Gospodarske stvari.
Zbor avstrijskih svilorejcev na Dunaji.
Odkar je cesarstvo naše po nesrečnih vojskah na Laškem Lombardijo in Beneško zgubilo, je vsako leto okoli 20 milijonov funtov kokonov (svilnih mešičkov) na zgubo. To pa je velika škoda našim narodno-go-spodarskim razmeram. Presvitli cesar spoznavši veliko imenitnost sviloreje (pridelovanja žide), *) je tedaj po lastnoročnem pismu od 15. oktobra 1866. leta mini-sterstvu ukazal, naj išče potov in pomočkov, kako bi se sviloreja zdatno dala povzdigniti v našem cesarstvu.
Da bi c. k. ministerstvo spolnilo nalogo svojo, zato je sklicalo — kakor so „Noviceu že povedale — zbor izvedenih svilorejcev na Dunaj in povabilo kmetijske družbe vseh avstrijskih dežel, naj pošljejo izvedence v to skupščino. Družbe kmetijske so rade to storile in 15. dne preteklega meseca se je začel zbor, v kte-rem so bile nadomestovane vse dežele. Kranjsko kme tijsko družbo je zastopoval grof Barbo, goriško pl. Ritter, štajarsko svilorejno društvo prof. Hlubek itd. Hrvaško-slavonsko dvorno kancelarijo je zastopal kr. namestni-stva svetovalec Baltič, Istrijo marquis Polesini in K. Camus, Dalmacijo dr. pl. Casalonza in Ed. Zbutega. Ministerstvo je kot izvedence v ta zbor poklicalo: barona Bretton-a, Jan. Fichtnerja, Arm. Kohna, dvornega svetovalca Pabsta, prof. dr. Gorena, prof. Haberlandta, Otona Hornbostla, Hiibnerja, barona Ratha, Pstrosa in dr. Kreutzberga. Predsednik zboru je bil sekcijni načelnik v ministerstvu baron Weis, poročevalec minister-ski svetovalec dr. Hamm, zapisnikar baron Hohenbruk.
Ministerstvo je zboru zastavilo 9 glavnih vprašanj. Tri dni je trajala skupščina (15., 16. in 17. oktobra), pomenki so bili v mnozih vprašanjih prav živi in sklenilo se je to-le:
Prvo vprašanje je bilo: kaj je mogoče storiti, da se reja murbovih dreves bolj razširi in vzlasti da se pomnožijo učilnice za murvorejo?
Sklepi so bili ti-le: 1. Vlada naj nagovori deželne zbore, soseske in društva, da se, kar jim je moč, prizadevajo za to, da se napravi veliko šol za poduk v reji murbovega drevja, in da se prav veliko mladih murbpo nizki ceni proda kmetovalcem. 2. Vlada naj dela na grajščake, društva železnih cest in podvzetnike cestnih stavb, da si prizadevajo za nasadbo murb. 3. V ljudske šole naj se djanski (praktični) nauk v obravnovanji murbovih dreves vpelje. 4. Za povzdigo murboreje naj vlada ustanovi premije iz državne blagajniče (kaše).
*) Laska dežela je največ po sviloreji obogatela.
Na drugo vprašanje: Kje naj se napravijo ve like skušnice za poskušnje v sviloreji? in kako naj se ravnajo te naprave? nas veto valo seje to-le: 1. Najmanj ena, velika taka skušnica naj se ustanovi kot državna naprava se strogo znanstvenim namenom. 2. Ona naj si prizadeva a) do dobrega dognati pogoje, po kterih more sviloreja sploh napredovati, b) naj skuša mnogovrstne svilne gosenice po njihovi na turi, da se na tanko izve, ktera plemena so za ta, ktera za drug kraj, c) ona naj preiskuje na tanko, da izve, v čem obstoji ona kužna bolezen, ki je že toliko te živalce podavila. 3) Za preskušnje semena naj se napravijo skušnice, ki so ali samostojne ali v zvezi s svilorejnimi družbami.
Tretje vprašanje seje glasilo: Ali so gosenice prav iz Japana pripeljane še zmiraj najbolje? Kako se moremo zagotoviti, da je japaneško seme res pravo? Kaj nas skušnje uče o mnozih novih svilo-rejkah, ki smo jih poslednja leta dobili v Avstrijo, in kaj vzlasti o onih svilnih gosenicah, ki se redijo od hrastovega listja in se imenujejo Yama-mai? — Ker je spoznano, da so nam japanske gosenice zdaj neobhodno potrebne, zato je bilo sklenjeno, vladi nasvetovati, naj na to dela, daseprivatne družbe ustanovijo, kte-rim je skrb za dobro, pravo seme, in od kterih potem svilorejna društva morejo dobivati tako seme.
(Konec prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Zbor avstrijskih svilorejcev na Dunaji.
(Konec.)
¦v
Četrto vprašanje se je glasilo: Kaj se dozdaj ve, da je pomagalo zoper kugo bolnih črvičev? Kako bi se dalo po izgledu francozke dežele to storiti, da bi se reje črvičev veliko ljudi poprijelo in bi tedaj ne bilo na enem kupu preveč te živalce? — Sklep zborov je bil: Ker dosihmal ni še nobena pomoč znana zoper to kužno črvičjo bolezen, naj vlada svilorejna društva opomni, da skušajo svilorejo v tacih krajih vpeljati in razširiti, kjer dosihmal še ni bilo bolezni, da se tako izredi zdravo seme.
Peto vprašanje je bilo: Kako bi se dal nauk o sviloreji v ljudske šole vpeljati? Ali ne bi koristilo, da bi se nauk o reji murb in svilnih gosenic razkladal po možeh, ki zato po deželi potujejo? — Na to vprašanje je zbor odgovoril: naj vlada na vso moč skrbi, da se mladina v ljudskih šolah podučuje o sviloreji, pa naj tudi na to dela, da hodijo izvedeni možje po deželi, ki kmete podučujejo v reji murbovih dreves in svilnih gosenic. Zastopnik vladni je zboru obljubil, da bode vlada rada to storila.
Na 6. vprašanje: ktere bukve naj se priporočajo za ta nauk? je zbor odgovoril, naj se to prepusti vsaki deželi, da si izbero najbolje bukvice.
Dalje so se stavila še sledeča vprašanja: Pod kte-rimi pogoji naj vlada izvrstnim sviiorejcem deli državne premije? — kako bi se pospešiti dala vstano-vitev svilorejnih društev? — kako naj bi se to naredilo, da bi svilorejna društva nakupovala od svilorejcev pridelke, da bi jih ti lože spečali, in kako bi se dalo več motovilnic za svilo vpeljati? — kje naj bi se sejmi vpeljali za prodaj kokonov (svilnih mešičkov)? O vseh teh vprašanjih so bili pogovori prav živi in sklenilo se je to-le: 1) vladi ali svilorejnim društvom naj se prepusti, da se odločijo pogoji, pod kterimidržava deli premije, za to pa, Če je kdo djansko izpeljal prerojstvo svilnih črvičev, da izgine bolezen, naj se izpiše za premijo 5000 gold. 2) V pomoč svilorejnih društev naj da vlada najmanj 25.000 gold. Svilorejna društva naj se ustanovijo v takih deželah, kjer se vidi, da imajo ljudje največ veselja do sviloreje. 3) Kokoni naj se nakupujejo po stanovitno vredjeni meri, ne pa na vago; motovilnice naj se narede velike in take, ki imajo premoženja za to obrtnijstvo; sejmi za kokone naj si vstanovijo posamezne  dežele po svojih potrebah.
S tem so bila dognana vprašanja, ki jih je vlada stavila zboru. Zbor pa je sam od sebe še sklenil sledeče:
1.    Prav posebno naj se podpira domače izdelovanje svile (žide).
2.   Vlada naj skrbi za to, da to, kar je zbor sklenil, se začne izpeljavati že prihodnjo spomlad.
3.    Vlada naj skrbi, da se statistični popisi o sviloreji povsod napravljajo po enacih pravilih.
4.   Vlada naj skrbi, da se učitelji ljudskih šol in pa bogoslovci podučujejo v sviloreji.
5.    V enem ali saj dveh letih naj se zopet skliče zbor svilorejcev.
Ministerski svetovalec Hamra je ponovil zagotovilo, da si bo vlada na vso moč in tudi z denarno podporo prizadevala, pospešiti svilorejo v cesarstvu našem, in je v zboru zbrane može prosil, naj bodo aposteljni za razširjevanje toliko važne sviloreje. V imenu zborovem je gosp. Kurschner se zahvalil ministerstvu, da je to reč v svoje roke vzelo, in je sklenil s slava-klicem Njihovemu Veličanstvu. Predsednik baron Weiss je se zahvalo gospodom, ki so prišli v zbor in vladi svoje dobre svete dali, sklenil zbor.
Mi pa se nadjamo, da bo ta zbor lep sad rodil na korist posameznim sviiorejcem, mnogim deželam in vsemu cesarstvu, kajti svila (zida) je blago, ki bode svojo ceno imelo, dokler bode svet stal, tedaj se bode trud vselej in vsakemu poplačal, ki se peča s tem pridelkom.