6t 147.
V Gorici, v torek dne 24. decembra 1907.
hhija trikrat na teden, in sioer 7 torek, Četrtek
p  soboto   ob 4, uri popoldne ter stane  po poŠt prejeniana ali v Gorici na dom poSiljana:
vsa leto........ 15 K
•/•...........10 »
V............5  .
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S06A" ima naslednje izredne priloge*. Ob no-vem ktu ..Kažipot po SoriSkem in Gradližanskeni' in „aaiipotpo IjnbJjanHn kranjskih'a«j8tih". dalje dva '¦¦ [nt v letu „Votni red žclernic,  parntkov in poStnto 4Te»" ier mesečno prilogo nSlovenski Tehnik".
Naročnino sprejema upravnifitvo v Gosposki ulici, Itev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček Ha narotlla bre* doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se računijo po IVtij^rstah 5e^ tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat  12  v vsaka**" «sta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu BO v vrsta. Za obliio in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVII.
»Vse u narod, svobodo In napredek U   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v GosposVi ulioi §t. 7 v Gorioi v I. nad b Z urednikom je mogoč" govori« vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 5. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvp sena-haja v Gosposki ulioi 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarau
RaMčnlno In oglase Jo plaTatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1 a apravnlltvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld, 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah; Schv/a^v Šolski ul., Jelleisitz v Nunski nI, Ter. Leban na tekaliSčn Jos. Veidi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tehakarni Lavrenčič na trgu delta Caaerma.
Odgovorni uradnik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— T«J«foR it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J.
tiska in zal.
Skupaj ali narazen?
Pod tem naslovom se obrega nekdo v uvodnem Članku sobotne „ Gorice" ob ,, Goriško kmetijsko društvo8, ker je bila sprejeta v seji osrednjega odbora tega društva resolucija na visoko vlado, v kateri se ista pozi vije, naj pripozna „G. k. d." edinim zastopnikom in zagovornikom koristi posestnikov slov. dela dežele.
Razlaga si to resolucijo na ta način, kakor da vlada ne bi imela upoštevati drugih kmetsksh organizacij in naj bi delila podpore takim organizacijam le potom „G. k. d."
Omenja,  da so druge organizacije po . svojih pravilih  bolj  popolne in imajo večji  ! delokrog,  našteva naloge „Goriške zveze go- 1 spodarskih zadrug in  društev",   „Krščansko ( seč. zvezo* in »Kmetske zveze", ki da imajo vse namen povzdigniti našega kmeta stanovsko, gospodarsko in kulturno,  dokazuje,  da po- ! magajo te  organizacije posredno „G. k. d.tt ( ter nasvetuje h koncu vodilnim krogom „6. k. d.u,  iinj  bi sporazumno s temi  organiza- j cijutni v prid našega posestnika delovali.
Slifcne naloge, kot jih imajo trgovske in obrtne zbornice za trgovino in obrt v posameznih deželah, imajo jo za kmetijstvo , razne c. kr. kmetijske družbe. One so otici-joiui zastopniki in posredovalci med kmetovalci in raznimi oblastnijami v kmetijskih zadevah; kot taki morajo biti te družbe nad strankami in se ne smejo vmešavati v po- j litičae domaČe boje.
Imeli buio, oziroma imamo Še c. kr. , kmet. družbo v Gorici, ki je to svojo nalogo do zadnjih let pravilno vršila, nakar se je tmeslo v to družbo narodno sovraštvo s strani naših sodeželanov in s tem onemogočilo I skupno sodelovanje. Radi tega smo si ustanovili goriški Slovenci svoj zastop »G. k. d.B, ki naj bi isto delo vršilo za slov. del dežele, kot jo je c. kr. kmet. družba prej za celo deželo vršila.
V tem vprašanju smo si bili vsi goriški Slovenci edini, ker najlepše priča obilen pristop kmetovalcev ene ali druge politične stranke h „G. k. dr.8                                       *
Na raznih shodih, v raznih občinskih zastopih se je sprejela slična resolucija kot gori omenjena, ne da bi se bil kdo dosedaj nad tem spodtikal.
Vzlic temu pa je bila dosedaj na raznih živinskih razstavah in raznih javnih zastopstvih določena ofieijeluim zastopnikom c. kr. kmet. družba, kar je obudilo nemalo in opravičene nejevolje med našim ljudstvom.
Za vse take slučaje se zahteva, da bode interese kmetskega prebivalstva slov. dela dežele zastopalo nepolitično „G. k. d."
Ali pa naj bode pri takih prireditvah zastopana vsaka kmetska organizacija klerikalne, napredne in agrarne stranke na Goriškem?*)
Da pa posojilnice posojujejo kmetom denar, s katerim naj si nabavi razne kmet. potrebščine pri „G. k. d.B, je čisto naravno, kar je pač ravno naloga takih malih posojilnic na deželi.
Če se pa bavi »Goriška zveza" s prodajo kmetijskih potrebščin, ni tudi nikak greh; ako pa ona Želi v tem delovanju stika z rG. k. d.B, je pa popolnoma pravilno in bilo bi tako složno delovanje le v prid našim posestnikom.
Če ne BfalimB, obrnilo se je „G. k, d.M koj začetka do „Goriške zveze" z vprašanjem za skupno sodelovanje, aH preciznega in jasnega odgovora ni bilo od te strani.
Nasprotno je klerikalna stranka pri raznih priložnostih neopravičeno napadala „G. k. d." in ruvala proti *ajomu.
Sliši se celo, da poslanci te stranke sedaj na Dunaju pri ministerstvu na to delujejo, da bi se podpore, namenjene »G. k. d.K, podelile klerikalnim organizacijam na Goriškem.*')
Torej obrni se, dragi dopisnik, najprvo na to stran in primi krivce za ušesa, »G. k. d." pa pusti na miru, ker ono je ponovno dokazalo, da se ne vmešava v politične boje,
*) S Časom bi prišli po tej poti tako dale?, da bi zahtevali od krav, da bo izjavi, kakšne politične barve da je.                                       Opazka stavca.
*) Torej povsodi strankarski oziri. Iz strankarskih ojtirov 8<i glasovali tudi za nagodbo, dasi vedo. da je Škodljiva našemu kmetu.
Opazka atavca.
da mu je stanovska izobrazba našega posestnika in zboljšanje kmetijstva sveti cilj, r-**»ti kojemu z vso odločnostjo stopa.
: m Za pošteno in složno sodelovanje, kjer se gre resnično le za povzdigo kmetijstva na Goriškem, bodo vodilni krogi „G. k. d.B gotovo vedno pripravljeni.
Prijatelj „G, k. d.tt
Ljudska šola in narodnost.
Napisal - e —. (Konec.) Vemo dobro, kolikega pomena je znanje zgodovine, in ravno zato lahko rečemo, da je vsak čas namenjen poznavanju svetovne zgodovine izgubljen, kakor hitro se radi njega zanemarja lastna domača zgodovina. — Vsi zgodovinski sestavki po naših šolskih berilih so taki, da ne zbujajo nikako ljubezni do domovine, ampak k večemu le »gotovo" lojalnost, katere je pa pri nas toliko, da jo imamo za celih 500 let naprej dovolj in — preveč. Tudi mi smo toliko lojalni, da ne kratimo zaslug, ki si jih je iztekel Rudolf I. — za Nemce, a vsakega Slovenca in Slovana mora v srce boleti, ko se zmaga na Moravskem polju v naših berilih tako poveličuje, kot bi v vsej naši zgodovini ne bilo važnejšega due, dočim lahko rečemo, da je bil isti dan nesreča za milijone Slovanov in da je ta zmaga bila tisti klin, ki se je zagozdil med severne in južne Slovane, katerih bi sicer ne bilo, ampak bi imeli tudi v slučaju ustanovitve današnje Avstrije le avstrijske Slovane. In taki nazori, ki so treznemu slovanskemu razumu popolnoma nasprotni, se našemu slovenskemu otroku vcepljajo v mlado dušo, da se jih pozneje pri dobri volji ne more otresti. V naših slovenskih knjigah se slavijo junaki, ki so si stekli zaslug s tem, da so mnogokrat s slovansko krvjo pomagali zidati temelj obstanku drugih nam sovražnih narodov. Je H Čudo, če more naš otrok pod temi psihičnimi utisi smatrati svoj rod za nekaj inferijornega, ki je k večjemu za to na svetu, da imajo ka-noni neki cilj ? Po našem skromnem mnenju
je vsako proslavljanje mož, ki so si s prelivanjem krvi nabili zaslug, neutemeljeno, dokler se kri ni prelivala za obrambo, a če je že tako slavljenje neobhodno potrebno, dobimo tudi med. nami mož dovolj, ki so za nas žrtvovali kri, življenje in premoženje; saj smo bili ravno Slovani tisti, ki so kot dobro mirno ljudstvo najbolj trpeli radi ptujega nasilstva. General Ojama, Oku in drugi japonski junaki, katerim svet gotovo ne zanika junaštva, nimajo v ruskej zgodovini prostora, kjer bi se jih poveličevalo. Pri nas je to mogoče! Kaj nas briga cela vrsta nemških vojvod, katerih slavo smo ml množili z lastno krvjo v prilog našim sovražnikom ? Le tisti možje, ki so bili našemu narodu dobri, pravični in obzirni, stavbo se našemu otroku pred oči kot revolucionarji in tirani. Koliko se dandanes trudimo za ustanovitev skupne Slovenije, za združitev vseh avstrijskih južnih Slovanov, a ne gre in ne gre. Napoleonu I. se je to posrečilo s samo besedo in vsak Slovenec bi se moral za to idejo navduševat^vendar se v naših berilih istega Napoleona stavi v vrsto k najkrutejšim tiranom, slavohlepnežem in brezbožnikom 1 ] Dočim vsak narod v svoji zgodovini hvali može, ki so mu pripomogli k napredku in graja one, ki so ta napredek ovirali, delajo naša šolska berila ravno nasprotno, vsled česar se ne moremo Čuditi, ako šolski otrok sledi temu obratnemu razmerju in v svojem notranjem prepričanju hvali in časti ono, kar mu je sovražno in nasproti, na podlagi česar mu mora biti narodnost ne samo deveta briga, ampak mu je nenarodnost 7 ponos. A dovolj o tem. Gradiva ne bi zmanjkalo, ker je vsaka stran zgodovine v naših , berilih le udarec za nas, katerega moramo hvaliti in po-=
nujati zanj še drugo lice.
Zemljepis! Kar ljubiš, moraš poznati! A pozna li naš otrok svojo domovino ? Kaj še! Pozna Afriko in Avstralijo, Ameriko in Azijo, tudi v Evropo bi ga lahko izpustil, skoraj še v Avstrijo, le na Primorsko ne gre! O prvem koraku se ti izpodtakne in pade. Danzadnevom čitamo po Časnikih o lepotah naše ožje domovine, a kaj ve otrok o njej ? Vzemi v roke III.  berilo  in poglej 1
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
«= „Treh mušketirjev". —
"Francoski spisal: =   ALEXANDRJE DUMAS.   =====
(Dalje.)
Menihov bledi obraz je postal zelen, in nasmehnil so je tako čudno, da je čutil Raoul, ki ga ni pustil izpred oči, kako se mu je pri tem smehu stisnilo srce, kakor da ga je zbodlo.
—  To je kak španski ali flamandski ogleduh, je rekel ter prijel za ročaj svoje pištole.
Grozeč pogled je odgovoril Raouiu, kakor da se je zabliskalo v menihovih očeh.
'— Torej, gospod! pravi Guiche, ali odgovorite?
—  Da, duhovnik sem, gospoda, odvrne mladenič. In njegov obraz je dobil navadni, mirni izraz.
—  Potem, pravi Raoul s spoštljivim glasom, ki BM pa ni prihajal iz srca ter spusti pištolo iz roke, potem, duhovni oče najdete priliko, da vršite svojo dolžnost, kakor vam je že rekel moj prijatelj: neki nesrečen ranjenec nam prihaja nasproti in se ustavi * bližnji gostilni; želi si družbe služabnika božjega; najini služabniki ga spremljajo.
—  Torej grem tja, pravi menih. In pognal je svojo mulo.
—  Če ne mislite iti tja, gospod, pravi Guiche, bo-dUe le prepričani, da imamo konje, ki  dohite vašo
mulo in moč, da vas doseževa, kjerkoli boste; in potem vam prisegam, da ne bova uganjala z vami dosti šale: drevo in vrv Človek najde povsod.
Menihu je vnovič zažarelo oko, toda to je bilo vse; ponovil je še enkrat: ~ Torej pojdem tja — in odšel je.
—- Pojdiva za njim, pravi Guiche, bo bolj varno.
—  Ravnokar sem hotel jaz vam to predlagati, odvrne Raoul.
In mladeniča sta se vrnila po poti nazaj ter uravnala svojo hitrost po menihovi, kateremu sta sledila za strel pištole.
Po preteku petih minut se je menih okrenil, hoteč se prepričati, mu li onadva sledita ali ne.
—  Vidite, da sva prav storila! pravi Raoul.
—  Strahovit obraz ima ta menih! pripomni grof Guiche.
—  Strahovit, odvrne Raoul, zlasti v izrazu; njegovi rumeni lasje, njegove motne oči, njegove UBtnice, ki izginejo vselej, kadar izpregovori besedo...
—  Da, da, pritrdi Guiche, ki so ga te podrobnosti manj osupnile nego Raoula, ker je Raoul meniha opazoval, dočim je Guiche govoril ž njim; da, čuden obraz, toda ti menihi so podvrženi tako ostudnim vajam ! vsled postov so bledi njihovi obrazi, stroga disciplina jih naredi hinavce, in ker objokujejo dobrote tega življenja, ki so jih izgubili in katere mi vživamo, zato so motne njihove oči.
—  No, ta revež dobi vendar zaželjenega duhovna toda zdi se resnično, da ima skesanec boljšo vest nego spovednik. Jaz moram že pripoznati, da sem navajen videti duhovnike nekoliko drugačnih obrazov.
—  A, odvrne Guiche, veste, ta pripada takozva-nhn blodnim bratom, ki beračijo okrog po velikih cestah tako dolgo, da jim pade nekega dne kaka sreča z nebes; večinoma so tujci; Škotci, Iriandei, Danci. Kazali so mi jih včasih.
—  Tako grde kot je ta?
—  Ne, toda pošteno ostudne.
—  Kaka Žalost za tega ubogega ranjenca, ki bo moral umreti v rokah takega kozla!
—  Bar odvrne Guiche, odveza ne pride od onega, ki jo da, temveč od Boga! Vendar pa vam moram reči: rajši bi umrl nespokorjen nego imel opraviti s takim spovednikom. Tudi vi ste mojega mnenja, kaj ne, vikomt ? videl sem vas, da ste že prijel za pištolo kot bi mu hoteli razbiti črepinjo.
—  Da, grof, čudno je, in gotovo vas iznenadi: pri pogledu na tega človeka me je izpreletela neznanska groza. Ste že kdaj videli, kako je dvignila kača svojo glavo na vaši poti?
—  Nikdar še, odvrne Guiche.
—  No, vidite, meni se je to večkrat pripetilo v . gozdovih okoli Blaisoi-sa, in spominjam se, da sem obstal, zapazivši prvo, ki me je -gledala s svojimi motnimi očmi, zvita v kolobar, švigala z glavo semtertja ter sikala z jezikom, — da sem obstal neoreniično, bled in kakor očaran, dokler mi ni rekel grof ta Fere...
—  Vaš oče? ga prekine Guiche.                        .
—  Ne, moj varuh, odvrne Raoul ter zardi.
—  Hvala, prav.
,Llčari]& in Giči" l Drugega nič! — Ni, da bi se človek razjokal ?. Kranjska je tozadevno nekoliko bolje zastopana, četudi ne toliko, kolikor zasluži Mi pa imamo kranjska Šolska berila. Ako na Kranjskem upoštevajo lokalni zemljepis; nam mora biti to le v spodbujo, da jih posnemamo, a ne, da jim vzamemo, kar so oni napravili zase.
A tako je I Naši otroci poznajo Gradec in Dunaj, Rim in Pompej, Afriko in Azjjo, živalsko življenje po južnoamerikanskih stepah, poznajo nebo in zemljo, luno in zvezde, vse evropske države, vse kronovine avstrijske, potem Se to in ono na vesoljnem svetu, a doma na lastnih tleh se vam izgubijo, da jih ne dobite, niti če bi jih iskal pokojni Dijo-gen z acetilenko. Kaj pomaga našemu otroku, če srečno izide iz kraterja Vezuva, a utone v naši domači Soči? Naj ga reši kompas v severnem ledenem morju, če se pa izgubi na pragu lastne hiše? Tako poznavanje zgodovine mora otroka le odtujiti od domovine, mora mu vzbuditi 1» pomisleke na narod, ki to zemljo poseduje.
Dajte otroku sestavkov, da iz njih iz-pozna svojo domovino, da se jo bo učil spoštovati in ljubiti. Tako po vlači leta in leta svoje berilo z doma v šolo in iz šole zopet domov in če ga prašate, kaj je v njem, izveste od otroka presneto malo. Ako upoštevamo škodljivost upliva takega Čtiva, moramo priznati, da je skoraj prav, če se otrok zanj ne ogre ;. Šolskemu otroku bi moralo biti berilo nekak leksikon, iz katerega bi lahko jemal vse, kar mu je treba v poznanje svoje domovine in ker tega ni, vzame otrok vsako knjigo v roke, le berila na mara.
Gotovo hvalevredno je, da dobivajo učitelji od Šol, matice toliko lepih metodičnih knjig, a še bolj hvalevredno bi bilo, ako bi se med našimi pedagogi našel mož, ki bi dal tudi šolskemu otroku nekaj. Kaj pomaga kmetu, ako mu daste vse mogoče motike, pluge in druge stroje, da bo obdeloval zemljo in jo obračal, ako pa zemlji ne da ničesar. Sodila mu bo plevel. Tako je z učiteljatvom. Učitelj ima polno omaro pedagogičnih in metodičnih knjig, žrtvuje v proučevanje istih mnogo dragega časa, ravna se v šoli po nabranih dobrih naukih in vendar je napredek le majhen, ker otrok sam nima ničesar raz-ven svojega piškavega in zanj naravnost škodljivega berila.
Tudi mi Slovenci imamo mož, ki so s peresom in dejanjem širili med nami omiko in izobrazbo, na nje smemo biti ponosni, otrok pa, kateremu bi morali ta ponos že v mladih letih vcepiti, ne ve ničesar o njih. V naših mladinskih spisih in listih kar mrgoli pesmic in mnogo je med njimi takih, ki so res nekaj vredne, le v šolskih berilih imamo nestvore a la Skopulja, Špartanka, i. t. d. taki sestavki, M zaslužijo yse prej nego ime
Kdor hoče biti narodno zaveden, mora nadalje dobro poznati svoj jezik, mora pravilno govoriti in pisati. Ljudska šolska berila so tej dosegi naravnost v oviro. Koliko se dandanes trudijo naši književniki, da bi opilili
in očistili svoj jezik, le šolska berila so še vedno stara, četudi bi morala biti otroku v vzgled in zrcalo pravilnosti pisave. Le pred leti se je nekdo domislil, da v slovenščini ne smetno rabiti glagola koncem stavka. Vzel je torej berilo in popolnoma mehanično stavil glagol take ; za osebek. To je bilo vse t Že na prvi strani berila se blestijo zlate besede: »Šolske knjige, ve. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, nego je na celini strani postavljeno." Kakor je nekdo za vzorec hiše; katero je nameraval prodati, razpošiljal opeko s strehe, tako nam je gorenji stavek lahko v vzorec, kakšna slovenščina se šopiri po vsem berilu. Kako naj bo torej otrok narodno zaveden? Kako pozuoje, kadar doraste?—------------------------
Pred par meseci je bilo citati v naših klerikalnih listih, da je šola po svojih berilih vzrok izseljevanju. Ta trditev je kot podtikanje našemu naprednemu življu naravnost podla; a ima v sebi dokaj resnice, samo da pade ost tega žalostnega dejstva zopet $L odkoder je priletela.                                      >•&?¦
Naša berila so res uzrok izseljevanju, saj more le oni zapustiti svojo domovino, kdor je re pozna in vsled tega ne ljubi. Kako gojijc šolska berila ljubezen- do domovine, smo že povedali in sedaj povejmo še to, da -pr e veja ravnota berila popolnoma klerikalen duh skozi in skozi od prve do zadnje strani. V pripovednem delu kar mrgoli onih tendencijoznih sestavkov, katerih vsebina je taka, da bi jo npletel lahko vsak duhovnik v svoje pridige. Še celo Ligvorija dobiš med njimi: Da bi oče odvadil svojega sina laži, se on sam še bolj debelo zlaže. V zgodovinskem delu je najti le ono klerikalno klečeplastvo pred vsem ptujim, hvalijo se naprave, ki so jačile klerikalizem, grajajo se možje, ki so imeli najboljšo voljo pomagati ljudstvu i. t. d. Sploh lahko rečemo, j da nobena knjiga izdana od družbe sv. Mohorja ni tako klerikalna kakor so naša šolska berila.
A kako spraviti klerikalizem pod eno streho z narodnostnim čutom, ve le oni, komur je solnce identično z zvezdo, prišito na ovratnik kakega ponosnega korporala. Kako naj bo naroden tisti klerikalizem, ki tako nesramno bojkotira in razdira našo toli potrebno dražbo sv. Cirila in Metoda ? In tu vidimo britko ironijo, da se celo učitelji-gojitelji, katerim bi morala biti narodnost sveta stvar, ndajajo klerikalizmu, ki je narodnosti največji sovražnik! Tak krščansko misleč nčitelj zasluži pač drugo ime, ki diši po krščansko mislečem narodnem izdajalcu. Tak učitelj se štuli, kako varuje, da ne vržejo križa iz šole, a če bi mu ga kdo skrivoma odnesel, bi ne opazil tega niti takrat, ko bi dobil .zasluženi pokoj. Gre se mu le za lesen križ, a tistega križa, ki je znamenje ljubezni in tudi znamenje ljubezni do našega zatiranega naroda, ne pozna, meče ga iz šole in otroških src, tepta ga z nogami in pri tem bobna na svoje krščansko mišljenje.
Takih razmer je dovolj. Ako hočemo, da bo naša ljudska šola res šola, treba bo vzeti metlo in očistiti jo vsakega škodljivega upliva. Učiteljskim društvom in okrajnim učit. konferencam pa kličemo, naj se že vendar enkrat zganejo in dajo našemu otroku takih beril, kakoršnih krvavo potrebujemo, ako hočemo, da ostanemo Slovenci.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Odkup novoletnih vošil. Gospa Terezina SvetČeva, soproga prvomestnikovega namestnika „Družbe sv, Cirila in Metoda8 je nabrala kot odkup za novoletna vošila od litijskih rodoljubov in rodoljubkioj lepo svoto 53 K ter _je—poslala.. Družbi sv. Cirila Ju Metoda. Slava ji! — Ali bi se ne dalo tako odkupovanje povsod vpeljati? Rodoljubi, posnemajte vrlo gospo Svetčevo po vsej domovini ! Kako znaten dar bi bil odkup novoletnih vošil šolski družbi! — Nemci so uže davno pričeli z odkupom novoletnih vošil podpirati svoja, našemu narodu sovražna društva. Mi seveda posnemamo radi ptujce v tem, kar nam Škoduje, da bi pa posnemali njih gorečnost v narodnem borenju, za to smo dostikrat mlačni ali celo mrzli. — Za novoletna vošila se bodo izdali, kakor vsako leto običajno, tisočaki. Kdo ima koristi?! Mari bi ne bilo boljše in koristnejše, da se ti tisočaki naklonijo prosveti! Vsaka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda naj bi pobrala odkupnino novoletnih daril za svoj okoliš. Kjer ni podružnice, naj bi pobral odku-nino kak rodoljub. Imena vseh rodoljubov, ki so se odkupili, naj se naznanijo družbini pisarni, da jih objavimo v časopisih.
DOPISI. Iz sežanskega okraja.
Iz Mera. ¦— Pred por meseci zgubili smo dobrega in miroljubnega župnika, ki bi ga v marsičem mnogim lahko stavili v vzgled. Ali umrl je, zapustivši lepo svoto kapitala.
Akoravno smo razupiti »liberalci", vemo ceniti in spoštovati dobrega duhovnika. Ker so pa ti postali bolj redki ko „ turni" in čeprav je tu dobra župnija, ni mogoče dobiti drugega župnika kar čez noč.
Ker smo pa pri vsi naši »liberalnosti" tudi dobri kristjani, želeli smo imeti za ta čas namestnika. Poslal nam je naš miroljubni dekan svojega kaplana v osebi g. Ivana Ti-ringerja. Jako priden gospod. Mašo hitro odpravi, tudi dobro pridiga, pravijo. Ta gospod ni le klerikalec ampak tudi socijalist, ali hoče biti kapitalist, ker mašam je hitro napravil drugo »tarifo1'. Dandanes ko je vse „drago", ni mogoče maševati več po prejšnji ceni. Pok. župnik računal je mašo 240 K; ta je pa poskočil na 4 K (reci štiri krone) za mašico, ki traja k večjemu pol ure. Precej dober zaslužek !
Čimbolj se je pa bližala ura odločitve
novega župnika, tim oblastnejši je postajal ta
gospod, ker se je za takšnega že mislil.
I           Pred nekaj dnevi šel je  bil pogledat
tudi v župniški vrt, če je tam morebiti ge
kaj ostalo. „Kje so pa moji pomidori?"  Ker
ostalo jih je bilo res malo več, kakor jih je
I videl ta dan, naroči pobrati in prenesti v To-
j maj; morali so biti res kaj posebne vrste, ker
gotovo tudi tem ni slana prizanašala. |           Ko je pa zvedel, da ni on imenovan
j tuk. župnikom, poslal je bil tomajskega trgovca z repo, češ, da ima dosti in lepe repe v župnijskem vrtu v Avberu... Ta, misleč, da napravi dobro kupčijo, pride 15. t. m. že pred 10 uro, ali kako m zavzame, ko vidi mesto repe le repišče. Kako veselim srcem in kakšnimi dovtipi napram temu kaplanu je od-j Šel prevarjeni in vžaljeni »markant", si moremo misliti.
Vsaj sedaj naj bi se bil ta gospod spametoval ali ne. Ne vem ali iz maščevanja, nevoščljivosti ali lakomnosti, kakor da bi mu bili Avberci krivi, da ui dobil on te župnije, poslal je bil cerkovnika z enim delavcem, da mu pobereta to nlepo", „debelo" »repo" ia pripeljeta v Tomaj. Mar misli gospod darovati v Elizabetišče sestram za Božičuico, ker tudi papirja, starih časopisov pobral je v župnišči precej lep kupček; ne ve se pa, ali za zavijanje „tobakaa aH repišča za dobitke pri šaljivi loteriji. To bodo res iznenadeni pri srečkanji. Da se to lahko misli, je sam pravil, da je pomagal zavijati do pozne ure dobitke.
Več občinarjev opazovalo je ..skromnost" tega gospoda. Ker ni imel nikakih pravic do teh „Božjih darov" ali vrednost je bila tako neznatna, pomidori 40 —50 v, repišče k večjemu 1 K, pustilo so mu je na miru le, da se ga danes obsoja in se mu posmehuje.
In ta gospod je mislil biti naš dušni pastir-Župnik ? Ne, ni še zrel za — to službo. Dosti, dosti mora ga še poteči po grlu, predno postane ta župnik.
Opazovalec, V Sežani je bilo posestniku Josipu Če-bulcu ukradeno več obleke vredn«      » K.
Iz tolminskega okraja.
Zi pogorelCB na Ponikvah je prejelo podpisano županstvo: Preč. gosp. Karol Čigon, vikar na Vojščici K 10, gosp. Teodor Hribar, Gorica K 5, gosp. Marinzig, Gorica K 5, gosp. A. Danijelič, Sovodnje K 1, gosp. Helena Vuk, Sovodnje K 1, gosp. Andrej Konjedic, Plave K 30, županstvo Livek K 44.63, županstvo Trnovo pri Gorici K 40. Skupaj K 136.63, prej izkazanih K 336.—. Skupaj K 472.63. — V imenu pogorelcev se zahvaljuje
županstvo Ponikve dne 18. decembra 1907. župan: Kiištrin.
(Dalje v prilogi.)
—  Dokler mi ni rekel grof La Fere, nadaljuje Raoul: No, Raoul, potegnite vendar meč. Tedaj sem šele stekel proti kači ter jo presekal na dvoje, v trenutku ko je dvignila prednji del telesa, žvižgajo, ter hotela pianiii name. No vidite, prisezam vam, da sem imel popolnoma iste občutke pri pogledu na tega človeka, ko je rekel: »Čemu me vprašujete?« ter vprl vame oči.
—  Torej si očitate, da ga niste preklali na dvoje kakor tista kačo?
—  Da, skoro bi vam pritrdil, odvrne Raoul.
V tem trenutku so zagledali pred seboj malo go-j stilno, in od druge strani je bilo videti sprevod ranjencev, ki se je bližal gostilni pod vodstvom Armin-ges-ovim. Dva moža sta nesla umirajočega, tretji je vodil konje.
Mladeniča sta vzpo 'bodla konja.                          I
—  Glejte, to je ranjenec, pravi Guiche mimogrede avgusiinču; izvolite se malo podvizati, gospod menih.
Raoul se je izognil fratra, kolikor je to dopuščala široka cesta ter obrnil s studom glavo v stran, ko je prijezdil mimo njega.
In tako sta jahala sedaj mladeniča pred spoved' nikom, dočim sta šla prej za njim. Šla sta k ranjencu ter mu povedala to veselo novico. Ta se je dvignil ter pogledal proti označeni smeri, videl meniha, ki se je bližal s svojo mulo ter padel nazaj na nosila z veselo žarečim obrazom.
—  Sedaj sva storila za vas vse, kar sva mogla storiti, pravita mladeniča, in ker se nama mudi, da prideva k prinčevi vojski, nočeva sedaj nadaljevati svojo pot. Saj nama oprostite, kaj ne, gospod ? Toda govori se, da se vrše priprave za bitko, in midva ne bi hotela te zamuditi.
—  Le pojdita, mlada gospoda, pravi ranjenec, in I bodita blagoslovljena za svojo usmiljenost Res sta storila zame vse, kar sta mogla storiti, prav pravita; jaz vama morem le še enkrat ponoviti: Bog vaju čuvaj in z vama vse, ki so vama dragi!
—  Gospod, pravi Guiche svojemu odgojitelju, midva greva pred vami, dohitite naju na cesti v Cambrin.
Gostilničar je stal pred vratmi, in vse je bilo že pripravljeno: postelja, obveze in harpije, in nekdo je bil šel že iskat zdravnika v Lens, najbližje mesto.
—  Prav, pravi gostilničar, zgodi se, kakor želite, toda se li ne ustavite, gospod, da zavežete svojo rano ? se obrne proti Raoulu.    "4
—  O, moja rana ni nič, odvrne vikomt, in pri prihodnji postaji bom imel še vedno časa dovolj, da se pobrigam zanjo; samo nekaj vas prosim: če boste videli iti tu mimo jezdeca in vas ta jezdec popraša po j mladem možu, ki jaha rjavega konja in ki ga spremlja lakaj, potem mu povejte, da ste me videli, da pa nadaljujem svojo pot, da mislim obedovati v Mazingarbu in prenočiti v Cambrinu. Ta jezdec je namreč moj sluga.
—• Ali bi ne bilo bolje in varnejše, da ga vprašam po imenu ter mu povem vaše ime ? pravi gostilničar.
—  Taka previdnost gotovo ne more škodovati, odvrne Raoul; jaz se imenujem vikomt Bragelonne, on pa Grimand.
V tem trenutku sta prišla ranjenec od jedne, menih od druge strani; mladeniča sta se umaknila ter pustla nosilnico mimo; menih je stopil z mule ter velel, naj jo peljejo v hlev, ne da bi jo razsedlali.
—  Gospod menih, pravi Guiche, spovejte dobro tega vrlega moža in ne bodite v skrbeh zaradi svojih stroškov in zaradi stroškov svoje mule; vse je plačano.
—  Hvala gospod, odvrne menih z jednim tistih smehljajev, pri katerih je Bragelonne vstrepetaval.
—  Pojdiva, grof, pravi Raoul, ki ni mogel instinktivno prenašati navzočnosti tega avguštinca; pojdiva, jaz se ne počutim tukaj dobro.
—  Še enkrat, hvala! lepa moja gospoda, pravi ranjenec, in ne pozabita me v svojih molitvah!
—  Le bodite mirni! pravi Guiche tor vspodbode konja, da bi dohitel Raoula, ki je bil že dvajset korakov naprej.
V tem trenutku sta prinesla dva lakaja nosilnico v hišo. Gostilničar in njegova žena, ki je bila pritekla gledat, sta stala na stopnicah. Ubogemu ranjencu se je videlo, da trpi grozne bolečine; vendar pa je bil samo za to v skrbeh, čo gre menih za njim.
Pri pogledu na tega bledega, okrvavljenega človeka se je žena tesno oklenila moževe roke.
—  No, kaj ti je? vpraša ta ; ali ti je morda slabo ?
—  Ne, toda poglej! odvrne žena ter pokaže možu ranjenca.
—  Joj» pravita, zares, videti je zelo slab.
—  Tega nisem hotela reči, pravi ona trepetajo po vsem telesu, vprašati sem te hotela le, če ga ne poznaš ?
—  Tega človeka ? Čakaj no...
—  Ah, že vidim, da ga tudi ti poznaš, nadaljuje žena, zakaj tudi ti si obledel.
—  Resnično 1 vsklikne gostilničar. Nesreča za našo hišo 1 To je nekdanji rabelj bothunuki!
—• Nekdanji rabelj bčthunski! zamrmra mladi menih ter se zgane, kot bi se hotel ustaviti; na obrazu se mu je videlo, da mu vzbuja njegov spokornik stud v srcu.
(Dalje prido.)
frilii* „$ofte" it. 147. i dne 24. decembra 1907.
Iz krminskega okraja.
Iz Mimika- — »Naš Glas« prinaša v .v0ji 6. štev. lep slavospev bivšemu župan« 1 A. Blažiču iz Kožbane. — Tu hvali imenovanega kot vestnega, požrtvovalnega in naprednega moža, ki se je veliko trudil v povzdigo naše občine.
Mi Mirničani nismo niL,nasprotni, ako seisti dopis glasi »Dopis iz Kožbane« U nikakor pa ne »Iz Mimika«. — Ako je „ A. Blažič kot župan napravil kaj za Kožbano, se je s tem večjo silo upiral vsajaj popravi in napravi za Mimik. Dovolj jasno nam kaže naprava mosta črez Idrijo, i cesta Oolobrdo-Britof, zidanje prepotrebne cerkve v Mirniku, vodnjaki v Skriljevem, cešia istotant in druge ceste v okolici Mir-nika. Vsem tem potrebam se je g* A. Blažič kot župan upiral z vsemi štirimi. Ako je 1,11 u kako napravo imenovanih del, je le Ra videz pomagal, a koraka ni napravil za ^se te potrebe.
Nas Mfmieane sicer veseli, da se je vdobil človek, ki mu pri slovesu vsaj zapoje nekaj slave v plačilo toliki požrtvovalnosti za nas. Nekaj tolažbe mora biti ob koncu županovanja! I
Mirničan.
Iz ajdovskega okraja.
Iz Bejlt il MaiOfŠ, dne 22. grudna 1. 1007. V živo je zadel zadnji dopis iz Gojaž in MalovS v cenjeni „Soči" in »Primorcu" naša-dva nunca, oba kar ne moreta mirovati. čudno se nam zdi, da je omenjeni dopis tako razburil posebno dekana, ko vendar njega dmo imeli niti v mislih. Iz tega sklepamo, it so dekan najbrže čuti prizadetega pod ustini debelo tiskanim „nekdo". Toda prečita sij še enkrat tiste vrstice, toda bolj natančno, ia kinaln uvidi, da se je motil. S tem pa, ar .sta se sedaj lotila vidva, g. nunca, Vama ie naprej povemo, da zdaj sta šele zadela ua «i»bo struno. V cerkvi sta se gotovo bala odporu, zato sta si sedaj izbrala šolo. Pa se vendar ne spodobi takim veleučenim možem, h napadajo nedolžne sedem let stare otroke t šoli, ter se jim očita iiberalstvo. Pustite Tendar, ako že nas ne morete, vsaj naše nedolžne otročiče pri miru, ne sponašajte se isd njimi, saj vendar mislimo, da oni niso nič irivi, saj oni gotovo niso z omenjenim dopi-v nobeni zvezi. Toda ko je bila pridiga » pridigo v šoli o teh pohujšljivih časnikih, naši otroci radovedno doma izpraševali, [dokler niso zvedeli, zakaj se gre. Pa Vi, g. jisplan, zakaj ste pa Vi tako poskočil, kakor ti Vas gad pičil, ko ste našel pri neki učenki bjigo zavito v BPriraorca* ? Uboga punčka, jptovo bi bila padla v nezavest, da ni bila ¦aTolj korajžna kakor ste Vi rentačil in vpii |aiil njo, Opozorjamo Vas, da učita raje kate-|&em ter razlagajta Kristusov nauk ter nje-p izrek: »Ljubi svojega bližnjega, kakor lasnega sebe"! Vidva sta prepovedovala v m napredne časnike ter priporočala „svete" Jasopise kakor na primer aPrina. list," „Go-¦i.0% in druge. Vprašamo Vas, aH je to $?ronauk?
G.  dekan,   blagovolita  nam  še  nekaj Spomniti l   Kar nismo do vrba siti vsako ne-jfeijo po pridigi  tistega prosjačenja za mi-mno cerkvi,  se je začelo sedaj po priložiti, ko so popravili zakristijo, bobnati še v p-i, da je cerkev uboga, da si mora izposo-''i, ter da tukajšni ljudje nič radi ne daru-Š& cerkvi. Vse drugače da je bilo, kjer ste Ltyrej službovali. Kar cel tisočak da Vam je prinesel na roke,  in to le v podporo kkvi. Pri vsaki priložnosti da so ljudje kaj J^ovali za cerkev in ne male zneske, V opo-w& da je marsikdo zapustil cerkvi precejšne ike, a tukaj da se nihče nič ne zmeni za V^ev.   Gospod,  kaj  takega se pravi našim J^kom v šoli!   Ali res hočete, da si bomo izposojevali za cerkev, katera ima sama S;&o premoženja?   In mi ter  naši   otroci :!&o stradali pri tem?  Koliko smo že dali '»etkev,   koliko   nrabot*  smo že napravili ;zdaj ge vedno daj, daj.  Saj tudi cerkvene N so  že  davno plačane,  a mi vsejedno Najemo sedeže v klopeh.  V šoli  so dolo-N tiste ure za poduk veionauka, ne pa za Nuko in agitacijo. Torej želimo, da se od-J**i sicer se drugače pogledamo.
Več očetov.
Titilli, — Na postaji Cesta ob vipav-
žekznici je bila vkradena 1 vrečica kave
Rednosti 70 kron. —  Ker je bilo vkra-
!° tudi nekaj kostanja,   se sumi, da so
in<> izvršili otroci.
Brji. — V noči med 20, in 21. t. m. so poskušali v Brjah vdreti tatovi v gostilno Ivana Furlan; ubili so okno in odpirali v predsobi vrata. Pa so bili prepodeni. Isti večer so lomili tudi križe pri oknih bližnje štacune. Pa niti tu jim ni šlo po sreči. Dan prej so bili cigani po vasi. Morda bi znali oni kaj  pojasniti  poskušene  in neposrečene
Ob priliki poroke Viktorije Pečenko in Ignaca Čebrona, Gregorčičevega nečaka, zlo* Žili so gostje za dijaško kuhinjo v Gorici in domače bralno in pevsko društvo 21 kron. Živela novoporočenca in drugi darovalci!
V  Brjah se ustanovlja podružnica sv. C. in M. Pravila so odposlana že v potrjenje.
Pld 101 je prišel 43-ietni Franc Vodopk vec iz Kamenj ter zadobii močne poškodbe na desni nogi, vsled česar se je moral iti zdravit v Gorico v bolnišnico.
Iz goriške okolice.
6f|§ll Tetiit Huioroildl, kateri je na sumu, da je izvršil tatvino v Podsabotinu, so aretirali v Kanalu in ga pripeljali v goriške zapore. Hudorovič trdi, da je nedolžen.
V  Gornji Vrtojbi je med prepirom vdaril Franc Bizjak po obrazu Josipa Pahorja in ga lahko poškodoval. • - Bizjak se bo zato zagovarjal pred sodnijo.
IZ SolklBI. — Klerikalci so napravili proti volitvam v občinski zastop utok. Prvi ga je podpisal pl. Batistič, bivši župan. Juretu gre za tajništvo. Razlogi so ničevi. Zato bi moral biti utok odbit. Ali če bi morda vseeno namestništvo ugodilo klerikalnim benjarainč-kom, naj bodo prepričani, da bi nove volitve skončale prav tako kakor so sedanje.
\l RMC\ — Dne 16. in 17, t. m. so se pri nas vršile občinske volitve, katere so bile tako živahne, da malokedaj, in sicer radi tega, ker smo bili vsi doma, Župan ni Še izvoljen. Upanje je, da bo to starešinstvo dobro uspevalo ter da doseže kaj več koristnega celi občini v vsakem oziru, Da bi bilo moči lažje do zaželjenega cilja priti, bi morali priskočiti na pomoč tisti, katere smo zato izbrali, da nam bodo pomagali 1
Več Eenčanov.
il ŠSRfata. — V starašinstveni seji je šlo za to, da se dovoli nekaj podpore prav potrebni instituciji v Gorici. Ali to podporo je odjedel potrebnim naš preljubeznivi župnik-župan Grča, ki tako izkazuje svojo veliko ljubezen do bližnjega o svetem Božičnem času. Škandal, da se mu starašinci niso uprli kakor en mož!
Iz tržiškega okraja.
H Tril&U je včeraj zjutraj pri razkladanju blaga na južnem kolodvoru od tovornega vlaka št. 1063 neki železni okoli 500 kg težki zaboj pritisnil sprevodnika Josipa Medvejščika ob trebuh in ga močno poškodoval. Ponesrečenca so. pripeljali v goriško bolnišnico,
V RonkUl je umoril v tovarni električni tok delavca Andreja Lavrenčiča iz Doberdoba. Iz celega telesa mu je švigala elektrika. Ko so vstavili električni tok, je padel mrtev na tla. —
Zveza narodnih društev.
Predavanje. — Že prejšnji teden povedana predavanja se niso mogla vsled nepričakovanih ovir vršiti. Zato bodo pa to nedeljo, dne 29. in sicer v Oslavfn pop. ob 4. uri v prostorih gosp. Pavlina, kjer bo predaval dr. Jane o gospodarskih knjigah, in ob •^ Vs v PrraČini, kjer bo predaval dr. Dereani: O prvi pomoči v slučaju nesreče aH nezgode.
Domače vesti.
VeSlii božične praznike voščimo vsem našim p. n. naročnikom in somišljenikom.
Darovi zi »Dijaško toRinJe.'' — N. N. v Gorici K 5---, g. Vukasovič-Stibil iz Belgra-da K H'20, g. M. Poveraj K 5'— mesto voščil za praznike in novo leto, g. dr. Ivan Sket je naklonil znesek K 20 iz neke poravnave.
Zopet HOV Škandal se pripravlja, kakor ču-jemo, pri deželnem odboru. Tam je namreč razpisano mesto drugega pod tajnika, /e dosedanja dva višja uradnika, ki sta absolvirala visoko šolo, sta Laha, dasi smo Slovenci že pri imenovanju podtajnika opravičeno zahte-
vali, da bodi ta Slovenec. Sedaj pa Sujemo, *k Bejo posaditi tudi na razpisano mesto — Laha, tako da bodo vsi trije kon-uradniki laške narodnosti. Oglasili so to mesto tudi slovenski kompetenti, ki i več časa v državnih službah, torej v pravniških poslih že nekaj praksa, ti nimajo prav nič upanja, da bodo >vani. Ves konkurz j-en*mrež le edija, pesek v oči Slovenceml Kajti mesto je že naprej zagotovljeno nekemu Pajerjevemu benja-miričku, Lahu D., ki šele v kratkem dovrši svoje študije! Nam se zdi skoraj neverjetno, da bi se predrznil Pajer vkljub vsej svoji objestnosti tako izzivati slovensko potrpežljivost,Zatobeležimo to vest z rezervo. Opozarjamo pa slovenska deželna odbornika za ta novi škandal, ki bi ga Pajer gotovo rad napravil. Opozarjamo ju, da bosta ona odgovorna, ako se uresniči vest, ki so jo izdali zaupniki laških deželnih odbornikov! Mi zahtevamo z vso odločnostjo, da bodi razpisana služba podeljena Slovencu. N* gospodih Berbuču in Klančiču pa je, da to opravičeno slovensko željo izpolnita.
Zliriano krščanstvo. — Voditelji klerikalne stranke so bili do zadnjega časa vsi polni krščanstva. Krščanstvo, krščanska načela, vera, cerkev itd. se jim je vsipalo iz ust. Pisali so dolge članke, v katerih so dokazovali, kako sta politika in vera tesno spojeni ter delili so pristaše jedne in druge stranke v verne in brezverne; klerikalci so bili verni, pobožni kristjani, ki vršijo točno vse verske dolžnosti, naprednjaki pa brezverci, pa če so njihove hiše še tako krščanske. Ker pa lov s krščanstvom le ni bil preobilen, je vrgla klerikalna stranka krščanstvo med staro šaro in izjavila je, da nič več ne bode gledala, če kdo vrši svoje verske dolžnosti ali ne; zadostuje, da je zvest pristaš stranke, pa če drugače nikdar ne stopi v cerkev ter če je prav očiten brezverec
Kako so tolkli po nas, ko smo rekli, da je vera zasebna reč vsakega posameznega, Koliko brezvercev so stresli na nas! Ali mi smo rekli samo, da je vera zasebna stvar vsakega, klerikalci pa so šli dalje ter proglasili, da jih sploh nič ne briga, če vrši kdo verske dolžnosti ali ne. Mi se nismo nikdar nič dotikali verskih dolžnosti, klerikalci pa na tak način naravnost odpeljujejo ljudi od izpolnjevanja verskih dolžnostij.
Klerikalna stranka je postala brez-verska stranka. In pa pokazala je, kako grdo je sleparila doslej s krščanstvom, z naj* { svetejšimi čustvi. Sedaj lovi brez krščanstva one, ki se protivijo zlorabi vere in cerkve ter se jim gnjusi vedno povdarjanje krščanstva od strani ljudij, ki nosijo krščanstvo na jeziku, v srcu pa pekel. Toda ljudje že spoznavajo volkove v ovčji obleki, spoznavajo prave brezverce in ljudske sleparje.
Laški sodaljsM pisarniški uradniki nad Slovenci.
— Sodnijska uprava pošilja kar po vrsti na sbdnije med Slovenci laške pisarniške uradnike. K okrajni sodniji v Tolminu je imenovan za kancelista zopet neki Lah. Kaj ni Sloven-I cev za tako službo? Tisti laški uradniki te | potem šele učijo slovensko med Slovenci. Tudi če so sposobni Slovenci tu, imajo nekako prednost laški kompetentje. Temu pa mora biti konec. Sodnijska uprava bi ne postavila za vse na svetu ne Slovenca za sodnij-skega pisarniškega uradnika med Furlane. Kakor torej skrbi za Furlanijo z laškimi uradniki, naj skrbi za sodnije med Slovenci s slovenskimi uradniki. Slovenci pa naj tudi vstopajo v službo pri sodnijah. Čemu bi jedel mfed nami le drugorodec cesarski kruh!!
Dtiakrat = Dajmo krast! -V Podsabotinu pase ovce neki gospod nune, ki sliši menda na ime Trpin. Ovce pase in pa denarce šteje. Denarcev ima dosti, zato jih posoja okoli. Prayrjo, da ima izposojenega prav mnogo. (Če bi kak naprednjak tako izposojal, bi mu rekli, da je oderuh!) Kot izposojevatelj in kot bogatin je proti demokratom. Kar ne more videti demokratov. Nekoč je imel bogati Trpin shod, na katerem se je spomnil tudi demokratov. — MAH pa veste, odkod prihaja beseda demokrat? Demokrat — to se pravi Dejmo krast"!... Klerikalna stranka pravi, daf je demokratska. Trpin v Podsabotinu pa jo je obsodil za „dejmo krast stranko/ Dobro jo je pogodil.
RajČtfiČ In naši Lahi. — V Pariza so se vršile velike borbe med borilci svetovnega glasu. Nepremagan je ostal Ivan Rajčevič, katerega Lahi proglašajo za svojega rojaka. Pravijo mu »tržaški laški borilec", potem pa slavijo moč in krepost latinske rase, vzvišenost
laškega plemena itd. Ali v Rajfieviču ni niti kaplje ne latinske ne laške krvi. Rajčevič je Dalmatinec z otoka Brača. Najbrže se tudi on sam ne priznava za Laha. Gotovo pa zna laško, kar zadostuje, da ga Lahi proglašajo za velikega laškega borilca! Uboga latinska rasa, ubogo laško pleme, ki se ponaša s slovansko krvijo in slovansko močjo 1
Velikanska sioti za nabavo sena! — „Gp-
rica" je vskliknila v soboto, da je dala vlada velikansko svoto za nabavo sena. To pa ni res. Toliko je dala, da se morajo sedaj prizadete občine z nova pehati okoli namestni-štva za brezplačno podelitev sena oziroma denarne podpore ! Štrekelj se je ves čas pošteno brigal za to reč.
Dva laška gosposki snrkevea sta se zabavala v nedeljo s tem, da sta pljuvala v izložbena okna knjigarne v Trgovskem Domu. Eden, ki je bil uniformiran, je pobegnil, ko sta bila zasačena, drugi pa je dobil okoli ušes, kar je iskal. Lepo vzgaja laška nobel-gospoda svoje otroke.
6ortSM klerikalci In - nacodba. — Različno
se je komentiralo glasovanje goriških klerikalnih poslancev v drž. zboru glede nagod-benega vprašanja. V najnovejšem času kroži po Gorici vest, da sta klerikalna poslanca samo za to glasovala za Ogrom ugodno na-godbo, ker je restavrater v hotelu „ Central" — pristen Oger. Zameriti se mu nista hotela, ker drugače bi pustil restavrater Honsch klerikalce na cedilu in hotel „Centraltt bi bil prazen. Ako je to ras, se moramo le čuditi, kako vplivajo malenkosti na tako važne politične zadeve.
Utopljenec, o katerem smo poročali, da so ga potegnili iz Sočo, se piše Šuligoj. Najprej ni ponesrečil, ampak sam skočil v vodo. Bil je že več časa zmešan.
Pred avfomobflom sta se splazila pri gledališču konja s sodi ter bežala po Gledališki ulici. Neki 18-letni H. Frankovič je imel pogum, da je konja vstavil.
Kep jO zadeli onega Pintarja v Podgori proti Grojni, o katerem smo poročali, da so ga našli mrtvega ter se je prvotno sumilo, da bi ga bil kdo umoril.
Prlleia. — Današnji številki „Soče" smo priložili kot prilogo »Kmetovalca", ki prične leta 1908. svoj petindvajseti letnik pod enim in istim urednikom. List je jako dobro ure-jevan in prinaša jako poučne članke in nasvete v kmetijstvu.
Ustnica nridnlšill. — Prosimo ponovno dopisnike, da naslovljajo pisma za „Sočo" le na uredništvo „SoČe" v Gorici in ne na ime lastnika lista.
Odprti lekarni. — Oba praznika popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-GHubich. _— V obeh lekarnah je tudi po-nočna služba.
Dobro domafiB zdmllO. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Gapsici comp. s sidrom (nadomestilo za BAnker-Pain-ExpellerB), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K T40 in 2"— za steklenico; stekleuica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
f?rui skioenski konkurz o Goridu
Napredek v slovenski trgovini zadnjih let v Gorici so klerikalci prav sistematično Ovirali. Nagajali so, namigavali sumljivo, bojkotirali. Zlasti jim je bil na poti Trgovski Dom. Kar je v njem in v zvezi Ž njim — vsemu bojkot. Lahi niso s Slovenci nikdar tako delali. Kaj so klerikalci vse počeli, je našim Čitateljem Še v spominu...
Ko so nakupili Central, je bila prva njihova skrb ta, da bi napravili konkurenco Trg. Domu. Lepe trgovine so jih bodle v oči. Ko so naprednjaki pripravljali svoje prostore praktično, so kričali o zapravljivosti in luksusu. Sami pa so res v Centralu razvili naravnost smešen luksus ter izvabili v luksurijozne prostore trgovca, ki se je v svojih prejšnjih skromnih prostorih počutil dobro. Nataknili so mu nad prodajalno zlato zvezdo ter ob-ljubovali, kako mu pojde dobro in kako mu oni pojdejo na roko. - veža so premotili siren ski glasovi, dasi ni bila drugače nič vabljiva izredno visoka najemnina. Namesto mu v resnici pomagati, so ga takoj spočetka pri-vili. Kakor je prišel pod »katoliško« streho, je šlo rapiduo navzdol, in krah je tu. Klerikalci so bili opozorjeni, da vprizarjajo nevarno
igro, povedalo se jim je, kaj se utegne zgoditi, toda zapustila jih je vsaka pamet, vstavili so vso racionelnost, o kateri vedo drugače toliko pripovedovati, zmagala je nad razumom Škodoželjnost. Naravnost zločinsko je bilo njihovo početje. Zato pa jih je zadela kazen. Usmiljenja je vreden ubogi človek, ki jim je sel na Um. Zvezda je zatonila, zaprti, zapečateni so v Centralu obsežni prodajainični prostori. Tako se vrača tem ljudem, tako jim sledi kazen za petami. Gotovo pa je to, da v postelj, v kateri je zadel tak udarec jedaega, se ne vleže kmalu več kdo drugi.... Krah v pritličju bo vplival tudi na prvo nadstropje... Krah pa je tudi nemalo kompromitiral slovensko ime v Grorici. Tako škodujejo klerikalci slovenskemu napredku v mestu na celi črti t —                      ______.__....................___.....1___
O dvagndi mesa.
(Dalje.) Površina pri nas znaša 625.686 km2; na tej je bilo v letu 1900. okoli 10.140.000 glav goveje živine, na 1 km8 16.27 kosov. V N/emčjji je površine 540.742 km-, na kateri je bilo leta 1900. goveje živine 18.940.000, torej na km3 35 glav; torej dvakrat toliko, kolikor pri nas. Ali je morda naša zemlja manj vredna od one v Nemčiji? Ali so naše pasme živine manj vredne nego one v Nemčiji? O vsem tem ni ne duha ne slaha. Mi imamo najlepše planinske pašnike, imamo na Češkem najboljše tovarne za krmo, v ogrskih nižinah so najlepši pašniki za govejo živino. Imamo tudi najboljše živinske pasme: moltal-sko, simentalsko itd., imamo tudi špecijaliteto v ogrski stepni živini, vendar pa le 16 V4 go- ' vede na km*.                                                   j
Pozitivnega odgovora nato ne morem dati, ker nisem kmetovalec, aH kot opazovalec povem to-le: Da je malo živine, vzrok temu se mi zdi obstoji v dejstvu, da naš kmet se drži preveč naravne prehranitve naše živine, drugič pa so! zanemarjeni naši travniki in planine. To opažam vsaj v ajdovskem okraju dan na dan. Travnike, ki bi bili racionelno obdelane, se more še vedno prešteti na prstih. Bes, da se je marsikaj zboljšalo, ali večina travnikov mora dati seno brez posebne gojitve, čeprav bi se dalo z malim trudom doseči dvojno. Dvojna kvantiteta sena pomeni in omogoča dvojno kvantiteto živine. Torej jo racionelno obdelovanje travnikov predpogoj za povzdigo živinoreje, ako kmet noče opustiti naravne prehranitve živine. Kar pa se tiče planinskih pašnikov, je bolje skoro, o tem nič govoriti, kajti za te se briga kdo šele takrat, ko treba Živino gnati v planine ali če treba pokositi travo, kar je sploh zraste. Da bi se odstranilo škodljivo zeljišče, pobralo kamne itd., na to se ne gleda, kakor tudi ne na gnojenje. Vendar pa poznam planinske pašnike, kamor se žene vsako leto 100 do 150 glav goveje ži-vine ter se preživljajo tam cd meseca maja do oktobra ter vzročajo samo male troške za pastirja. Ali bi se ne plačalo boljše kultivirati take pašnike?
Naša živinoreja se ne more dvigniti toliko časa, dokler se 1. ne poskrbi, da bodo donašali naši travniki dvakrat toliko kot sedaj, kakor je to v Nemčiji in Švici; 2. dokler se ne zboljšajo naši planinski pašniki, ne pa da se te spremeni v pašnike za srne in dvije koze in 3. dokler se ne odvadijo kmetije le naravno prehranjevati živino mesto da bi se vsaj deloma lotili umetne prehranitve. L točki 3. si vsak kmet lahko najhitrejše sam pomaga. V čem pa obstoji naravna pre-hranitev živine ? Pač seno. Seno ima vse take tv&rine v sebi, katere so potrebne govedi, da se dobro redi Govedo potrebuje sena za krmo trideseti del svoje teležne teže. Govedo, ki tehta 500 kg, rabi na dan 15—16 kg sena. Torej kmet, ki ima v hlevu 2 vola in 1 kravo omenjene teže, porabi na leto sena 17.520 kg; ker se pa seno osuši ali skvari, treba še 5% dodati; bi znašalo 328 centov sena. Vprašam posestnika v ajdovskem okraju, če jn pa pridelal letos toliko sena? Letos je na dobrih travnikih za tretjino manj, na sla-bejših polovica manj sena. Odgovor se mora torej glasiti: ne. Ne preostane torej drugega kot to, asi da bo kmet slabeje krmil ali pa poproda živino: eno kot drugo je škodljivo. (Pride še.)
Kmetstka hranilnica in posojilnica t Lokvi, vpisana zadruga z neomejenim poroštvom, ustanovljena z zadružno pogodbo z dne 10. oktobra t. 1. po reifieisenovem sistema za vasi Lokve, Prelože, Dane in BačiSče, je bila vpi-
sana v zadružni register vsled sklepa c. kr. trgovinskega sodišča z dne 30. novembra 1.1. Poslovati začne po novem letu.
goriške kmetlfska draStvo" je zborovalo 16.
t. m. v Gorici. Navzočih je bilo okoli 50 članov. Društvo lepo napreduje. Členov je 1888 s 37 podružnicami. Računi in bilanca za leto 1906. so bili odobreni, istotako proračun za prib. leto. Dopolnilna volitev v odbor je odložena do potrdila spremenjenih pravil.
Opustitev skrajšanja rokov po tarifi n nikluianje In razkladanje. — V odredbenem listu za železnice in brodarstvo št. 129 od 5. novembra t. 1. (1962) prijavljeno skrajšanje po tarifi za nakladanje in razkladanje na šest dnevnih ur, na vseh črtah c. kr. avstr. državnih železnic, od katerega so bile samo dalmatinske črte in postaje Trst^ kr^ drž. žel^ in Trst svobodna Inka izključene, se dne 24. decembra 1907, opusti; obenem se razglašeno skrajšanje rokov zq nakladanje in razkladanje na dovlačni železnici in na obrtnih tirih razveljavi. —¦                                                   j :;
Izsellencl li Amerike. — Laški lfcti.fejnr*.
Ijestva naznanjajo, ga se seli iz Amerike v Italijo 200.000 ljudij, ker ne dobijo tam zaslužka. Vrne pa se jih še več.
Ogrska vlada je izdala naredbo, da se nikomur.več ne izdajajo potni listi za Ameriko. "Vrača se jako obilo ogrskih podanikov iz Amerike.
Vino vojakom. — Francoski državni zbor je dovolil 1 milijon K, da bodo dobivali vojaki vsak dan četrtinko vina.
Zoper ijanje. — TBerolinu so dame ustanovile društvo, kateremu je namen boriti se zoper pijančevanje, posebno še proti žganjepitju,
PreiledOVanJe mleka. — Na tretjem-mednarodnem mlekarskem kongresu v Haagu je bila vsprejeta nastopna resolucija: Povsod se mora uvesti veterinarsko, kemično in bakteriološko pregledovanje mleka. 2. Hlevi se morajo zidati po zdravstvenih predpisih. Hleve in živino naj pregledujejo zdravstveni nadzorniki vsaj vsake tri mesece.
Trgovski promet z živino v prvi polovici 1.I,—
Po statističnih pregledih nazadoval je trgovski promet v prvem polletju tega leta tako glede izvoza, kakor tudi uvoza. Izvoz klavne živine je padel za 15.345 kosov, kar pomeni nazadovanje za več nego 9 milijonov kron. Najbolj nazadoval je izvoz goveje živine, do-čim se je izvoz ovac in prašičev nekoliko povišal. Tudi izvoz mesa je padel za okroglo 1 milijon kron vrednosti. Nazadovanje izvoza | kaže posebno izvoz goveje živine v Nemčijo, nasprotno pa je poskočil izvoz ovac tako v Nemčijo, kakor tudi v Belgijo. Izvoz prašičev šel je večinoma v Švico. Meso se je izvažalo na Nemško, v Švico, na Francosko in v Eu-munijo. — Uvoz klavne živine v našo monarhijo je nazadoval v primeri z lanskim prvim poletjem za 78.037 glav, kar pomeni približno 11 milijonov kron vrednosti. Da je uvoz tako padel, pripisovati je v prvi vrsti zaprtiji Srbije. Uvoz iz drugih držav v na o monarhijo je precej neznaten, samo Italija je uvozila 4331 glav goveje živine in istotako Črnagora 1150 govedi.
ZakOl proti alkoholu. — Znano je, koliko zla prihaja od alkohola za poedine, za družine, občine in cele narode. Da se temu pomaga, izdelal je romunski finančni minister Emil Costinescu zakon o monopolu na pijačo, kateri bo v kratkem predložen parlamentu v Bukar*štu. Glavne točke tega zakona so sledeče: Uvede se monopol na pijačo, katero bo država sama prodajala in katera bo morala biti naravna in dobra. Gostilne bodo v ojbčin-sMh rokah, vodili jih pa bodo samo neporočeni ljudje, in sicer kot občinski uradniki. — Število gostiln se ne sme množiti; v vasi, kjer je pa manj nego 150 hiš, sme biti samo ena gostilna; kjer je pa manj nego 150 hiš, se sme otvoriti gostilna le v tem slučaju, ako p*t kilometrov na okoli ni nobene vasi z gostilno. — Prepovedano je dajati pijačo na upanje ali na blago (žito i dr.). Plačati se mora vedno takoj in v gotovem denarju. Gostilne se zapirajo vsaki dan ob 8. uri zvečer; ob nedeljah in praznikih morajo biti zaprte tudi dopoldne. Po gostilnah so vsake vrste igre prepovedane. Pijače se se sme dajati pijanim osebam in onim, kateri še niso spol-nili 16 leta. Kdor se v pijanem stanju skrega ali stepe, ali pade na ulici, bo kaznovan prvi pot z 20 kronami, drugič z 48urnim zaporom in tretjič dobi tri dni zapora. Ko prestane to zadnjo kazen, se zapiše njegovo ime v register pijancev, katerim je po gostilnah prepovedano dajati pijačo. — Ta zakon bo gotovo veliko koristil rumunskemu   narodu.
Zavarovanji poljskih delavcev na Danskem. -
Danski minister notranjih zadev je predložil zbornici zakonski načrt za zavarovanje poljskih delavcev. Zavarovanje bo prisilno in se bo tikalo le onih poljedelskih in gozdarskih podjetij, ki plačujejo čez 12.000 K letnega davka. Manjši posestniki morajo pristopiti prostovoljno in država plača zanje polovico doneskov. Ta letni državni prispevek je določen na 165.000 K.* Na podoben način hočejo preurediti  to zavarovanje na Nemškem.
Življenjsko zavarovanje si pridobiva poleg
izkazov naših zavarovalnih zavodov tudi v slovenskih krogih čimdalje večje priznavaaje. Naši.ljudje prihajajo konečno do prepričanja, da ima nalaganje prihrankov v zavarovalne zavode velike prednosti.
Kapital^ katerega naložimo pri njih, ar ne le obrestuje, temveč preskrbi vlagatelj ž njim najboljše svojo rodbino. Če smo spoznali, da je neobhodno potrebno zavarovati ves gmoten imetek, potem je ravno naša dolžnost zavarovati tudi obitelj za slučaj, ako bi pre-rano izgubila dohodek, katerega zasluži rodbinski oče.
Pri izbiranju zavarovalnih zavodov v svrho zavarovanja naj odločujejo pri vsakem previdnem možu toliko ugodni zavarovalni pogoji in njihovi nizki ceniki, kolikor tudi varnost dotičnih zavarovalnih zavodov, Da bomo mogli lažje presoditi varnost zavarovalnih zavodov, moramo prej navesti nekatera pojasnila. Asekuracijski regulativ od 1896. i odrejuje, da morajo zavarovalni zavodi nalagati gotov del zavarovalnin, ki tvorijo premij-sko rezervo. Tako pridobljene premijske rezerve zagotavljajo zavarovalcem izpolnitev obvez, ki so jih prevzeli zavarovalni zavodi pri rednem poslovnem razvoju. Pravilno je toraj, ua morajo izkazovati zavodi, kateri obstojajo že dlje časa, visoke zneske pre-mijskib rezerv, bodi radi tega, ker so že sprejeli velike zneske na zavarovalninah in imajo mnogo obvez, bodi tudi radi tega, ker so te njihove obvez** starejše in v tem slučaju se mora že približevati premijska rezerva kar cajveč polni vrednosti zavarovanega zneska, ker se približuje pospelost zavarovanega zneska.
Iz tega je razvidno, da ne moremo pre-sojevati varnosti zavoda po visokosti premij-skih rezerv, ker je nemogoče primerjati iste hranilničnim vlogam: varnost zavarovalnih zavodov je mogoče presojevati le po jamstvenih zakladih, katere smejo vporabljati v pokritje izvanrednih potreb. Iu ker prekašajo ravno naši češki zavodi v tem obziru tuje zavode, bi značilo krčiti narodno premoženje, ako bi ne zaključevalo naše ljudstvo svojih življenjskih zavarovanj pri slovanskih zavodih.
Francoska zbornica je po dolgi debati B 3j proti 177 glasom vsprejela zakon, po kateri pripade cerkveno premoženje državi.
itd..
Politični pregled.
Poslanska zbornica je v soboto  odobrila
ni provizorij, zakon o davku na sladkor na kar so šli poslanci na počitnice.
Prestolni govor v delegacijah. — Na nagovor predsednika je cesar odgovoril s prestol-nim govorom: »Izraz udanosti in voščila povodom mojega ozdravljenja so me jako razveselila. Bodi vam prisrčna hvala. — Veseli me, da morem poudarjati, da so odnošaji monarhije z inozemstvom od zadnjega delega-cijskega zasedanja sem ostali najboljši. Prizadevanje vseh držav stremi za pomirjanjem in konsolidiranjem splošnega miru potom osnovanja oduošajev, ki saj se nasianjpio na čim večje medsebojno zaupanje. S tem, da se bomo strogo ravnali po temeljnih načelih saše politike in opirali na prisrčne odnošaje z vsemi državami, bomo tudi v bodoče prispevali uspešno k vzdržavanju miru in zagotavljali razvoj in blagostanje narodov monarhije. — Moja vojna uprava je omejila, kar se je dalo, povišek stroškov za vojno in mornarico. Tudi zahteva po izrednih vojnih kreditih je znatno zmanjšana. Bosaa in Hercegovina bode tudi v prihodnjih letih mogla pokrivati svoje stroške z lastnimi dohodki.
Normalnemu povišku upravnih troškov, provzročenemu po progresivnem razvoju uprave, odgovarja povišek posstavk o pokritju, ki je odvisen od stalnega gospodarskega razvoja. Sem prepričan, da bode delegate v odloče-vanju o predlaganih vprašanjih vodila izkušena patrijotična požrtvovalnost, voščim njihovemu delovanju najboljše uspehe in kličem jih dobrodošli".
Prusko politiko so obsojali v delegaciji Glombinski, Klofač, Kramaf in Kozlovvski, Nemci so jo branili!
Razne vesti,
V LlOjfdOiem arzenalU v Trstu štrajka ve. čina delavcev, ker je bilo nekaj odpustu Tudi ta Štrajk je izvršen ua komando so* dem. stranke, dasi ne kaže  dobrega vspeha
Anerikanski komor. — Johu Aiien je bll znan metodistiški pridigar v Združenih dr-žavah. Nekoč ga sreča več mladih ljudij ft so bili na pivskem izletu. Ko so ga zagledali so se mu začeli smejati in jeden ga je Pa! prašal: »John, katera je bila hudičeva stara mati?" — »Hudičeva stara mati?" pravi John Allen — BKako paF morete od mene zahtevati, da poznam zgodovino Vaše družine>*
Druga glavna skupščina društva slo«, profesorje;
se je vršila v nedeljo v Ljubljani. V resola-eiji, ki se je sprejela, se zahteva tudi za \ Primorsko, Štajersko in Koroško za Slovence šole v materinem jeziku.
Pred porote V Trsta .je bila obsojena ua 3 leta in pol v ječo 22-letna Bozalija Milie h Briščekov pri Proseku. Obtožena je bila, da je umorila svoje nezakonsko dete.
Oskar II., pred kratkim umrli švedski kralj, je prebival 1. 1904 dalje časa v Op8. liji. Bil je zelo vljuden. Njegovo vljudnost znači tudi to, da je pri svojem odhodu iz Opatije dne 27. aprila takratnemu postaje-načelniku v Matuljah-Opatšji sedanjemu revi-dentu juž. železnice v Gorici g. Franu Lavrifa pripel lastnoročno vitežki križec H. G tiste v Wasovega reda.
Svarilo pred kuharicami brez zdravniškega izpričevala. — V „Korrespondeuzblatt fiir dou katholischen Klems ()sterreichsa jo bilo citati nedavno to-le: Svet kot svarilo. Eden, ki se je pred kratkim pošteno opekel, si dovoljuje nasvetovati, svojim prečastitiro gospodom sobratom, naj ne jemljejo v službo kuharic, ako ne morejo te prinesti od zanos ijivega zdravnika izdanega zdravstvenega i/.-pričevala. Gips, — Upamo, da je dobil Ui;,s samo malenkosten nahod. Ta .list izdaja prelat in državni poslanec dr. Scheicher.
Jubilejni zlati in srebrn! denar. .— Povodcu
60-letnice cesarjevega vladanja se bodo zlati in srebrni denarji kronske veljave leta 1 i*0S. kovali v posebni obliki kakor spominski denarji. Kakor prvi jubilejni denar pride duo 24, decembra v promet srebrna krona.
PfOSlsb nasiOV je imel ponoeni čuvaj v Wittenbergu. Ponočni čuvaj — to je prenizko. Radi tega je Štrajkal. Sedaj je sprejel službo pod pogojem, da se ima imenovati »ponočni stražni uradnik". Sicer zveni ta naslov res jako lepo, še lepše bi bilo v dijaških krogih običajno imenovanje ..uočoi svetovalec8; ko bi služil 25 let, bi <iob':l lahko naslov „nočni tajni svetovalec".
Ulo&i v vojaško blagajno na Dunaju. — Nekdo je v arzenalu ulomil v blagajno 42. divizij-skega topniškega polka in ukradel 30.00i) K. Neki človek preoblečen kakor računski poročnik si je preskrbel ključ blagajniške :i* in z močno dletvijo odprl blagajno.
Ulomilec se imenuje Goldschmidt, H je artilerijski podčastnik ter je nekoč prisostvoval pregledovanju vojaške blagajne. l'ri-šel je v arzenal, zahtevat od pristojnega pod« častnika ključ, se zaklenil v prostore blagajne, pobral in potem odšel. Goldschmidta še niso prijeli.
Mfižnar-Ubljalefi, — V Mokronogu je i*-letni Jakob Pungerčar na potu iz gostilne zaradi malenkostnega prepira s kolom «&• Jas. Novljana. Ubijalec je šel na to svoji žrtvi zvonit, potem se je pa sam javil sodišču. Obsojen je na 3 leta ječe.
Vsled  odklonjena  ljubezni. —  Pa^oria
kmeta Mikovskega v Tarnovem (Galicija' je odklanjala ljubezen orožniškega stražmojstr* Tallerja. Zato je Taller oba umoril.
Slovanska država v .Asiriki. — v južni Ame-riki je država Parana, ki obsega 221.81 'J _ km in šteje okoli i mil. 70.000 prebivalcev, med temi nad pol milijona Poljakov tei 201.000 Rusov.
Pomnoiitov domobranskih fioi. - Kakor znano, se je že zahtevalo pomnožitev z o«; rom na ustanovitev topništva pri deželni brambi. Kakor poročajo listi, bo uprava deželne brambe v kratkem stopila pred pari*' ment z zahtevo da se zviša kontingent novince? deželne brambe. Zvišala se bo deželo« bramba za okoli 4000 mož, od katerih P pride v proračun za leto 1908. 960. To *«*
Snuje utemeljujejo z ustanovitvijo osmih, oziroma enajstih oddelkov za strojne puške in pa s topništvom deželne brambe. S pomno-žitvijo domobranskih čet se bo seveda zvišal proračun. Proračun deželne brambe znaša prihodnje leto 1908. 78,713.752 K, od teh odpade na deželno brambo 51,751.803 K, med tem ko se bo ostanek porabil za državno policijo, orožništvo urv^jaško pripregOv     •-«.]
Književnost.
S. IrilOrtiČa »PiSZljI" bodo prejeli člani Družbe sv. Mohorja že prihodnjo "jesen 1908. Že danes pa moramo opozoriti rojake na to knjigo, ki bo tako lepa, kakor ni bila Se nobena knjiga slovenskih, pesmi. Obsegala bode-12 pol večje oblike in bo imela 40 lepih izvirnih slik, večinoma na celi strani. Zasnoval in izdajal jih je domaČi umetnik, akad. slikar Anton Koželj, pesmi pa je izbral naš dični pesnik Anton Medved; njegovo ime nam je porok, da je nabral na pisani livadi poezjj goriškega slavca res najkrasnejše in najbolj duhteže cvetke, tembolj, ker je smel izbirati čisto po svojem okusu. Knjigo bode krasila tudi podoba rajnega pesnika s posnetkom njegovega lastnoročnega podpisa in s posnetkom rokopisa krasne pesmi: »Mojo srčno kri škropite!" —- To lepo knjigo prejmejo Mo~ horjaniz ostalimi družbenimi knjigami vred; kdor jo želi vezano, naj doda letnini za preprostejšo vezavo z rdečo obrezo že K 1"—, za elegantnejšo vezavo z zlato obrezo- pa se K 2'—. Kar bode Se ostalo izvodov te knjige v zalogi, se bodo prodajali po sledečih cenah: Navadna izdaja: Za ude: broS. K 3'—, v prt vez. z rdečo obrezo K 4*— *, za neude in po knjigarnah: broš. Y 4*—, v prt vez. z rdečo obrezo K 5'20. Elegantna izdaja: za ude: broš. K A'—, le^o vez. z zlato obrezo K 6*-~; za neude in po knjigarnah: broš. K 5.40, lepo voz. z zlato obrezo K 7*80. — Nadejamo se, da od prihoduje jeseni naprej ne bo slovenskega salona, niti police v slovenskem kmetskem domu — brez „ Poezij S. Gregorčiča*, ki m mora umiliti vsakemu slovenskemu srcu. -— Opozarjamo pa tudi na to, da zakasnelem s to knjigo z drugimi vred za 2 kroni v jeseni 1908 ne bomo mogli postreci Zato naj se vsak pravočasno cglasi za uda, kdor hoče biti deležen te knjige za navadno -udnico 1 kron. — Odbor družbe sv. Mohorja.
Pomiloščenje.
H. Heijermans Jun.
Osebe: Ravnatelj kaznilnice. Paznik. Nekaj kaznjencev.
(Oder predstavlja sobo ravnatelja z razgledom na dvorišče kaznilnice. V ozadju zamrežena ofeaa. Na oknih lonci s cvetlicami. Omara z akti, nad njo doprsna podoba kralja. Mala pisalna miza. Svetli solnčni žarki padajo pošev skozi levo okno.)
(Ravnatelj, paznik, številka sedem.)
Ravnatelj (že siv uradnik — vojaška postava — lesene kretnjs) .... Ali še ne zvoni?
Paznik (mlad energičen). Vsak tre-notek mora zvoniti. (Odpre vrata in posluša. Zvon se oglasi.) Kakor da bi bili slišali. (Gleda na svojo uro.) Dve minuti prepozno, gospod ravnatelj.
Ravnatelj: Prpeljite mi številko sedem!
Paznik: Pravkar se ga pelje na izprehod, gospod ravnatelj.
Ravnatelj: Tem bolje. Saj je zadnjikrat.
Paznik (osuplo)... Tudi zadnji----?
Ravnatelj: Le pojdite! (Med tem ko ni paznika, vzame iz omare nekaj aktov, položi jih na pisalno mizo, gre k levim durim in govori skozi pol odprta vrata.) Že morate malo potrpeti, ljudje. Vedno drug za drugim. In bodite mirni, ste razumeli? In potem nobenih nastopov — če ne se ne menim več z vami. (K številki sedem, kateri se je obotavljal v desnih durih.) Da, da, le naprej! (Sede k pisalni mizi.) Tu je stol! (Išče neki akt, Usta po papirjih in se potem nasmeje.) No, prosim, sedite; saj sem že rekel, tu je stol, ste-li razumeli?
številka sedem (sključen, rumen starček, popolnoma sivi lasje, sive dlake po bradi, male vodene oči in *uh vrat; nemirno
suče kapo): Stol ? Ko je pa čas za izprehod? In nič ne morem za to — res nič — jaz sem se samo nasmejal — ako so Vas o tem obvestili . . .
Ravnatelj (prijazno): . . . Nič ni v raportu —¦ ali mogoče vendar — nisem se še prepričal ...
Številka s e d e m (mu seže v besedo, BrJrtšenQ:nervoz,no<): ...^ Bil je eden, ki je sedel in kihal, da je moral duhovnik prenehati — in to me je pošegetalo — in potem je rekel paznik, če se bom še enkrat zasmejal ....
Ravnatelj (žuga s prstom): Tako? Ali ste bili Vi oni v cerkvi? (Gledavraport:) Da, resnica, v raportu že stoji. (Zvon se zopet oglasi.) Smeh med službo božjo? Saj potem bi moral . ; . .
Številka sedem:___Vsemogočni
Bog — saj se nisem smejal duhovniku — za njega bi celo šel skozi ogenj, ako bi moralo biti... Toda oni kar nehati ni mogel s kihanjem — vedno je začel, ko je bilo vse mirno in spet je kihnil — tako je napravil, kakor da bi miška prišla v pasi," he, ne, he l ... Ne štejte mi v zlo, gospod ravnatelj!
Ravnatelj: Prav, prav . . ,
Številka sedem: Ako me radi tega koj . . .
Ravnatelj: Saj nočem ničesar — jaz bi samo želel, da bi sedli en trenutek.
Številka sedem: Sn moja četrt ure na zraku . . . (Jokaje.) Saj' se lahko vsak nehote* zasmeje, to prihaja od živcev.,.
Ravnatelj (smehljaje): . . . Danes Vas bomo še delj časa zračili — da, da, da . . . Kako se že imenujete? (Odpre zavitek in gleda v akte.)
Številka sedem: . . . . Sedem.
Ravnatelj: .... Ne, ne, ....
Številka sedem (uneto). Da, da — sedem —¦ sedma celica na prvem hodniku.
R a v n a t e! j; Jaz mislim Vaše drugo,
—  Vaše pravo ime ....
Številjka sedem (smehljaje, brezizrazno): He,he,he! Sedem — zares sedem....
Ravnatelj (bere):..... Oenit Jan
Muller, rojen . . .
Številka sedem (trepet"je):...;e-li umrla?
Ravnatelj (začudeno): Kdo?
Številka sedem: Je-Ii umrla? Povejte mi vendar hitro — in brez ovinkov
—  kakor pred — pred —• pred štirimi, petimi leti, tudi ...
Ravnatelj: Kdo pa? Kaj?
Številka sedem: Moja hči — -zavodu? . . .
Ravnatelj: Ne, Gerrit Muller — vsaj ne, kolikor je meni znano. Saj se pa lahko sami prepričate o tem.
Številka sedem (brez razuma): Kaj se lahko . . .?
Ravnatelj: Sami o tem prepričate. V smislu kraljevega odloka ste pomiloščeni. Vaša — Vaša — toda pogledam sam — Vaša zadnja štiri leta so se Vam odpustila. Naš kralj je umrl pred tremi tedni in njegov naslednik je predvčerajšnjem, v soboto, po-miloščinski akt za Vas in za različne druge podpisal . . . No . . . Kaj pravite k temu?
Številka sedem (z neumnim nasmehom) : -He, he, he, da, da . . .
Ravnatelj: Lahko greste, Gerrit, da da . . .
Številka sedem: . . . Sedem, gospod ravnatelj.
Ravnatelj: Od tega trenutka naprej niste več številka sedem ...
Številka sedem: Ne, ne — . . 5:
Ravnatelj: Prosti ste kakor ptič'V zraku.
Številka sedem: He, he, he ~ kakor ptič... Ali smem sedaj za četrt ure na zrak? Samo smejal, da, smejal sem se, to je res, tega niti ne zanikujem — toda paznik, ta me je potegnil . . .
Ravnatelj: Ali niste razumeli, kar sem Vam pravkar rekel, Gerrit Muller?
Številka sedem: Da, da... Ni še mrtva, — potem bo trajalo gotovo še dolgo
—  še zelo dolgo ... Od moje žene vem, da je, — od mojega sina tudi — toda ona je žilava, mogoče bolj žilava kakor jaz — čuditi se mora -- da se to dogaja ravno pri neumnih . . .
Ravnatelj (s poudarkom): Gerrit Jan (Ne posluša): Številka sadem!
številka sedem: Da, gospod ravnatelj ...
Ravnatelj: Številka sedem — novi kralj je zaukaza), da ste prosti, ste razumeli, da ... ste___prosti!
Številka sedem: To je prav, go<-spod ravnatelj ...
R a v n a t e 1 j: O zločinu, kateri ste izvršili pred več nego 20 leti, ste imeli dovolj priložnosti razmišljati . . . kaj ne, številka sedem? Kot zločinec ste zapustili družbo... kot človeka stalnega kesanja, to vsaj lahko upamo . . Vas izročamo zopet svetu. Ste me li razumeli? Prosti ,.s&. ,.Kar ste si z delom prislužili, se Vam izplača." Izborno je bilo Vaše vedenje, resnih ukorov v raportu o Vas ...
Številka sedem: ... Da, raporf... Sedel sem mirno in molil... s sklenjenimi rokami . . . Lahko se prepričate . . , to je moral videti  čuvaj ... ako ni  ta  na-me
jezen ..._________________
Ravnatelj (zvoni): Da, da, je že prav . . . (Čuvaju.) Številka sedem je prosta. Pojdite ž njim na administraturo.
Čuvaj: Ta pa dobi polno denarja, Številka sedem 2
Številka sedem: Kaj naj se zgodi? Ravnatelj (čuvaju): Ne morem mu dopovedati — ne razume.
Čuvaj: Vam ni treba več v celico nazaj, sedem! (Se smeje:) Ali slišite, na cesto Vas postavimo!
Številka sedem (okorno): Na cesto — ne zopet ... ne zopet v mojo ... Kdo pravi to?
Ravnatelj (z nasmehom): Novi kralj. Številka sedem  (počasi, polagoma razumeva):  Ali naj  ne ostanem več tukaj? Kaj sem pa učinil?
Ravnatelj: Vi ste se tekom dolgih let pod mojim vodstvom in pod vodstvom mojega prednika tako vzorno vedli, Gerrit Muller ...
Številka sedem (navidezno se komaj sedaj vzbudi) . . . Zakaj mi ne rečete sedem ? Zakaj me kličete z mojim imenom? Da, to je bilo moje prejšnje ime ...
Ravnatelj: Kličem Vas z Vašim imenom, kar bo napravil od sedaj naprej vsak — ker ne ostanete več tu.
Številka sedem: Ali ne smem tu...? Ravnatelj: Ne. — Zdaj pa pojdite s čuvajem.
Številka sedem (se razburja bolj in bolj): Jaz pa ne grem — ne vem nič več o zunanjem svetu — nič več — mislil sem, da umrem tu mirno — kar mi je pastor tolikokrat obljubil — kaj naj pa zunaj delam ...
Ravnatelj (kaže na okno): ... To že pride, ko bodete zopet na solncu.
Številka sedem (neumno): Kateri mesec pa je sedaj?
Ravnatelj (namigne čuvaju, naj gre ven): Juni.
Številka sedem (šteje s prsti): Juni? Juni? Kateri dan?
Ravnatelj: Pondeljek — sedemnajstega ... Ali veste sedaj?
Številka sedem: Pondeljek? ... Pondeljek? ... Juni?.. Juni? . . Katerega leta pa smo ? (So smehlja.) Ne vem več... prav nič ne vem.
Ravnatelj: 1907. Leta 1885. ste bili obsojeni — radi — zastrupljenja . . . Številka sedem (se brani): Da sem dva, ... dva. (Pade na stol in se prične jokati) ... O, prosim Vas, ne pošljite me stran - ne vrzite me ven;. . Kaj naj zunaj, . . . tukaj zunaj ...
Ravnatelj: Pomislite vendar nekoliko, mogoče imate zunaj še kakega sorodnika . . .
Številka sedem: Ne. Ravnatelj: Pojdite v svoj rojstni kraj . . . Naš uradnik Vas popelje na kolodvor.
Š t e v i I k a s e d e m: Ne. Ravnatelj: Ali Vas ni v zadnjih letih nihče obiskal?
Številka sedem: Ne. Ravnatelj:  Ako  mogoče  v   hišo župnika ....
Številka sedem: One, ne, včeraj sem se smejal . . .
Ravnatelj: Da, Gerrit Muller . . . obdržati Vas ne smemo več tu.
Številka sedem (razburjen jeclja): Ako pa obljubim, da še ne bom več v cerkvi smejal, kaj naj škoduje novemu kralju, ako umrem tu? To mi je obljubil tudi pastor sam — lahko ga vprašate — kaj naj delam zunaj? Da bodo za mano metali gnoj? Kakor takrat, ko sem prišel od sodnije — ko so me obsodili radi — radi . . .
Ravnatelj: . .  zastrupljenja dveh.
Številka sedem: Da, da, ne ubijaj
—  toda bil sem ves iz sebe, ko je moja hči in denar ...
Ravnatelj: Volila.
Številka sedem: Volila!  Da, da!
—  Ni*mi šlo iz glave — ker je moja žena
—  moja žena — vedno govorila — ponavljala — da bi rešeni vseh nadlog in revščine, če bi ne bilo starih dveh (se razburi). Ah, zakaj me spominjate tega dogodka. Skoraj pozabil sem že bil, popolnoma pozabil! Ali mislite, da ni tičalo ves čas v glavi, v vseh teh letih — v vseh, ko sem bi! zbujen? Ali naj sedaj drugi za mano upijejo: Morilec . . . Morilec?
Ravnatelj:. Muller, Muller, bodite pametni-----nihče ne spozna v Vas mladeniča dvajsetih let.
Številka sedem: Seveda, seveda poznajo me — vsi me poznajo — vsi . . .
Ravnatelj: A kaj, Muller. Tu visi zrcalo — ako mi ne verujete, poglejte se vanj sami — bodite vendar pametni — Vi zapustite ječo z lepo svoto denarja — župnik Vam bo tudi naklonjen.
Številka sedem (počasi vstane, zre s strahom v zrcalo in se vstraši): In ali sem to jaz? — Jaz?
Ravnatelj (prijazno): No, ali še verujete, da Vas bodo spoznali?
Številka sedem (še vedno vpira oči v zrcalo): Koliko časa se vendar nisem videl v zrcalu?
Ravnatelj (vstane): Že dvajset let. (Ga potolče po ramenih). Le vprašajte upravitelja, koliko imate dobiti — potem se pa poslovite, ko dovršite to delo, ste razumeli ?
Številka sedem: Ne — ne, to nisem več jaz . . . (Se smeje neumno). To je drug človek, kaj?
Ravnatelj (nekoliko nevoljno): Go* tovo, gotovo. (Da čuvaju znamenje).
Številka sedem (kakor neprisoten); Kak sem bil, rujav ali črn? Rujav! Rujav! In sedaj sem taki He, he, he, he, komično je vse to, na lasten obraz sem pozabil — ako . . .
Čuvaj (na ravnateljev migljaj): Dovolj, sedem! Sedaj izberemo popolnoma novo obleko za Vas.
Številka sedem: To je prav.
Ravnatelj: Torej z Bogom, Muller
—  ali nimate niti  besedice zahvale zame?
Številka sedem (se zopet zamisli): Da, da — če pa pridem sedaj (vidi se, kako mučno mu je govoriti) na zrak in — in — kar se življenja tiče — se ne bo več zgodilo — ne, ne, ne - in sedaj me lahko spodite iz cerkve . . .
Ravnatelj (čuvaju): Peljiie ga najprej v njegovo celico, da končam še opravilo z drugimi. Sedaj prosim (gleda v akta) Številka triinosemdeset!
Čuvaj: Takoj, gospod ravnatelj!
Številka sedem (stoji še vedno zamišljen pred zrcalom — se strese, ko ga prime Čuvaj za roko in stopa za njim, ne da bi vedel, kaj se ž njim godi).
Sprejme se takoj
mlada lluijiiiirti,
vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika.
Oglasiti se je u Raštelju št. S. Kooper's American Diamond Palače.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
najboljših tvnlk iz Istre, Dahacijt Mulfette, Bari k Nies
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 120. 136,
1*44,1'60,1"80, 2~, xa ludl po 72 ?ln. •
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe otfa; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in navaden. Zaloga
----------------miia in sveč. ^--------—
''¦                   Cene zmerne*   /
Mi se lotiott enonaflstropa Uša
v Bt. Petru pri Gorici,
Glavni trg št. 58. D isti se nahaja dobro idoča pekarna,
špecerijska in železninska trgovina. Pojasnila daje Gregor Prosen, železniški mojster v Isescah na Gorenjskem.
Oglas.
Pod jako ugodnimi pogoji ae proda mi-roma odda v najem na Vrhovlju v Brdah hiša in okrog nje nekaj zemljišča.
Ista leži tik skladovne ceste in na jako primernem kraju; sezidana je v gostilniške namene in se je vršila v njej že gostilniška obrt. Ista je zelo pripravna za trgovino z lesom ali vinom, ker je blizu železniška postaja Plave. Zelo ugodna prilika z* >akega mizarja.
Vse podrobnosti se izvedo" pri g. Mihi Jančič velep, Snežatno p. Kojsko.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
trg Karanj Lt. 11.      -*«*¦
Cenj. dame in  gospodje - pozor!
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši.
fliiginal-Sictoria stroji;!:1. ;:,;,;¦
uporabi brezšumno.
Original-Vieforia stroji "fcajRr
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Victorla stroji LanTtjŠ
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam "Jiteljico, ki poučuje brezplačno.
Srlgiisal-Victaria stroji &"LL:
lek v???h dosedaj obstoječih to varen.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Ifikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev la črugih Sivalnifc strojev, dvokoles »Paca«, orodja, mmnctje In vseh lovskih priprav pri tvrdki
KERŠBVANU & ČUK - GORICA
Stolni trg" št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica BIVA CASTELLO fit 4.
Havre~New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske   prekomorske  družbe.
Edina najkrajša črta Čez
Bazel, Pariz in Kavre v Ameriko
Veljavne vozne listke In   brezplačna   pojasnila   daje  samo
Cd. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
'       v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiSi »Kmetske posojilnice",  nasproti znane gostilne pri „Figovcu".
Tlii V Vntftf v Nov©m mestu Ul. Jj. fUlulu (BndolfOTO :: Kranjsko)
le uredil In izdal:
L Mo-ptM red i sodni wM —iS
Ion zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rjne je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hlrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
OiMtita tarifa -~
skem jeziku pred sodišči;   sodne  pristojbine.
Obse? 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. —
Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni"
A. Gabrščck v G orle J.
['Odlikovana peharija In slatoarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojaa naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦»p* po jako zmernih cenah. ~w«§
2. OHflta tarifa
Zahvala.
Povodom nenadoraestne izgube, ki nas je  zadela  ob  smrti našega nepozabnega očeta, oziroma soproga
Diljem Hermarina,
c. kr, nadkomisarja uojne mornarice I. raz. u p., častnega člana c. kr. ue< ranskega
druStua u Kanalu, imejitelja uojne suelinje, spominske suetinie iz I. 1865., jubilejne
suetinje, častne suelinje za 40-letno zuesto sMbouanje in papežeue suetinie,
izrekamo tim potom za vse izkazane /lokaze iskrenega sočutja svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč\ duhovščini, častniškemu zboru, posebno pa njega poveljniku g. podpolkovniku Hansu Hubl, si. županstvu, si. c. kr. veteranskemu društvu, gg. uradnikom c. ki\ sodnije in davkarije, si. pevskemu zboru za ginljivo petje in vsem društvom sploh ter vsem domačinom in znancem za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku. — Presrčna hvala!
V KANALU, dne 16. decembra 1907.
Družina Hermann.
Anton Potatzky v Gorici
Nu »rodi ttafltelju 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaličo oln>herikeBa li dr.b.e„, bliO« ter tkani«, preja !d oltlj.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce In popotnike.
Najboljše šivankejza Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
*a krojni t in ševlfarfe.
Svetinjlee. - BožnI vene!. - Masne knJUlco.
llšna obuvala m m letno čase. Semena za zelenjavTtrave in detelje.
kr1šniirie°Bnrn!|e?,l 2al0ga za kram«je, Kroanjarje, prodajalce po uejmiii in trgih ter aa deželi.   *    35—8
j   Andrej Fajt  |
• pekovski mojster!
S v Birici Corso Franc. 6!m. it 2. S g —i—  Filijalka v Dornbergu.  -~ •
•       Sprejema naročila vsakovrstnega S
g maSe  m  godove, kolače za   bir- S
•   mance, poroke itd. Vsa naročila 2 « izvršuje točno m natančno po želii * 1 naročnikov.                            *       J   •
•      Ima tudi na prodaj različne moke, S 9 fino pecivo, fina vina in likerje S 5 po zmernih cenah.                               2
•  Za veliko   no«  priporoča   goriške I
•                   pince, potice Itd.                   i
Žene!
Ako trpite na strjenja krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziems-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
»Gospa 13. h W. piSe: Lepa hvala! Vaše sredstvo jo učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piše: »Priporočala bom vsakomu »aše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega".
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbe so zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo 2e po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo *.
Proti pošiljatvi 1 marke nemSke veljave 'tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode« spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Največja iznajdba ?
Samo 2 55 gld. stane
po .najnovejSi iznajdbi .sestavljena. 36 ur idoča mkd-remoi.it. 2epr:i ura s sekundnikom, znamka .»Svstem-Hoskor' ; atent1'. Ta ura ima svctli-kajoCo se cifer; <sn — taKo, da se vidi na uro tudi v temi. Garantira se pismeno za 3 leta. (Uri priložimo brizplacno lepo verižico ter 5 _____________okraskov).
Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode z verižico vred stane samo gld. 5"55.
Za neugajajoče so povrne denar. Vsaka nevarnost je izključena. Odpošilja se proti povzetju ali proti naprej plaCilu.
M. J. Holzer-jeva vdova Marija Ho»*er
tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebrnine, kitajskega
srebra ter zaloga godat
KRAKAU  St. Sertrudgasse 29. Hochparterre
»preje Dietelpasse 73t. Ceniki zastonj m poštnine prosto. — ištejo se potniki!
(JTVffl   Vai*stvena znamka: „Sldro"    ILTV
^^Linimenf. Ca psi c i comp.'^^
Kadomet.t«k xu
Anker-Pain-Exp8ller
je povsod pripoznano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenju Ud. Za ceno
80 vin., K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domaČega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je iadeiek pravi. Dr. RICHTERJE v*A LEKARNA e***.*      * „ <lataw iosn'" v Pragi
^1 Elisabethgasse 8tev. u nova. JI             Dmvuo mpollljanj«,
61
Loj
kupujemo po najvišji dnevni ceni. I
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj  tope  in  zbirajo  loj za našo tovarno.  Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati, i Kdor ima loj, naj se oglasi.    I
Goriška tovarna mila A. Gabršcek.      I
Na izvoznem trgu tekališee Jos. Verdija
Bachmaier-jev
veliki električni bioskop.
niodališče za predstave živifosHk*v naravitf^eHk«M*ti *|^^                                                  1907. — Program je sestavljen le'Iz ufrjnovejših in
Ult                                                     najzanimivejših svetovnih pojavov ter komiSnpi prizorov vsake vrste.
Zavod prve ^rste, — Godbo proizvaja veliki koncertni orkestri on. - Zvečer bajna razsvetljava, nvakrat na teden popolnoma nov program. Predstave se vrše vsak dan ob 6. 7. 8. in 9. nri zvečer. Ob nedeljah in praEnikih ob Dva                                          10. in 11. nri dopoldne; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. nri.
I. PROGRAM
Sreda (na sv. Rojstvo) 25., četrterTtfv: Štefan) 26., petek 27., *                        sobota 28. decembra 1907.
1 -0   Avgust se pripravlja za ples. Zelo je nervozen ter podere vse kamor se zadene. - Komičen prizor. . io_oo Moderno nakitje in frizure v »aznih krajih in Časih. Zanimivo.
n-h' Zmaga srca nad razanu......(Ljubezenska slika.)
5?—33. aretacija. Komičen prizor.
u ")fi totovaaje v Švico. Krasne podobe. Posneto po naravi.
m. Vi Kupite kostanj! (Humoristično.)
55-t>2. lov na lasuljo. Komični prizori.
H. RROGRAM Nedelelja 29., pondeljek 30. in torek 31. decembra 1907.
1—6.   Potapljam. Originalna reprodukcija.
7—9.  Trmasti pijanec. (Zelo komično). Večja družba se pusti slikati, a
trmasti pijanec jo moti. 10—17. Sestradani. Tragičen prizor bede in revščine. 18—24,_Tatort dragocenosti. Originalna reprodukcija v 7 podobah. 25—28, Kje je moj konj ? Sluga drži konja ter zaspi tatje mu ga vkra-
dejo. (Or?ginelna predstava.) 29-41. Slikovita Japonska. 11 krasnih slik po naravi. 44—52. Mesarjev sen. Krasni fantastični prizori v barvah. 53—58. Usoda Mat Komična reprodukcija v 5 podobah.
Lekarna Oristofoletti ¦
v Gorici.                $
ŽELODČNE KAPLJICE J
z znamko sv. Antona Padovanskega.             ?
Zdravilna mo6 teh { kapljic je neprekosljiva ^ — Te kapljice vradijo • redno prebavljanje, $ če se jih dvakrat na dan •
^sal<o soboto ob 9- ort av^če* »pariška čt»i)a doc" za ^pspode od 18 let i)ap*ej.
VSTOPNICE: L prostor 80 v., H. prostor 60 v. III. prostor 30 ?. Otroci in vojaki do narednika plačajo za I. prostor 50 v., II. prostor 30 v
Ker je moje električno gledali&če najlepši in najpopolnejši zavod svoje vrste, ki je dosegel po vsem svetu vsled izvrstne sestave programa ter vsled točnega prednašanja največjo pohvalo, se zanašam tudi na tukajšno p. n. občinstvo, da me poseti v obilnem Številu,
Z odličnim spoštovanjem
L Bachmaier, imetelj zavoda.
Denar prihrani, kdor kupi izgoiovljeno pohištvo pri
(Varstven, rznamka).  7 kratkem Č8BH OlttO-   S
i tica in životna lčnost (mrtvost). Te  I
| kapljice tudi store", da človek raji je\  I
J      Cena steklenici 60 vin.—J
|   inslofolctiijcva pijača iz kine  S
• in železa, SS;!i^SLtii^ |
i Sna steklenica stane 1 krono 60 vin.  •
¦                                                6
„Goriška ljudska posojilnica1
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni filil, Gosposka uSIea it. 7, I. itadstr.) — Telafon it. 73.
RaSan poitae hranilnice Štev. 837.315.
Vsled   sklepa   skupne   seje   načelstva   in   nadzorstva 12. marca 1907.  se:
Hranilno vlogo obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge ee sprejemalo od vsafeogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5 7»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57,%.
Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188'82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. ~ Vrednost hiš: 112.328'—
C. kr.
privit.
N


Goriška tovarna mila
*• A. Gabršček
==25 LET OBSTOJEČA s=s=s=
strokovna  krojacnica prve vrste
za vsaki stan V GORICI  NA TRAVNIKU
Trgovina z gotovimi oblekami in mam« fakturnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst ter nepremocljive pelerine in jopice za
== dame. ««¦«*¦»*
Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode c. in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje in ognjegasce; za častilo dahovšclno; ovratnike, masne kape, ein-gnlnm itd. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
ITI. Poueraj » Gorici
na Irauniku.
mehanična delavnica
GORICA -za vojašnico- GORICA
= Telefon št. 71------
Koncesijosirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako viso&ino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnifine predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste minerak 'h olj, olja za avtomobile, parne in plivw.;e motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihutte". St. Foltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tomvo, ki izdeluje posteklinate (email) peci in izveske.
Izdelujeta in Imata v zalogi vsakovrstne predmete in inSto»r.c5isko priprave za mofine in šibke tok >v2,. pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanojtehniko, pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in 8 precizijskimi stroji sa fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. ~ Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno.
Priznano težko posrebrnjeno najlepše formo.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstaukl, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
G. kr. dvorni založniki
Cliristofle & CJ* Dunaj
I. Opernring 5 (Heinrichshof).
izdeluje 17 ursi mila. Blago se ne boji nikake konkurence ne po dobroti ne po ceni. — Rojaki! ne dajte se slepiti po bleščeči reklami, ki širi tuje izdelke med Dami. Poskusite ta domač izdelek in prepričate se, i\^ boste prau dobro posluženi.
Ustvarjajitio si domačo industrijo!
Mustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo .,r:\ svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle.
Pfafiovi šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — JJeprckosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
Magistratna ulica štev, L
Imava v zalogi ledi šivalna stroje rasnih drugih vrat In to varan
'..; '— Cene zmerne, pogoji ugodni, r-........
Slavno občinstva je naproino, da pred nabavo ilvakna .stroja zahteva cenik, kateri sd pošlje zastonj in franka
Ant. Breščak-u |
v Gorici,       i
v Gosposki ulici št. 14 |
(v lastni hiši)            II
kateri ima ? zalogi najbogatejšo t izbero pohištva vseh slogov za J vsak stan, priprostega in naj- j
(inejega izdelka.            |
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica    I za tapecirano pohištvo. 1'
Cene brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
gOKESEČES TrLotf5ko-obrtr\a zadruga V Gorici
regletrovana aadrug-a ¦ neomejenim Jamatvom
NafielBtvo in nidssorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici t je z ozirom na premenjena in dne 89. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, ori skunni aejf dne 80. decembra 1905. Bklonilo za leto 1908. te-le način poslovanja:
Daje svojim Članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6L obrestovani«.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žolji izposojevaloa določi tudi na 10 ali ve6 let.
Vsak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po i%%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Kožuhovne ovratnike
= (boa) ===== u največji izberi - po Cudouito nizkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m,
naj si ? lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom t trgovini
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence!.— Kakovost blaga najboljša Solidna postrežba!   —  Cene stalne!
-»K^Bff
Največja zaloga slik
o modernih In anUknih okuirjin, — umetniške vrednosti. — Slike prvih slouanskih slikarjev* — nabožne slike slooečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okuirjin po želji odjemnikov. *& *m <m <& *e <& Razstava slik v ,tRSODSKLm
Domu**.
Knjigarna in trgovina z umetninami
A. Gabršček v1 Gorici, p
NOVOST!
ORKESTRIJON
Model^C odprt.
Model C zaprt.
JMemira ne provzroča ni kakega!
Deliko presenečenje                                     NOVOST!
„DEhFlM'< z mandolino aH bres nje.
J\fič več akumulatorjev! j\fič več motorjev! bm
^s^ JSfikakih stroškov!
Model C:
48 tipk, velik in majhen boben, pokrovače in 8 zvončkov
izborne inionacije.
Cena z dvema valjema (16 komadov/
K 1500-
sef= z mandolino K 1700*— ==
Vsak nadaljni valj K 120-
OrkeBtrijon „Del(ln" je prvi in najpripravnejši za hotele. Isti sloni na kolescih, lahko se ga premika, kamorkoli so ga hoče kakor kak drug glasovir, ne da bi se rabilo pri tem mehanika
Ohišje je iz orehovega lesa, pozlačeno ter opremljeno z raznimi rozbami v modemom slogu. Šipe so krasno pobarvaj*. Elegantna zunanjost orkostrijona služi v olepšavo vsakega hotela.
Glasba orkestrijona „Dolfln" je r-jprekosljiva in ravzema prvo mesto med instrum^na valj. Orkesfc^ini z mandolino dajejo prijeten glas zato, ker tvori pri ..Delflnu" mandolina sama za se en instrument, med tem ko se pri drugih takih delih le posnema njen glas.
Godbo na glasovir proizvaja troglasnl cimbal, zato je izvanredno močna in vstrajna in obenem prijetna in priknpljiva.
Prememba valjev je enostavna. Nastavi se lahko katerikoli komad. Kdor želi novih komadov, naj mi pošlje poštnino prosto en izvleček za glasovir. Pri naročanju novih valjev se označi Številko, ki je zaznamovana na istih.
Note se ne kvarijo!
Lamo zastopstvo m eflina zaloga
RAJMUND KREN, Gorica Gledališka ulica štev. WL
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
BRATOV  BRANCA  V  MILANU]
ledini lastniki načina za izdelovanje,
je najbolj učinkujoča želodčna gren&ica *a*il\
Neizogibno potrebno v vsaki družini t Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni