—   414   —
Ozir po svetu.
Zgodovina dežnikov. Od pervih dežnikov (ambrel) se bere na Fran-C ozke m ob času Ladevika XIV.; iz začetka jih niso nosili dru«:ač kakor pod pazdiho. Še le v začetka zdajne<:a stoletja so jih začeli nositi kot palice. Na An-gležkem so jih imeli dol^o le sami gizdelini (^štuearji); navadno je stal na mostovža plemenitnikov velik dežnik, ktere^a so le razpeli pred hišnimi vratarni in kočijo, kadar je deževalo. Kdor se je takrat očitno na ulicah prikazal z dežnikom, je bil zasmehovan in posebno zasra-movan od kočjažev in nosilcev, kterim so dežniki zaslužek kratili! Ko je pa Škocijan John Macdonald leta 1778 iz Španjskega prinesel lep svilen dežnik, kte-rega je vkljub vse^a zasmehovanja možato nosil skoz 3 mesce, so ^a začeli posnemati tudi dru^i. Na Nemškem so prišli dežniki še le okoli 1730. leta v občno navado, čeravno je škof Salcburški daroval en dežnik že v letu 800 opatu Alkuinu Tourskemu; (to pričuje, da je deževalo na Salcburškem že nekdaj tako pogostoma, kakor dežuje še dandanašnji.) Znano je, da v slovanske dežele je zašel dežnik še le pozneje; kar je pa prišel pozneje, za toliko bolj je razširjen sedaj, saj pri nas na Krajnskem, kjer vidimo celo hlapce orati z razpetimi dežniki; tako se boje dežja.