozicija pa odraža v voiitvi j zahteva proporcionalno. Raz-demokristjanski po-j pravljanje in verjetno tudi slanski skupini, se je končalo j glasovanje o tej zahtevi bo s tesno zmago Fanfanijevega kandidata Mora, dosedanjega predsednika skupine. Moro je dobil 138 glasov, njegov teK-mec Andreotti, ki poskuša prevzemati De Gasperijevo politično dediščino in ki je zbral glasove vseh Fanfanije-vih nasprotnikov od Gronchi-ja do Tognija, pa je dobil IM glasov. Belih glasovnic je bilo 5, neveljaven pa je bil le en glas. Manjkalo je samo osem poslancev, večinoma zaradi bolezni Po pričakovani, čeprav tesni Morovi zmagi pride na vrsto -razpravljanje o načinu IKendes-Franee preosnoval vlado jutri. 23. januarja pa bodo demokristjanski poslanci volili odbor svoje skupine. Za tem navidezno forma’ zato da .se preprečijo novi spopadi. Načrt določa ustanovitev nevtralnega področja dolgega 12 km in širokega 5 na obeh vodijo v Ženevi (GATT); 4. poenostavljenje ameriških carinskih zakpnav, zato da ze .spodbuja uvoz; 5. dovoliti turistom. da se v ZDA vračajo j straneh meje; nevtralni zračni z večjo količino dobrin, la-; prostor pa bo širok deset kilo-kupljenih v tujini, brez sle-j metrov in dolg 30. Na ozemelj-hernih carinskih bremen; b ’ sko nevtralna področje bodo povečanje tehnične pomen imele dostop samo opazovalne državam, ki nameravajo dvig-1 skupine komisije, v zračnem I niti svojo proizvodno raven; 7. | nevtralnem prostoru pa ne bo mm prerekanjem se skrivajo j zmanjšanje davni h oprostitev j smelo leteti nobeno vojaško, ašprotjgi, i arm-riskim družbam* ki se na- trgovinsko ali Edgar Faure postal zunanji minister • Ustanovljeno ministrstvo za oborožene sile PariSke sporazume točaa 20. Belgijska na- danes ra-fotl a . Pariške sporazume. a,fto de,t,lfi’taoi-ii je glasovalo Vet poslancev. PARIZ, 20. Mendes-France je danes preosnoval svojo "vlado, Edgar Faure je bil imenovan za zunanjega ministra. Robert Buron za finančnega ministra. Jacques Chevallier, obrambni minister, Bourges Maunoury bo minister za oborožene sile, Emmanuel Temple pravosodni minister, Guerin De Beaumont minister brez listnice.. Ministrstvo za prekomorska ozemlja je prevzel Juglas, ministrstvo za trrovinšlto mornarico Schmitt-lein. Diomed C»*.roux je postal državni tajnik za oboroževanje Conombo državni tajnik za ’ gospodarska vprašanja Francoske unije, Fociuet Du-parc državni tajnik za civilno letalstvo, Galy Uasparou državni tajnik za informacije, Mondon državni tajnik v notranjem ministrstvu za prekomorske departmaje in za civilno zaščito. V novi preosnovani vladi je sedaj 13 neodvisnih, 12 radikalov in članov demokratične zveze odpora, 7 članov URAS. 3 člani MRP in 2 člana ARS. R^zen tega, da je Faure postal zunanji minister, so glavne značilnosti nove vlade sledeče; 1. Število ministrov in državnih tajnikov se je od 31 zvišalo na 37; 2. ustanovitev novega ministrstva za oboro- žene sile, ki bo imelo nalogo koordinacije in nadzorstva ter povezave med oboroženimi silami in raznimi civilnimi in vojaškimi oblastmi. To je u-vod v obširno reorganizacijo na področju obrambe, glede katere se je vladni predsednik več časa posvetoval z maršalom Juinom. V parlamentarnih krogih niso preosnove sprejeli z navdušenjem in opozicija bo ob prvi priliki zopet skušala napasti Mendes Francea. Trg. delegacija ČSR prispela v Beograd BEOGRAD, 20. — Daces je s posebnim letalom prispela iz Prage češkoslovaška trgovinska delegacija pod vodstvom Fran-tiška Mareka, pomočnika ministra za /.»nanjo trgovino CSR. Delegacija se bo pogajala za sklenitev trgovinskega In plačilnega sporazuma med CSR in Jugoslavijo. Prvi delovni sestanek obeh delegacij bo Jutri. 25. t. m. bo prispela v Beograd tudi trgovinska delegacija Pollske, ki bo i Jugoslovanskimi zastopniki proučila možnosti za sklenitev rednega trgovinskega sporazuma. Posvetovanja zaradi Formoze 2*ed Anglijo, ZDA in Noto Zelandijo 0i,«bitn» akcija v okvira Varnostnega »veta za pre-^®nje bojev - Agencija MNova Kitajska" o«llot*uo So,ia izjave, ki namigujejo na obstoj dveli Kin globoka notranja nasprot ki razdeljujejo demokristjane morda bolj kot katero koli drugo vladno stranko, ccprav o nobeni ni mogoče reči, da je na znotraj enotna. Nevarnost' vladne krize, ki visi v zraku, se je le bolj ali manj slučajno pojavila ob vprašanju zemljiških pogodb in izvira dejansko iz notranje razcepljenosti ne le vladne koalicije kot celote, temveč tudi nienih posameznih strank. Ta razcepljenost pa je posledica čedalje večje diferenCiacijb med naprednejšimi in konservativnimi silami v samih strankah. Glede zemljiških pogodb pa se čedalje bolj uveljavlja mnenje, da bi Scelba najrajši zavlekel njihovo reševanje na čas po izvolitvi novega predsednika republike, ki bo maja. Takrat bo vprašanje morda morala reševati že druga vlada, kajti po ustavi mora ob naztopu novega državnega poglavarja vlada odstopiti — in kdo ve, kdo jo bo sestavil in kako. Fanfaniju pripisujejo namen, da bi rad ponovil svoj eksperiment izključno demokristjanske vlade. Tajništvo sindikalne organizacije CGIL je danes skupno z vodstvi v njej včlanjenih sindikatov kmečkih najemnikov, spolovinarjev^ in delavcev proučevalo vprašanje zemljiških pogodb. Poročilo, ki je bilo obljavljeno po sestanku, zahteva od parlamenta, naj -čimprej začne razpravljati o Segnijevem načrtu, in ponavlja zahtevo po trajni veljavnosti načela «u-pravičenega razloga* za odpoved pogodb. Poročilo zaključuje z naznanilom, da bo 6. februarja v vsej Italiji dan ljudskih manifestacij proti poskusom, da se v zemljiških odnosih ponovno uvedejo stare fevdalne oblike. Senat je medtem nadaljeval z razpravljanjem o Tremello-nijevem zakonskem predlogu o delni davčni reformi. Reforma se tiče načina prijavljanja in ugotavljanja dohodkov in uvaja strožje kazni, med njimi tudi zaporne, za davčne utaje. V vladnem taboru se doslej glede tega zakona ni pokazala enotnost, ker se del demokristjanov zavzema za večjo (tdavčno svobodo*. A. P. Iiuueno v UMSKO. lis. i civilno letalo. I '* r‘E N,., ki prioada eni od obeh držav. ' 0 l‘va . . Ukrepi bodo ostali v veljavi, anizem za posojila, ki na; ............................. se imenoval «i\iediiarodna l.- j ir.!r)a aj,- v celoti razveljavila, nančna agencija* (Interna ti o-: stopili so v veljavo danes ob nal Finance Corporation). za-| i•««• J« ri . _______________________ r |°svLaa ae le britanska vlada / z ZDA in Novo el* v- *lju ?r 0 moznosti akcije v iti rnostne8a ^eta. da t Nti m?!1 prenehanje sovraz-ii Kitajsko in kuomin- ^ J,1 bil J Slla™i. Dodal je, da J Jjlep “° sedai sprejet noben df k eJika (j -1e Ponovil, da bi btf tretjo . Britanija z naklonje-11. ^ bi ?p7eie>a sleherno akcijo, A l^aiiG8^0 Prived,a do pre-■f*' da u- Siiov*- Glede možno-16 PoL i OZN Predlagala svo-* r‘ eniIvanje, je dejal: «To O ahWn metod, ki bi jih tr 'ba h; upoštevali, toda potreb-' V,,1 J"'a skrbna proučitev*, i* da se je posvetovanj , jc v , la tudi Nova Zelandija r, ker je ta država med KPami Varnostnega sveta, rff Javnik formoških obla-jtf Ciang je izjavil v Mtm 2 Eisenhoiverjevimi izja-z*ljij (-.o morebitnem posredova-*li *» v',da si formoške obla-jji e bodo nikoli dale vezati na kak drugi način. Ameriški državni tajnik se je včeraj skoraj eno uro raz-govarjal z republikanskim vo-ditelejem v kongresu senatorjem Knowlandom. Znano je, da je Knowland odločen nasprotnik pomirjenja na Daljnem vzhodu. Pozneje se je Dulles razgovarjal z britanskim poslanikom Makinsom. Formoške oblasti zatrjujejo, da so «vsi važni položaji otoka Jikjangšan še vedno v rokah junaških braniteljev*. Poročilo dodaja, da so se na otoku izkrcale nove kitajske sile, ki so prišle z bližnjega otoka Tounien. Agencija «Nova Kitajska* pa javlja da so bile vse Cang-kajškove sile na otoku vržene iz boja in da so kitajske sile zajele 550 Cangkajškovili vojakov. Agencija poudarja tudi. da. predstavlja zmaga na otoku j tem oblastem'mo^bim •- zabte-Jikjangšan etapo kitajskega vo lastnikov ladje za plačilo ljudstva y, borbi za osvobo-1 odškodnine. ditev Formoze, m poziva ljudstvo na stalne napore za to osvoboditev ter ga opozarja na ameriške napore, da bi o-svoboditev preprečili. Dalje poudarja agencija, da so «ZDA postavile v Cangkaj-škovi vojski svoje vojaške strokovnjake, ki imajo nalogo vojsko nadzorovati*, ter obsoja izjave, ki namigujejo na «dve Kini*, in dodaja, da je namen teh izjav omogočiti ZDA nadaljnjo zasedbo Formoze Iz Hong Konga javljajo, da so kuomintanška letala, ki so včeraj bombardirala kitajsko pristanišče Svatov, potopila britansko ladjo oEdendale* z nosilnostjo 1717 ton. Moštvo, ki šteje 64 mož. se je rešilo. Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da, bo Velika Britanija protestirala pri formoškth oblasteh in je dodal, da bo britanska vlada poslala Titov odgovor na napade tiska na njegovo potovanje se ga ni posrečilo ustvariti niti jugoslovanski buržoaziji. Jn to se ni moglo zgoditi, tudi če bi bile revolucionarne sile politično pripravljene na tak eksperiment, ki bi se končal s popolnim neuspehom, kot so se končali prejšnji poizkusi. V takem položaju bi vse ne le socialistične, temveč splošno demokratične tendence doživele katastrofalen poraz. katerega posledica bi bile še dolgo časa občutne. In prav tukaj se je jugoslovanski socializem znašel pred dilemo. Vrniti se k starim demokratičnim oblikam Zahodne Evrope bi pomenilo spraviti deželo ponovno v žrelo globokih notranjih protislovij in povzročiti dolgotrajen poraz demokratičnih sil in to iz že navedenih razlogov. Ostati pri državno kapitalističnih oblikah, v katerih se je v svojem začetku izražala revolucija glede proizvodnje in gospodarskih odnosov, bi pomenilo vzpostaviti in utrjevati birokratski sistem z vsemi političnimi posledicami, to je z nevarnostjo, da se razvije politični despotizem ali da pride do notranje družbene stagnacije. „StaliniaeinJ• ni so m o eden Naravni zaključek iz vsega tega. do katerega smo prišli, je ta, da pomeni demokracija nedvomno »conditio sine qua non» socialističnega napredka, da pa demokratične sile — v deželi, ki je šla skozi revolucijo. in ki je z njo nacionalizirala osnovna proizvajalna sredstva — morajo organično zrasti iz novih gospodarskih odnosov, in nove družbene in gospodarske osnove in torej ne morejo biti preprosta kopija oblik, ki so nastale na osnovi zasebne kapitalistične lastnine. Na tej poti je treba utreti nove možnosti in to se utegne nekaterim zdeti mnogo teže kot hoja po že utrjenih poteh. Ta nova pot pa ni nič- težja iz preprostega razloga, ker je edina mogoča. Vsaka druga ■pot bi namreč pripeliala ne le do poraza revolucije, temveč tudi do poraza vsake demokracije. stare ali nove. In s tem prehajam k vašemu vprašanju, glede katerega bj želel najprej nekaj pojasniti. Ne sodim namreč, da je nevarnost birokratizma, to je borbi za dosego socializma j tcga, kar vi imenujete «stali-posebne oblike, ki se pogosto i niZem))j nevarnost, ki se pn-izražajo v močnih revolucio- {javlja izključno v enostran- narnih gibanjih. To se je zgodilo tudi v Jugoslaviji. Stara Jugoslavija je vstopila v dobo največje kapitalistične koncentracije kot razmeroma zaostala dežela v rokah tujega kapitala, z malo razvitim in negativnim kapitalističnim razredom, ki je na splošno živel od drobtinic tu- karskih sistemih. Naš sistem predvsem ni ((enostrankarski* temveč pomeni, preprosto povedano. zametek ((brezstrar,-karskega* sistema. Poleg tega moram dodati, da to, kar vi imenujete «stalinizero» ni nevarnost, ki jo vsebuje samo enostrankarski . sistem, temveč predstavlja nevarnost jega kapitala in ki je bil po- j za vsak sistem, ki sloni na predsednika Umna VVASHINGTON, 20. — predsednik Eisenhower je danes poslal kongresu svoje letno gospodarsko poročilo, v katerem pravi med drugim: ((Zalet nedavne gospodarske poživitve v ZDA kaže, da se bo gospodarska ekspanzija nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih; ta ekspanzija obeta visoko in zadovoljivo raven zaposlitve in proizvodnje v tekočem letu* Balkanska zveza mora dobiti vedno bolj značaj političnega in drugega sodelovanja, ne pa značaj priprav na vojno MADRAS, 20. — Jugoslo- vanska eskadra je danes opol-dne pred Madrasom spustila sidro Po določenem programu se bo predsednik republike izkrcal jutri zjutraj ponovno na indijska tla. Danes popoldne je predsednik republike na ladji ((Galeb* sprejel jugoslovanske novinarje, ki so ga spremljali na poti po Indiji in Burmi, in odgovoril na številna njihova vprašanja. «Naše potovanje v Indijo in Burmo, je poudaril maršal Tito, je bilo izrednega pomena in zelo koristno za naše države in za mir v svetu.* Maršal Tito je odločno odbil trditve nekaterih grških, turških in zahodnih listov, češ da njegovo potovanje slabi balkansko zvezo. ((Smatram, je dejal predsednik republike. da naša zunanja politika zelo koristi tudi članicam balkanske zveze in miru v svetu.* Kritika povezovanja Jugoslavije z azijskimi državami kaže, po mnenju predsednika republike, bodisi popolno hepojmovanje miroljubnih teženj jugoslovanske zunanje politike, ali pa napačno pojmovanje nekaterih krogov o pravem značaju balkanske zveze. Napadi na Jugoslavijo Zatem je poudaril predsednik, da «bo treba od blizu |se lahko zato tolmačijo, kot nadzorovati finančni razvoj J‘ ker tega gospodarskega dviga ne sme spraviti v nevarnost pretirali razvoj špekulativne dejavnosti*. Predsednik poudarja tudi, da bodo ZDA s pametno u-pravo v bodočih desetih letih lahko dvignile svojo proizvodnjo od sedanje ravni 360 milijard dolarjev na 500 milijard dolarjev, t. j. za približno 40 odstotkov. Med drugim poudarja Eisen-ho\ver, da so potrebni sledeči ukrepi; 1. investicije kapitala v tistih državah, ki to pomoč želijo in potrebujejo; 2. petnajstodstotno znižanje carinskih tarif za dobo treh let in znižanje drugih tarif; 3. spo-polnitcv akcije za splošen mednarodni sporazum o tarifah in trgovskem prometu na da balkanska zveza ni ustvarjena zaradi krepitve miru, temveč kot instrument napadalne politike. «Ce kdo misli, da smo stopiti v balkansko zvezo z napadalnimi nameni, je poudaril pred volila nobeni velesili, da vpliva na njeno zunanjo politiko. Predsednik republike je nadalje poudaril, da je sicer pričakoval. da bodo nekateri krogi nezadovoljni z njegovim potovanjem, toda da tega ni pričakoval od nekaterih prijateljskih držav, predsednik Tito je primerjal to pisanje z nedovoljenim vmešavanjem v notranje zadeve Jugoslavije v primeru Djilas-Dedijer. Vse to napačno poj-(movanje vloge in značaja bal-j kanske zveze kaže, da je bilo zelo pravilno, da je Jugoslavija pričela s tesno povezavo z vodilnimi miroljubnimi azijskimi državami, ki so absolutno proti vsaki napadalnosti, za mir in koeksistenco. «Najbolj žalostno pri vsem tem je. je zaključil predsednik republike, da so se pri zadnjem poskusu vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije znašli na isti liniji tudi nekateri socialistični elementi na Zahodu skupno z najbolj reakcionarnimi elementi v svetu.* Predsednik republike je poudaril, da je bilo to potovanje ogromnega pomena za Jugoslavijo glede povezovanja z drugimi državami in izvajanja njene načelne politike na mednarodnem področju in pridobivanja ljudi istih misli v borbi za mir in koeksistenco. V bodoče se jugoslovanska zunanja politika ne bo ustavila v sedanji etapi, temveč se bo morala še globlje in bolje povezovati z stra Stefanopulosa, s katerim se je razgovarjal o bodočem sestanku treh zunanjih ministrov balkanske zveze v Ankari. sednik republike, tedaj bodo I raznimi drugimi državami. morale te napadalne tendence absolutno propasti, kajti mi jih ne moremo podpirati*. Jugoslavija je po besedah predsednika republike stopila v balkansko zvezo, ko je to bilo potrebno vsem balkanskim državam. Balkanska zveza mora dobiti vedno bolj značaj političnega in drugega sodelovanja, ne pa značaj priprav na vojno. Predsednik republike je poudaril, da ne more razumeti, kako si nekateri krogi lastilo pravico, kritizirati in napadati jugo- |i*n m irgovsrrui piuiucui na slovansko zunanjo politiko, ko 1 podlagi pogajanj, ki ge sedaj 'je znauo, da Jugoslavija ni do- Največji del svoje izjave je predsednik republike posvetil opisu svojega obiska v Burmi in Indiji. Poudaril je globoko enakost pogledov na mednarodna vprašanja, na problem miru in koeksistence in ugotovil ugodne perspektive razvoja odnosov, zlasti na gospodarskem področju, z Indijo in Burmo. Gospodarska pogajanja med FLRJ In Italijo se nadaljujejo RIM, 20. — Gospodarska pogajanja med jugoslovansko in italijansko delegacijo so se danes začela v palači Chigi. Pregledali so razpored razgovorov in/ sedanje stanje pogajanj po prvi fazi pogajanj lanskega decembra v Beogradu. Sporazumeli so se nato o nadaljnjem delu. ki se bo nadaljevalo jutri v pododborih. Zagrebška Opera odpotovala v London ZAGREB, 20. — Nocoj je odpotovalo v London na 20-dnevno gostovanje 250 članov baleta, zbora ,orkestra in solistov zagrebške Opere. 'Zagrebški umetniki bodo med svojini gostovanjem priredili 24 predstav, med njimi «Ero z onega sveta» Jakova Gotovca, balet «Vrag na vasi», Josipa JJiotke in «Lectovo srce* Kre-šimira Baranoviia. ATENE. '20. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Ra-doš Jovanovič je obiskal danes grškega zunanjega mini- 50 mriuin pri žeieznism nesreči TOKIO, 20. — Zahodno od Tokia se je na mostu čez reko Tenryu zgodila huda železniška nesreča. Dva vagona sta sc prevrnila v reko, potem ko je vlak zadel na velik kamen, ki je bil na tračnicah. 12 ranjencev so odpeljali v bolnišnico. Točno število mrtvih še ni znano, prva poročila pa jih navajajo okoli 50. polnoma nesposoben kakor koli prispevati k razvoju proizvajalnih sil dežele. Vsemu temu je treba dodati, da je bila Jugoslavija mnogonarod-na dežela z ostanki različnih sistemov, ki so nekoč obvladovali njene posamezne dele. Našteti elementi so povzročili v starj Jugoslaviji tako močna notranja protislovja, da so preprečevala utrditev političnega sistema na osnovi kapitalističnega reda in predvsem niso dopuščala uveljavljenja oblik klasične evropske demokracije. Od leta 1918 do druge svetovne vojne Jugoslavija praktično nikoli ni imela parlamentarnega sistema zahodnega tipa z izjgmo kratkih neuspešnih poskusov. Neuspeh teh poskusov je dokazal ne-vzdržnost teh oblik na terenu, ki je bil tako poln tolikih ostrih protislovij, kot jih je bilo v Jugoslaviji. Edini izhod iz teh protislovij je bila socialistična revolucija. In ko je revolucij« zmagala je lahko nadaljevala svojo pot samo po svoji notranji logiki. Namen revolucije ni mogel biti, da se preprosto proklamira ta ali ona stopnja «svobode za vse*; pa četudi bi se to postavilo kot namen, ne bi bilo izvedljivo, temveč bi revolucija spodkopala sama sebe. Revolucija je samo političen akt, katerega namen je, da se v okviru spremenjenih družbenih odnosov sprožijo novi materialni procesi, ki bodo s časom u-stvarili nove gospodarske in politične pogoje, ki pa bodo ublažili in končno likvidirali ona protislovja, ki So ?y>fe na poti k popolni notranji in politični stabilizaciji nove družbe. Pri tem mislim predvsem na nacionalizacijo proizvajalnih sredstev in na napore za pospešenje industrializacije dežele, ki bo ustvarila gospodarske osnove politične stabilnosti socializma. V drugih besedah, začelo se je ne samo spreminjanje odnosov gospodarskih sil v korist socializma, temveč tudi izgradnja materialnih osnov, brez kate; rih si je nemogoče zamisliti svobodnejše odnose med ljudmi v deželi, ki so jo desetletja razkrajala notranja protislovja. S samo zmago revolucije se -ni spremenilo prav nič v pogledu materialnih odnosov in političnih protislovij v deželi: samo oblast jč prešla iz enih rok v druge. Zaradi tega bi bilo nesmiselno pričakovati, da lahko revolucija rodi gospodarski in politični sistem, ki bi bil podoben za-| hodni demokraciji, sistem, ki strankah, torej tudi za večstrankarski sistem in to kakor hitro začenja država nacionalizirati proizvajalna sredstva in obenem ohranja v veljavi izključno etatistične odnose, to je, da prepušča proizvodnjo in delavce, proizvajalce, birokratskemu, nedemokratičnemu vodstvu od zgoraj. Zame je prav v tem bi-rokratična degeneracija. V tem smislu imate poljubno mnogo stalinistov — namreč v smislu ideologije birokratizma in tehnokratizma — tudi v nacionalizirani, proizvodnji z Zahodni Evropi. Ti staliniz-mi se bodo še zaostrili, kajti neizbežen gospodarski razvoj bo zahteval okrepljeno intervencijo države v gospodarstvu in v proizvodnji. Tega dejstva ne upoštevajo mnogi teoretiki demokracije, ki se z vsemi svojimi silami držijo starih oblik demokracije in he vidijo, da prihajajo z vsakim povečanem državnega nadzorstva nad proizvodnjo — seveda če je to nadzorstvo povezano z upravnim vodstvom države —- v nevarnost, ker se krepi birokracija. Na osnovi vsega tega klasični parlamentarizem zahodnega tipa v naših dneh ni več učinkovito sredstvo proti birokratizmu, temveč ga nasprotno krepi in se mu bo lahko izognil samo. če se bo parlamentarizem znal spremeniti pod pritiskom delovnih množic, ki zahtevajo zase demokratične pravice — v proizvodnji in v razdeljevanju. Kot to vidimo mi, je edino učinkovito sredstvo proti birokratizmu prehod od podr-žavljenja k resničnemu po-družbljenju proizvajalnih sredstev, kar pomeni demokratično samoupravljanje proizvajalcev, delavcev in tehničnih kadrov. Prepričan sem, da je problem delavskega samoupravljanja proizvodnje osnovno sodobno vprašanje socializma in socialistične demokracije. To zahteva maksimalno decentralizacijo, se pravi možnost. da lahko državljani sami rešujejo, v osnovnih demokratičnih organizacijah, vedno večje število vprašanj, na katerih je zainteresirana skupnost. Cilj komun Temu namenu odgovarja razvoj naših «komun». V okvd. ru komune, ki združuje vsa proizvajalce mesta in vasi, bodo državljani lahko rešili (Nadaljevanje na 4, strani). 21. januarja 19!! NfOMIIHItl I9MRV1 Na današnji dan Je leta 1924 umrl Vladimir lljič-Lenin, vodja in organizator boljševiške partije. Rojen je bil 22. IV. 1870. J5i§ "1 J fmm ■ 11, Danes, PETEK 21. januarja Neža, Janja Sonce vzide ob 7.39 in zatone w> 16.53. Dolžina dneva 9.14. Lun« vzide od 5.46 in zatone ob 142* Jutri, SOBOTA 22. januarja Vincencij, Sviloj V BORBI ZA IZBOLJŠANJE POENOTENIH MEZD IN AKORDNIH TARIF Velik uspeh splošne kovinarskih delavcev stavke v Trstu Pred zasedanjem Irž. občinskega sveta Kljub proglasu DZ, da se s stavko ne strinja, je veliko število njenih članov stavkalo složno z ostalimi delavci - Zborovanje delavcev v dvorani v Ul. Vecellio • Razburjenje med delavstvom zaradi množičnega nastopa policije Včeraj je sindikat kovinarjev Deiavske zveze napovedal enourno splošno stavko vseh kovinarskih delavcev v Trstu. Stavka je trajala od 14.30 do 15.30 ure, kar pomeni, da so delavci zapustili delo eno uro prej kot po navadi. Delavci v podjetju ILVA so bili oproščeni stavke, medtem ko so delavci kovinarskih podjetij, ki delajo v rafineriji «Aquilan, stavkali od 9. do 10. ure dopoldne. Kljub izjavi Delavske zbornice, da se ne strinja z napovedano stavko se je te udeležila ogromna večina kovinarskih delavcev med katerimi tudi člani Delavske zbornice. Delavska zbornica je razde' ljevala med delavce poseben letak, v katerem se skuša o-pravičevati zakaj se ni ude ležila stavke V letaku poudarjajo, da je sindikat kovinarskih delavcev DZ že dosegel uspehe za izboljšanje mezd industrijskih delavcev in se sklicujejo na «obljubo» Konf industrije, da bodo izboljšali sedanje mezde. Zato. je rečeno v letaku, je ta stavk neupravičena in proti delavskim interesom. Stališče Delavske zbornice je samo stališče demokristjan-skih sindikatov v Italiji, ki se nočejo spustiti v borbo proti delodajalcem za izboljšanje mezd in vodijo oportunistično in kompromisarsko borbo z industrijci. Včerajšnja stavka kovinarskih delavcev je popolnoma upravičena, ker se kovinarski delavci borijo, da bi dosegli vsaj to.kar so dosegli lani drugi industrijski delavci. Gre za izboljšanje poenotenja mezd in za izboljšanje a-kordnih tarif, ki so jih druge industrijske panoge že dosegle. Konfindustrija se temu že več let upira in noče sprejeti zahtev CGIL, kar je v zadnjih časih povzročilo vrsto stavk tudi v Italiji. Kot smo že včeraj poročali, je policija prepovedala zborovanje delavcev na Trgu Sv. Jakoba. Zato je bilo zborovanje v dvorani v Ulici Tiziano Vecellio 6. Zborovanje se je začelo ob 16. uri. Udeležilo se ga je veliko število delavcev, ki so dvorano, spodnje prostore in hodn.ik popolnoma napolnili. Mnogo delavcev je ostalo na ulici, ker v notranjosti ni bilo več pr°_ štora. Zborovanje je otvoril tajnik sindikata kovinarskih delavcev Delavske zveze Tominec, ki je ostro obsodil policijsko prepoved zborovanja pri Sv. Jakobu in dejal, da so z londonskim memorandumom zagotovljene Tržačanom demokratične pravice. Kljub temu pa jih tukajšnja oblast ne spoštuje. Hkrati pa je obsodil policijsko ravnanje proti dvema sindikalistoma iz Milj, ki so ju aretirali na domu in ju zadržali več ur na komisariatu zato, ker sta delila med delavci letake za stavko. Tudi ravnateljstvo Tovarne strojev pri Sv. Andreju je prepovedalo delitev v delavnicah in ob vhodu letake sindikalne vsebine. Nato je govoril pokrajinski tajnik FIOM za fteggio Emilio, Ferrari. Podal je obširen pregled borb italijanskih delavcev za izboljšanje življenjskih pogojev in še posebno o borbi delavcev tovarn «Reggiane», ki je za časa vojne zaposlovala 12.000 delavcev. To tovarno, ki je last IRI, je vlada likvidirala, ker je začela proizvajati traktorje v konkurenci s FIAT. Govornik je dejal, da so italijanski monopoli danes najbolj tesno povezani z vladno politiko in da so zato državna industrijska podjetja v vedno večji krizi, da prepuščajo proste roke podjetjem zasebnih monopolistov. poudaril je,- da so z lansko borbo industrijskih delavcev dosegli izboljšanje mezd za 700.000 delavcev v Italiji. Ta izboljšanja zahtevajo danes tudi kovinarski delavci. Borba za ta izboljšanja traja že štiri leta. V teh letih, je dejal Ferrari, se je življenjska raven delavcev v Italiji znižala od 10 do 25 odstotkov. V istem času pa so imeli industrijci ogromne profite, ki jih niso investirali v nova produktivna sredstva. Potem ko je govoril o pro-tidelavskem delovanju demo-krščanskih sindikatov, je dejal, du medtem ko se po vsem svetu gospodarstvo razvija, proizvodnja veča in življenjska raven delavcev raste, v Italiji gre ta pot v obratno smer. V Italiji se je gospodarska' bilanca lani zaključila z deficitom. * Med potekom zborovanja se je v dvorani razširila vest da je potteifa'(karabinjerji in celere) blokirala vse vhode v tisti del Ulice Tiziano Vecellio, kjer je bilo zborovanje. Vest je močno razburila delavce, ki so glasno protestirali proti takšnim neupraviče- nim ukrepom, ki samo razburjajo duhove. Zborovanje je bilo v zaprtih prostorih in bi popolnoma zadostovalo tistih nekaj policistov, ki so bili na kraju samem ob 13. uri.. Zato se pridružujemo protestom delavcev in menimo, da bi morala policijska oblast trezno presojati obseg in značaj zborovanj, preden mobilizira tako močne policijske sile za mirne in disciplinirane delavce, ki zahtevajo samo boljše življenjske pogoje. V nedeljo splovilev motorne ladje «M^qdala> Prihodnjo nedeljo dopoldne, in sicer ob 10. uri bo v ladjedelnici gv. Justa slavnostna splovitev 2.300- tonske motorne ladje «Magdala». To je po «Gemmi Giorgio« že druga ladja, ki bo v kratkem zgrajena v ladjedelnici Sv Justa. Ker se ladjedelnica poslužuje ugodnosti zakona Tam-broni, bodo po splovitvi «Magdale» začeli z delom nove ladje, katere gredelj so postavili v lanskem decembru. Računajo, da bo splovitev te ladje, ki nosi zaenkrat le konstrukcijsko številko 44, 8. maja letos. S tem je zagotovljeno delo ladjedelnici za vse tekoče leto. O Neki tržaški tvrdki so bila dodeljena popravljalna dela na Istrski cesti med Ul. Balantom, i in Vigneti, k.1 se bodo pričela kmalu in bodo trajala okrog 10 mesecev, Predvideni stroški znašajo 63.600.000 lir. Q V občinski umetnostni galč-riji bo 22. t. m. ob 18 uri otvor-jena razstava del slikarjev: Co-gno. De M-archi, Setnerani in Tudor. V zadnjih dneh tega ali v i prvih dneh prihodnjega meseca se bo začel ponovno sestajati tržaški občinski svet. Dnevni red bodočih zasedanj obsega vrsto važnih upravnih vprašanj, predvsem pa razpravljanje o občinskem proračunu za tekoče leto. Poročilo o njem bo podal odbornik Bonetti. Pričakovati je, da bo kot prejšnja leta. tudi tokrat naletela sestava proračuna na ostre kritike. Na dnevni red bo moralo priti tudi vprašanje proračuna podjetja ACEGAT, za katerega je znano, da je v velikem deficitu. Morda bo prišlo v diskusijo tudi vprašanje povišanja cene tramvajskih listkov, o čemer se je že pred časom raznesel glas po mestu. 1 NERAZUMLJIVO ZfiNEMflRJflNJE BAŠIH ŠOLSKIH POTREB Zakaj še ni otvorjen otroški vrtec v Gropadi? Svojevrstna zgodba vrtca, ki je že v seznamu, priloženem londonski spomenici, ki pa ga v resnici še ni Poskusna vožnja «Homerica» Včeraj popoldne ob 14. uri je zapustil naše pristanišče prekooceanski parnik «Ho-meric«, ki je bil obnovljen v Tržiču na račun družbe «Ho-mes line«. ((Homericii, ki bo dokončno zapustil Trst, se je usmeril proti Benetkam, da opravi potrebne poskusne vožnje. Na njem so poleg strokovnjakov, gostje in nekaj novinarjev. Povratek prekomornika je predviden za danes popoldne. SESTANEK PREDSTAVNIKOV MILJSKIH DELAVCEV GLEDE NAČRTA VIGORELLI Rastoča zaskrbljenost v Miljah zaradi neupoštevanja delavskih zahtev Rimski funkcionar ministrstva za delo je ponovno izjavil, da ne bodo povišali prejemkov delavcev v novih delovnih centrih ločil, da se bo letos izselilo iz Italije 60.000 delavcev, za Trst pa je določil kvoto 2.900 delavcev. Glede konopljarne Paritetni odbor brezposelnih delavcev in delavcev SE-LAD se je včeraj sestal skupno s paritetnimi delavskimi organizacijami ladjedelnic Sv. Roka in Felszegy iz Milj. Na sestanku so razpravljali o položaju, ki je nastal v Miljah . _ po začetku izvajanja Vigorel- $6 [10060603 0uQ0V0rd IZ Ktm0 lijevega načrta polne zaposli- I 3 1 tve, ne da bi oblast upošle- Tudi včeraj je bila delega- vala izreden položaj, v kate- j cija delavk konopljarne na rern se danes nahajajo Milje, j generalnem komisariatu pri Na sestanku so izrazili soli- j dr* Bochimju. ria jim je po-darnost z delavci, ki so jih I vedal, da niso dobili iz Rima zaposlili pri novih delih, ki j še nobenega odgovora in da zahtevajo enake plače, kot jih : ne vedo še kaj in kako so imajo brezposelni delavci z a- i rešili vprašanje zaposlitve to-posleni v prekvalifikacijskih j varne. Zvedelo se je, da je tečajih v Trstu I kila lastnica konopljarne ba- , . u i* . m v, ronica Segre nujno poklicana le dn. je bil v Miljah vi- y Rjm fjomnevajo> da je njen odhod v Rim povezan Policija naj ne ovira novinarjev pri delu! Med včerajšnjim zborovanjem v Ul. Vecellio je policija priprla našega fotoreporterja in še dva druga novinarja Ker je bila dvorana v Ul. Tiziano Vecellio premajhna, da bi lahiko sprejela vse delavce, ki so se udeležili včerajšnjega zborovanja, se je pred njo nabralo kakih 500 delavcev, ki so seveda zasedli precejšen kos ulice. Ker je bilo videti, kot je to izjavil vicekvestor dr. Vicario našemu uredniku, da gre za javno zborovanje, ki pa je bilo že predhodno prepovedano, je intervenirala Celere in pozvala delavce, da se razidejo. Med kričanjem in pod pritiskom policije so se delavci res umaknili v stranske ulice, kjer so ostali do konca zborovanja. Ko je policija pozvala prisotne, da se razidejo, je bil na cesti tudi naš fotoreporter Mario Magajna, kateremu se je približal neki policijski a-gent in ga vprašal, če je predstavnik tiska. Ko mu je Magajna pokazal novinarsko legitimacijo, se je agent odstranil in ga pustil v miru. Cez nekaj minut pa je k njemu pristopil neki drugi agent in ga povabil v policijski avto, s katerim so našega fotoreporterja odpeljali na policijski komisariat v Ul. Caprin. Tja so pripeljali tudi drugega prisotnega fotografa, in sicer Egona Piščanca ter urednika lista #11 Lavoratore« Rug-gera Spadara. Po dveh urah čakanja na komisariatu v Ul. Caprin so našega fotoreporterja odpeljali na sedež kvesture v Ljudskem domu kjer ga je zaslišal vicekvestor dr. Vicario. Opozoril ga je, da je prekršil policijski zakon, ki predvideva aretacijo v primeru, če se neka oseba ne odzove pozivu za razhod. Naš fotoreporter je vlcekvestorju pojasnil, da so doslej in ob takih prilikah imeli novinarji, predvsem pa fotoreporterji prosto kretanje, posebno še, če so bili v posesti novinarske izkaznice. Vicekvestor pa je seveda zadevo tolmačil z vidika policijskih zakonov, vendar je Magajno — in kasneje tudi Piščanca, izpustil na svobodo, ker sta se »pregrešila« le v dobri veri, Ured- prav včerajšnji primer. Vprašanje zase je seveda postopek z novinarji in fotoreporterji. Gotovo je. da fotoreporter ne more vršiti svoje* službe, če se mora podrediti ukazom, ki omejujejo njegovo kretanje. Eden ali dva fotoreporterja tudi ne moreta ovirati policije pri njenem delu, pa naj bo to tako ali tako. Kot vrši svojo službo policijski agent, tako vrši svojo tudi novinar in fotoreporter in je od njegove volje odvisno, ali se hoče v avročih« primerih izpostavljati ali ne. Pri tem naj postavimo še vprašanje koristi, ki naj jo ima novinar od novinarske izkaznice. Mnenja smo, da se novinarska izkaznica izdaja tudi zato, da služi imetniku v pomoč pri izvrševanju njegove novinarske službe. Ce mu ne služi, tedaj je ni treba niti izdati! Za zaključek naj omenimo še naslednje: v vseh povojnih letih je bilo v Trstu nešte-vilno manifestacij in demonstracij, ki so jih kronisti lokalnih in tujih listov zabeležili, fotoreporterji pa ohranili spomin nanje na svojih fotografijah. V vseh povojnih letih so imeli novinarji in fotoreporterji privilegij, da so lahko nemoteno prisostvovali in sledili vesm demonstracijam. tudi takrat, ko so padale bombe in pokale puške. Le redki so primeri, da je bil ta ali oni novinar oviran pri svojem delu, kaj šele, da bi bil aretiran. Zato protestiramo proti takemu ravnanju ter apeliramo na policijske oblasti, da je policija v takih primerih elastična, saj ne gre za nič drugega kot za pravico svobodnega in točnega obveščanja javnosti. Kolesar ga je povozil Včeraj dopoldne so na opazovalnem oddelku splošne bolnice sprejeli s prognozo okrevanja v 7 dneh 47-letnega Giuseppa Chinellija iz Ul. del-lo Scoglio 47. kateremu so .. . ,, . , zdravniki poleg drugih po- mka lista «11 Lavoratore« pa',sltodb ugotovili tudi pretres so aretirali, in sicer pod ob- • tožbo, da se je zoperstavil policijskim organom. Predvsem naj ugotovimo. da ne bi bila potrebna nobe na policijska akcija, če bi zborovanje dovolili pri Sv. Jakobu. kjer ne bi bil oviran niti promet niti ne bi prišlo do incidentov, kot je dokazal možganov. Ponesrečenec, katerega so v bolnico pripeljali z avtom RK, je izjavil, da ga je povozil neki kolesar na Ul. Kandler. Bicikllst je sicer ponesrečencu nudil prvo pomoč, toda ker ga ni nihče vprašal za dokumente, se je po prihodu avta RK odpeljal. soki funkcionar rimskega ministrstva za dela dr. Cossu, ki je razpravljal o vprašanju delavcev, zaposlenih po načrtu Vigorelli. Sestanka so se j f udeležili sindikalni predstav-| niki, miljski župan Pacco in ravnatelj urada za delo dr. Levitus. Kljub odločnemu stališču sindikatov in miljskega župana, je rimski predstavnik izjavil, da ne morejo povišati plač delavcem, ki so jih zaposlili na osnovi načrta polne zaposlitve. Zato se je dr. Cossu trudil, da bi prepričal predvsem Miljčane, ki so življenjsko zainteresirani na tem vprašanju, da je omenjeni načrt nekak dodatek k vsem dosedanjim in sedanjim ukrepom za omilitev brezposelnosti (SELAU in prekvalifika-cijski tečaj), ki so začasnega značaja in prenehajo veljati za posameznega delavca po šestih mesecih zaposlitve. Po Vigorellijevem načrtu pa naj bi zaposlili, vedno z mnogo nižjo plačo, vse brezposelne delavce, ki so bili izključeni iz SELAD in iz prekvalifika-cijskih tečajev. Jasno je, da takšna utemeljitev ni mogla prepričati zainteresiranih delavcev, ki so zato včeraj, kot to dokazuje gornji sestanek miljskih delavskih organizacij, ponovno zahtevali za zaposlene delavce po načrtu polne zaposlitve enake plače, kot jih imajo delavci prekvalifikacijskih tečajev. vsaj z začasno rešitvijo dobav surovin konopljarni za j zagotovitev dela za določen Dragmiska doklada v febr. m marcu neupremenj-ria Draginjska doklada za delavce v industriji in trgovini bo ostala za nadaljnja dva meseca. t. j. februar in marec, ne-izpremer.jena. Letošnje izselitve Mednarodni urad za izseljevanje delavcev (CIME) je do- Padec z motorja sprevodnika, 32-letnega Maria Visicha iz Ul. Paglierici 31, vrglo z njegovega sedeža v notranjost tramvajskega voza, kjer je obležal. Z avtom RK so ga pripeljali v bolnico, kjer so ga zaradi raznih poškodb sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Oba voza, tramvajsiki in tovornik, sta utrpela precejšnjo škodo. Apno v oko V tečaju ACLI na Istrski cesti 57 je prišlo včeraj dopoldne do nesreče na delu, ki je doletela 36-letnega Adal-berta Concijar iz Guardielle Farneto 108. Možakar je namreč čistil neko brizgalko, ko je nenadoma iz nje brizgnil curek apna in ga zadel v oko. Z avtom RK so ga pripeljali v splošno bolnico in ga spre- Vprašanje slovenskih otroških vrtcev na Tržaškem je žal eno izmed tistih, o katerih moramo vse prepogosto pisati in izražati nejevoljo zaradi popolnega ignoriranja naših potreb. Ze leta in leta si slovenski starši v širšem središču mesta zaman prizadevajo, da bi dobili vrtec v Ul. sv. Frančiška ali vsaj v Ul. Donadoni. Nič niso pomagale prošnje in peticije, nič dokazi o več kot zadostnem številu otrok, nikamor niso privedle tudi medle obljube še. iz časov ZVU. V okolici ni mnogo bolje. Zadeva z vrtcem v Ricmanjih se vleče kot j ara kača, ona na Kolon-kovcu prav tako in podobno še marsikje drugod. Se posebej svojevrstna pa je usoda slovenskega otroškega vrtca v Gropadi. Otvoritev tega vrtca je bila v zadnjih mesecih pod ZVU že odobrena. Iz pristojnih virov se je celo izvedelo, da je uprava otroških vrtcev (CAl) takrat predložila tudi proračun za notranjo opremo vrtca in da je takorekoč vse bilo le še vprašanje jormulno-sti. Otvoritev so starši iz Gro-pade in Proseka, katerih otroci bi tudi posečalt ta vrtec, pričakovali iz dneva v dan. Z otvoritvijo tega vrtca je bilo tudi že tako daleč, da je prišel celo v seznam že obstoječih vrtcev na našem področju, ki je kot priloga in dokument priložen Spomenici o sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja. A o kakšni njegovi dejanski otvoritvi ni ne duha ne sluha. Kot da je z novo oblastjo šlo tise v pozabo, kot da bi njegova otvoritev ne bila že zagotovljena, kot da ne bi bil celo predložen proračun za potrebno opremo itd. Mogoče je bilo razumeti, da v prvem času nove oblasti (ki pa se kar se šolstva tiče niso menjale skoraj v ničemer) niso mogle misliti na vse. Toda sedaj je že davno čas, da se pristopi k resnemu reševanju naših šolskih potreb in k izpolnjevanju že danih zagotovil. Ivanu, je danes teden ter v nedeljo nastopila v Toulosu v tamkajšnji Operi. Pela je glavno vlogo v operi Mada-me Butterflg ter dosegla n(t-ravnost zmagoslaven uspeh. V nedeljski številki bomo objavili nekaj izvlečkov iz kritik časopisov iz Toulosa. Simpatični pevki k njenemu uspehu tudi Tržačani iskreno čestitamo. 10-letnica smrti iiika Sedmaka tflfl Q 'LA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 22. januarja 1955 ob 20.30 uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH JMsl pred sedišfieni" V nedeljo 23. jan. 1955 ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH ena n PO GOSTOVANJU V FRANCIJI Vilma Bukovčeva v Trslu Na povratku iz Francije se je pri svojih tržaških prijateljih ustavila prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva. Pevka, ki se je Tržačani tako radi spominjajo po njenih koncertnih nastopih Daues poteka 10. leio, kar je v partizanih padel Milko Sedmak iz Križa. Čeprav še zelo mlad (rodil se Je 2. 6. 1927 se je takoj vključil v osvobodilno borbo in 1. 1943 je bil že v vrstah borcev. 21. jan. 1945 je vodil patruljo pri Zgoniku. Ko so ga Nemci obkolili, se je s tovariši hrabro upiral sovražnikovi premoči in med kritjem umika je bil smrtno ranjen. Ranjenega so tovariši odpeljali na Prošek, kjer je še istega dne izdihnil. Njegovo truplo počiva sedaj v rodnem Križu. Slava njegovemu spominu! in Ervina Laha-Tngonrra CLASBENA MATICA v Trstu priredi v sredo 26. t. m. ob 20.30 uri v Avditoriju JAVNI NASTOP GOJEN. CEV GLASBENE SOLE s sodelovanjem tržaških dijakov, ki študirajo v Ljubljani. Poleg solistov nastopita tudi šolski pevski zbor in orkester, ki bo med drugim izvajal Haydnovo simfonijo v G-duru. Sporedi so na razpolago v Ul. Roma 15/11 (SHPZ) ter v Glasbeni šoli v Ul. R. Manna 29/1. Deset let je tega, kar Je umrl jel, na okulističnem oddelku. j Avditoriju in po gostova- Oporišču' Mattbausen 'isrvin^Lah kjer bo po vsej verjetnosti nju ljubljanske Opere lansko _ Tugomir, znan med tržaško moral ostati kakih 15 dni. | poletje na stadionu pri Sv. antifašistično mladino kot ne ___________ ____________________________________________ nstrašen fn požrtvovalen borec ■ ■■ ■■— - ..... — ■ ■- 1 za pravice primorskega ljudstva STATISTIČNI PODATKI JAVNIH SKLADIŠČ tej žalostni obletnici se ga spo- ............. ...... .....- _________________________ — min.iajo vsi, ki so ga ljubili in j spoštovali, posebno pa njegovi v ■ i c i a g ■ • starši, sestra in ostali sorodniki. Povečanje avstrijskega tranzita na račun dovoza masovnega blaga ob'es,lla Kme'ke mie Včeraj ponoči so z nekim policijskim avtomobilom pri- , za orv v -BiBiMlfgh peljali v splošno bolnico 31- DoVOZ premoaa se le od 87.000 ton tf letu 1953 zvišal V letu 1954 raj pridejo po dovoljenje za r » ' sečnin n« sedež Kmečke zveze letnega Rolanda Goia iz Ul del Veltro 51, kateremu so zdravniki ugotovili pretres možganov ter več poškodb po vsem telesu ter ga zaradi tega poslali na I. Kirurški oddelek, kjer bo ostal od 15 do 20 dni. Goia se je ponesrečil na Senenem trgu, ko je zgubil oblast nad motorjem in padel na tla ter se pri padcu poškodoval. Tramvaj v tovornik Ker so se nenadoma pokvarile zavore tramvajskega voza, se je ta včeraj zjutraj zaletel v zadnji del nekega tovornega avtomobila, ki ga je vozil 32-letni Arrigo Maculus Kmečka zveza obvešča vse i dvolastnike, ki so vložili prošnjo ' za sekanje drv v Jugoslaviji, na 520.000 ton, istočasno pa se je močno znižal avstrijski izvoz Statistični podatki tržaških | stanišče pripeljanega masovne Javnih skladišč govore, da se je avstrijski tranzit, ki je šel skozi Trst leta 1954 rahlo dvignil v primerjavi s 19a3. letom. To velja za skupni promet (prihodi in odhodi), ki je dosegel 1,401,110 ton, medtem ko je 1953. leta dosegel le 1.335,285 ton. Vendar pa se je znatno izpremenila struktura tega prometa, saj imamo na eni strani opravka z močnim porastom po morju pripeljanega blaga in so pomorski prihodi dosegli 1,011,43 ton (1953. leta 845.385 ton) in padcem iz Avstrije pripelja- iz Ul Castagneto 75. Nesreča ______________________________ ,._____ se je zgodila na sprehajališču I nega blaga s 489.900 ton do-Sv. Andreja, po katerem je , seženih v letu 1953 na 389.976 vozil tramvaj proge št. 2 vo- | ton doseženih leta 1954. zač Giuseppe Pribaz s Trga i Porast avstrijskega tranzi- Giarizzole 13. Ob trčenju je I ta gre žal na račun v pri- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA V pijanosti sta grozila organom javne varnosti Enega so zalotili ko je v gostilni premetaval stole, drugega pa v Silosu, ko je grozil sostanovalcem Pijani 26-letni Giuseppe Chieffi iz Ul. Negrelli je 23. decembra lani v gostilni «Pri tramvaju« v Ul. Giulia na vso moč razgrajal. Vse je hotel prevrniti in tudi miza za sestavljanje prognoz To-tocalcia mu ni ugajala tam, kjer je bila. Gostilničar je s pomočjo ostalih gostov skušal sicer Chieffija pomiriti in ga z lepa poslati iz gostilne, vendar je bil njegov trud zaman. Končno se je lastnik naveličal in ker je videl policijska agenta, ki sta se po končani službi vračala domov, ju je prosil, da pijanega razgrajača odpeljata. Tudi moža postave nista imela sreče, kajti Chieffi se ni pomiril, in ju je celo začel žaliti z najgršimi psovkami. zaradi česar sta ga agenta, trdo prijela in odpeljala na komisariat. Niti prisotnost drugih agentov ni Chieffija spravila k pameti. Sel je celo tako daleč, da je žugal nekemu podčastniku in ko so ga spravili v celico je začel brcati in tolči po vratah. zaradi česar so bili prisiljeni zvezati mu roki. Ko se je streznil pa se mladenič ni spominjal ničesar več. Spomnilo pa ga je sodišče, kamor ga je policija prijavila, in kljub tožilčevemu predlogu za leto dni in 6 mesecev zapora je sodišče milo ravnalo z njim ter ga obsodilo le na 4 mesece in 20 dni zapora ter na 3 mesece pripora zaradi pijanosti v javnem prostoru. Preds.; Fabrio, tož.: Visalli, zapisn.: Petrocelli, obramba: odv. Paperip. Attilio Mahorčič je bil dalj časa brezposeln in vrhutega tudi brez stanovanja, ki mu je bilo med vojno porušeno je bil prisiljen poiskati si zavetje v Silosu. Da si je zaslužil nekaj denarja za prehranjevanje sebe. noseče žene in treh otrok, je moral delati, kljub temu da je električar po poklicu, v rekvalifikacij-skih tečajih, kjer je novembra 1953. leta z drugimi tova- riši praznoval pokritje neke stavbe. Ob tisti priliki se je pošteno napil in ko se je vrnil domov se je v veži ustavil in začel kričati: «Naj gredo ezuli domov« in «Je skrajni čas, da se konča z njimi«. Mahorčičevo vedenje ni u-gajalo vratarju Luciju Con-tentu, ki je poklical agenta upravne policije Gustinija in ga naprosil, naj moža spravi v prostor, ki mu je določen za stanovanje. Agent je hotel Mahorčiča spremiti v prvo nadstropje, vendar se je ta ____________ uprl in ni hotel z njim niti i prekomorska tržišča, je nastal lm 1 a P i, i —! 1 ,i nricnl na nn. _ ga blaga, medtem ko se je avstrijski izvoz skozi tržaško pristanišče istočasno močno znižal. Ze ta dejstva govore o dejanskem poslabšanju avstrijskega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče, kar potrjuje tudi proučitev različnih kategorij blaga, katere so pošiljali v Avstrijo in iz Avstrije skozi tržaško pristanišče. Porast prometa usmerjenega proti Avstriji in s tem tudi porast celotnega avstrijskega tranzita gre skoraj izključno na račun izrednega prometa s premogom, katerega so leta 1953 prepeljali skozi tržaško pristanišče za avstrijske potrebe le 87.843 ton, leta 1954 pa kar 520.877 ton. Ta izredni porast prometa s premogom je bil tako obsežen, da je nadomestil znižani promet z žitaricami, ki je padel s 425.246 ton na 255.913 ton in zmanjšan promet z rudami, ki je padel s 170.729 na 91.562 ton. Nekoliko pa se je dvignil promet žvepla namenjenega v Avstrijo, in sicer s 18.512 ton na 28.513 ton. Dvignil se je tudi promet s starim železom in dosegel 26.924 ton, padel promet s piriti, katerih so pripeljali 15.336 ton in pora-stel promet s sadjem ter dosege! 13.505 ton. Padec iz Avstrije pripeljanega blaga namenjenega za ko je Gustiniju prišel na pomoč agent Guerra. Pijani Mahorčič se je tedaj silovito razburil in je hotel oba agenta udariti, ta pa sta ga, da bi ga pomirila (vsaj tako trdita) spravila na tla. Seveda se je možakar branil in pri tem strgal agentu Guerri suknjič. Mahorčič je zaradi tega prišel pred sodišče in tu se je izgovarjal, da se sicer spominja kako se je upiral nekemu civilistu, ki je stal poleg uniformiranega agenta, da pa tedaj ni vedel, da je civilist tudi agent. S tem je Mahorčič pravzaprav priznal dejanje in ker je agent Guerra trdil, da je možakarju povedal, kdo da je, je sodišče prišlo do zaključka, da je obtoženec kriv obtoženega dejanja in ga obsodilo na 6 mesecev zapora in na 2.000 lir denarne kazni. Preds.; Gnezda, tož.; Pasco-li, zapisn.: Magliacca, obramba: odv. Strudhoff. predvsem zaradi znatnega znižanja avstrijskega izvoza umetnih gnojil, katerih so v letu 1953 izvozili skozi tržaško pristanišče 166.842 ton in lani le 49.658 ton. Promet ostalih vrst blaga pa se je razen papirja (padec za približno 10.000 ton) rahlo znižal. Dvignil se je tako promet litega železa, jekla in jeklenih izdelkov in narastel s 30.559 na 51.909 ton, pora-stel je tudi promet magnezi-ta z 31.431 na 44. 622 ton. Promet z lesom skozi Javna skladišča se je prav tako dvignil za približno 8000 ton in dosegel 133.842 ton. Vendar se te številke, kot že omenjeno, nanašajo samo na promet skozi Javna skladišča, medtem ko gredo tudi precejšnje količine lesa skozi lesno skladišče. Celokupni promet r. lesom bo zaradi tega verjetno nekoliko nižji, kot je bil v preteklih letih. sečnjo na sedež Kmečke zveze v Trstu. ★ Kmečka zveza obvešča kmetovalce, ki nameravajo predelati svoj oljčni pridelek v stiskalnici v Plavjah, da se nemudoma zglasijo na tajništvu Kmečke zveze v Trstu. O Predvčerat je umri Luigi CrTstianL Pokojnik je bil predsednik Združenja obrtnikov v Trstu, član odb. trgovinske zbornice, član izvršnega odbora ve-lesejmske ustanove, občinske gradbene komisije in še drugih podobnih ustanov in združenj. Svojim mladim in starim piijateljem v zabavo bo preskrbel LUTKOVNI ODER veselo presenečenje s svojim nastopom v nedeljo 23. t. m. ob 11. uri dopoldne v KRIŽU v prosvetnem domu «Berto Sirk« in v ponedeljek 24. t. m. ob 17. uri v prosvetnem društvu (Franklovo) v BARKOVLJAH Pridite vsi, da se nasmejete in razvedrite! PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 20.30 v društvenih prostofih v^UI. Montec-chi št. 6 TV Ljudska prosveta OBČNI ZBOR SLOVENSKO-HR-VATSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU SHPZ v Trstu sporoča vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo VIII. redni občni zbor dne 30. januarja 1555 ob S.jO v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«, v nedeljo, 23. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11, običajni tedenski sestanek za zamenjavo znamk. Članom se bo delila revija «Ncva filatelija« štev. 9-10- ki prinaša izredno zanimive članke in poročila. Priporoča se članom odbora, da se sestanka udeležijo zaradi važnih sporočil v zvezi z bližnjim občnim zborom. Pogrebno društvo v Bazovici sklicuje v nedeljo 23. t. m. ob 16. uri svoj redni občni zbor v Prešlo vi dvorani. O Nova znamka za 25 lir v počz-Mitev 100-letnice smrti Silna PeHIca, bo v orometu od 24. t. m. dalje. Za franki ran je bo znamka veljavna do 31. dec. 1955. Naročnina primorskega DNEVNIKA za KOPER posamezna štev. din l#.— Naročila sprejema knjigarna »LI-PA«, Koper Tel. 172. Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za JUGOSLAVIJO pos. številka 10.— din ines. naročnina 210— » Naročila sprejema AGENCIJA DEM. INOZ. TISKA - Ljubljana, Stritarjeva 3/1. - Poštni predal 198. - tel. 21928. Naročnino vplačajte na tek. rač. št. 604 - T - 375. ( GLEDALIŠČA ) SNG Jutri: ob 20.30 «34-1» .“va Opčinah. VERDI Sobota: <>b 20.30, Mozart: «Don Juarm ga reti A v parterju l*n n>a balkonih ter za red B na galerijah. Dfrrigtr* Mobirrari-Pradedi, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. januarja t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 9 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE. zasiopmk Alberto Hollander-Oliani in gospodinja Eva Proslev, mehanik Ivan Poro-pat in gospodinja Helena Staver, delavec Raffaete Catagnoti in gospodinja Lucia Bomfacio, zidar Angelo Glnotto ih gospodinja Anita Paladin, u-rtdnik Ermanno Perisutti in šivilja Ida Pacorini, mehanik Ge-rardo Pinto in šivilja Lucia Clnaolon, električar Mario Viw tor in gospodinja Maria Spadaro, šofer Albino Trento in gospodinja Maria Gelčič. UMRLI SO: 77-letna Ivana Sreber por. Guštin, 73-letni A-medeo Fabrirsin, 44-letni Alojz Svagelj, 75-letna Gašperina Poldi uro vd Spagno, 63-ietni Alberto Polli, 66-letni Giusto MHlo, 68-letni Anton Hlača, 89-letna Luigla Gabrielli, 55-letni Luigi Cristiani. PROMET V PRISTANIŠČU Včeraj so bile v pristanišču naslednje ladje: E. Rocco (ii Plero (it.), Enri (it.), Citta di Catania (It.), Zagreb (jug.), Mes. sapia (it.), Ardahan dur.), Bar-letta (it.), Pumta Mesco (it.), Cannaregio (it.), Ocean Dinny (am.), Komani ja (jug.), Lovda! (bor.), Exlllon tani), Rosalind (pan,), campldogiio (it.), Crea (It.), Aurelia (it.), Gorenjska (Jug.), Citta di Sirarusa (it.), M. Pompei (it.), E. Primo (it.), G. Uotitglieri (it.), Pomezia (it.). Mongloia (it.). Odplule bodo: G. Bottiglieri, Barletta, Messapia, Campidoglio, Mongloia. Priplule bodo: Ušče, Aeneas Elia B. Korada, Homeric. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 7.3, najnižja 1.7, ob 17 uri 6.4, zračni tlak 1015.9 stanoviten, veter seve. ' erozahodntk, vlaga 46 odstotkov, nebo 2 desetini oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 8.9. NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11; Rdeči križ, Ul. Settefontane 39; Plc-ciola, Ul. Oriani 2: Plzzul Cl-gnola, Korzo Italija 14' Ravasini, Trg Liberti 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmatt-ra 10. i v glavnih vlogah: Paolo Sil vej Ester Orell. Anna Maria R°v'f Ornella Rovero, Juan Oncina ■* TEATRO NUOVO Danes: ob 20.45: »Dežela P čitnic«, Ugo Betti. Rossetth 15.00 «Upor na Kakš h. Bogart, V Johnson. Excelsior. 16.00: «Pokvečena P ka», Van Johnson, G. De 8' ven. Fenice. 15.30: «Brezskrbna let“ N. Taranto. A. Mangini. ... Nazionale. 16.00: «U,por na W ku II«. N. Brand, E. MM® rnaire. - Fllodrarnmatico. 16.00: »Kocis*" sin«, R. Hudson, B Rush. , Supercinema. 16.00: «B)! «'* brat Indijancev«, J Chac t . t. 11.30 Lahka glasba; 12.00 gi davanje: Tehnične zanttBNVJJi 12.10 711 ltCdlfnottr naalroi' * j Glasba obzornik giasoa; nične zanim^ 2.10 Za vsakogar nekaj; ilasba po željah; 14.15 KuKjfjj »bzornik; 14.25 Veseli ritmi I ,i; j' Plesna glasba; 17.55 RahmartJJr; Koncert za klavir in ori „ 18.40 Ameriški zbori: 19.00 --.jo -Ml v svet: Sodobna Španija; M Pestra glasba; 20.00 Šport: Go Lepe operne arije: 20.30 Trjrji kulturni razgledi: 20.45 StavK-z znanih koncertov; 21.15 Preujj nje: Kulturno sodelovanje V Slovenci in Italijani v pretil sti; 21.30 Leha-r: »Luksemburg grof« - opereta; 22.20 pet.; Koncert za violino in orKCJJt 22.44 Fantazije na Chopk1" Etude; 23.00 Uspavanke. r It * . .. a 11.45 Komorna glasba: hj Želeli ste; 14.45 O gospoda1^ problemih predava prof. G. Tj letto; 18.30 Pesmi brez bS; 19.00 Koncert kvinteta h J 21.05 Simfonični koncert, d1™ Paul Hindemith. K O P E K 254.6 m ali 1178 kč ,() Slovenska poročila: 6.30, 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak 20.00. Italijanska poročila: 6.15, **' 17.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: JLj dan (razen nedelje In ponfe ka) ob 6.50. N Italijanski pregled tiska: Lj dan (razen nedelje in pon*1* I ka) ob 6.15 ge 6,40 Jutranja glasba; 7.00 ledar - vremenska napoved; ji Jutranja glasba; 7.30 Nasveti ^ gospodinje; 11.00 Koncert žS M še pionirje: Ivan pl. Zajc: dl lomiki iz opere «N»kola .^.«|l Zrinjski«; 13.45 Glasba po “jjp 14.36 Iz naših časopisov; A Igrata kmečki oktet in trio; 15.00 Kulturno pisn'04r<:i 50 minut z melodijami iz filmov in revij: 16.00 Tečaj $ gleščine; 16.15 Za vsakogar.,* kaj; 17.06 Iz našega časdP.jjl 18.00 Iz delavskega sveta; ‘,;» Šport; 19.15 15 minut argel (tiskih tangov; 20.15 Mauric*,jiii vel: «Le val.sc« . koreogra «z poema; 20.30 Jugoslovanske rodne pesmi in plesi. .- i. o v «■, . .1 A 254.6 m ali 1178 kC j! Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00, 15.00. 17.00. 19 00 in 22.00. J 11.05 Glasbena medigra: ‘Jr Felix Mendelsohn - Bafth*T' Koncert za violino in orkestjV e-molu; 12.15 Slovenske nafj pesmi; 13.00 Na straži: Znanja službi kriminalistike; 13.15 (JI danski koncert; 14.20 Melom/V razvedrilo- itti tantra e1 -ht- razvedrilo; 15.15 Lahka Sjnf; 15.30 Glasbeni razgledi: 15-* kaj znanih opernih uvertur:-/ Utrinki iz literature - tF, Moretti: Chez Maor ime; 17-1® I rijan Lipovšek- Druga suh'/ godalni orkester; Danilo * Tretja simfonija; 18.10 Poi* \ ski zbor «France Prešereh-^ Kranja: 18.45 15 minut z A stom Stankom. ■ lil,».VIZIJA 17.30 Za otroke: Igre ib »Hči Zelenega gusarja«; .Sr Dnevnik; 21.00 Ugo Betti: sanje«. / Odgovorni urednik STANISLAV RENKO / Tiska Tiskarski zavod ZTT ‘ j 15.30 Glasbeni razgledi: Potovalni ^ ln turistični u tt ADRIA - EXPRES» Ul. Cicerone 4t. * Pri* Telefon 29243 prireja večdnevna ali denskn z.imovanja v t skih krajih na Pr'tn^j na Pokljuki, v Kran/* gori, na Bledu, v B° , nju, Planici itd. P° 0 p ugodnejših cenah. B® ^ tega preskrbi v najk*’ . šem času individtta turistične vizume < tranzitne vizume ter v^ reja kolektivne izlete tu in inozemstvo. OB PETDESETLETNICI RUSKE REVOLUCIJE V JANUARJU 1905 Pred petdesetimi leti je proletariat zadal prvi udarec carskemu samodrštvu Odlomki iz Leninovega članka, napisanega v časopisu „Rabočaja gazeta“ ob peti obletnici buržoazno demokratične revolucije pod naslovom ,.Nauki revolucije'1 sšip I ' ' ■ j£ z’%-* ' v. 9. januarja 1905. Carska vojska strelja v delavce pred Zimskim dvorcem ^e, e* et ie mmilo, odkar je sami pogoji njihovega življe-, varniških delavcev sodelova- • .avski razred Rnsii« v nir. nja. Kapital zbira delavce v la v revolucionarnem boju, velikih množicah po Veleme-jv stavkah — večina (do tri stih, jih združuje, uči skup-j petine), od kmetov pa ne- ♦n,------- razred Rusije v ok- .., ^ 1905 zadal prvi silovit udarec carskemu samodrštvu. i , '-istih velikih dneh je pro-i ar.’at dvignil milijone delovnih ljudi • ■ , . .j»ui v boj proti nji- hovim zatiralcem. V nekaj ; , saF.lb 1. 1905 si je izbojeval ‘Ooljsanja, kakršna so delaven desetletja zaman pričako-i od Koblasti«, Proletariat v,„7iSen}u ruskemu narodu pri- boril, dobo četudi samo za kratko n: svobodo tiska, zborova- siia’ z umevanja, kakor je Ru-s Ja se ni videla. Pometel je Potvorjeno Bulyginovo du- izsilil od carja manifest konstituciji in enkrat za ,so’ej onemogočil, da bi vla-?a.h Rusijo brez predstavni-Ek>h ustanov. velike zmage proletariata pa so bile samo polovične jmage, ker carska oblast ni bda strmoglavljena. Decembrska vstaja se je končala s Porazom in carsko samodršivo )e začelo jemati nazaj drugo aa drugo pridobitve delavske-Ee razreda, in sicer v ist i meri, kakor je pojema) nie-Eov pritisk, kakor je pojemal boj množic. Delavske stavke, izmečki in vojaški nemiri so Pili leta 1906 znatno slabot-neiši kakor leta 1905, vendar <2atn'\' še vseeno zelo močni, med ? razgnal Prvo dumo. atero se je spet začel pa Jati boj ljudstva; ni si ]tl- Pal takoj spremeniti vo-bo? g,a zakona. Leta 1907 je i„ e«vcev še bolj oslabel mo ♦ 3e. raJgnal Drugo du- Vrat rJ ,izvršil državni preje v junija 1907); prelomil ,ja se svoje slovesne obljube, prf,,ei- izdajal zakonov brez menil Je,njia, dume. in je sprejo ,y°hlni zakon tako, da lhorofClna. v dumi vsekakor »Podom ^rip,asti. zemljiškim go-v. - ,n kapitalistom, stran- °Prodam0tenCeV ‘n niihovim .&“}* Vlavd, indu- * samocfrS! riat b°jeval in naitrH m najodločnejši letariat t ra-neiii b°i- Pro-Čsvetim iaZaCe! revolucijo z *«n!m lanuarjem in mno-je iz^Loi v, ' Proletariat 10 je v rt J, do kraja, ko )e v decembru 1905 dvig- obramho°bi0roŽeno vstajo, v »treljali kmetov> ki so jih W<4 o bre,ePali ‘n trpin-lavčev =1 , s,avkajočih de-°koli ? ea i90’ znašalo čarji L"1!1').0”' o/ stavk .ih delavcev in 540 *3lOrih ■«» .1, 000 »ile',C1'laza*' kakšne nenačete lnV 5kriv Pičnn1Cab' kadar dozoreva res največreVOlUcionarna kriza. Z Ha c, ilna stavkovnim valom lec t'etuJeta 1905 pa' še dali,. k)ile izčrpane vse boj- *kovsk Pr°letariata. V mo- 'ib ie l°varniškem okrož-0 na Primer 567.000 ' ikih ' w .JČih, Varnfiu-.Pa ie bil° 600.000 to- »tavu de'avcev in milijon deU al°mh- To pomeni, da še j 71 , m°skovskega okrožja bovr ;ec nis° razvili take tr-4prbi, P°sti v boju kakor pe-Kub«,. 1 delavci. V livonski bilo ra>)i_ (mesto Riga), pa je 250dnoa 50.000 delavcev okoli vi, H s*avkajočih, to se pra- dČave * v letu 1905 vsak Petkrat s4avkal Povprečno nad bikakr, V- vsei Rusiji sedaj milim r n' manj kakor tri »kih .tovarniških, rudar-trt Ze^ezn^kih delavcev bara« z vsakim letom Sibar,?’ P,rl taki silovitosti Cm k0r ,jeu bila v Rlgl »rmai ’ lahko postavil u?ao vetnaist. kem koraku srečavajo iz ob-1 tovo ne več kot petina ali ličja v obličje s svojim glav-; četrtina. Kmetje so se borili Obetali so, da bodo na «miren način« dosegli svobodo, in so obsojali revolucionarni boj de- , j.,, u,, —r ,--------,, — lavcev in kmetov. Kmetje in nih akcij. Delavci se na vsa-jdvomno samo manjšina: go- mnogi izmed kmečkih poslancev («trudovikov») so verjeli tem obljubam in so šli pokorno in poslušno za liberalci ter se ob revolucionarnem boju proletariata držali ob strani. To je bila med revolucijo največja napaka kmetov (in mnogih meščanov). Liberalci so z eno roko — pa še to zelo zelo redkokdaj -— podpirali boj za svobodo drugo roko pa so vedno ponujali carju, obljubljajoč mu, da bodo očuvali in utrdili njegovo oblast, pobotali kmete z zemljiškimi gospodi, ((nemirne« delavce pa «umirili». Ko je revolucija prišla do odločilnega boja s carjem, do decembrske vstaje 1905, so vsi litreralci po vrsti podlo iz- nim sovražnikom z razred-dom 'kapitalistov. V boju s tem sovražnikom postaja delavec socialist, prihaja do spoznanja, da je nujno potrebna popolna preureditev vse družbe, popolna odprava vsakršne bede in vsakršnega zatiranja. Ko delavci postanejo socialisti, se z vso neustraše-nostjo bore proti vsemu, kar jim je v napoto, predvsem pa proti carski oblasti in fevdalcem — zemljiškim gospodom. Tudi kmetje so šli med revolucijo v boj proti zemljiškim gospodom in proti vladi, vendar je bil njihov boj dokaj slabotnejši. Po podatkih, ki jih imamo, je od to- manj trdovratno, bolj razkropljeno; manj zavestno in so se pogosto še vedno zanašali na dobrotljivost carja-batju-ške. V letih 1905 in 1906 so kmetje carja in zemljiške gospode pravzaprav samo nekoliko preplašili. * * tj! V revoluciji je sodelovala tudi liberalna buržoazija, to se pravi, liberalni zemljiški gospodje, tovarnarji, advokati, profesorji itd. Ti tvorijo stranko ((ljudske svobode« «kon-stitucionalni demokrati, k. d., kadeti). Ti so ljudstvu mnogo obljubljali in v svojih časopisih mnogo kričali o svobodi. Imeli so večino poslancev v Prvi in Drugi dumi. (Nadaljevanje na 4. strani) 10 TISOČ ELEH1RONH NASPROTI 10 Roboti „vidijo“, „duhajo“ in „pomnijo“ ne morejo pa samostojno „ustvarjati^ V zadnjem času se mnogo govori in piše o elektronskih možganih in raznih drugih robotih. Elektronski računski stroj «Eniac» na pr. v nekaj minutah izračuna najbolj zapletene račune, za katere bi bilo dobremu matematiku potrebno nekaj let. Poleg tega bi človek pri računanju lahko tudi pogrešil, stroj pa računa brez napake. «Zefir» zna cel Websterjev slovar od 60 tisoč besed «na pamet«. Sedaj izdelujejo robote, ki bodo znali cele enciklopedije «na pamet«. Elektronski roboti vodijo brez napake letala, izstrelke itd. Oni zamenjujejo v tovarni človeka in vršijo zelo komplicirana dela. In tako se iz dneva v dan množijo vesti o gradnji čedalje bolj izpopolnjenih elektronskih robotov in o njihovi čedalje večji in plodnejši uporabi. Začenja §e govoriti o dobi robotov. Vsakomur so očitne izredne lastnosti elektronskih strojev: delajo bolj naglo in bolj točno od človeka. Vsako delo b-pravijo brez napake. Toda vse dokler so ti roboti delali samo dela, ki jih opravljajo stroji, se za to ljudje niso vznemirjali. Toda novi elektronski roboti dobivajo tudi neke »psihične« lastnosti, ki so doslej pripadale samo človeku. Roboti dobivajo «čute». S svojimi elektronskimi očmi — «vidijo», ((slišijo«, ((duhajo« in podobno. Se večje iznena-denje izzivajo elektronske naprave, ki si ((zapomnijo«, ki dajejo logične odgovore, ki torej »mislijo«. To pomeni, da začenjajo prodirati v področje, ki ga je doslej imel edinole človek. Ljudje se tolažijo z dejstvom, da robot dela in računa bolje od njega, hkrati pa so zaskrbljeni zaradi dejstva, da tudi stroj začenja «čutiti». Ljudje začenjajo občutiti rivaliteto elektronskih strojev in se podzavestno veselijo vsaki zmagi ((navadnih« človeških možganov MNENJA O BODOČI DEŽELNI AVTONOMIJI no, rešeno z londonskim sporazumom, medtem ko bi praktično uveljavljanje sporazuma v sedanji fazi, ko še delujejo strasti in mržnje, moglo naleteti raje na ovire kakor na olajšanje, spričo neposrednega vmešanja neposredno angažiranih političnih sil. Drugo, gospodarsko, je c-snovno vprašanje, ki ga je treba rešiti v Trstu: gre dejansko za to, da se tu obno- ~ "" vi zdravo, ne zajedalsko in ne na darilih in milostih slo- Frof. C. Schiffrer predlaga za Trst posebno neče gospodarstvo, in z njim . . * • »i • r-» • • tržišče normalnega dela za avtonomijo, ločeno od Uoriske in Furlanije krajevno prebivalstvo in tudi to delo presega delokrog, lasten deželnim avtonomijam, kajti mnogi problemi tržaškega gospodarstva so vezani na odnose z drugimi državami Gospodarska obnova Trsta je najbolj pereče vprašanje Zadnje čase se vodi živahna polemika glede avtonomije, ki naj bi jo priznali deželi Friuli — Venezia Giulia, in glede vprašanja: kakšen ob- seg naj bi ta avtonomija imela, ali naj bi vanjo vključili tudi Tržaško ozemlje ali ne in tako dalje. Med najodločnej-še zagovornike, da se tako izrazimo, ((integralne« avtonomije sodi profesor Diego Dc Castro, ki zagovarja avtonomno deželo Friuli — Venezia Giulia s Trstom in njegovim ozemljem in podpira to svojo zamisel z izključno političnimi razlogi. V zvezi s to polemiko o avtonomiji prinašamo v prevedp članek, ki ga je prof. Carlo Schiffrer napi.nl za zadnjo številko revije »Trieste« * * * »Prvi odgovor na zastavljena, mi vprašanja je, da se mi v. sedanjem političnem položaju ne zdi niti primerno niti1 mogoče ustvariti deželo s posebnim statutom Friuli — Venezia Giulia, ki jo predvideva naša ustava, in to zaradi vrste razlogov zemljepisnega, pravnega, političnega in praktičnega značaja. Trst bi mogel res postati zemljepisno upravno središče pokrajine, ki bi se raztezala od Karnskih Alp do Pulja, v kateri bi imeli neko določeno ravnotežje med poljedelsko, gorsko, pomorsko in industrijsko dejavnostjo, in že s tem ravnotežjem med odnosnimi vprašanji in koristmi avtonomne uprave in zakonodaje. Toda ne zdi se mi mogoče prenesti upravno središče Furlanije na skrajno periferijo, v to. kar zemljepisci že imenujejo tržaško «slepo črevo«, ali pa da bi prenesli upravno središče tržaških poslov — poslov zelo velikega obsega! — v Videm ali v kakšno drugo furlansko mesto. Poleg vsčga pa so vprašanja, ki jih mora Trst reševati, povsem drugačna od vprašanj, ki jih mora reševati Furlanija. Avtonomna krajevna zakonodaja in uprava Furlanije se bo morala pečati z gorskimi ureditvami, melioracijami in namakanjem; tni nimamo gozdov, nimamo voda in smo skoraj brez obdelovalne zemlje. Kakšne izkušnje bi mogli posredovati mi Tržačani Furlanom in obratno v skupnih deželnih organih (svetu in odboru)? Izgubljali bi čas. zdaj mi, zdaj oni, brez haska; nazadnje pa bi se sprli. Tako je bolje, da vsak brat upravlja hišo za svoj račun, in ne bo ne prepirov, niti zdrah med svakinjami! Kakor je razvidno, se te misli ne ozirajo na pravno dejstvo, da je položaj Furlanije in Trsta različen s stališča mednarodnega prava. In tu je treba omeniti, da je sedanji komisariat, v določenem smislu že avtonomna uprava in bo ostal tak dokler bomo imeli poseben proračun za ozemlje, in dokler bo obstajala zakonodajna oblast, ki se danes sicei praktično omejuje na sprejemanje, ki pa dopušča v teoriji — neko posebno zakonodajo. Gre pa gotovo za prehodno birokratično upravo, brez Tistega predstavniškega značaja. ki ga zahteva duh časa; vsekakor pa sem mnenja, ja je v pravkar začrtanih mejah mogoče pristopiti k podrobnejšemu proučevanju vprašanja. Toda obe temeljni vprašanji Trsta — narodnostno ali jezikovno kulturno ali ((manjšinsko«, in gospodarsko — ne spadata po mojem mnenju v delokrog, lasten deželnim avtonomijam. Prvo, narodnostno, ker je bilo, vsaj potencial- se tako vključujejo v neposredno vladno območje. Odločilen prispevek k rešitvi teh problemov bi mogel prej doprinesti neki «možganski trust« kakor neki deželni organ avtonomne uprave. V zaključku (in ne glede na moje osebne simpatije do demokratičnih oblik avtonomne krajevne uprave) se mi zdi. da je danes najbolj pereče vprašanje pripraviti večleten načrt gospodarske obnove, in k temu cilju morajo težiti najboljše krajevne moči, zla-st i < »n c. k' Z3V 3 i o h najgloblja socialna vprašanja. Toda te moči — Iti v mesni obstajajo — j« treba s jjri-stejnega mesta poklicati in vključiti v kvalificiran, čeprav zrčasen org-ti1 In ko bodo tako z gospodarskimi temelji obnovljeni krajevni davčni viri in obnovljena možnost za resnično avtonomne krajevne proračune, ne da bi potrebovali državnih dopolnitev, bo s tem hkrati rešeno tudi vprašanje njihove demokratične uprave, bodisi v občinah bodisi v «deže!i» s središčem v Trstu«. NHMiM* 1—mi i i i i i i n Za poganjanje mmetnih možganovki bi se kolikor toliko približali človeškim možganom, bi bila potrebna pogonska sila niagarskih slapov, za njihovo hlajenje pa vsa voda veletoka Niagare nad temi stroji. Odraz te rivalitete je na pr. vest, ki je bila objavljena pod velikim naslovom pred nekaj leti, in sicer da je neki japonski matematik z računalom na kroglice premagal mehanični računski stroj. V času druge svetovne ' vojne je bilo potrebno dolgo časa, da so učitelji pripravili zavezniške pilote do tega, da bolj verujejo kompliciranim in preciznim navigatorskim napravam, kakor pa svojim čutom. Kpt bi se bila rodila neka podzavestna reakcija proti temu prodiranju popolnejših strojev, v območje človeških sil. Ko je «Unijac» že po nekaj minutah prikazal rezutate zadnjih volitev v ZDA, jim strokovnjaki niso hoteli verjeti; po kontroli, ki se je vršila nekaj dni, pa so vendarle morali priznati, da je bil zultat povsem točen. Ali predstavljajo stroji, ki mislijo, ki si zapomnijo, ki čutijo, zares nevarnost? Človeški možgani delajo z električno energijo desetinke volta, sestavljeni pa so od kakih 10 milijard možganskih celic «Eniac» pa ima »samo« 10.000 elektronskih žarnic, >n če bi jih imel 10 milijard, bi potreboval električno energijo hidrocenlrale, ki bi jo poganjala voda Niagare in vsa voda Niagare bi ne bila dovolj za hlajenje aparata. Vsaka možganska celica ima dve nežni živčni koreninici, ki se lahko pripajajo na korenine sosednih celic. Tako se lahko ustvarijo vezi vzdolž in počez. Možgani zato v desetinki sekunde lahko ustvarijo tisoče kombinacij in vsaka od teh predstavlja spomin, idejo itd. V tako majhnem prostoru je prostora za milijone občutij, idej, pojmov. Take u-činkovitosti ne bo dosegel noben elektronski stroj, ki bi potreboval tako malo prostora in ki bi trošil tako malo energije. Ce človeku pokažete leseno kocko, vam bo «brez razmišljanja« rekel, da je to kocka, pa četudi ne pozna njenih formul, njene veličine, odnos robov in ploskev, itd. To bo rekel celo vsak otrpk. Stroj ne more «dojeti» niti ene oblike, če mu ne predložite točke za točko ali če mu ne date podatkov za njegovo formulo. Vi boste svoje znance takoj spoznali na ulici, tudi če jih gledate od zadaj, v plašču ali brez njega, pa tudi če jih več let niste videli, in so se oni mnogo spremenili-Stroj loči posameznika od posameznika po velikanskem številu podatkov: po višini, teži, barvi ias. dolžini rok ’.n podobno. Ce se je določena o-seba zredila komaj za neicaj gramov, ta podatek že ne u-streza vec :n moti klasifikacijo stroja, ki ne more na pr. potegniti kartona te osebe. Kie pa je psihološko opažanje, intuicija, kje so podobni procesi, ki so zares zapleteni tudi za ljudske možgane? Človeku ni potrebno, da ure in ure primerja eno posameznost z drugo, na or. intonacijo glasu, kremženje. gibe, izraz oči itd. pa da sklepa, če se sogovornik obnaša nasproti nam prijateljsko ali sovražno. Mi se tega zavedamo v trenutku če smo na našega sogovornika le ((mimogrede« pogledali. Stroj pa b» bil moral iti po poti, ki smo jo ravno kar naznačili. Kakšen šele bi moral biti stroj, ki bi imel tak spomin, kot ga ima povprečen človek? Kajti ((kartoteka« možganov ne obstaja samo v posameznih pojmih, ampak tudi v celi vrsti asociacij za vsak posamezen pojem. In prav zve- za med idejami omogoča u-stvarjanje zaključkov in zakonov. To je vprav proces ustvarjalnega »mišljenja«. Pri Neivtonu je padec jabolka izzval asociacije: padec — teža -- gravitacijska sila — gibanje planeta. S pomočjo raznih asociacij so bili odkriti vsi prirodni zakoni. Ustvarjalno mišljenje izvaja, povezuje, razčlenjuje in ureja ideje. Stroj pa kljub temu, da ima tisoče žarnic, kljub temu, da ne more pogrešiti, kljub temu, da ima prednost pred človekom glede točnosti in br- zine ,ne more ustvariti nobene ideje. Na kratko, vsak tak stroj se gradi za določen namen. Od razporeda njegovih elektronk in zvez med njimi ie odvisno tudi njegovo delovanje. Delo stroja je odvisno od vloge, ki mu jo je človek odločil. Ce sestavite stroj za računanje, bo on to delal s fantastično brzino in brez napake in vam bo prihranil dragocen čas. Ako ga sestavite za to, da si kaj «zapomni», si bo zapomnil cele leksikone in kartoteke, toda razen vnaprej določene naloge vam ne bo mogel nuditi ničesar. Nikoli ne bo mogel neodvisno in povsem svobodno misliti in u-stvarjati ideje. To ustvarjalno področje je vedno domena samo človeških možganov. Mehanične procese bodo ti avtomati izvrševali bolje in hitreje od človeka, tako pri navadnem, ročnem delu, kakor tudi v duhovnem delu. Toda nič več. Kajti roboti imajo končno le deset tisoč e-lektronk, navaden črv p.a ima v svojih možganih več živčnih celic kot tak stroj. ; -. . ..i ' šiv, • .^4» * •' •*#;.; 1 ............“jaSSs® -.v**-! 'T l I-:. - : ............................. . .51 iTT^iŠKKSisSv.T'': Kakih 50 moških, žensk in otrok se je 7. januarja letos udeležilo tradicionalnega »zimskega plavanja« v ledenomrzlih vodah Arakavskega prekopa v Tokiju. Prizor je privabil veliko množico radovednežev 3,5 milijarde lir bo stal fi3m M Ur fhti“ Po zamisli režiserja Camerinija bo film dramatična slika življenja v miru in strašna slika vojne in njenih posledic (Od našega dopisnika) BEOGRAD, januar — Redki v Beogradu, v glavnem predstavniki zveznih in republiških najvišjih organov in ustanov, javnega in kulturnega življenja, člani diplomatskega zbora, predstavniki tiska, so pred dnevi imeli priložnost uideti originalne posnetke filmov «Odisej», ((Neapeljsko zlato« m «Ulico» italijanskega filmskega podjetja Pont i-De Laurentiis. Tri zaporedne večere je izbrano občinstvo v kino dvorani «./adran» zcplao-zom nagradilo uspeh italijanske kinematografije. Kritiki so zelo pohvalno ocenili vse tri filme, zlasti «Odiseja» m iiUli-eo». Predvajanje filmov, ki jih je aPonti-De Laurentiisu dalo na razpolago filmskemu podjetju sAvala», je prvi znak bodočega sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim filmskim podjetjem, ki bosta, v kolikor ne nastopijo nepredvidene težave, skupno snemali velik mednarodni film »Vojna in mir«. Kdo bo prvi na platnu ostvaril veliko delo nesmrtnega Tolstoja in s kakšnim uspehom? O tem vprašanju se zadnje dni mnogo razpravlja v kinematografskih krogih, zlasti odkar so se hkrati znašli v Beogradu zastopniki italijanskega podjetja (tPonti-De Laurentiis» in ameriške filmske družbe Michael Todd, z namenom, da uresničijo to zamisel. Kdo bo zmagal v tem tekmovanju? Kdo bo odstopil? Kako se bo to tekmovanje končalo. S kompromisom, z dvema filmoma? Na ta vprašanja je trenutno težko odgovoriti, ker sta zaenkrat obe strani trdno odločeni snemati. To je izjavil Michael Todd, ki je bil pred dnevi ponovno v Beogradu. To mi je rekel tudi Luigi De Laurentiis pred odhodom iz Beograda. Kdaj se bo pričelo snemanje filma, ki bo po besedah De Laurentiisa stal okrog 3,5 milijarde lir, oziroma 5 milijonov dolarjev, je odvisno od uspeha pogajanj Dina De Laurentiisa z ameriškimi igralci in režiserji, ki bi sodelovali v filmu, in od snežnih razmer v Jugoslaviji. Film aVojna in mir» bi moral biti po zamisli avtorjev dramatična slika življenja v miru z vsemi njegovimi iluzijami, upanji, hotenjem in strašna slika vojne in njenih posledic, glasnik volje in želja narodov po miru med narodi. Torej film, ki bi v današnjem mednarodnem polo- ;— petnajst avka jočih. milijonov ž Takega navaia ne bi vzdr-V.a nobena cars nav i pa ve’ d- ............. *itT!? 7 bil° spro- *tov n?etno- P° želji sociali-Takš naprednih delava« a nobena carska oblast. a takšngga ogoče spro-elji sociali-naprednih delavcev, dai ,naval >e mogoč le te-a , kadar \_so deželo zajema jv/ . ogorčenje, revolucija. a pripravimo tak naval, je b0 k a Pritegniti v boj naj-o°lJ zaostale sloje delavcev {L treba lpta in leta voditi’ bro°n7atn?' /!roko. neutrudno Propagandistično, agitacijsko n orgumzacijsko delo, ustvar-zveVn kreP,tl. vsakovrstne tar?ata.m 0rKan'zaciie prole- Po silovitosti boja >e de avski razred Rusije sta? p& semi ostalimi razredi ruske-f? Paroda. Delavce usposab-lajo na boj m silijo v boj PRISPEVEK K RAZPRAVI O BODOČI AVTONOMIJI Avtonomija na Južnem Tirolskem 3. 34. člen Predsednik deželnega odbora zastopa deželo. Udeležuje se sej ministrskega sveta kadar se razpravlja o vprašanjih, ki posebno zadevajo deželo. 35. člen Predsednik deželnega odbora vodi upravne funkcije, ki jih država prepušča deželi in se ravna po vladnih navodi-lih. 36. člen Predsednik deželnega odbora določa razdelitev poslov med poedine prisednike, >. lastnim odlokom, kt ga objavi v deželnem biltenu. 37. člen Predsednik deželnega odbora izdaja z lastnim odlokom pravilnike, ki jih je odbor sprejel. 38. člen Deželni odbor je izvršni organ dežele. V njegovo pristojnost spada: 1. sprejemanje pravilnikov za izvrševanje zakonov, ki jih odobri deželni svet; 2. upravna dejavnost v zvezi s posli v deželnem obsegu: 3. uprava deželne imovine. kakor tudi nadzorstvo nad upravljanjem — po posebnin podjetjih — deželnih javnih služnosti industrijskega in trgovskega značaja; 4. ostale pristojnosti, ki mu jih prepušča ta zakon ali druge določbe; 5. sprejemanje, v primeru nujnosti, ukrepov, ki spadajo v pristojnost sveta m ki jih je treba predložiti svetu v odobritev na njegovi prvi naslednji seji. 39 član Z deželnim odborom se je treba posvetovati kadar griza vzpostavitev in ureditev nacionalnih prometnih ’n prevozniških služnosti, ki zlasti zadevajo deželo. 40. člen Deželni svet more pooblastiti deželni odbor, d- obravnava in vrši posle, k spadajo v pristojnost sveta, lzvzem-ši izdajanje zakonskih predpisov. POKRAJINSKI ORGANI II. poglavje 41. člen Organi pokrajine so; pokr i-jinski svet, pokrajinski odbor in njegov predsednik. 42. člen Vsak pokrajinski svet se- stavljajo člani deželnega sveta, ki so izvoljeni v odnosni pokrajini za dobo 4 let ir izvoli iz svoje srede prebsed nika, podpredsednika in tajnike. V primeru ostavke ali smrti predsednika, pokrajinski svet izvoli novega predsednika na svoji prvi naslednji seji Podpredsednik pomaga predsedniku in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. 43. člen Glede pokrajinskih svetov se uporabljajo, če združljive določbe 21., 23., 25., 27. in 28. člena. V prvih dveh letih poslovanja bocenskega pokrajinskega sveta, se izvoli predsednik izmed svetnikov, ki pripadajo nemški jgzikovni skupini, pod- predsednik pa izmed svetnikov, ki pripadajo italijanski jezikovni skupini; v drugih dveh letih se izvoli predsednik izmed svetnikov, ki pripadajo italijanski jezikovni skupini, podpredsednik pa izmed onih, ki pripadajo nemški jezikovni skupini. Glede bocenske pekrajine se mora sestav komisije, ki je predvidena v 27. členu, prilagoditi razmerju jezikovnih skupin, ki sestavljajo prebivalstvo pokrajine. 45., 46., 47. in 48. člen vsebujejo določbe, ki veljajo mu-tatis mutandis, za predsednika deželnega odbora in za pristojnosti deželnega odbora, z dodatkom, da pokrajinski odbor nadzoruje in ščiti občinske uprave, skrbstvene i.r dobrodelne ustanove, konzorcije in druge krajevne ustanove in zavode, in da spada jo v področje tega sveta tudi druge pristojnosti ki jih pokrajini nalaga ta statut ali drugi zakoni republike ali dežele. TRETJI DEL Odobritev, razglas in objava deželnih in pokrajinskih zakonov in pravdnikov 49. člen Zakonski osnutki, ki jih odobri deželni svet, ali pokrajinski svet, se sporoče vladnemu komisarju in se razglase v roku 30 dni po sporočilu, razen če jih vlada na vrne deželnemu odnosno pokrajinskemu svetu s pripombo, da presegajo ustrezno pristojnost, ali da nasprotujejo državnim interesom, ali onim ene izmed obeh pokrajin dežele. Ce jih deželni ali pokrajinski svet ponovno odobri z absolutno večino svojih članov, so razglešeni, če vlada v roku petnajstih dni po sporočilu ne načne vprašanja njihove zakonitosti pred ustavnim razsodiščem, ali njihove pristojnosti, zaradi nasprotujočih si interesov, pred parlamentom. V primeru dvoma odloči razsodišče čigava je pristojnost, Ce deželni ali pokrajinski svet izjavita z absolutno večino svojih članov, da ima neki zakon značaj nujnosti, razglasitev in začetek veljavnosti — če se vlada strinja — nista podvržena spoštovanju omenjenih rokov. Deželne in pokrajinske za- kone razglašata predsednik deželnega sveta, odnosno predsednik pokrajinskega sveta, vidira pa jih vladni komisar dežele. 50. clen Deželni in pokrajinski zakoni ter deželni in pokrajinski pravilniki so objavljeni v Uradnem biltenu dežele v italijanskem n nemškem tekstu in stopijo v veljavo 15. dan, ki sledi njihovi objavi, razen, če zakon ne določa drugače. V primeru dvomov se tolmačenje predpisov opira na italijanski tekst. En izvod U-radnega biltena se dostavi vladnemu komisarju. 51. člen V Uradnem biltenu dežele se objavijo v nemškem jeziku tudi zakoni in odloki republike, ki zadčvajo deželo, kar pa ne vpliva na njihovo veljavnost. 52. člen Zakoni, ki jih odobrita deželni in pokrajinsk' svet, in pravilniki, ki jih izdata deželni in pokrajinski odbor, morajo biti objavljeni, zaradi vednosti. v posebni sekciji Urad nego lista republike. (Nadaljevanje sledi) žaju prispeval k miru- «Kako to, da ste se odločili za snemanje filma v Jugo• slavijit), sem vprašal Luigija De Laurentiisa. «Za snemanje zunanjih prizorov filma — je dejal De Laurentiis — je neobhodno potreben nordijski ambient in zadostno število dobro izvež-bane pehote in konjenice. Vsega tega nismo mogli najti v Italiji. Ko smo proučili ob-jektivne možnosti raznih držav, smo se odločili za Jugoslavijo. Danes upamo ne le, da bomo snemali v Jugoslaviji, temveč e Jugoslavijo, t. j. s sodelovanjem in udeležbo Jugoslovanova, je poudaril De Laurentiis. Perspektive sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo so po besedah De Laurentiisa, odlične. Potrebni sta le obojestranska dobra volja in čas zn sklenitev dokončnega sporazuma o koprodukciji. Medtem pa je zelo zaželena in koristna privatna iniciativa, kot n. pr. med podjetjema Ponti-De Laurentiis in Avalo-filmom, da bi se videle konkretne možnosti sodelovanja na umetniškem, tehničnem, finančnem in komercialnem področju. Pri realizaciji filma, ki bo sneman po scenariju, ki je rezultat triletnega študija in dela, bodo upoštevali vse dognane in pridobljene tehnične in umetniške izkušnje. , «Skušali bomo — je poudaril Luigi Dr Laurentiis — spoštovati ameriške formule, kar se tiče izkušenj velikega filma, toda v prvi vrsti se bomo trudili vnesti v film duha, okus, mijelnast in občutljivost nas Evropejcev, kar je toliko bolj potrebno, ko gre za film nVojna in mir«, ki ne bo samo film velikih gibanj in akcij, temveč film poln ideoloških in duhovnih pomembnosti. Torej — je ugo-tonil De Laurentiis — ameriški film po obliki, toda evropski in zelo blizu Tolstoju v duhovnem bistvu.» Ko sem ob koncu razgovora vprašal De Laurentiisa, kako so bili on in ostali predstav-„ n*fci podjetja sprejeti v Beogradu, je živahno odgovoril: vV Beogradu so nas sprejeli tako toplo in prisrčno, da smo bili presenečeni. V imenu podjetja «Ponti-De Laurentiis« se iskreno zahvaljujem predstavnikom jugoslovanske vlade, tiska, umetniške, kinematografske in kulturne javnosti za sprejem, ki ga ne bomo pozabili.« It. Roži« VMMOR8K! DN8VNIK — 4 - ti. januarja 1®M iSK rr-r~ |p:pič i VIDEMSKA ZASEDANJA nč da Je bil kot moški otrok svoje dobe. nekavahrski napad. ^ jo Je hudo prizadelo. Odpustila mu ie a pozabiti mu tega ,l-pada ni mogla nikoli. Ko je prišel leta 1918 pol leta pred smrtjo zadnjič predavat v Trst. me je sama napotila na nL, govo predavanje, češ. pojdi poslušat največjega živečega SIL; venskega pisatelja, toda sama ni mogla iti. Pozneje m1 L povedala, da bi Jo preveč bolelo, če bi ga morala tel«9 gledati pred seboj. 8. Poroka z mojim očetom in zaporedna rojstva sedibS, otrok so pomenili moji mami konec njenega literarnega Marica Nadlisck stvovanja. Prva leta po poroki Je sicer še prevedla nekaj h3 ^ italijanskega pisatelja Fogazzara za »Ljubljanski Zvon*. P‘vL-Je še za tržaško »Edinost* in pošiljala je tudi posamične " »i spevke za ljubljanski »Zvonček*, toda niti čas niti energij® p niso dopuščale, da bi bila poleg gospodinjstva in ne®e vzgoje otrok megla še kaj večjega izvirnega napisati. (Nadaljevanje sledil