Doleiyskc Novice ixlmjajo vsiilí čiítrlok ; ako : : je ta ilau jirazaik, dan poprej. ; :
Ceiia jim je za ccio íeto 8 K, na pol leta 4 K. Naročuiua za Nemiijo, Bosno in druge evropakc države znaSa 8'5U K, za Ameriko 9'50 K. JiLst ill oglasi se piaiiiijejo naprej.
Trb <1o[)ÍHe, naročnino in oznanila sprejema tiskarna J, Kr^ec nasi.
Žitni bnzec.
Letošnje leto je v nekaterih krajih žilni brzec ra/.na žita močiio iiaiiadel. Ker se pa i)()ško(ib« na žitu mnogokrat niso pravočasno zapazile, ali se kiivca poškodb sploli ni dognah), je la hiošč napravil precejšnjo škodo. Treba se je v bodoče tega mrčesa ubraniti.
Škodo, ki jo brzec napravlja, zapazimo spomladi (aprila in maja) iiredvaeni na rži, pšenici in jcčmeini, redkeje na ovsn in koruzi. Mestoma zgineva ndada setev, in sicer navadno na koncih njiv; te praznine se potem Sirijo slićno kakoi' pii deteljni pre-denici. Spoilirji listi, včasih tudi cela rastlinica, so zgriznjene in zviti v mahu jio-dobne, zelenkastorjave, suhe klopčtíe, kateri so deloma kakor čepi v zemljo stlačeni, in na njili je Sesamo močnejše žilice razločevati.
Škodljivec sam prileze meseca maja iz zemlje; barve je svetloČrnc, dolg je hrošč do poldruzega centimetra in je ploščnat ter hitro teka; odtod tudi iqegovo i tne brzec. Junija pleza po bilkah, kjer grize mlečno zrnje. Čez dan se navadno skiiva v zemlji, ponoči pa gre na plen, V jeseni zleže v zemljo par jajČk, iz katerih ae kmalu zvale ličinke, katerih škodo pa še ni v jeseni opažati. Ličinka je koščenobele barve, do dva in pol centimetra dolga in ima na hrbtu počez oglate, črne lise. Čez dan se skrivajo v do 10 cm globokih podzemskih luknjah, iz katerih prilezejo zvečer na Žita, katera potem zgrizejo. Maja meseca se potem prelevi v popolnega hrošča.
Dognalo se je, da se najraje drži v nižinskih legah, na težkih glinastoilovnatih zemljah. Posebno ga je opažati v bližini travnikov, pašnikov iu na preoranih travnikih. Ubranimo se ga na sledeče načine:
1.	Da pravilno kolobarimo, to se pravi, da ineirjavaitio Žita z okopavinami (krompir, koruza, repa, pesa) in stročnicami (grah, fižol, leča) ter s konopljo in makom. Ne kaže sejati žito za žitom na isti njivi in tudi ne v bližini napadenih njiv.
2.	Za setev žita je treba zemljo večkrat in globoko pi'eorati ali prekopati; takoj je treba tega dela, kakor hitro zapazimo pj-azna mesta na njivi. Dotični prostor in na meter
okoli je treba globoko prekopati. Po žetvi je najbolje strnišče takoj prekopati, spj'ašiti.
3.	Da pozno sejemo, da se ne morejo ličinke že v jeseni močno razviti.
4.	Da se ti Škodljivci ne preselijo iz Uavnikov in napadenih njiv na zdrave rastline, skopljemo okoli njive do 30 cm globok jarek, v katerega natrosimo apne-nega prahu.
5.	Spomladi je večkrat branati z branami ali s takozvain'mi grubarji, đa uničimo skrivališča tega škodljivca. Ako tako obdelana polja nekoliko pognojimo z gnojnico ali z umetnimi gnojili, ni pozneje ntkake občutne škode vsled obdelovanja z branami poznati. — (Po letakn c. kr. postaje za varstvo rastlin na Dunaju.)
Dogodki preteklega tedna.
Jugoslovansko vprašatije je stopilo v ospredje. Potovanje grofa Štefana Tisze po Hrvatski in Bosni-IIercegovini je imelo ta uspeb, da so politiki iti zastopniki vseh narodnih strank soglasno odklonili ogrsko rešitev jugoslovanskega vi)rašan]a. Bosenski ili'vati, Srbi in Slovenci so Tiszi izročili spomenico, v kateri zahtevajo zedinjenje vseh jugoslovanskih dežela v samostojno državo. Frankovci na Hrvaškem in Stadler-jevci v Bosni so se izi'ekli za Veliko Hrvatsko (brez Slovencev); hrvatsko-srbska koalicija se je odločno nagnila na stran iiaioda, ki zahteva Jugoslavijo. — V zunanjepolitičnem položaju se v zvezi z dogodki na bojiščih vrše velevažne stvari. Na Dunaju so velika posvetovanja, katerih se udeležujejo vsi državniki, voditelji političnih strank in cesar Karol. Merodajni činitelji žele, da se sestavi koalicijsko mi-nististvo. — Tudi v Berlinu, kjer imajo vladno krizo, se vrse posvetovanja o zunanjepolitičnem položaju. Dne 24. septbr. se je bil sešel glavni odsek državnega zbora; poročali so o zunanjem, vojašketii in notranjem položaju državni kancler, zastopnik vojnega ministra in državna tajnika. V debati se je pokazalo, da niti centrum niti socialni demokrati ne sogla-
šajo več z vlado.
Na italijanskem
bojišču se je italijanska ofenziva polegla, ne da bi bila kaj dosegla. Italijani trdijo, da je sploh šlo le za neznatno krajevno podjetje. — Na zapadu se vi-še novi veliki napadi ter so nasprotniki med Sommo in Oiso in na drugih točkah zopet napredovali. Velika borba so je začela v Cham-pagrii, med Argoni in Mozo. — Y Ma-cedoniji so zavezniške čete med albanskimi jezeri in Vardarjem prodrle bolgai^sko fronto, prekoračile Vardar in stoje že na bolgarskih tleh. Bolgarska aruiada je razbita in se umika v popolnem neredu. — V Palestini so Angleži porazili Turke in ujeli 40.000 tunkih vojakov; Angleži so zasedli Nazaret, Hajfo in Akko in prodirajo da^e.
Vrlemu šolniku
g, nadučite^u Matyu Bartel ob upokojitvi.
Dne 30. septembra t. 1. poslovil se je od priljubljetie mu mladiue vzor šolnika, g. Matija Bartel, nadučite\j v Semiču, iii je stopil po skoro 45 letnem službovanju v zasluženi pokoj
Malo je učite^ev na Kranjskem, ki bi bili toliko let in s tako vnemo delovali v blagor mladini in domovini, kakor on.
Kot nadebuden mladenič je nastopil leta 1873 svojo prvo službo v Trbovljah na Štajerskem, kjer je tako vrlo deloval, da je že po 10 mesečnem službovanju dobil priznanje c. kr. okr. šolskega sveta. Srce pa ga je vleklo na Kranjsko. Leta 1874 je bil nastavljen v Podgradu, kjer je služboval nad pet let. Od tu je šel v Črmošnjice in je ostal tam skoro sedem let. Tu je bil zelo priljubljen. Še danes se ga ljudstvo hvaležno spominja in pravi: „Dajte nam takega nadučitelja, kakoršen je bil gospod Bartel!" In vendar je preteklo že 32 let, odkar je odšel iz ČrmoŠnjic!— Od 1. 1886 do 30, septembra 1918 pa je vodil šolo v Semiču. Tn je bilo njegovo glavno delovanje, ki kaže res krasne sadove. Ljudstvo je omikano, prijazno in odkritosrčno. In kdor vidi lepo vzgojeno mladino, ki hiti v šolo ali iz šole, precej mora spoznati spretno roko, ki jo vodi. Nadučite^' g. Bartei
je bil pravi oče mladini, ki jo je tjubil z vso dušo; zato ji je pa tudi popolnoma posvetil celo svoje življenje. Kakšen red je vladal v njegovem razredu in sploh na šoli! Kako vrlo so odgovarjali otroci in kako prijazni, odkritosrčni so bili! Kakor spreten vrtnar je sadil v nežna otroška srčeca lepe nauke ter jih tako pripravljal za življenje. Sam globoko veren, vodil je mladino k Bogu ter ji kazal kraj, kamor naj se zateka v nadlogah in težavah v Življenja. Sam vil sin domovine, navduševal je todi ndadino zanjo. „Vse za vero, doni in cesarja!" to je bilo njegovo geslo pri vzgoji — in to krasno vzgojno geslo nosi v srca vsak Semičan.
 ne le mladini, tudi podrejenemu in sploh belokranjskemu učiteljstvu je g. Bartel nad vse pri^ub\jen. Kakor okrog očeta se zbira pri njem dan na dan domače uČi* teljstvo, iščoč pri izkušenem in nad vse vestnim šolniku sveta. Njegovo veliko in plemenito srce odprto je vsem. Zato ga pa tndi vse učiteljstvo ljubi in visoko spoštuje ter ga je kot zastopnika poslalo v okrajni šolski svet.
A ne le v Šoli in med učiteljstvoai, temveč tudi med ljudstvom deluje g. Bartel neumorno. Koliko vnetih sadjerejcev je vzgojit, kako vrlo in požrtvovalno deluje v hranilnici in posojilnici, koliko let je a krasnim orglatijem in petjem poveličeval služlfo božjo!
Za vse to ogromno delo je prejel g. nadučitelj premnogo priznanj in zahval okrajnega in deželnega Šolskega sveta in celo ministrstva.
Dne 30. septembra tega leta pa se je poslovil od mladine, da preživi Se ostale dni svojega življenja v kroga svojih tako lepo vzgojenih in preskrbljenih otrok.
Bog nebeški ohrani vrlega delavca slovenske domovine ter vzor vzgojitelja našega naroda, tako krepkega, Čilega in zdravega kakor je danes, še mnogo let!
Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"!
Iz dnevnilta slovenshep čostnitio v svetovni vojni.
Pa dnïvnihu t laniti Hulia.	(li.)
Takoj prvi dan so nam sovražni lopovi zapeli žalostno pesem, ki se je ponavljala vse naslednje dneve. Kamenje in železje je frčalo po dolinici, da človek ni hil nikjer varen. Že izpočetka smo imeli vsak dan kakih 10 ranjencev. Sreča, da smo imeli dve kaverni, a žal, da sta bili za toliko ljudi obe veliko preitiajhni.
Dočim so izpočetka izstrelki cepali le na rob doline, je peti dan granata srednjega kalibra treščila naravnost v pisarno in telefonsko bai ako tur razbila streho in strop. Notri so bili slnge, telefonisti, kuhar in praporščak čeme. Temu je granata eksplodirala ravno nad glavo in res pravi čudež, da je bil samo nekoliko opraskan. Korporal Konig je bil težko ranjen v nogo, moj sluga Ivan pa je od strašnega poka hipno nekoliko oglušii, a nui je kmalu
zopet odleglo. Jaz sem zapustil barako le nekaj minut poprej. Res srečen slučaj !
Do večeia je bila koča že popravljena in v njej je zavladalo zopet staro živ-Ijerrje, le telefon in pisarno smo premestili.
Sovražno bombardiranje je skoraj vsak večer nekoliko odnehalo, zato so nam mogli tudi hrano redno pripraviti. V tem obziru smo bili dovolj dobro preskrb^eni. Imeli smo celo priboljške: rum, vino, tu in tam svinjino, salame, kranjske klobase itd.
Sedmi in osmi dan pa so Italijani naravnost s peklensko besnostjo obdelavali naše postojanke in sploL vso okolico Hudega Loga. 27. oktobra ob dveh popoldne se je pričelo to strašno obstreljevanje. Granate največjih kalibrov so padale prav na rob naše dolinice, da je kot toča vsipalo kamenje po barakah in prav pred kaverno. Nihče se ni smel niti za treinitek pokazati iz svojega skrivališča. Še nikoli poprej nisem doživel kaj takega. Niti s strašnim klanjem na gori Barko se ne more primerjati to divjanje, Galicija pa je naravnost obljubljena dežela v primeri s kamenitim
kraškim bojiščem. Nekaj. nepopisno strašnega .... To so glasovi vseh mogočih inštrumentov, to je jok sto otrok. Kakor vse zverine tulijo granate po zraku, skale se rušijo, zemlja se trese, kaverna se gib^e. Je li napočil sodnji dan? Moj Bog, to so trenutki, ko mlademu človeku sivijo lasje!
Menda so vsi peklenski duhovi stopili na stran polentarjev, kajti to, kar je počela sovražna artilerija, že ni bilo več človeško. Tu in tam so prifrčale v dolinico mine in celo plinove granate.
Še huje nego postojanke so obdelavali Italijani Hudi Log, dasi od vse vasi že ni stal kamen na kamenu.
Od kompanije smo prejeli žalostna poročila. V dveh dneb je bilo 41 ranjenih in 7 mrtvili. Ubogi ljudje v postojankah! Ves božji dan so morali ležati v nizkih strelnih jarkih, ko so cepale granate in mine v njihovo neposredno bližino, ko je kauienje in železje padalo po njih. Strahovito pokanje je kolikor toliko vplivalo na sicer železne živce hrabrih vojakov, a vse so zdržali naši junaki, le redki so omagali.
Ko se je zvečer nekoliko pomirilo, so yudje zlezli iz kaverne in iz barak. Takrat je v dolinici zavladalo življenje, kakor na semnju. Vse je bilo zgovorno, veselo.
Deveti dan se nas je lotil nov sovražnik — povodenj. Že ob treh zjutraj so me zbudili pijonirji, ki so pampali vodo iz kaverne. Vsled prejšnjega hudega naliva je vdrla voda v naše bivališče kakor hudournik. Copate in čevyi našega poveljnika so kakor barčice plavali sem in tja. Precej časa sva morala s podpolkovnikom stati zunaj, da so slnge in pijonirji izpumpali in v škafih znesli vodo iz kaverne. Med tem je naša artilerija z vso naglico pošiljala pozdrave v sovražno stran. Italijani pa so bili nekako mirni. Šaljivci so celo trdili, da se jim je municija zmočila.
Ob štirih popoldne se je zopet pričela žalostna godba. Dve uri so vsipale granate v strelske jarke in v rezervne postojanke. Posledice so bile pretresljive. Ranjenih jo bilo 19 mož, tiirtvih pa 10. Postojanke tretje stotnije so bile močno razrahljane; tudi dve strojni puški sta bili poškodovani.
Franjo Neubauer;
Dolenjska jesen.
Doline i)U(.l inegîfcaiiii, ■d s(»li)ce Ka goiicaiiii. Dolinke Rpú, gorícc l)flé, jiní črički spati ne dadé.
Tojéju íriČkl vse noći, a trte plod vesel zori, gorniku nade vstajajo, lu trmi in skrb oslajajo.
Okópal se je v rosi dan, nad grič se dviga in ravan, obrazěek beli mu nidi, odjjira žfiljne Že oři.
A Kai'jica — nevcstica bi rada ž rijitn % višav nebá, da jo k poroki popoljá dolenjska bela cestica,
Gorć se gozdnate zlaté, zoreči grozdki se sinejé, veselja svit, topline žar objema, vzbuja vsako stvar.
Oj ti moj dom, odet v škrlat, ti ves si bel, ti ves si zlat, ti vžgal si moje vse želje, ti vnel si moje vse srcé.
5îf
Gospodarsivo.
Iz koledarja za pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju za mesec oktober: 1.) Drevje dobi drevesne oklepe;, da ga ne ogloda zajec; 2.) zatiranje krvavenši, kakor meseca junija; 3.) iwezavanje subih vej in oiiielinega grmičja; nadalje treba ostrgati debla in debelejSe veje, počeiiši z drugo polovico tega tneseca, kakoi- meseca februarja (točka 3); 4.) mazanje drevja z mešanico od apnenega beleža in ilovice, da dobi gladko hibad, da ni na njetii luabov in da prepi'ečimo odlaganje jajec; 5.) spravljanje in sežiganje listja po sadonosnikib, da se ne loti dotič-nega drevja jabolčni in iii'uakov krastovec, da sc ne narede na njem rdeče pege in da ga ne zajeda češpljeva rja; 6.) gnojitev sadonosnikov s trdimi ali tekočimi gnojili, da se di'evje laže upira raznim nezgodam.
-T. Klemenčič - Umno sadjarstvo.
Direktna preskrba porabnikov s krompirjem. Deželna vlaila je, v namenu, ustreči občni Želji nepreskibljencev, s privolitvijo C. kr. nrada za tjudsko prehrano dovolila dobavo krompii-ja kratkim potom, to je dii'ektno dobavo nepl'eskrbljencev pii poljedelcih, Pri tem se je ravnati po sledečih
navodilih: 1.) Dobava se mora izvršiti lo v mejah kranjske dežele; 2.) porabila letna množina do prihodnjega pridelka sme znašati za osebo največ 100 kg; dobavna dovoljenja se sme izdati le pod pogojem, ako se porabnik odpove karti za krompii-;
4.)	prošnje za dobavna dovoljenja je vložiti v istem političnem okraju na politično oblast prve instance (okrajno glavarstvo), jíiošiije za dobavo zunaj poiiitčnegu okraja bivališča pa na žitni zavod za Casa vojne v Ljub-ijajii. Trimer: Ako poiabnik stanuje v litijskem političnem okraju in hoče kj'ouipir kupiti v Šmartnem pri Litiji, mora vložiti prošnjo na c. kr. glavarstvo v Liliji; ako pa hoče isti porabnik, stanujoč v političnem okraju Litija, kupiti kiompir v OernnCah (politični okraj ljubljanska okolica), mora prošnjo vložiti na Žitni zavod v Ljubljani, i'olitlčna okrajna oblastva (v prvem slu-ćaju) in žitni zavod (v drugem slučaju) izdajajo porabnikom transportna dovoljenja;
5.)	v prošnjah se mora navesti natančni naslov (ime, bivališče, hišna št.) producenta, to je poljedelca, pri katerem se iiameiava krompir kupiti, ker bi se sicer morale prošnje vrniti prosilcem v svrho dopolnitve, kar bi povzročalo le zamudo časa; 6.) da se olajša porabnikom hitra sestava prošenj, dobe stranke pri političnih oblaatvih v Ljubljani pri mestnem magistratu vzorce (formulai'je); 7.) rok za vlaganje prošenj za dovoljenje direktne dobave krompirja v zgorajšnjem smislu se konča 2. novembra 1918. podaljšanje tega roka se pod nobenim pogojeni ne dovoli. Prošnje bi morale biti vložene na vsak način do tega časa; one piošnje pa, ki se oddajo na pošto do 2. novembra, se bodo še vpoštevale. Producenti in konzumenti se pa posebno opozore, da sc bo prekoi'ačenje cen najstrožje kaznovalo. Najvišja cena za navaden krompir ju določena pri množinah pod 100 kg na 36 v, le pri roglifiarjih na 66 v za 1 kg; pri množinah najnianj 100 kg in več 20 kron za meterski atot za nava<]en kronipir, za 1'ogličaije pa 50 kron za meterski stot. Pripomni se, da velja ta dobava krompîj'ja samo za zasebna gospodinjstva, za stranke torej, ki imajo karte za krompir.
Splošne vodilne cene za vino je c. kr. osrednja pj'csojevalniea cen na Dunaju s sklepom z dne 20. septembra t. 1. razveljavila s pristavkom. da novih vodilnih cen ne bo postavila, 1er je ob enem iiaiočila lokalnim presojevalnicam, da naj tudi one brez izrečnega odobrenja osi'ednje í)reso-jevaUiice vodilnih cen ne postavljajo.
Premovanje konj letošnjo jesen v Lescah in v Št. Jerneju. C. kr. kmetijska družba je uki'eniia z vso silo pričeti delovati v svrho pospešitve kranjske konjereje, ki je vsled vojne tako silno propadla. Med drugimi koraki v to svrho priredi še to jesen dvoje pieiiiovanj konj in sicer z
namenom, tia novo vzl)ui!iti pri kmetovalcih zanimanje za to \:ižno panogo živinojeje in dobiti pregled čez ostanke plemenskih kuiij. Kiio pj'emovanje se vrši v pondeljek 21. oktobra v Lescah na Gorenjskem za vst; konjerejske pokrajine na Kranjskem, ki se pečajo z rejo težkih (^pincgavskili) konj — in drugo pa v četrtek 24. oktobra t. 1. v Št. Jerneju na Dolenjskem za vse jiokrajine na Kranjskem, ki se pečajo z ivjo lahkih (žlahtnih) konjskih pasem. Za vsako teli dveh premovanj, ki se pričneta dopoldjie ob devetih, je določeno 50 daril in sicer za kobile z žrebeti, za mlade zaskočené kobile in za žrebeta (žrebčeke in žrebice). Posamezna darila bodo znašala od 60 do 200 K. Podi'obnosti goi'i omenjenih dveh premovanj iiodo objavljene po posebnih lepiikih v vseh občinah.
Vojni pregled.
Italijansko bojišče. ~ Odkar so naše hrabre čete sredi septembra započeto laško ofenzivo krepko ustavile in se Italijanom tudi ni posrečilo doseči kak uspeh, se vrše na tem bojišču !e manjše praske in vzne-inii'jevalni pohodi, o kakem večjem podjetju se zadnje dni nič ne poroča, Delovanje naših vrlih letalcev pa je bilo zadnji čas kljub večkratnemu slabemu vremenu jako živahno. Italijatii so se zastonj trudili s premočjo preprečiti poizvedovanje in delovanje našib letalcev. Glavna zasluga pie-teklih dni gre našim bojnim letalcem in metalcem bomb. Letalna kompanija št. 69 napadla je iz lastnega nagiba dne 10,, 12., 16,, 17. in 20. septembni otoke na Piave z majhne višine z bombami in strojnicami. Uspeh je bil vreden poleta. Po večini so bile razdejane brvi, ki vežejo Piavo z obrežjem. Uspešno so se obstreljevala z bombami in strojnicami tudi strojnična gnezda ob celi bojni crti z bombami in strojnicami, 15. septembra zmetali so naši lotiilci na letališču Arcade in Pi^evignano «7 bomb (1460 kg); 17. septembra na letališče Port Poregliano tei' na strojnična gnezda pri Campagnole 1460 kg bomb; 23. septembi a na taborišča pehote Biancade in lloncade pa 66 bomb (IňOy kilogramov). 20. septembra napadla je skupina ti eh bojnih in treh vodnih letal napiave luke in letališče v Valoni z znatno množino bomb. Kljub srditi obrambi s tal in delovanju metalcev luči so se vsa letala vi'uila v iz-krcališče. Pri vseh teh poletih so se naši letalci hi'abi'0 borili in sestrelili precejšnje število sovražnih letal. NaŠe izgube so bile v zadnjih štirinajstih dneli jako majhne v primeri z doseženimi usi>elii.
Zahodno bojišče, — Ofenziva, ki traja vŽe od 18. julija in katero izvajajo Angleži, Fi'uncozi, Belgijci in Amerikanci z nezmanjšano silo in Ijutostjo traja dalje,
Nemci se sicer jako lirabio zupei'stuvljajn, a premoč sovraiitiikii jiii je potisnila noko-liko nazaj, toda bojne črte niso jnfhili. Upati pa je, da se posreči sovražnika ustaviti. O položaju na tem bojišču izvaja „Arbeiterwille": Ďe tu;ii piavijo, da se je izjalovil prebijalni poskus entente, mmamo napoved, da pričakujejo novih bojev, lako tolmačiti, da bodo Francozi in Ameiirani ponavljali svoje poskuse. Izkijin'-eno ni, i!;i bodo Jiiorali Nemci umakniti med Keim.^oiti in Mozo in mogoče tudi vzhodtio od Muz,.. Silni sunek Francozov in Američanov dokazuje, da Fochova ofenziva, ki jo vedno presenetljivo izvaja na novih točkah, na svoji sili in vznešenosti ni ničesar izgubila. Nad dva meseca, od 18. julija naprej, se ofenziva nadaljnje z uspehom, skoraj ob celi frojiti, in nastopa povsod s premočnimi sredstvi sile. Nada, da «e iHTinikovalna vojska ustali, se torej ni izpuhiila. Zvezno čete morajo biti na zahodu tako močne, kakor še niso nikdar bile. — Umik Nemcev so hrabro krile avstro-ogrske čete. — Dogodki na bojiščih so privedli Nemčijo do zaključka, da mora popolnoma spremeniti avojo politiko. Nemški di'žavni kancler in dižavni tajnik sta odstopila. To pomeni odločen obrat od dosedanje poti. V svojem pismu, ki ga je poslal cesar Viljem gi'ofn llertlingu ob njegovem odstopu, pi avi vlailar izrecno: „Želim, da nemško ljudstvo učinkovitejše kot doslej sodeluje pri odločevanjti domovinske usode. Zato hočem, da bi bili možje, ki se opirajo na zaupanje ljudstva, v velikem obsegu deležni pravic iri dolžnosti vlade." Še nobeno dosedanje pismo ni tako načelno utemeljevalo pDti'ebe osebnih sprememb pri ki'uiiiu države, šc nikdai' ni odstopa ministrskega predsednika spi'etiiljal tako nov in tako dalekosežen parlamentarni program. Kar je nemški cesar izjavil oh odstopu grofa Heillínga, ne pomeni nič manj kot demokratizacijo vlade, zmago ljudske volje in s tem novo orientacijo v zunanji politili.!.
Balkansko bojišče. — Ententine čete, ki so pričele na bolgjuski bojni čiti dne 4. septin. z ofetizivo, so prvi dan vtisnile fronto ter jo v bodočih dneh pi'ebile in razbile. Angleži, Srbi, Francozi in Grki so preplavili Bolgarijo in Srbijo, Njih čete stoje po zadnjih poioČilih 80 kilometrov od Sofije. Bolgarija je spričo teh dejstev ponudila ententi mir. Kakor se poroča iz Pariza (Ag. Hawa.s) 29. sept., so bolgarski parlamentarji tinančni minister Liancew, poveljnik 2, armade general Lukow in {U'ejšnji minister Uadew v soboto zvečer došli v Saloniki, da se pogovore radi premirja. General Fi ancbet ď Esperey jib je sprejel v nedeljo. — Iz Pariza pa se dne 30. sc})t. ui'adno poioča: Premirje z Bolgarijo se je včeraj zvečer v Saloniki mej vrhovnim poveljnikom generalom Franchet
Enajsti dan je vzel aovi'ažnik posebno našo dolinico na piko. Nešteto granat in šrapnel je pribi'enČalo naravnost v dolino, da jo kamenje in železje vsipalo prav pred kaverno, zato smo morali vhod založiti z deskaiin". Nekako opoldne je i)adlal8cni granata naravnost na stopnjice pred kaverno in tam obležala, no da bi eksplodirala, Zopet si ećen slučaj !
Bombe bodo ropotale, nam krvavo pot kaialo; takrat ti, moj dragi dom, zadnjic MuU mislil Loin.
Pop{)idne 80 se Italijani s podvojeno silo uprli v naše postojanke. Tre.skalo je, kakor bi se svet podiial, in granate vseh kalibrov so brnhale v strelske jarke in v našo dolinico. Celt> plinova granata je jtadla med nas, da smo bili vsled strupenih plinov vsi več ali manj omamljeni in solzili smo se, da je bilo čudno videti. Za vraga se ti plitii niso dvignili iz doline. Vedeli smo, da se nekaj pripravlja. In res so se morale naš« poljske straže kmalu umakniti pro-diraječeuiu sovražniku. Ob petih je od
stotnika Orehka že došla vest, da je njegova stotnija čisto uničena in da je so-viažnik že pred jarki. Seveda smo hitro poslali pomoč drugi stotniji. Med tem je že tretja stotnija a pomočjo ostankov druge odgnala sovražne čete, ki so bile re.s prodrle prav do žičnih ir pred drugo stotnijo. Bežefie Italijane je naŠa artilerîja z zapiralnim ognjem docela uničila. V mraku je prišla na pomoč ena stotnija domobranskega ijolka št, 4, stotnik Orehek pa je z ostanki svoje kompanije prišel k ba-laljons-ki^uni poveljstvu. Izgubil je okrog 50 mož. Koliko je bilo lanjenih in koliko mrtvih, -se hipno niti ni dalo dognati.
V tem strašnem boju je padel praporščak Peterlin, pi'aporščak Zupančič in poročnik Kuutara pa sla bila ranjena. Zadnji je bil težko ranjen In je pozneje v bolnici izdihnil blago dušo.
Tudt ponoči je nadaljevala artilerija svoje peklf.nsko delo brez najmanjšega odmora, Ostfl ti sem moral vso noč pokoncu, šele ob štirih zjutraj sem legel, a že ob petih sem uioral k telefonu. Artilerijski
ogenj je tudi naslednjo dneve divjal tako besno, kakor še nikoli poprej. Laška in-fanterija pa je ponovno navalila v velikih masah na naše spi'eduje postojanke, a naši prehi'abri bojevniki so jih vselej zmagovitfi odgnali, precej pa polovili. Toda zakleti sovražnik ni obupal. Ustalil se je na cesti od Op. Sela do Kostanjevice in od tam Še enkrat z vso silo pritisnil na nas, sedaj jia ne brez uspeha. Upognil je našo fronto tako, da smo imeli sovražnika spredaj in zadaj. Med tem pa je italijanska artilerija z vso naglico obslreljevala prostor za našo ]'ojno črto, tako da je v dolinici kmalu ležalo kakih 14 mrliČev. Strašne so bile te ure v kaverni, saj je vse tiščalo notri, ker dnigje ni bil nihče na varnem, celo na stopnjicah pred kaverno smo imeli nekaj ranjencev. Bili smo v strašni zagati. V tej nepopisni zmešnjavi je celo naša artilerija pomotoma streljala na nas. Na menažo niti misliti ni bilo, saj ni mogd nihče do nas.
Od vseh strani so prihajale prošnje, pritožbe, grožnje poveljnikov, da s tem moštvom ni mogoče izhajati. Ljudje so
bili do skrajnosti izmučeni, zaspani, lačni, prestrašeni. Sovražniku je bilo očividno na tem. da tu predere našo bojno Črto in ni odnehal niti za treinitek. Ali naši junaki so kljub pomanjkanju in sti ahovitemu trpljenju kljubovali najsil nejsem u sovražnemu navalu. Do tu in niti pedi naiirej! To je bilo njihovo geslo.
Domovina. aH jim boš hvaležna ? Vedi, 'da so junaški Slovenci z nepojmljivo vztrajnostjo in z levjo srčnostjo branili tvoje domove, tvoje lepe pokrajine pred oholim sovražnikom! Slovenski bojevniki so žrtvovali življenje zate, slovenska kri je močila skalnata kraška tla. Skale so se rušile, hribi so se podirali, doline zasipale, zvestobe Slovencev do domovine in cesarja pa ni mogel omajali niti najstrašnejši vihar. Domovina, tega ne siikjš pozabiti, ti moraš pojdačati toliko zvestobo I Vreden ni, da ga zemlja nosi, da ga obseva božje solnce, kdor bi ne hotel tega vedeti!
Šele 5. novembra ponoči smo bili i'cšeni tega pekla in odšli v Koprivo. Nadomestil nas je tretji bataljon 27.Crnovojniškogapešpolka.
ď Esperey in liolgarskinii odposlanci, kateri so vsa od vi'liovtivga poveljstva stavljene pogojti s|ir(>.j(;!i, pmlpisalo. Sovražnosti so nstiivljeiif'. General J<'i'aiicluit d'Esptii'ey je prejel tikaz, iienimloiiia izvršiti pogoje premirja. — Kaj je 7. bolgarskim kraljeoi FerdiiiHiKioiii in kralj(;Vo rodbitio. iz poloill Iti iiiogořť posneti, iiei- si tiasprotiijejo. Nekatere vc.'iti trde, <la se kralj naliaja še v Soiiji, druge pa, da je zlieŽai z rodbino na Ogrsko ali celo na svoje posestvo blizn Dunaja. V Sofijo so dospele avstrijske in nemške íete. Kako so močne, ne vemo. — Ententa stavi po iiajnovejgili poroíilíli Bolgariji sledeče mirovne, pogoje: 1. Odpust in demobilizncija armade. 2. Pi'edaja železnic ententi. 3. Izpraznitev zasetienega ozemlja. 4. Udeležitev vojske na strani entente, f). Prostost vseli potov in cest, ki vodijo v Turřijo, Srbijo in Riiiimnijo. Ali bo Bolgarija spi'ejela te pogoje? — vseh poi'očil se da sklepati, da stoji Bolgarija neposredno pred iin'rovnijn sklepom, latotako bo sklenila mir tudi Turiija, toda gotovo ne pod tako ngodnimi pogoji kakor Bolgarija.
HozdBijBVtinje nogpod zo plemenshe bik in merjasce.
„Deželno mesto za vnovfevanje živine v Ljubljani'' prii'edi tudi letos razdeljevanje nagrad za jdeinenske bike in mei'jasce in sicer pod sledečimi pogoji:
L) Na doloien ilan morajo prignati lastniki bikov in mei'jascev, ki želijo prejeti nagrado, svoje živali iia oni kiaj in ob tisti nri, katei'o doloňi „Kranjsko dež. mesto y,a vnovčev. živine" ter jo naztiani pi-istojnemii žiipanstvii. Delitev nagi'ad [la bo razglašena tudi po županstvih. Kdor ne bi prignal živali ob pravem iíasii, nima pravice zahtevati nagrade, čeprav bi bili sicer dani vsi pogoji. Razdeljevanje po lilevili ali na kak diug ijačiii je popolnoma izkljiičeno.
2.)	Nagi'ade se bodo izplačevale le za take bike in mei'jasce, ki so Ka pleme res sposobni in ki se že rabijo za jileme. Sposobnost za pleme in kategorijo bo določila posebna komisija, katei'o sestavi „Kranjsko deželno mesto" in bo se.stojala iz enega strokovnjaka „Deželnega mesta", živinozdi'avnika ter župana oziroma njegovega namestnika iz občine, ki se vi'ši pregledovanje.
3.)	Vsak rejec, ki bi hotel dobiti nagrado, se bo moral zavezati s posebnitii oltvezniin pismom, da bo redil nagi'ajeno Žival vsaj še eno leto od dneva imgrade za pleme. Ako bi ]'ejec potem živali ne redil celo leto za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kakega druaega vzroka, za katerega ni sam odgovoren — zakol v sili itd. — je (iolžiin za vsak mesec, katerega bi redil manj kot eno teto in sicer glede bikov 20 K, glede merjascev pa 10 K od prejete nagrade nazaj ttir izplačati te svote domačemu županstvu, katero porabi vrnjene zneske za pospeševanje živinoreje po svojem pi'endai'ku. Prejemnik nagrade se bo moial v imenovanem zaveiinem pisitui poleg tega tudi še zavezati, da bo žival, za katero je pi'ejel nagrado, dobro in pi'avilno rabil za pleme ter jo pi'avilno pripuščal.
4.)	Nagrade se bodo dajale za bike v di'ugftiti letu starosti v znesku 200 K, za bike v tretjem letu starosti ali pa starejše v znesku 800 K. Kot dve teti stare bike se smatra s prvidia dvema stalnima zoboma t. j. sekalca kot tri leta in starejše pa z več kakor dvema stalnima zoboma. Za merjasce v prvem letu starosti se bodo dajale nagrade po loo K, v drugem letu ali st.ai'ejšo po 200 K.
5.)	DotnaČe županstvo rejca je dolžtio ono Živino, za katero se bo dajala nagrada, nadzorovati ter paziti, da .se bodo živali v resnici za pleme praviltio redile in-upo-
Kolegijatni kapitelj v Novem mestu i/,raža tem potom vscui čustitim g'ospodoiii (îulmviiim sobraíoni /.a vdcležbo [tri pogi'cbii njegovcgji Olaiiaj preCastiteija yospoda
Matije Erzar-ja
kanonika, kn. Šk, dutiovnega svétnika itd.
svojo najtoplejšo nalivalo.
Istotako vsem vdeležnikom ob Žalnem potu, zastopnikom vscb tukajšnjih uradov in zavodov uaSo udauo zahvalo. -— Za izraženo Boïuljc visokemu C. kr. deželiicuiu predsedstvu, kn. ëk. lavautiiiskcmu stolucmu kapitelju in ljubljanskemu stolnemu kapitelju prisrčno zahvalo. Vsem iu vsakenm: bodi Bok plačnik.	^ „ __
Dr. Seb. Elbert, prost
'á
rahljale. Županstva, ki bi ne hotelo prevzeti tega posla, imajo pred razglasom, kakor hitro se jitu pošlje naznanilo o razdeljevanju podpor, „Deželnemu mestu" sporočiti to in nitiiajo razglasiti razdeljevanje Jiagrad. Ako bi prejemnik nagiade ne redil Živali vsaj eno leto od dneva prejema nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod toi',lio 3.) navedene svote županstvu.
G.) Zaupniki „Ki-anjskega dež. mesta" imajo itak nalog, da se plemenski biki sploh ne amejo s silo jemati in okrajno glavarstvo jih nima rekvirirati.
Kraji, kjer se bodo delile nagrade: Okraj Kočevje: 18. nov. Kočevje, 19. nov. Sodražica, 20. novembra Dobrepolje. Okraj Črnomelj: 26. novembra Črnomelj, 27. nov. Metlika. Oki'aj Novojnesto: 25. nov. Kan-dija, 23. nov. Toplice, 22. nov. Žužemberk, 21. HOV. Ti'ebnje. Okraj Krško: 28. nov. Mokronog, 2. dec. Radeče, 29. nov. Raka, 30. nov. Kostanjevica. Okraj Litija: 31. okt. Zatičina, 30. okt, Litija, 29. okt. Izlake. — Piemovanje se vrši vsakokrat ob 9. uri dop. na prostoru, ki ga določi žtipanstvo.
e raovHce.
ppevzvišeni knezoškot dr. Ant. Bon. Jeglič se mudi te dni v Novem mestu po svoji višje pastirski službi. Prišel je v torek dopoldne in ostane do petka. — Presvetli vladika, naš ponos In naša dika, bodite iskreno pozdravljeni v dolenjski metropoli!
Umri je novomeški kanonik preč. g. Matija Erzar po kratki mučni bolezni dne 26. septetubra. Pogreb je bil dne 28. sept, popoldne ob 4. ui i ob obilni asistenci domače in tuje dnhovščine. Pogrebni sprevod je vodil m. g. prošt dr. Seb. Elbert. Obširneje poročilo sledi prihodnjič, R, I. P.!
Smrtna kosa v Novem mestu. Dne
25. sept, je umrl v Beršljinu pri Novem mestu g. Janez ICunstei, lesni trgovec. — Dne 27. sei)t. je umrl za plučnico g. Ivan Drenovec, strojevodja, star 34 let. — Dne 28, sept, je umrla za plučnico ga. Marija Lozar, s{)proga C. kr. orož. stražmojstra, stara 35 let. — N, v m. p.!
Umrl je v Ljubljani v soboto 2S. sept, ob H. uri zvečer po kiatki in težki bolezni v stai'osti komaj 30. let tudi Novomeščanom dobro znani bivši trgovec na glavnem trgu, g. Leo Di'ame. Bodi mu ohranjen najboljši spomin! Pi'izadeti gosi)ej sopiogi in drugim žalujočim (istaiim naše oilkritosrčno soŽalje.
Razglas, Kljub veČkiatnim svarilom se še vedno dogaja, da ljudje dezerterje na tii ali oni tiačin podpirajo, zlasti da jih piikrivajo. Občinstvo we Še enkrat opozarja, da zakrivi vsakiio, kdor dezerterja na kakor si koli način ^podpira, hudodelstvo po § 220 kaz. zakona, kateio se kaanwje z ječo od 6 mesecev do 1 leta, pri ol)te-žilnih okolnostih pa s težko ječo od 1 do G let. Obsodba radi dezertiranja inui pa
tndi za posledico, da zgube svojci dezerterja pravico do državnega prispevka za preživljanje. Vsako podpiranje onih vojakov pa, ki si samolastno vojaški dopust prekoračijo, ter vojaških oseb, ki so ae samo-lastno odstranile od svojih vojaških krdel, bodo pa v bodoče brezobzirno kaznovane po dotičnih zakonih od politične oblasti. V tem obziru se občinstvo posebno opozarja na § 13 min. naredbe z 15. febr. 1857, drž. zak. št. 33, ki določa, da ne sme postopačem in sicer sumljivim ljudem nihče dati prenočišča. Občinstvo se nadalje jiozivlje, da vojaške osebe, ki dopust prekoračijo ali ki se sicer samolastno od svojega krdela odstranijo, takoj naznanijo politični oblasti ali orožnikom. Pri tem ae še posebno opozarja, da imajo vojaške osebe često ponarejene listine glede dopusta pri sebi in da je najbolje, da se vsako tudi samo zaôasno naslanenje vojaške osebe takoj pri župaim oziroma pri orožnikih naznani. -— O. kr, okrajno glavarstvo v Rudolfoveiu.
Prinesite posodice za zdravila s seboj.
Zaradi pomanjkanja raznovr.stnih poso<lic za zdravila, ste primorani obe novomeški lekarni slavno občinstvo prositi, da prinese pri naročanju zdravil dotične posodice s seboj. S tem opozarjamo na današnje obvestilo gg. lekarnarjev med naznanili današnjega lista.
Tolovaji ulomili so 16. septembra v času od poln dveh do polu štirih popoldne pri posestniku Jerneju Lužarju v Žalo-viCah Št, 42, župnije Šmarjeta, skozi vežna vrata ter pokradli vse, kar jim je pi'išlo jiod njih tolovajske j'oke. Odnesli so pet moškiii oblek, žensko obleko, več spoilnje obleke. Šest srajc, s|)odnje blače, čvetero ženskinih spodnjih kril, ženskino zimsko ogrinjalo, sedem parov obuval, katera še niso bila veliko ponošena (štiri pari še skoraj čisto novi) ter dežnike. V hiši so pobrali s postelj plahte, rjuhe in tri blazine, fino amerikansko žepno uro z dragoceno srebrno verižico, lonec masla, dva kilogi'ama sladkorja in množino vsakovrstnih drugih stvari. Ukradeno blago ima vrednost po tiiirovni ceni nad 8000 kron, po sedanjih cenah pa še veliko veČ, Poleg vsfga tega odnesli so tudi okrog 100 K v gotovini, drugega denarja niso našli. Ta pri belem dnevu izvršen zločin naj bo resen opoitiin, da kar mogoče čuvajo svoje domove gospodarji in gospodinje, posebno še oni, ki imajo svoja domovanja ob krajeh vasi ali na samoti in če so že primorani iste zapustiti, da jili skrbno zapirajo, da ne ostanejo ob bližajoči se zimi nagi in bosi, zlasti v sedanjein času draginje, ko se za di ag denar že težko kaj dobi. Vojaški dom v Enns-u. Za vojaški dom gorskega strelskega jjolka štev. 2 v Ennsu je treba še iirecej opreme. Ker so obiskovalci tega vojaškega doma skoro sami Slovenci, se obrača vodstvo tega vojaškega dotiia do sioven.skcga tdtčinstva, naj po možnosti pi'îpomoi'e, da se vojaški dom opremi s {lotrehnim. Želi se: Slike iz ožje domovine polka (Kranjske), družabne
igre (ne igralne karte), slovenske knjigo in časopise, kratke slovenske gledališke igre, posebno humoristične, glasbeni inštrumenti itd. jîlagohotni dai'ovi naj se z značbo namena pošljejo na Soldatenheim d. k. k. Geb. Sch. Regmt. No. 2. Enns, Spodnja Avstrija,
Ukraden mrtev otrok. To dni je neki kmet iz .Tarenine nesel svojega bolnega otroka k okroŽ. zdravniku ilr. Wenigen-bolzu v ňt. Ilj. Toda otrok je umrl kmetu v naročju že v Št. Ilju. Ker se je mislil kmet peljati iz Št. Ilja do Pesnice z železnico, je dal mrtvega otroka v svoj nahrbtnik, da ne bi v vlaku nadlegoval sopotnikov z mrličem v naročju. Ko pa je kmet hotel izstopiti v Pesnici, ni bilo nahrbtnika nikjer več. Tat se, ko je razvezal svoj nahrbtnik, gotovo ni ravno razveselil svojega plena.
Zgubljeno. Listine, katere sem zgubil v soboto dne 28. septem, na novomeškem kolodvoru, ju'osim dptičnega, kateri jih je našel, da mi jih vrne proti primerni nagradi. Naslov je v listinah označen.
Frispevojte zo sklad S. L S.!
Dob na Dolenjskem.
Zgodovinski opia. Spisal Ivan Slektiisa.
Četrt ure Rakovniku na jugu stoji grad Dob na neznatni brežini, ki se spušča v nižino okoli vode Miine. Še nedavno je stal v dolini grajski mlin in tudi giajska mlatilnica; z uravnavo Mirne pa so odstranili vse zapreke, da voda higlje odteka, pa sta zato bila podrta mlin in lulatilnlca. Od Rakovnika do Doba vodi i)o grajskem polju poljska vozna pot skoz nnnbin drevored. Še pred 40. leti so v Rakovniku gojili svilce ter celo doma svilo preli, pa so zato i sadili miirbe. Zdaj se je ta obrt zanemarila. Ker je zemlja tukaj večidel ilovica, je v deževnem vremenu na tej poti silno blato, kar omenja že Valvasor, Okolica grada Doba pa je drugače prijazna, ker je lep razgled na vse strani in se vidi od tukaj več drugih gradov in vasi. Že za Valvasorja so stali pri gradu krasno urejeni hlevi za konje, a zdaj je tukaj prava pristava gi'aščine rakovniške za gojitev goveje živine. Grad je sezidan v renesančnem aii italijanskem slogu ter ima dva nadstropja. V gradu stanuje zdaj v pritličju samo nadglednik in družina, prvo in drugo nadstropje pa je zapuščeno ter se rabi za žitnico.
Nekdanji grad ali bolje stolp Dob (Aych) je stal nedaleč današnjega grada Rakovnika blizu današnje železniške postaje. Ko sta pa 1. 1G21 Gregor in Mihel Wazenberga kupila Dob od Rozine ViŠnjan-ske, sta podrla stari Dob ter sezidala novo graščino, ki sta jo prozvala po sebi Wa-zenberg, dočim je ljudstvo pridržalo staro ime Dob.
Stari Dob so imeli v svoji posesti gospodje Dobski. L, 1320 je bil posestnik Doba Volker Dobski. Ta rod pa jo iziurl že 1. I42t). Giad je piňšel potem po nasledstvu na rodovino Pii'š ter se že leta 1421 navaja kot posestnik Doba Rudgar Pirš (Valvasor XL 625). Rodovina Pirš je stara. Imela je v posesti Čli'nelo. Nikolaj Pirš je bil dobrotnik saiuostana stiškega prodavši mu 1. 1310 en doiuec in poklonivši leta 1311 nekaj posestva. Eden teh Piršev je bil župnik v Dobrniču, Podpisan je kot priča z Ruetlebom KozjaŠkim na neki listini I. 1378, (]\Iit,. d. Iiist. Veieins f. Krain. Letnik 18C1, str, 65.) Pisali so se Pirs. Pirso tuili l'yrso, ali pa samo Ćinelski, Ta betev Piršev pa je izmrla že 1. 1516, a podedovali so jo Lambergi ter vzeli tudi njen gib med svojega. Andrej Lamberg je tako zasnoval 1. 1516 Črnelsko betev Lambergov (Valvasor XI 474—475, 533, 534). Kako dolgo je imela rodovina Pii-šev Dob v svoji posesti, ne j)ove Valvasor, pravi le, da so ga dobili Turjaški.
Rodovitia Piišev pa se omenja še večkiat ill to so bili bi žkoiie potomci Rudgerjevi. Tako nam je znano, da sta bila brata Anž in Lovrenec v službi pri Fridriku Celjskem. Le ta je izročil celo Lovrencu grad Krnpo pri Metliki v varstvo. Ker je bil Fritli'ik Celjski protivnik Habsburgovcev, je napadal njihova posestva ttidi na Kranjskem. Tako se je ohranilo poročilo (od torka po sv. Matevžu 1. 1443} Henrika Abfaltrerja, stotnika v Kostanjevici, nadvojvodi Fridriku mlajšem» o nekem napadu na Kostatgevico, ki sta ga izvela brata Anž in Lovrenec PirŠ po napotku Fridrika Celjskega gospodarja Krškega, Toda bila sta odbita. Kesneje je odstavil Fridrik Celjski Lovrenca Pirša iz svoje službe ter mu vzel tudi varstvo nad Krupo, samo da s tem pokaže, da ni bil on v nobeni zvezi s tem napadom proti nadvojvodi. Toda Pirši so pleli spletke še dalje a Fridrikoni Celjskim, kako bi mogli napasti Višiijogoro, Novomesto aH iznovič Kostanjevico, da pokončajo vsa posestva nadvojvode. Zato je stotnik Abfaltrer prosil pomoći pri kranjskem deželnem glavarju ter opisal vse še bolj natančno te napade nadvojvodi Fridriku. (Mit. d. hist. Vereins f. Krain letnik 1866 str. 24.) Ol)a brata Pirša izgineta od tega Časa s proprišČa. Leta 141)3 se omenja Žiga Pirš, ki je bil stotnik metliški. Navaja se v ustanovnem pismu, s katerim je utemeljil Andrej Hobenvrart špital v Metliki (Valvasor XL 385-386). Temu Žigi Piršu je podelil cesar Fridrik ilL fevde, ki jih je kupil od Franca Pragarja, in sicer turen v Knežini (Herzogendorfj, tri grunte na Sečjem selu in dva grunta v Črešnjicali 25. avgusta 1492. (Mit. d. Iiist. Vereins f. Krain I, 1862 st. 54.) Nadalje je bil Žiga Pirš priča na listini iz 1. 1502, in sicer na prodajnem listu, po katerem je prodal Jurij Gympler novomeškemu kapiteljnu grunt v Vavti vasi za 60 ogeiskih goldinarjev (Mit. d. hist. Vereins f. Krain 1. 1865 str. 42). Tudi je bil Žiga Pirš kot stotnik metliški priča na listini, s katero je cesar Maks potrdil Vitezom in slugam v Marki in Metliki vse pravice, ki sta jih bila potrdila goriški grof Albreht 1. 1365 in avstrijski nadvojvoda Leopold 1. 1374. Ta listina je bila izdana na torek po sv. Matevžu 1. 1504. (Mit. d. hist. Vereins f. Krain 1. 1866 str. 25—26.) Leta 1517 je bil Žiga Pirš še stotnik v Metliki. Soproga mu je bila Neža rojena Lamberg. (Valvasor XJ. 388.) Leta 1528 pa je bil stotnik v Metliki njegov sin Anž Pirš. Le ta je bil 1. 1527 meseca januarja pri kronaiqu Ferdinanda L v Pragi prisoten med drugimi kranjskimi vitezi z devetimi konji in v črni obleki. Ž iqim je izmrl rod Piršev in premoženje je prešlo na njegovo soprogo (Valvasor XL 338, 388). Anžev brat je bil bržkone Gašper Pirš, kanonik novomeški, ki se omenja v listini, izdani 20. januarja I. 1531. Po tej listini so tožili novomeški kanoniki, med njimi tudi Gašper Pii-š, svojega druga kanonika Ivana Purch-finka, ker je deloval proti povlasticam ka-piteijna ter bil zato obsojen na 50 gold, kazni. (MiL d. List. Vereins f. Krain letnik 1865 str. 76.)
Kako in kdaj so dobili Dob Turjaški, nI ostalo zapisano. To pa vemo, da ga niso dolgo imeli v svoji posesti, nego ga je odstopil Vuk Engelbiecbt Turjaški Dio-nizijn Schranklei ju za velike njegove usluge. Bržkone je pomagat Dioniz SchrUnkler Vuku Engelbi'echtu Turjaškemu, da se je rešil turške sužnosti. Okoli leta 1599 je umrl Dioniz Schriinkler in nasledil ga je njegov sin Vuk Engelbreebt. Ko je nadvojvoda Ferdinand leta 1599 sklical radi verskih razprav Štajerski deželni zbor v Gi'adec, je poklical k temu zboru stanovski odbor graŠki tudi kranjski in koi'oški odbor na posvetovanje, da se upro nadvojvodi radi verskega progona in da mu ustavijo vse dohodke. Med kianjskimi poslanci se je nahajal tudi dežeini odbornik Vuk
Engelbrecht Schriinkier z Doba (Valvasor Vil. 465). To "je dokaz, da jc bil protestant Že iz poročila škofa Bizaiicija, generalnega vikarja oglejskega iz 1. 15B1 izvemo, da so bili trije gradovi v šent-ruperški župniji v posesti protestantov. Med temi giadovi je bil tudi Dob, morda že takrat lastnina Schtanklerjev (Zgodovina župnije Sent Rupert na Dolenjskem str. 78). Brekerfeld (1689—1766) trdi, da se je videl še ob njegovem času grob Vuka Engelbrecbta Scbriinklerja na Dobu v protestantski kapelici, o kateri spregovorimo še kasneje.
Engelbreebt Schriinkler je služil tudi na hrvaški Krajini kot komisar. 23. junija 1612 je pisal iz Ogulina Ivan Gal, stotnik ogulinski ter prosil nadvojvodo Ferdinanda, da pošlje Čim prej komisaije, ki bi določili naselišča Vlahom okoli Gomirja, Modruš in Plaškega, ker so nedavno prišli semkaj zopet novi Vlahi iz Like. Ti komisarji so bili Vuk Engelbrecht Scbiankler z Doba, Jurij Moškon s Šrajbarskega Turna in pa stotnik Gal sam. Ker je bil pa takrat zbolel glavni zapovednik in oi>ravitelj Kia-■jine Krištof Obričan s Starega grada, je moral ostati Ivan Gal na svojem mestu v Karlovcu ter je za svojega namestnika predložil Jurja Gusiča s Pogane. Stotnik Gai je tem komisarjem določil tudi pot na Krajino, in sicer skoz Poljane, od tukaj na Moravice, Vrbovsko, Gomirje, in po znakih, ki jib je dal postaviti stotnik saai proti Ogulinu. Naložil jim je, da določijo Gomirskim Vlahom dobro nemško miljo po daljini in šiiini prostor proti gorju Drežniei za Klekom in proti Senjski planini, kjer morajo imeti dosta zemljišča in pase. Ogu-lincem, Modrušauoni in Oštarijcem naj se pa pusti vsa zemlja, ki jo že imajo od zdavnej in jo tudi potrebujejo. (Lopašić. Spomenici brv. Krajine U. 29—30). Ker Jurij Gusič bržkone ni mogel prevzeti službe komisarja, je sporočil iz Karlovca 20. julija 1612 sam Krištof Obrićan nadvojvodi Ferdinandu, da ne more iti sam na komisijo, pa pi'osi nadvojvodo, da more oditi 1'adi zdravja v novomeške Toplice (in die Topliz bey Neustatl). (Lopašič. Spomenici hrv. Krajine II 39^—40.)
(Dalje prihodnjič.)
Razvedrilo.
Priznanje, Prijatelj zdravniku, ki je gospodično iz vode potegnil: „No, to je lepo od vas, da ste tudi enkrat enega človeka smrti rešili!"
Pred sodiščem. Sodnik postami gospodični: „Starost?" — Ona molči. — Sodnik: „Le povejte, koliko ste stari, saj zato ne boste kaznovani!"
Pred sodiščem. Sodnik: „Vi ste tožnika močno razžalili in mu potem še zaušnico dali I" — Zatoženec: „Ja, gospod sodnik, mi je Šele pozneje v glavo padlo, da mož slabo sliši!"
Odkritosrčno. Nekdo obišče bogataša, ki iitia prav dosti prašičev. Eden je posebno lep. — „Glej, to je mlada, velikanska žival, najdebelejša med vsemi, kar jih je v okolici ... pa, kaj bi rekel, to je bela vrana med prašiči!"
čudno. Zaradi toliko oslov, ki so včeraj došli, je zavladala [lo fari taka neumnost, da so moi'ali šolo zapreti.
Lenuhov samogovor. „Tisti človek, ki je delo iznašel, menda ni imel prav nobenega druzega dela."
Neenaka razdelitev. Jožek; „Oče se ne briga za pisai'iio, mati ne za kuho, teta ne za posle, stari oče ne za svet — samo, če se jaz za učenje nič ne brigam, me tepó vsi!"
Zadnji poizkus. A: „Kako? šestdeset let imate, pa vzamete tako mlado ženko?" — B: „No, vidite, moja prva je itiiela trideset let, — pa nisva mogla izhajati; druga je bila štirideset, — je bilo Še slabše. Sedaj sem vzel to, ki jih ima dvajseti"
Zahvala.
s hvaležnim srcem iirekamo iskreno zahvalo vmmi, kateri so na katerikoli naCin iïkaïali soïalje povodom smrti iiaiega ljubega sina
Jaroslava Plaček-a
C. in kr. sanit, poročnika.
Zahvaljujemo ae vsem, ki so se vdeleiili pogroba in darovali toliko krasnih vencev in cvctlic. To nam je bila edina uteha v naii neizmerni boli. Zahvala naSa veljaj v prvi vrsti preSastiti duhovščini 7.:l CasteCe pogrebno spremstvo, blag. g. primariju dr, StraSeku 7.a neumorljiv trud, blag, gg. nadporofiniku Wallerju in oskrbniku KalíiĚu ïa rajnemu izkazano prijateljstvo in preskrbo pogreba, čaatitim sestram za vzorno etreiniStvo in vsem gg. iastnikom, vojaStvu in drugim, ki so ga spremili na zadnji poti. Vspriiio velikega števila prijateljev, katerim se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, prosimo, da sprejmejo zahvalo tem potom.
Boskovice na Moravském, 20. kimavca 1818. ŽalujoČa TOdbina PlaČek.
Dober odgovor. Tujec kolesarju: „Ali se vam nič ne smili pes, ki mora zraven vas teči?" — Kolesar: „Ali menite, da bi bilo bolj pametno, če bi se pes vozil in jaz zi'aven tekel?"
Po pravici povedal. Kadlev Janez je bil šel na „žegnanje". Tam se je z druzitiii fanti stepel, ki so ga tako zdelali, da so ga morali domov prinesti. Pride k itjemu zdravnik in pravi: „Janez, zdaj imaš menda zadosti; ne boš več pretepal se?" — Janez; „Ja, gospod doktor, prej že ne, da bom sjiet zdravi"
Pratika za oktobePi
Oktober je bil po starem rimskem koledarju osmi mesec v letu, zato mu to ime. Imenuje se vinotok ali tudi moštnik, vinski mesec, če se bo kaj dobro obnesel letos.
Oktober iiua 31 dni in bo po Knauer-jevi stoletni pratiki začetek mrzel, vetern in deževen. Okoli 10. in 16. Jiam žuga že 7. inrazoiii, sicer pa bo imel lepo in še tople tlneve in proti koncu še le prav mrzle. — Solnce stopi dne 24, ob 6-33 v znamenje škoi'pijona. Dan se skrči za 1 uro in 42 minut in je dolg 11 ur 43 minut do 10 ur 01 min. — Pomenljivi dnevi Bo: Sv. Gal (16.), sv. Luka (18.), sveta Uršula (21.) in sv. Simon in Juda (28.). — Ljudske prerokbe pravijo: Sv. Gal suh, bo prihodnje leto suša. Sveti Luka je že rad mrzel in oblači rokovice. Kakšno je vreme na dan sv. Uršule, takšna je rada zima. Po sv. Simonu in Judu ni rado več toplo.
Zahvala.
Za prisrčne dokupe odkritega so-Ëutja povodom smrti mojega iskreno' 0"bljcnega sopioga, gos])oda
Ivan-a Drenovec
strojevodje dolenjske železnice
80 tem potom prjiv prisriino za-bviiijujem. Posebuo se zahvaljujem prcČ. duhovščini, gospodom tovarišem pokojnega zakrasne venccter za spremstvo k zadnjenui počitku.
ŽalujoCa soproga: Josipiiia Drenovec.
Rudolfovo, 30. septembra 1918,
Zahvala.
Za mnogobrojno in 2aslno spremstvo na ïadnji poti k vcCnemu poíittu iiaáega ivestnga tovariša in prijatelja, gospoda
Ivan-a Drenovec
strojevodje dolenjske železnice
izrekamo vsem cenjenim gospodom in gospom ' udcleinikom n^prisrčiiejSo zahvalo, Osobito so So ïalivaljujetnopreCast. duhovščini, blagor, g. županu Uosmannu, primatiju dr, StraSetiii in iiovomeSbemu pOBtajonafielniku.
Strojevodje novomešite železn. postaje, Rudolfovo, 1. oktobra 1918,
Daj nam mir^ Gospod !
Pesem za tri ženske glasove in orgle — se dobi pri g. ravnatelju k. KOSl-ju, SrediJČe (Staj.) Partitura 80 h, pevska part. 30 h.
Obvestilo !
Zaradi pomatykaoja stekleničic, lončkov, in škatljic se slavno občinstvo uljudno pposi, da prinese pri odjemanju zdravil dotične posodice s seboj.
LckarDaija: J. Jiorgniaiiii iu Dr. Aii(ÍrijiUiÍé.
ŽENSKE LASE
zmeSaiio iu reziine^ kupujem po nfOvišji dnevni ceni.
Izdelovalniea kit:
I. SVETEC - Rudolfovo, glavni trg
nasproti rotovžu.
RAZGLAS.
Oskrbništvo komende n. v. r. v Metliki naznanja, da bode dajalo na 6 let v najem svoje travnike in vrtove, dne 5. oktobra 1918 od 9. ure naprej v Križevski vasi.
Oskrbuiátvo n. v. r. v Metliki,
djie 21. septembra 1918,
Kotle brzaparilniliB, hatle za 2ganjeliulio, stishQlnice z!i vino in sadje, štedilnihe, HeIezhb peči, ahanje za olina in vrata, orodje za zidarje, hooače, ključarje, mizarje, Itleparje, žico, pacinhano mrežo za ograjo, samoliolnice, železne roine blagajne, verige za živino, liuiiinjslie telitnice, liulilnjslio orodje in drugo že-leznino, sesaiiiB za vino in gumijeve cevi - dobava
il. MÛ,
trgovec g Ljuliliiini, ZalaSha ccsta it. Zl.
Loterijske Številke. Gradec, 25. seiitombra G8 24, 63 68 60