V NAfil DRŽAVL Hrvati se peklcnili kralf«. Dne 22. aprila je prispelo v Beograd doslej največje poklonitvcno adposlanstvo 1590 hrvatskih kmetov na Celu z bivšimi poslanci radičevske stranke. Izrazili so kralju svojo udanost, svoje želje in mu razložili potrebe svojih krajev. Posebno veliko jih je bilo iz Bosne in Hercogovine. Ob priliki svečane avdijence je kral|j Hrvate nagovoril v lepem govoru. Obravnava prcii dr. Vladimirju Mačka in t&varišem. V četrtek, dne 24. aprila je pričela v Beogradu pred državnim sodiščern obravnava proti dr. Mačku in tovarišem iz Zagreba radi svoječasnega nasilnega nastopanja ter poizkusa z nasiljem vplivati na spremembo političnega reda. Obtožencev je 24, odvetnikov 30. Dr. Mačka samega bo zagovarjalo več advokatov. Qbravnava jbo trajala 12 do 14 dni. V DRUSIH DRŽAVAH. Zveza balkanskih držav. Bivši grški nainistrski predsednik Papanastazij je začel akcijo, koje cilj je: ustanovitev zveze balkanr.kih drža^T: Jugoslavije, Turčije, Romunije, Bolgarije, Albanije ter Grčije. Misel balkanske zveze je zelo navdušeno sprejeta na Balkanu in posebno še pri nas v Jugoslaviji. Prvi balkanski ko-ngres se bo vršil predvideno letošn^o jesen v Atenah na Grškern. V Parizn so se vršila dolgo časa posvetcvanja glede piačila vojnih odŠkadnrn. Tozadevni dogovori so zaključeni in so bili v soboto, dne 26. aprila podpisani. V poštev pridejo štiri vojnoodškodninske pogodbe: 1. Prava vojno odškodninska pogodba, ki določa madžarske odškodninske obveznosti. 2. Splošna izravnava dolgov med Mad- žarsko in njenimi upniki. 3. Pogodba za ustanovitev skupne agrarne blagajne, ki bo imela na razpolago poravnalno svoto 240 milijonov zlatth kron. 4. Pogodba za tistanovitev posebne odškodninske blagajne v znesku 100 milijonov zlatih kron za pokritje vseh. odškodninskih zahtev, ki so še nerešene pri mešainih razsodiščih. Iz sovjetske Rnsijc. Stalinova ureditev sktrpnega gospodarstva (kolektivizacije) kmetskih posestev je popolnoma propadla in so že tudi majhni posestniki, ki so bili za Stalinov načrt, pričeli zopet z lastnim gospodarstvom. Radi poloma kolektivizacije je izbrulmila silna nevolja na Stalina. Obstojala je resna opasnost, da bo Stalin nasilnim potom pregnan z vlade. Do aretacije in do tiboja Stalina ni prišlo,, ker so se zbali voditelji komunistične stranke velike zmede, ki bi sledila odstranitvi diktatorja. Kljub temu, da je Stalinovo stališče na videz utrjeno, se vendar napovedujejo za bodočnost med sovjetskimi mogoCnjaki liudi notranji boji. Med seboj razkosani sovjeti prerokujejo za leto 1932 splošno svetovno revolucijo. Ta napoved je le slepilo, v katerega niti Stalin ne veruje. Eako je v Indiji? Celi svet se čudi, da angleške oblasti niso še zaprle Ghandija, ampak le njegova sinova in najožje prijjatelje, dasi poziva Ghandi odločno na vsestranski bojkot napram Angležem. Vsekako so Angleži uverjeni, da bi jim bil mučeniško zaprti buditelj Indije v ječi nevarnejši nego je v prostosti. Angleške oblasti upajo, da je Ghandijevo gibanje že doseglo vrhunec, da se bo poleglo in nato bo Anglija postavila v upravnem oziru Indi>jo na staIiš5e angleških domijonov kakor so: Avstralija, Kanada, Irska in Južna Afrika. Treba še povdariti, da se Ghandijevi akciji niso priključili muslimani. Dasi bi radi Angleži potolažili Indijce mirnim potom, nadaljujejo uporniki s krvavimi nastopi napram vojaštvu in policiji.