1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 347.235:929Valvasor J.V.(497.4Krško)
Prejeto: 30. 3. 2012
Dve Valvasorjevi hiši v Krškem — napačna in prava
(1. del)
BORIS GOLEČ
izr. prof. dr., znanstveni svetnik Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: bgolec@zrc-sazu.si
izvleček
Ko je avtor pred nekaj leti zavrnil motnost, da bi kranjski polihistor Janez Vaj kar d Valvasor (1641—1693) lahko umrl v t. i. Valvasorjevi hin v Krškem, na katere pročelju je od leta 1894 vzidano spominsko znamenje, je z veliko mero gotovosti napisal, da je bila polihistorjev zadnji dom druga hiša, oddaljena nekaj deset metrov od napačne hiše. Namen prispevka je osvetliti obe hiši v luči vseh dosegljivih podatkov in razjasniti morebitne dileme o tem, katera je prava, V raziskavi so bili upoštevani novi viri o pomembnih krških družinah, sistematično pregledane župnijske matične knjige in uporabljeni drugi viri, ki lahko kakor koli pripomorejo k vedenju o posameznih hišah in njihovih lastnikih. V ospredju raziskave sta vprašanje, komu je v polihistorjevem času pripadala t. i. Valvasorjeva hiša, in historiat hiše, kije bila v resnici v lasti kranjskega polihistorja, tj. južne polovice današnje Mencingerjeve hiše.
KLJUČNE BESEDE: Valvasor, Krško, lokacija hiše, arhivski viri, Kamnikar, baroni Zetschker
abstract
VALVASOR'S TWO HOUSES IN KRŠKO - THE WRONG AND THE RIGHT ONE (RAM' 1)
A couple of years ago the author of the present article ruled out the possibility that the Carniolan polymath Janez Vaj kar d Valvasor (1641—1693) died in the so-called Valvasor's house in Krško, on the front of which was attached in 1894 a built-in commemorative plaque. The author has since then manam d to establish with a mat deal of certainty that the
j i	o	o	J	-v7
polymath's last home was actually the house located so7ne tens of metres away from the wrongly identified house. The purpose of the article is to shed light on the his toy of both houses based on the available data and to clarify any possible dilemmas regarding which of the two houses is the rieht one. The study draws on sources about prominent Krško families, the existing
o	o	J	O	-v7	J	J	o
birth, marriage and death registers as well as other sources that might in any way help us understand more about the two
o	o	O	-v7	-v7	J
houses and their owners. The study focuses mainly on the issue of who owned the so-called Valvasor's house during the polymath's lifetime and on the his toy of the house that was actually owned by Valvasor, i.e. the southern half of today's Mencinger's house.
KEY IVORDS: Valvasor, Krško, location of the house, archival sources, Kamnikar, Barons Zetschker
Ko sem pred nekaj leti zavrnil možnost, da bi kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641— 1693) lahko umrl v t. i. Valvasorjevi hiši v Krškem, na katere pročelju je od leta 1894 vzidano spominsko znamenje, sem z veliko mero gotovosti zapisal, da je bila polihistorjev zadnji dom poznejša hiša baronov Zetschker, oddaljena nekaj deset metrov od napačne hiše, zdaj južni del t. i. Mencingerjeve hiše. Niti najmanj ne preseneča, da je v 19. stoletju nastala takšna pomota, saj je Krško eno tistih pre-številnih slovenskih mest, katerih arhivi so skoraj v celoti uničeni. Tako kot že naši predhodniki bomo tudi danes zaman iskali mestne davčne registre, ki bi nas brez ovir in dvomov privedli do natančne lokacije iskane hiše in zaporedja njenih lastnikov v stoletjih. Pri iskanju prave Valvasorjeve hiše sem se lahko leta 2006 oprl le na maloštevilne sodobne vire in na mlajše vire o stavbnem fondu mesta. Od sodobnih virov sem imel na voljo listino o kupoprodaji Valvasorjeve hiše (1693), polihistorjev zapuščinski inventar (1694) in poznejši regest o prodaji hiše (1706) v zapuščinskem inventarju vdo-vinega drugega moža (1724). Navedeni dokumenti govorijo o prejšnjih in poznejšem lastniku hiše, o njeni kupni vrednosti ter skopo o umestitvi stavbe v prostor: hiša z vrtom in na novo zgrajenim poslopjem stoji med dvema hišama z vrtovoma, katerih lastnika sta ugledna krška meščana. Takoj je bilo jasno, da t. i. Valvasorjeva hiša na vogalu med Valvasorjevim nabrežjem in Hočevarjevim trgom nikakor ne ustreza opisoma v listini o kupoprodaji ter v polihistorjevem zapuščinskem inventarju. Pri določitvi dejanske Valvasorjeve hiše pa sem se v prvi vrsti naslonil na podatke o novem lastniku, ki mu je vdova hišo prodala, in na dejstvo, da viri o tem človeku prenehajo, tik preden so baroni Zetschkerji leta 1717 kupili hišo, ki jo je brez težav mogoče locirati. Njena lega in velikost se povsem skladata s podobo Valvasorjeve hiše, kot jo ponuja vsebina omenjene listine iz leta 1693. Nepogrešljivi referenci za določitev polihistorjevega zadnjega doma sta bila dva popisa krških hiš iz srede 18. stoletja, ki za vsako stanovanjsko stavbo navajata gradbeno stanje oziroma letni donos v denarju. Seznama omogočata ustrezne primerjave hiš v mestu in retrogradna sklepanja o stanju pol stoletja prej, ko je v Krškem živela Valvasorjeva družina (1693-1699).!
Ugotovitve, tedaj še delne, sem prvič javno predstavil na kolokviju o Valvasorju 15. decembra 2006 v Krškem. - Gl. utemeljitve v: Goleč: Valvasorjevi v Krškem, str. 19-24; isti: Neznano in presenetljivo, str. 331-337.
Namen prispevka je osvetliti napačno in pravo Valvasorjevo hišo v luči vseh dosegljivih podatkov in odpraviti morebitne dileme o tem, katera je prava. V raziskavi so upoštevani novi viri o pomembnih krških družinah, sistematično so bile pregledane župnijske matične knjige in uporabljeni drugi viri (arhivski in tiskani), ki lahko kakor koli pripomorejo k vedenju o posameznih hišah in njihovih lastnikih. V ospredju raziskave sta vprašanje, čigava je bila v polihistorjevem času t. i. Valvasorjeva hiša, in historiat v resnici njegove, poznejše Zetschkerjeve hiše. Raziskava se je osredotočila na družine oseb, ki so omenjene v kupoprodajnih pogodbah (lastnika pred Valvasorjem in po prodaji hiše ter oba soseda), na družine lastnikov tistih hiš v obeh popisih iz srede 18. stoletja, ki bi bile lahko tako ali drugače povezane z Valvasorjem in njegovima sosedoma, ter na znana dejstva o zunanji podobi in lokaciji polihistorjevega doma. Temeljita analiza podatkov o lastnikih krških hiš ter njihovih sorodstvenih in poslovnih vezeh je samo še utrdila prepričanje, da je bila v Valvasorjevih rokah Zet-sehkerjeva hiša, zdaj južni del t. i. Mencingerjeve hiše, združene iz dveh prvotno samostojnih hiš (Cesta krških žrtev 2). Na drugi strani smo na podlagi ugotovljenih lastnikov prišli do dodatne potrditve, da Valvasor ni mogel biti lastnik t. i. Valvasorjeve hiše (Valvasorjevo nabrežje 4), ki so mu jo pomotoma pripisali v 19. stoletju in je enako kot Mencingerjeva nastala iz dveh hiš.
Izhodišče raziskave — sodobni viri o Valvasorjevem zadnjem domu v Krškem
Za izhodišče bomo predstavili vsa dejstva, ki jih o Valvasorjevi hiši sporočajo sodobni viri med letoma 1693 in 1706 (oziroma 1724). Ključnega in najbolj zgovornega, listino zakoncev Vodnik iz februarja 1693 o prodaji njune hiše Valvasorju,2 je leta 1857 ali malo prej odkril Anton Jellouschek, ljubiteljski zgodovinar in kustos Muzejskega društva za Kranjsko,3 in listino dve leti pozneje tudi v celoti objavil.4
2	ARS, AS 1063, Zbirka listin, a. e. 2742, feb. 1693, Krško.
3	Vsebino dotlej povsem neznane listine (bisher noch gan% unbekannt gewesene Urkunde) je Jellouschek predstavil na mesečnem srečanju Historičnega društva za Kranjsko 3. septembra 1857 v Ljubljani ([Anonimusj: XVI. Monats-Versammlung, str. 115). Do tega »skritega« zapisa me je privedlo sklicevanje nanj v prav tako še nedavno prezrtem podlistku o Valvasorjevi hiši, ki je izšel 18. julija 1894 v časniku Laibacher Zeitung. (V.: Das Sterbehaus Valvasors, str. 1387).
4	Jellouschek: Valvasor und Vodnik, str. 40-41.
Ir-r/nhi listina o prodaji I- odnikove hiše v Krškem Janez» ^ ajkardu l alvasoiju, Krško, februar 1693
(ARS, AS 1063, Zbirka listin. Št. 2742).
Vsi podatki o stavbi in lastnikih so zajeti v prvem delu listine, katerega prevod se glasi:
»Ja-y, Jakob l odnik, mestni svetnik tukaj v Krškem, in ja-y, Marija Šaloma, njegova žena, priznavava zase in za vse svoje dediče ter s tem javnim pismom vsakomur naznanjava /.../, da sva svojo lastno hišo s pripadajočim vrtom tukaj v mestu, ki težji med hišama in vrtovoma gospoda Janeza . Andreja Tunkelsleineija, sedanjega mestnega sodnika, in gospoda Janeza Petra SverŠnika, nepreklicno prodala in izročila in jo tudi s tem pismom prodajava in izročava njegovi milosti blagorodnemu gospodu Janez» 1- aj-
V.	<_>	<_>	<3 1	J	V>	J
kardu I- iilvasoiju, baronu na Mediji in Zavrhu, stotniku deželnih stanov v Spodnji četrti vojvodine Kranjske itd. j ...j Narejeno e Krškem,... febnuuja 1693.«.5
»Ich Jacob Vodnikh, Radtsburger alda Zu Gurgfeldt, Vnnd Ich Maria Salome, dessen Hhewürthin, Bekhenen lliemit für vns, vnnd all Vnßere erben, Vnd Thuen Khundt Jeder-möniglichen mit dissen offnen brieff, weme der Zuuer-nemben fürgebracht wierdet, das wür Zu der Zeit, da wür sollihes Zuthuen, flieg, vnd Maht gehabt, auß Vnsem
Listina se torej sklicuje na že prej opravljeno kupoprodajo in ima samo naravo dokumenta o izročitvi. Besedilo zato ne navaja višine, temveč govori zgolj o plačilu kupnine. Nenavadno je, da je prostor za datum ostal prazen in je naveden le mesec, očitno zato, ker so izstavitelji čakali Valvasorja, ki je bil tedaj najverjetneje še v Ljubljani.6 Ko
freyen willen, Vnijere aigenthumblihe Behaußung sambt Zuegehörigen Gartten Zwischen des Herrn Johan Andree Tunkhelsteiners, Jezigen Stattrichters, dan Herrn Hans Petern Schwerschings llaüsern, Vnd Gartten alhie in der Statt gelegen, in einen Aufrihtigen Hwigen, Vnd Vnwi-derreufflichen Khauff hingeben, vnd Verkhaufft haben:
1 lingeben, vnd Verkhauffen auh in Crafft dits briefs wis-
sentlich Ihrer Gnaden dem Wallgebahmen Herrn Herrn
Johan Weykharden N'aluasor l'reyherrn zu Gallenegkh,
Vnd Neüdorff, einer Löblichen Landschaft Haubtman in
Vntern N'iertl des Herzogthumbs Crain etc. N'mb ein Summa gelts, dessen wier Vollständig Vnd ahne abgang Contentiert worden seindt...«.
6 Zdi se zelo verjetno, da se je Valvasor 23. februarja 1693
zadrževal še v Ljubljani; tega dne so namreč v tamkajšnjem
so mu listino izročili, so na pomanjkljivost v njej pozabili ali pa se je nikomur ni zdelo potrebno odpravljati. Ne nazadnje niso dokumenta niti pe-čatili.
Pergamentna listina, danes shranjena v Zbirki listin Arhiva Republike Slovenije, je zagotovo identična s tisto, ki jo je imel v rokah Jellouschek, saj je na njej odtisnjen žig kranjskega deželnega muzeja, ko se je ta imenoval še stanovski muzej (Krainisch Ständisches Museum). Nekoliko sicer motita Jellou-schkova transkripcija, ker se na številnih mestih ne ujema z izvirnikom, in omemba treh večjih mestnih pečatov, ki po Jellouschkovih besedah manjkajo (an welchem die anoehänot gewesenen Sinile fehlen). V resnici
O	O O	O J	/
je v besedilu naveden en sam pečat,7 pa še tega niso na listino nikoli obesili, kajti te navsezadnje sploh niso overili, ampak je ostala na stopnji nedokončanega dokumenta. Nič tudi ne kaže, da bi nastala dva ali več izvodov iste listine, saj bi ta podatek gotovo zapisali v besedilo. Zanimivo je, da listine, ki bi imela zgolj datum februar 1693, ni med popisanimi listinami v polihistorjevem zapuščinskem inventarju iz začetka leta 1694,8 in prav tako ne med Valvasorjevimi listinami, leta 1700 izločenimi iz zapuščine njegovega svaka Janeza Jožefa Graf-
mestnem svetu potrjevali prodajo njegove ljubljanske hiše (objava iz sodnega protokola v: Radics: Johann Weikhard, str. 169-170; popravljeni datum prodaje hiše v: Reisp: Kranjski polihistor, str. 157 in op. 32 na str. 312). - Čeprav bi lahko sklepali, da natančen datum krške listine o nakupu in prodaji, vendar pomotoma z napačno letnico 1692 namesto 1693, razkriva inventar Valvasorjeve zapuščine v Krškem, ki govori o kupnem dogovoru (Khaufabredi) za hišo z dne 26. februarja 1692 (!) ter o kupnem pismu (Khauffbrief iz decembra 1692 (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 131, fasc. L1V, Z-7/1, 16. 1. 1694, pag. 8), ne bo držalo, da je Valvasor kupoprodajno pogodbo podpisal 26. februarja 1693, a se njen overjeni izvod ni ohranil. Od kod potem »natančen« datum 26. februar, a z napačno letnico 1692? Vse kaže, da se je inventurnemu pisarju mudilo in je zagrešil prepisovalsko napako. Med Valvasorjevimi listinami, izločenimi leta 1700 iz zapuščine njegovega svaka Janeza Jožefa Graffenwegerja (prav tam, šk. 34, fasc. XVII, G-56/III, 29. in 30. 3. 1700, pag. 8), je namreč naveden kupni dogovor (Kauffs Abredt) med Valvasorjem in Vodnikom za hišo v Krškem, datiran 26. decembra (!) 1692. Ker je sestavni del tega tudi prošnja (Pedt Zedi), enako kot v Valvasorjevem inventarju iz Krškega, ni dvoma, da se je datum 26. nanašal na 26. december 1692, in ne na 26. februar 1693.
7	Ne najbolje čitljivo mesto »mit deren größern Insigl« je Jellouschek prebral kot: »mit drey grössern Insigl« in konec listine sploh nekoliko modificiral (Jellouschek: Valvasor und Vodnik, str. 41).
8	ARS, AS 309, šk. 131, fasc. L1V, Z-7/1, 16. 1. 1694, pag. 5-15. Prim, objavi: Radics: Johann Weikhard, str. 311-314; Černelič Krošelj (ur.): Zapuščina str. 21-23, 34—36.
fenwegerja.9 Njen regest najdemo šele precej pozneje, leta 1724, v zapuščinskem inventarju Janeza Herbarda pl. Buseta, drugega moža Valvasorjeve žene Ane Maksimile.10 Zdi se, kot bi nedokončano listino prevzela vdova po Valvasorjevi smrti, potem ko je bila ob inventarizaciji polihistorjeve zapuščine še založena v krški mestni pisarni. Bolj verjetno pa je neoverjeni dokument vendarle imel pri sebi že Valvasor, a ga v njegovi zapuščini niso popisali, ker kot tak ni imel vrednosti in ker je obstajala tudi kupoprodajna pogodba o hiši.11 Pergamentna listina v Zbirki listin Arhiva Republike Slovenije, je tako skoraj brez dvoma identična z listino iz Buse-tove zapuščine, četudi govori zapuščinski inventar o odpadlem visečem pečatu {daß Angehängt gewesfe Insigl Abmnsis).12
o o oo/
V zvezi z Jellouschkovo najdbo listine je neprimerno pomembnejša interpretacija njenega besedila. Ko odkritelj in objavitelj listine Anton Jellouschek ne bi decidirano zatrjeval, da se kupoprodaja nanaša na hišo s tedanjo hišno številko 85, in ko zgodovinarji tega podatka ne bi nekritično povzemali, ne da bi ga vsaj skušali preveriti, bi se izognili »usodni« zmoti, ki je leta 1894 privedla do odkritja Valvasorjeve spominske plošče na napačni hiši. Jellouschku gre tako samo zasluga, da je opozoril na najdbo listine, in za integralno objavo, sicer pa se je ovekovečil kot avtor zmote oziroma vsaj kot glavni krivec zanjo.13
Poznejši podatki o hiši so skopi, a za njeno lociranje zelo pomembni. Več kakor suhi omembi kupoprodajne pogodbe v dveh inventarjih Valvasorjeve zapuščine (1694, 1700)14 pove rubrika o nepremičninah v Valvasorjevem zapuščinskem inventarju z dne 16. januarja 1694. Izvemo namreč za kupno vrednost hiše in da so ob njej postavili novo zgradbo: »Hiša v Krškem skupaj j pripadajočim vrtom, kupljena 800 goldinarjev kranjske veljave od gospoda Jakoba Vodnika, praven je postavljena nova zgradba.«15
'> Prav tam, šk. 34, fasc. XVII, G-56/III, 29. m 30. 3. 1700;
prav tam, šk. 131, fasc. L1V, Z-l, 26. m 27. 3. 1700 (objava: Radics: Johann Weikhard, str. 331-333).
«i Prav tam, šk. 123, fasc. L, W-81,11. 7. 1724, pag. 31.
i ' Gl. op. 6.
12	ARS, AS 309, šk. 123, fasc. L, W-81, zapuščinski inventar 1 lerberta pl. Buseta, 11. 7. 1724, pag. 31.
13	O tem v naslednjem razdelku »Kako je prišlo do zmote o Valvasorjevi hiši?«. Prim. Goleč: Neprava Valvasorjeva hiša, str. 88.
m ARS, AS 309, šk. 131, fasc. L1V, Z-7/1, 16. 1. 1694, pag. 8; šk. 34, fasc. XVII, G-56/III, 29. m 30. 3. 1700, pag. 8.
15 »Hin hauß alda zu Gurgfeldt mit sambt dem Zuegehörigen Gartten so Pro acht Hundert Gulden Cranerischer wehr: Von dem Herrn Jacoben Vodnikh erkhaufft, dabey ein
Neües gebey aufgericht worden« (ARS, AS 309, šk. 131, fasc. L1V, Z-7/1, 16. 1. 1694, pag. 2). Prim, objavi: Radics:
Glede na dikcijo bi sklepali, da so novo poslopje zgradili šele nedavno, že ko je bil lastnik Valvasor. Zapuščinski inventar ne razkrije, čemu je služilo, številni predmeti, prineseni z Bogenšperka, pa dajejo slutiti, da je Valvasor stavbo potreboval tudi za skladiščenje svojih številnih predmetov, denimo raznih matematičnih in drugih instrumentov.
Polihistor ob smrti ni premogel nobene druge nepremične lastnine, a če bi se kljub temu pojavil dvom o tem, ali je vdova Ana Maksimila leta 1706 res prodala to hišo in ne katere druge, razblini še zadnjo dilemo regest v zapuščinskem inventarju njenega drugega moža Janeza Herbarda pl. Buseta, datiran 11. julija 1724 na Gracarjevem turnu, že nekaj let po njeni smrti. V inventarju je namreč jasno povedano, da je Ana Maksimila prodala hišo, ki jo kupil (njen prvi soprog) Janez Vajkard Valvasor:
»Permmentno kupno pismo, ki sta «a Jakob Vodnik,
o	j j	o j
mestni svetnik v Krškem, in njegova žena Marija Šaloma izstavila gospodu janežu Vajkardu baronu Valvasorju kupljeno hišo v Krškem, datirano ...februarja 1693; manjka viseli pečat. Zraven je tudi kupna pogodba omenjeno hišo in vrt, sklenjena med gospo Ano Maksimilo pl. Bus et, rojeno baronico Zetschker, in Janezom Krstnikom Kamni-katjem, 22. novembra 1706.d6
Do tod, dobrih trinajst let po Valvasorjevi smrti, je torej lastništvo hiše neizpodbitno potrjeno z viri, toda za zanesljivo identifikacijo lokacije so podatki iz tega časa preskopi. Povedo nam namreč le, da je morala biti Valvasorjeva hiša — glede na kupno vrednost — velika, da sta bila ob njej vrt in na novo zgrajena stavba in da je stala med hišama in vrtovoma dveh hiš, od katerih je ena leta 1693 pripadala takratnemu mestnemu sodniku. Podatki, od koga je Valvasor hišo kupil, imajo za ugotavljanje same lege le dopolnilno uporabno vrednost in osvedjujejo zlasti socialni kontekst. Hiša spada torej med velike in stoji med dvema prejkone
Johann Weikhard, str. 310; Černelič Krošelj (ur.): Zapuščina, str. 19, 33). - P. Radics (prav tam) je kranjsko veljavo preračunal v nemško, po tej pa bi kupnina znašala 675 goldinarjev.
« ARS, AS 309, šk. 123, fasc. L, W-81, zapuščinski inventar 1 lerberta pl. Buseta, 11. 7. 1724, pag. 31-32): »No. 30 Hin auf Pergamen Geschobener Kauffbrieff von Jacoben Vod-nikh Rathsburgem zu Gurkhfeldt vndt dessen Hher-würthin Maria Sallomee Außgehendt. Vndt an dem I lerrn Johann Weykhardten Valuaßor Freyherm. Wegen der er-khaufft: zu Gurkhfeldt gelegenen Behausung Lauttendt. Datirt den ... February Anno 1693. Worbey daß Angehängt geweste Insigl Abgängig. Dabey auch der Zwischen der Frauen Anna Maximilla von Wusseth Gebohrne Zet-schsckherin Freyin dan Johann Baptista Kamnikhar vmb besagtes llauß vnd Gartten Geschlossene Kauffs Contract De Däto 22ten 9ber Ao. 1706 Zufmdten.«
primerljivima hišama nekje v uglednem delu mesta. Toda kje? Ključen za razvozlanje, za katero lokacijo gre, bo podatek o tem, komu je vdova hišo prodala.
Ker je prodaja hiše Janezu Krstniku Kamnikarju jeseni 1706 znana šele nekaj let, bi se morali morebitni raziskovalci lokacije Valvasorjeve hiše pred tem zadovoljiti zgolj z listino o kupoprodaji iz leta 1693 (objavljeno 1859) in s podatki o hiši in njeni vrednosti iz polihistorjevega zapuščinskega inventarja leto pozneje (objavljenega 1910). Odločilno za ugotavljanje lokacije in historiata Valvasorjeve hiše je bilo torej poznavanje poznejše usode polihis-torjeve vdove Ane Maksimile. Valvasorjeva biografa Peter pl. Radics in Branko Reisp se s tem vprašanjem nista ukvarjala,17 vdovina vnovična poroka je ostala neznanka, prav tako njena smrt na Gracarjevem turnu pod Gorjanci med letoma 1713 in 1716.18 Premik bi bil mogoč šele potem, ko je Majda Smole v Graščinah na nekdanjem Kranjskem (1982) objavila podatek, da je Ana Maksimila baronica Valvasor, rojena Zetschker, leta 1697 sklenila kupno pogodbo za dvorec Pleterje pri Bučki.19 Smoletova je podatek črpala iz zapuščinskega inventarja Janeza Herbarda pl. Buseta,20 vira, ki se je pokazal kot zlata jama za našo problematiko, a šele leta 2006. Razkril ni samo vdovine usode ter njene prodaje Valvasorjeve hiše v Krškem, ampak je vnovič prinesel na površje tudi ime polihistorjeve pozabljene najmlajše hčerke Regine Konstancije (ok. 1690—1755), za katero se je izkazalo, da ima edina od njegovih številnih otrok še danes živeče razvejeno potomstvo.21
17	Prim. Radics: Johann Weikhard, str. 242—252, 346; Reisp: Kranjski polihistor, str. 267—279.
18	Ker se nista ohranila poročna in mrliška mrliška matična knjiga župnije Šentjernej iz tega časa, poroke in smrti Ane Maksimile tudi ni v zbirki genealoških podatkov o kranjskem plemstvu L. Schiviza von Schivizhoffna, objavljeni leta 1905 (Schiviz von Schivizhoffen: Der Adel).
19	Smole: Graščine, str. 352. - B. Reisp je podatek upošteval v svojih poznejših prispevkih oziroma dopolnitvah k Valvasorjevemu življenjepisu (Gradovi debele Kranjske, str. 165; Dosedanje raziskave, str. 26) in me je nanj prijazno opozoril decembra 2006, ko sem se lotil obravnave Valvasorjeve družine v Krškem, ni pa sam uporabil vira, na katerega se je Smoletova sklicevala.
20	ARS, AS 309, šk. 123, fasc. JW-81,11.7. 1724.
21	Ime Regine Konstancije, poročene pl. Wernegk in pl. Di-enersperg, sicer ni bilo neznano, saj je navedeno v rodovniku rodbine Valvasor, objavljenem leta 1894 v dunajski
genealoški reviji Adler, toda kot po čudežu sta ga prezrla oba Valvasorjeva življenjepisca P. Radics in B. Reisp, čeprav sta objavo poznala in citirala (Goleč: Valvasorjevo neznano potomstvo (1. del), str. 360). - O celotnem Val-
vasorjevem potomstvu do danes gl. Goleč: Valvasorjevo neznano potomstvo, 1.-3. del.
Uporabljeni mlajši viri in metode za razvo-zlanje uganke o hiši
Ko je neznani pisec kratkega prispevka o Valvasorjevi hiši v Krškem, objavljenega 18. julija 1894 v časniku Laibacher Zeitung, zapisal, da iz razpoložljivih spisov ni mogoče ugotoviti, kdo je bil lastnik po polihistorjevi smrti in kdo vse v celotnem 18. stoletju, je sicer mislil na hišo, ki je tisto leto dobila spominsko ploščo in s tem »uradno« postala Valvasorjev zadnji dom.22 Toda rezultati bi bih tedaj nebistveno drugačni, tudi če bi se raziskave lotil »od spodaj«, na podlagi podatkov v listini o kupoprodaji iz leta 1693. Krški mestni arhiv, v katerem so hranili staro zemljiško knjigo, vodeno od sedemdesetih let 18. stoletja, in mestne davčne registre, ki so šegah v začetno dobo mesta in bi bili danes temeljni vir za ugotavljanje posestnih sprememb, je namreč izgubljen domala v celoti.23 Raziskovalci krške preteklosti so zato tem bolj odvisni od gradiva drugih ustvarjalcev; ti so imeli sedež v samem mestu (župnija Leskovec oziroma Krško in kapucinski samostan), v neposredni bližini (gospostvi Krško in Srajbarski turn), v Ljubljani kot deželni prestolnici (višja upravna, sodna in finančna oblastva) ter drugod, zlasti v Gradcu (no-tranjeavstrijski centralni organi).
Za našo raziskavo so temeljni tisti viri, ki govorijo o hišah, posesti in posestnikih (urbarji, davčni registri, katastri, zemljiška knjiga) ter mestnem prebivalstvu (župnijske matične knjige, zapisniki duš). Ker niso na voljo davčni registri kot primarni vir za posestne spremembe, moramo v raziskavo pritegniti vse razpoložljive vire in podatke, povezane s hišnim fondom mesta in z družinami lastnikov treh hiš, navedenih v listini iz leta 1693. Imamo namreč nekaj podatkov o legi in velikosti Valvasorjeve hiše, znano je ime njenega prejšnjega lastnika (do 1693), prav tako ime kupca, ki je sledil Valvasorjevi vdovi (1706), in imeni lastnikov obeh sosednjih hiš (1693). Najteže se je prebijati skozi
polstoletno obdobje do nastanka terezijanskega katastra sredi 18. stoletja, ki vsebuje prve ohranjene popise hiš kot takih.24 Katastrski operat za Krško je k sreči zgovornejši kot operati za večino drugih kranjskih mest, saj so v njem ne le podatki o letnem donosu od hiš (1752), ampak tudi tri leta starejši popis (1749), v katerem je na kratko opredeljeno stanje stavb (lesena hiša, lesena hišica, lesena kajža, napol zidana hiša, zidana hiša, zidana hišica).25 Kombinacija podatkov iz obeh popisov, ki seveda vsebujeta tudi imena lastnikov, starejši popis pa poleg tega še njihov poklic oziroma stan, omogoča jasen vpogled v posestno-socialno strukturo mesta. Priimkov lastnikov treh sosednjih hiš iz leta 1693 — Vodnik (priimek Valvasorjevega predhodnika), Tunkelsteiner in Sveršnik (rodbinski imeni obeh sosedov) — zdaj, dobrega pol stoletja pozneje, sicer ni več med priimki lastnikov. Prav tako bomo zaman iskali priimek Kamnikar, kot se je imenoval kupec Valvasorjeve hiše (1706). Toda že iz drugih podatkov obeh popisov (1749 in 1752) so mogoča sklepanja, katere tri hiše v popisih bi — glede na stavbni material, donosnost in stan lastnikov — lahko bile identične s tremi meščanskimi hišami z vrtovi, o katerih govori listina iz leta 1693. Glavni problem za lociranje stavb v prostoru je, da imamo iz srede 18. stoletja zgolj opise hiš in da lahko samo sklepamo na enako fizično zaporedje stavb, kot si sledijo v obeh popisih. Najzgodnejši vir o tem, kje natanko je stala kakšna hiša in kdo je bil tedaj njen lastnik, je šele precej mlajši fran-ciscejski kataster iz leta 1825 s prvim natančnim tiorisom in parcelnimi številkami;26 te so pozneje prenesli tudi v zemljiško knjigo in so v osnovi enake še danes.27 Prva naloga, ki se je sprva zdela skoraj prezahtevna, je torej bila povezati stanje iz leta 1825 s popisi iz srede 18. stoletja.
22	V.: Das Sterbehaus Valvasors, str. 1387.
23	Nekaj pomembnejših dokumentov je sredi 19. stoletja prevzel kranjski deželni muzej in so danes večinoma v t. i. zbirki Collectanea (ARS, AS 1080, šk. 8, fasc. 11, Civi-tatensia, Krško). Po poročilu Franca von 1 lermannsthala iz leta 1860 je bil mestni arhiv že tedaj skoraj povsem uničen, omenjeni pa so danes pogrešani letni računi in zapisniki mestnega sveta, ki naj bi segali še v 15. stoletje in naj bi jih zaradi zgodovinske pomembnosti iz arhiva izločili (Dirnitz: Vereins-Nachrichten, str. 22). Prim, tudi Lapajne: Krško in Kriani, str. 44—45.
24	Iz starejše dobe imamo sicer dva popisa plačnikov dvornega činža iz let 1570 in 1575 ter dva seznama pustot, nastala leta 1655 m 1677. ARS, AS 1, šk. 81, 1/46, lit. G Vlll-4, urbar gospostva Krško 1570, pag. 481-519; AS 174, šk. 114, RDA, N 141, No. 29, urbar gospostva Krško 1575, s. p., Hernach volgen die llofzinss etc.; AS 1, šk. 171, l/97a, lit. G VIII—8, 25. 8. 1655, s. d. 1677 (Specification B).
25	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752. - Prim. Goleč: Zemljiški katastri, str. 297298.
ARS, AS 176, N 84, k. o. Krško.
27 Okrajno sodišče v Krškem, Zemljiška knjiga, k. o. Krško.
Najstarejši popis hiš v Krškem dne 3.jamutrja 1749 (MRJ, .-U 174, Šk. 140, R DA, N 239, No. 3).
Kot ključni za trdno umestitev posamezne hiše v prostor se je nazadnje pokazal tretji popis v te-rezijanskem katastru, štiftni register iz leta 1756.28 Zaporedne številke posestnih enot (hiš) v tem registru se rahlo razlikujejo od tistih v prejšnjih dveh katastrskih popisih, toda zaporedje je enako. Se več, primerjava z dvema mlajšima viroma je razkrila, da so posestne enote v registru oštevilčene z rektifikacijskimi številkami, ki so se obdržale vse do nastavitve sedanje, t. i. nove zemljiške knjige v 80-ih letih 19. stoletja. Na možnost, da so rektifi-kacijske številke v 19. stoletju enake številkam v štiftnem registru iz leta 1756 (v tem se sicer izrecno ne imenujejo rektifikacijske), je kazala že t. i. stara zemljiška knjiga mesta Krško, nastala okoli leta 1822.29 Pri vsakem zemljiškoknjižnem vložku (posestni enoti) sta namreč navedeni starejša rektifika-cijska in mlajša urbarialna številka. Ker pa je med zemljiško knjigo in štiftnim registrom približno 65 let časovne razlike, je bilo treba najprej empirično potrditi pravilnost takšnega sklepanja. Pri tem so veliko pomagali starejši podatki zemljiške knjige — ti sežejo za posamezne vložke še do konca 18. stoletja — in zlasti sledenje hišnim številkam, ki jih je Krško dobilo leta 1771, a so se do nastavitve zemljiške knjige (okoli 1822) in franciscejskega katastra (1825) nekajkrat zamenjale s preštevilčenji.30
28	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 8, štiftni register 1756.
29	ZAC, ZAC/1031, knj. 1994 m 1995, Grundbuch der Stadt Gurkfeld. - Začetka vodenja knjige ni mogoče postaviti pred sredo novembra 1821, bolj verjetno pa so jo nastavili šele naslednje leto, in sicer na podlagi starejše, danes izgubljene knjige. Pri bremenih posameznih zemljiškoknjižnih vložkov (posestnih enot) srečamo sklicevanje na predhodnico zemljiške knjige, imenovano »stara zemljiška knjiga« (aus dem alten Grundbuche). Pri posestnih enotah, ki jih je v knjigo vpisala začetna roka, sta najmlajši pogodbi, na kateri se sklicuje, datirani 3. oktobra 1821 (knj. 1994, pag. 329) in 10. novembra 1821 (pag. 547). Od dokumentov, navedenih v poznejših vpisih, pa ima najzgodnejši datum 9. oktober 1820, (pag. 727), a so vpisi vedno nastali z zamikom, včasih tudi večletnim. Datume samih vpisov so v knjigo zapisovali šele od začetka leta 1830.
30	1 lišnim številkam je sicer mogoče slediti po župnijskih maticah (krstnih, poročnih in mrliških) ter po dveh zapisnikih duš (status animarum). Do prvega preštevilčenja je prišlo v začetku 1781, ko so se zaradi porušenja hiše št. 72 vse hišne številke od 73 navzgor znižale za eno. Drugo preštevilčenje, spomladi 1784, je bilo posledica združitve hiš št. 84 in 85, ta pa je potegnila za seboj znižanje vseh višjih številk za eno. Korenitejše je bilo tretje preštevilčenje spomladi 1816, pri katerem so upoštevali več medtem nastalih sprememb; takšno stanje hišnih številk najdemo v franciscejskem katastru iz leta 1825. Najdlje se je obdržalo oštevilčenje, ki ga je mesto dobilo v začetku leta 1830 in ga srečamo še v novi zemljiški knjigi iz osemdesetih let. -NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1771-1784, R 1784-
Na vso srečo imamo iz obdobja med štiftnim registrom (1756), ko mesto še ni imelo hišnih številk, in staro zemljiško knjigo trdno referenco — seznam krških posestnikov iz leta 1813, shranjen v arhivskem fondu Gospostvo Srajbarski turn.31 Pod ta gospoščinski sedež sta namreč leta 1795 prišla mestna uprava in sodstvo, in sicer s t. i. munici-palizacijo, podreditvijo dotlej deželnoknežjega mesta gospostvu.32 Omenjeni seznam vsebuje imena takratnih posestnikov s hišno in rektifikacijsko številko (!) in je tako najzgodnejši vir, ki povezuje obe številki. S pomočjo drugih virov (matičnih knjig, zapisnikov duš, franciscejskega katastra in zemljiške knjige) smo po hišnih številkah sledili posestnikom in stanovalcem hiš vse do leta 1756 in potrdili, da se rektifikacijske številke odtlej resnično niso spreminjale. Ne glede na vse spremembe lastništva in hišnih številk so ostajale enake približno 130 let, do njihove odprave ob nastavitvi nove zemljiške knjige.33 Pomenijo torej zanesljivo referenco za spremljanje posesti in njenih lastnikov od naših dni vse do srede 18. stoletja: neposredno do štiftnega registra iz leta 1756 in brez težav še nekaj let nazaj, do obeh popisov hiš iz let 1752 in 1749.
Primerjava stanja sredi 18. stoletja s tistim na franciscejski katastrski mapi iz leta 1825 je potrdila pričakovanja, da se morfološka zasnova mesta — parcelacija — v vmesnem času skoraj ni spremenila. Nove hiše so polnile praznine oziroma t. i. pustote, ki so nastale zlasti v 17. stoletju v procesu praznjenja gospodarsko oslabelega mesta, nekaj hiš iz srede 18. stoletja pa je do nastanka franciscejske katastrske mape tudi izginilo. Gledano v celoti se je število hiš komajda povečalo — s 108 po prvem katastru leta 175234 na 115 po drugem leta 1825.35 Neprimerno večje razlike se kažejo v stavbni podobi, saj se je Krško v teh dobrih sedmih desetletjih preobrazilo iz po večini lesenega mesta v pretežno zidanega.36
1812, R 1812-1837, P 1771-1783, P 1784-1816, P 1816-
1867, M 1771-1784, M 1784-1818, M 1818-1841; prav
tam, Statusi animarum, fasc. 1, status animarum 17921804; Status animarum 1822.
31	ARS, AS 785, fasc. 61, Civitatensia, Civitatensia-računi, liquidations Ausweis etc., 9. 8. 1813.
32	Zontar: Struktura uprave, str. 113.
33	V zemljiškoknjižne vložke nove zemljiške knjige, nastavljene leta 1885, so iz stare zemljiške knjige prenesli tako urbarialne kot rektifikacijske številke (Okrajno sodišče v Krškem, Zemljiška knjiga, k. o. Krško).
m ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 7,13. 6. 1752.
35	ARS, AS 176, N 84, k. o. Krško, zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1825.
36	Prim, razmerje zidanih in lesenih stavb: za leto 1749 Goleč: Zemljiški katastri, str. 297-298; za leto 1825 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 84, k. o. Krško, mapni list V.
Pri stavbnem fondu ni bilo korenitih sprememb niti med koncem 17. stoletja, ko je v mestu prebivala Valvasorjeva družina, in sredo 18. stoletja, iz katere imamo dobro dokumentirano posestno-stavbno stanje. Mesto je ob nastanku terezijanskega katastra verjetno štelo nekaj več zidanih hiš kakor pol stoletja prej, Krško je demografsko še vedno stagniralo, v stavbni fond kot tak pa ni posegla nobena naravna ah druga nesreča večjega obsega. O tem ni dvoma, saj je življenje mesta dovolj dobro dokumentirano z gradivom višjih oblastev, zlasti vicedomskega urada v Ljubljani (ukinjenega 1747). Ta je bil pristojen tako za deželnoknežje mesto kot za leskovško-krško župnijo pod patronatom deželnega kneza,37 tako da današnjim raziskovalcem ni mogla ostati skrita nobena večja katastrofa. Edini večji požar je izbruhnil leta 1738 in v skrajnem severnem, zgornjem koncu Krškega upepelil župnišče z ducatom bližnjih hiš38 ki so jih do nastanka terezijanskega katastra sredi stoletja po večini že postavili na novo. Deloma je zunanjo podobo mesta spremenila še Sava, o kateri sodobni viri poročajo, da je odnašala zemljo in tudi kakšno hišico ob rečnem bregu.39 Zal ne poznamo vedut Krškega iz 18. stoletja, da bi jih lahko primerjali s tremi Valvasorjevimi vedutami iz zadnje četrtine 17. stoletja — s skico (1678/79) in obema bakrorezoma (1679 in 1689).40 A če Valvasorjeve vedute postavimo ob bok Zerovčevi karti toka Save (1807)41 in prvi katastrski mapi (1825),42 ni opaziti večjih razlik, le da je medtem izginila gruča manjših hiš med savskim nabrežjem in današnjim Hočevar-jevim trgom.43 Vendar med temi slabimi hišami in
37	Prim, gradivo o Krškem: za mesto: ARS, AS 1, šk. 171, l/97a, G Vili; za župnijo: šk. 12, 1/7, G IV; šk. 14, 1/8, G IX; šk. 16, 1/10, G XIII; šk. 18, 1/11, G XVIII; šk. 20, 1/12, G XXVI1. - Za cerkvene zadeve prim, regeste v: Smole: Vicedomski urad, str. 34-38, 79-97, 161-171, 216220, 267-300.
38	ARS, AS 1, šk. 14,1/8, lit. G-3, 3/27, 26. 4. 1739, 3/28, 3. 8. 1739; lit. G-4, 4/1, 24. 12. 1745, 4/2, 24. 12. 1745. -Prim. Smole: Vicedomski urad, str. 93.
39	Neposredno poročilo o odplavljeni hiši imamo iz srede 18. stoletja. V popisu hiš z začetka leta 1749 je še navedena lesena hišica z vrtom v lasti kovača |ožefa Bobka, ki je stala v zgornjem delu mesta, nekje blizu župnišča, tri leta mlajši popis iz leta 1752 pa pravi, da jo je skupaj z zemljiščem odnesla Sava: »ist von Saustrohme völlig sambt dem grundt weggeschwemet worden« (ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7,13. 6. 1752).
40	Valvasor: Topografija Kranjske 1678—1679, št. 95; isti: Topographia Ducatus, št. 84; isti: Die Ehre XI, str. 235.
41	ARS, AS 1068,2/186.
42	ARS, AS 176, N 84, k. o. Krško, rnapni list V.
43	Glede na to, da sta trdni referenci - zvonika cerkve sv. Ja-
neza 1 Aangelista in špitalske cerkve sv. Duha - postavljena
na vseh treh Valvasorjevih upodobitvah za gručo hiš, ni
dvoma, kje naj bi hiše stale. Valvasorjev prikaz Krškega je
hišicami, ki jih razen ene, stoječe ob samem trgu, že leta 1749 ni bilo več,44 res ne gre iskati nekdanjega doma kranjskega polihistorja, velike hiše med dvema primerljivima meščanskima domovoma.
Medtem ko je bilo terezijanski kataster za Kranjsko kot ključni in referenčni vir za posestno podobo Krškega v 18. stoletju mogoče uporabljati v raziskovalne namene šele od srede 20. stoletja, ko ga je ljubljansko okrožno sodišče izročilo osrednjemu slovenskemu arhivu (1948) 45 bi raziskovalci preteklosti Krškega in Valvasorjeve hiše lahko že veliko prej posegli po gradivu krškega župnijskega arhiva. A tudi če se je kdo lotil matičnih knjig, je brez opore v katastru in drugem mlajšem gradivu moral hitro odnehati. Enako kot danes so bile namreč že v začetku 20. stoletja dobro ohranjene samo krstne matice, ki sežejo brez vrzeli do leta 1670 in torej zajamejo še krst zadnjega Valvasorjevega otroka (1693). Poročne matične knjige se začenjajo leta 1713, najstarejša ohranjena mrliška pa šele leta 1771, zaradi česar tudi ne poznamo datuma Valvasorjeve smrti ali pokopa.46 Ce je kdo pred nami iskal v maticah podatke o Valvasorjevi družini, je v krstni matici naletel le na štiri pojavitve polihistorjeve žene in
po mnenju nekaterih strokovnjakov sicer le shematičen, s precej napakami in zato ne najbolj verodostojen; to velja še posebej za lokaciji cerkve sv. Rozalije in pristajališča savskega broda (Sebek: Nekaj razmišljanj, str. 107,113).
44	Bržčas je bila ta skupina hiš po večini ali v celoti podložna krškemu zomičnemu beneficiju. V terezijanskem katastru je namreč okoli leta 1750 popisanih 15 oštetarjev (Hoff— S totter 7ji Gurgfeldt), ki so nekoč pripadali beneficiju, »zdaj pa jih je deloma odplavila voda, deloma pa so opusteli«: »anjetzo aber theils von wasser weggeschwömet, theils verödet worden« (ARS, AS 174, šk 103, RDA, N 16, No. 2, urbarski izvleček, s. d.). Pod mestno jurisdikcijo je tedaj spadala le ena pozneje propadla hiša, in sicer zidana hiša vdove Frančiške Niklaver z znatnim letnim donosom 8 goldinarjev (ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752). Glede na zaporedje popisanih hiš je stala v prostoru med Coklovo hišo z rektifikacijsko številko 66 (tj. napačno Valvasorjevo hišo, danes Valvasorjevo nabrežje 4) in mitninsko hišo z rekt. št. 68 (danes Valvasorjevo nabrežje 5b), torej nekje na vzhodnem robu trga. 1-eta 1756 je še popisana z rekt. št. 67 (prav tam, No. 8, štiftni register 1756), leta 1813 pa je pod isto rektifikacijsko številko navedeno zgolj pogorišče Franca Nikla-verja (ARS, AS 785, fasc. 61, Civitatensia, Civitatensia-računi, liquidations Ausweis etc., 9. 8. 1813). Hiša je morala pogoreti še pred prvim hišnim oštevilčenjem leta 1771.
45	Kološa (gl. ur.): Vodnik po fondih I, str. 388. - O uporabi terezijanskega katastra v raziskovalne namene Goleč: Zemljiški katastri, 1. del, str. 284.
46	O krških matičnih knjigah v začetku 20. stoletja prim. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel, str. 303-304. O današnjem stanju gl. Krampač: Vodnik, str. 49; prim. op. 30. O Valvasorjevi smrti in pokopu Goleč: Valvasorjevi v Krškem, str. 28-32; isti: Neznano in presenetljivo, str. 338344.
hčerke kot krstnih boter (med 1696 in 1699), nato pa se je za obema baronicama izgubila vsaka sled. Tudi sledenje Valvasorjevim sosedom Tunkelstei-nerjem in Sveršnikom se je končalo v slepi ulici.47
Iz ključnega 18. stoletja, v katerem bi morali izslediti lokacijo treh sosednjih hiš ah vsaj usode njihovih stanovalcev, so bili torej dolgo na voljo le skopi viri, za odločilno prvo polovico stoletja skoraj samo matične knjige. Možnosti za raziskave so se občutno povečale šele po prevzemu terezijan-skega katastra v arhiv in potem, ko so v 20. stoletju poštah raziskovalcem širše dostopni zapuščinski inventarji in testamenti deželnega sodišča v Ljubljani.48 Gre za popise zapuščin in oporoke tistih (privilegiranih) oseb, ki so spadale pod ograjno sodišče, in ne pod sodne instance zemljiških gospostev in mest. Tri inventarje polihistorjeve zapuščine (1694 in 1700) in inventarje nekaterih starejših članov Valvasorjeve rodbine je sicer uporabljal že Peter Radics, ki jih je konec 19. stoletja izbrskal še pri takratnem deželnem sodišču in je nekatere pomembnejše objavil v svoji drugi monografiji o Valvasorju (1910).49 Prav tako je v arhivu sodišča poiskal testamente Valvasorjevega sorodstva,50 med katerimi pa ni ne polihistorjevega testamenta ne zadnje volje njegove žene.
47	Goleč Valvasorjevi v Krškem, str. 21. - Valvasorjevo ženo in hčerko kot krstni botri sem po naključju odkril že leta 1991 in podatke malo pozneje sporočil B. Reispu, a jih ni nikoli uporabil. Ko pa sem leta 1994 vzel za temo svoje magistrske naloge prebivalstvo dolenjskih mest, mi je takratni krški župnik g. Ivan Lovše prijazno dovolil, da sem si starejše matične knjige lahko kopiral. Prav zaradi podatkov o krstnih botrah sem se v začetku decembra 2006 po daljšem oklevanju odzval vabilu Valvasorjevega raziskovalnega centra v Krškem, naj sodelujem na bližajočem se kolokviju o Valvasorju. Ker sem imel toliko gradiva že zbranega in obdelanega, sem se lotil še vprašanja lokacije Valvasorjeve hiše, sicer brez vsakršnega upanja na uspeh, a me je gradivo privedlo do presenetljivih ugotovitev. Na kolokviju 15. decembra 2006 sem že lahko z gotovostjo zatrdil, da spominska plošča ni vzidana na pročelje prave hiše in da je polihistorjev najverjetnejši zadnji dom južni del t. i. Mencingerjeve hiše.
48	Zbirko zapuščinskih inventarjev je osrednji slovenski arhiv prevzel od okrožnega sodišča v Ljubljani leta 1937 (Kološa (gl. ur.): Vodnik po fondih II, str. 119), arhivski popis pa je iz časa po 2. svetovni vojni. l.eta 1948 je sodišče izročilo arhivu tudi zbirko testamentov z že izdelanimi popisi (gl. prav tam).
49	Objava zapuščinskih inventarjev Janeza Vajkarda Valvasorja: Radics: Johann Weikhard, str. 310-333; delna objava inventarja njegove matere Ane Marije (1657): prav tam, str. 41-48.
50	Objava testamenta polihistorjeve matere Ane Marije
(1657): Radics: Johann Weikhard, str. 49-53.
Prav zapuščinski inventarji in testamenti so se slednjič pokazali kot hranišča ključnih podatkov tako o napačni kot o pravi Valvasorjevi hiši. Kot rečeno, je dal spodbudo za raziskavo o njiju objavljeni podatek Majde Smole o zapuščinskem inventarju drugega moža Valvasorjeve vdove. Ker dotiej ni bilo znano, da se je Ana Maksimila ponovno poročila in s kom, je inventar kot vir tako dolgo ostal neizrabljen. V njem je zapisan ključni podatek o tem, komu je Ana Maksimila hišo leta 1706 prodala — Janezu Krstniku Kamnikarju. V nadaljevanju sem najprej iskal morebitne zapuščinske inventarje in testamente članov krških družin Kamnikar, Tunkelsteiner, Sveršnik in Vodnik, a brez uspeha. Sledilo je sistematično pregledovanje inventarjev in testamentov redkih drugih Krčanov (plemičev in uradnikov), ki je kmalu navrglo ključne podatke o pravi Valvasorjevi hiši. To gradivo me je pripeljalo tudi čez deželno mejo na Štajersko, do matičnih knjig župnije Brežice in gradiva štajerske deželne pravde v Gradcu. Šele tamkajšnji viri so odstrli zadnje tančice nad napačno Valvasorjevo hišo, kajti ta je sredi 18. stoletja pripadala brežiškemu gospoščinskemu upravitelju, prejšnji lastnik in predhodnik na upraviteljskem položaju pa je bil njegov tast. Zasledovanje usode Janeza Krstnika Kamnikarja, ki je leta 1706 kupil Valvasorjevo hišo, me je slednjič po vsaj enem srečnem naključju privedlo do Auerspergovega rodbinskega arhiva na Dunaju, s pomočjo katerega sem lahko Kamnikarju sledil do njegove smrti.
Testamenti in zlasti zapuščinski inventarji so bih torej pri raziskavi nepogrešljivi, a brez terezijan-skega katastra in temeljite analize matičnih knjig sami po sebi premalo povedni. Tako niti najmanj ne preseneča, da se sistematičnega raziskovanja Valvasorjevega zadnjega doma ni loteval nihče in da je neznani preučevalec historiata napačne Valvasorjeve hiše, najverjetneje zgodovinar Ivan Vrhovec, leta 1894 odnehal pri zemljiški knjigi.51 Tudi sam bi gotovo hitro obupal, ko ne bi pred tem zbral in obdelal že toliko gradiva o krških hišah in mestnih prebivalcih in ko me nekaj odločilnih spodbud ne bi gnalo naprej, iskat nove možnosti in še neznane vire.
Kako je nastala zmota o Valvasorjevi hiši?
Za krške razmere velika meščanska hiša na vogalu Valvasorjevega nabrežja in Hočevarjevega trga
51 V.: Das Sterbehaus Valvasors, str. 1387-1388. - Poleg ini-cialke V. kaže na Vrhovca tudi Lapajnetova navedba iz istega leta, da je Vrhovec pregledoval ostanke krškega mestnega arhiva (Lapajne: Krško in Kriani, str. 44).
Napačna I- alvosotjeva hiša v Krškem s spominsko ploščo i-z leta 1894 — nekdanja J lohenwarlova hiša, -zdm-žena dveh nekoč samostojnih hiš (joto: B. Goleč, september 2011 j.
(s hišno številko Valvasorjevo nabrežje 4), ki so jo še nedavno imenovali Valvasorjeva hiša, je 7. oktobra 1894 dobila na severnem pročelju spominsko ploščo z napisom: »I 'tej hišije umrl Jane? Bojkoti l alvasor 19. septembra 1693«. Čeprav je bilo glasove o upravičenosti postavitve plošče na tej stavbi gotovo slišati že takrat, so bili neizraziti in brez pravega odmeva, hiša pa je nato za več kot stoletje obveljala za Valvasorjev zadnji dom.
Način, kako je takratna mestna hiralnica dobila Valvasorjevo spominsko ploščo, je v nikoli dokončanih MeniŠkih spominih — pisati jih je začel za svojo sedemdesetletnico (1908)52 — z nemalo ironije razkril pisatelj Janez Mencinger (1838—1912): »Tretja in -za bodočnost najvarnejša krška -znamenitost je pa marmorna plošča, ki na hiši -z -zlatimi črkami o-znanjuje: "I- * tej hiši je umrl Jane-z Bajkart I- alvasor 19. septembra 1693." Ni Še doka-zano, da je naš slavni poveštničar umrl v Krškem. Ce je pa res tukaj umrl, bi se vsaj sedem i-zmed starejših hiš potegovalo -za to čast, katero je pred nekaj leti ta spominska plošča tako i-znenada in bre-z natečaja poklonila mestni hiralnici, ki -za I- alvasotja ni Še bila hiralnica. Ce stvar premo trimo -z edino pravega, to je praktičnega stališča, se nam vidi tista plošča prav umestna.
52 () nastajanj u Metliških spominov i .ogar: ()pombe, str.
353.
Sedem «rŠkih mest si je prisvajalo rojstni dom divnem J lo-metja. Da je takrat prebrisana glava na katerikoli hiši tistih sedmih mest vzidati dala marmor -z -zlatim napisom: "I- * tej hiši se je rodil Horner dne /. aprila leta 800 pred Kristusovim rojstvom", koliko bi to bilo koristilo vsemu omikanemu svetu! Ne bi bilo prepira med sedmimi mesti. Se -zdaj bi marsikateri učenjak romal k J lomeijevi -zibki, kakor roma k l ergilovi rakvi v Neapelj-Partenope, in noben učenjak bi se ne bil predrami spro-žiti"predrzne domneve, da J lom er kakor pesnik celotne I Hode in celotne Odiseje niti -živel ni. Mi Kroni smo prekosili stare Grke; kajti v marmorje vdolbeno, v kateri hiši je umrl I- alvasor. Kdor bi če-z leta na dnegi hiši i-zklesa/i dal, da je l alvasor v njej umrl, se i-zpostavi najhujšemu prekletstvu, kar je po vsej pravici: obče -zasmehovanje,«53
Mencinger, ki je tri desetletja vse do smrti preživel v Krškem, ni najverjetneje niti slutil, da do-muje v prostorih, ki so nekoč pripadali kranjskemu poliliistorju, ali pač. Leta 1887 je namreč postal lastnik dveh sosednjih hiš, nekdanje Valvasorjeve (tedaj h. št. 37), in njene severne sosede (h. št. 38), pozneje združenih v eno in po njem imenovanih Mencingerjeva hiša (danes Cesta krških žrtev 2).54
53	Mencinger: Metliški spomini, str. 206-207.
54	()krajno sodišče v Krškem, Zemljiška knjiga, k. o. Krško, gl. knj. 1-59, vi. št. 48 m 49.
Njegovi Meniš ki spomini, objavljeni šele leta 1963, pol stoletja po smrti, so ostali nema priča o tem, da je Mencinger verjetno povzdil glas, a brez najmanjšega uspeha, ko so Krčani leta 1894 na vrat na nos ovekovečili tedanjo mestno hiralnico kot Valvasorjevo hišo.
Bolj kot o tem, ali je hiša prava, so tedaj dvomih, ah je Valvasor v Krškem res tudi umrl, ni pa bilo dvomov, da je februarja 1693 tam kupil Vodnikovo hišo, saj je o nakupu pričala ohranjena listina. Tako je neznani novičar v Dolenjskih novicah z zadržkom poročal: »Odkrila se je spominska plošča slavnemu zgodovinarju Janezu Vajkhardu Valvasorju, kteri je svoje poslednje leto v Krškem preživel, in najbrže tudi tam pred 201 letom umrl.«ss Tudi Peter pl. Radics je v letu odkritja spominskega znamenja v ljubljanskem zvonu pisal o hiši kot o nedvoumnem dejstvu, o kraju in datumu smrti pa zadržano: »Meseca februvarja 1693. je kakor znam> baron Valvasor od krškega meščana Jakoba Vodnika kupil hišo Štev. 85. z vrtom vred v Krškem, kjer je baje dne 19. septembra istega leta sklenil prenoslu^no svoje življenje in kjer so mu letos odkrili spominsko pločo. Recimo, da je Valvasor res umrl v Krškem — pismenih zapiskov nimamo, pač pa govori zfl to tradicija ...«.56
Odločitvi o postavitvi plošče na severno pročelje hiralnice (tedanja hišna št. 85) so botrovale napačne informacije, ki jim je dal specifično težo prav Peter pl. Radics (1836—1912), takrat največja avtoriteta in referenca za Valvasorjevo življenje in delo ter avtor prve monografije o kranjskem polihistorju (1866). Mladi Radics, nesojeni poklicni zgodovinar,57 se je v omenjenem delu oprl na nepreverjene trditve ljubiteljskega zgodovinarja Antona Jellou-schka (ok. 1809-1877),58 najditelja listine o kupoprodaji Valvasorjeve hiše iz leta 1693. Jellouschek je ob objavi listine v Vodnikovem spomeniku (1859) decidirano navedel, da se kupoprodaja nanaša na »sedanjo hišo št. 85« (nun Haus-Nr. 85 in Gurkfeld), in o prodajalcu Jakobu Vodniku, prav tako brez vsakršne podlage, zapisal, da je bil »brez dvoma eden od prednikov znamenitega kranjskega pesnika in jezikoslovca Valentina Vodnika«.59 Jellouschek
55	[Anonimus]: Slavnost v Krškem, str. 158. — A. Černelič Krošelj domneva, da je bil poročevalec krški učitelj in do-moznanec Ivan Lapajne (Černelič Krošelj: Sledi janeža Vajkarda, str. 47).
56	Radics: Graščine in hiše, str. 569-570. - Čeprav je bila spominska plošča slovesno odkrita šele 7. oktobra 1894, govori Radics o slovesnosti v pretekliku že v 9. številki ljubljanskega %yona, ki je izšla 1. septembra.
57	O Radicsevi dotedanji poklicni poti: Kranjec: Radics Peter, str. 4; Žigon: Zgodovinski spomin, str. 51-81.
58	O njem Glaser: jellouschek Anton, str. 396.
59	jellouschek: Valvasor und Vodnik, str. 40.
se je pri sorodstveni zvezi med krškim meščanom Vodnikom in štiri generacije mlajšim pesnikom (1758—1819), rojenim v Zgornji Šiški nad Ljubljano, skliceval na kratko avtobiografijo Valentina Vodnika,60 a ni v tej v resnici nobenega sledu o dolenjskem izvoru pesnikovih prednikov (!),61 za
60	»Der Verkäufer Jacob Vodnik (oder Vodnikh) war ohne Zweifel einer aus den Vorjahren des berühmten krainischen Dichters und Sprachforschers Valentin Vodnik, denn aus einer Biographie dieses Letztem ist ersehen, class dessen Vorjahren, nachdem dieselben ihren Besitzstand in Unterkrain verkauft hatten, von dort anher gekommen waren, worauf dessen Grossvater Jacob Vodnik, geboren
St. Jacob bei der Save, das gegenwärtige Stammhaus in der Schischka, welches in der Folge nach ihm "per Zibertu" benannt wurde, im Jahre 1730 kaufte, und daselbst im Jahre 1774, 85 Jahre alt, starb.« (jellouschek: Valvasor und Vodnik, str. 40).
61	V resnici je Valentin Vodnik v svoji kratki avtobiografiji, napisani 1. junija 1796 na Gorjušah, povedal o svojem rodu zgolj tole: »Dedec Juri Vodnik je rojen v Šentjakobi um kraj Save, se je peršjenil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiši Žibert. Potbr kupi hišo v Šiški na Jami, ime s seboj pernese v leti 1730, umije 1774, star osemdeset inupet let.« V nadaljevanju je še omenil, da je bilo dedovemu očetu ime Miha. Vodnik: Rokopisna avtobiografija, str. 253. - Nič od povedanega torej ne pritrjuje jellouschku. Pesnikovi predniki po očetovi strani niso imeli nobene zveze z Dolenjsko, ampak so bili po Slovenskem biografskem leksikonu kmetje z Ljubljanskega polja. Ob pomanjkanju genealoških podatkov jih SBL, drugače kot Valentin Vodnik, samo pogojno postavlja v Šentjakob - »morda okoli Šentjakoba« -, za deda jurija pa vendarle brez pridržkov navaja rojstno letnico 1689 (Kos - Toporišič: Vodnik Valentin, str. 509). Ta temelji sicer zgolj na Valentinovem podatku, da je leta 1774 umrli Jurij Vodnik dočakal 85 let. Juriju prisoja podobno visoko starost - 85 let in 7 mesecev - tudi mrliška matica župnije Šentvid (NŠAL, ŽA Ljubljana-Šentvid, Matične knjige, M 1772-1812, pag. 14, 1. 12. 1774), a je bil dejansko celo desedetje mlajši. O tem priča terezijansko ljudsko štetje iz leta 1754, ki mu kot gospodarju na Spodnji Jami daje le 50 let (namesto 65, če bi se res rodil leta 1689), kar pomeni, da bi se moral rodili šele leta 1704, njegova 52-letna žena Uršula pa leta 1702 (NŠAL, KAJ., fasc. 119/10, Ljudsko štetje 1754, Šentvid nad Ljubljano). Podatka sta precej verjetnejša že glede na to, da ju je popisovalec dobil neposredno od živih oseb, medtem ko so podatek o pokojnikovi starosti 85 let dali njegovi domači. Valentinovim navedbam, da se je ded leta 1725 priženil na Trato pri Šentvidu in se leta 1730 od tam preselil na (Spodnjo) Jamo, pritrjujejo tako predhodne ugotovitve (prim. Kos - Toporišič: Vodnik Valentin, str. 509) kot najnovejša dognanja. Jurij Vodnik iz Šentjakoba v župniji Mengeš se je 11. februarja 1725 v Šentvidu oženil z Uršulo Skalar (NŠAL, Ž A Ljubljana-Šentvid, Matične knjige, P 1710-1768, s. p.). Njuna prva dva otroka, krščena 10. januarja 1726 in 28. februarja 1728, sta se rodila še na Trati, tretji, krščen 17. oktobra 1730, pa že na Jami (prav tam, R 1710-1728, s. p.; R 1728-1741, s. p.). Tako Jurij kot Uršula sta bila sicer nekaj let starejša od navedb ljudskega štetja 1754 in prav tako tudi njuni otroci, ki so tedaj še živeli z njima: pesnikovemu očetu Jožefu, krščenemu 28. februarja 1728, daje ljudsko štetje 22 let namesto 26, njegovi sestri Uršuli, krščeni 17. oktobra 1730, 20 let namesto 24, drugi sestri Mariji, krščeni 14. maja 1737, pa
hišo št. 85 kot Valvasorjevo pa ni ponudil sploh nobenega dokaza.62 Povezovanje šišenskih in krških Vodnikov priča sicer o Jellouschkovi brezmejni želji po »ustvarjanju zgodovine«, vendar ni šlo nujno za zavestno prikrojevanje dejstev. Zato tudi trditve, katera hiša v Krškem naj bi bila v Valvasorjevi lasti, ni mogoče vnaprej zavrniti kot izmišljene in avtorstvo pripisati izključno Jellou-schku. Zadnje ugotovitve (2007—2011) so namreč pokazale, da je hiša na poseben način vendarle povezana z Valvasorjem, ne sicer z njim osebno, temveč z njegovim sorodstvom in celo potomstvom. Desedetje prej, preden je Jellouschek hišo prvič javno predstavil kot polihistorjevo — to se je zgodilo na mesečnem srečanju članov Historičnega društva za Kranjsko 3. septembra 1857 v Ljubljani63 - je bila stavba kratek čas (1846-1847) last šestih Valvasorjevih praprapravnukov baronov Di-enerspergov.64 Podedovali so jo po materinem bratrancu Antonu pi. Hohenwartu (1768—1846), ki je bil njen lastnik dvajset let (1826—1846), sicer pa tudi sam iz Valvasorjevega rodu — prapravnuk polihistorjevega polbrata Karla barona Valvasorja. Kri-
14 let namesto 17. Njihov oče Jurij, pesnikov ded, je nedvomno identičen z Jurijem Vodnikom iz Šentjakoba, krščenim 17. aprila 1700. Ta je bil namreč v četrtstoletnem razponu med letoma 1682 in 1707 v vsej mengeški župniji sploh edini krščenec s tem priimkom in edini Vodnik, ki se je rodil v Šetjakobu (NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1682-1695, R 1695-1707). Za zdaj še m jasno, zakaj je Valentin Vodnik zapisal, da je bilo Jurijevemu očetu ime Miha, v krstni matični knjigi pa je Jurij vpisan kot sin Janeza Vodnika. Zdi se, da so očeta Janeza poznali tudi pod imenom Miha, saj so v krstni matici prvotno vpisali očetovo ime kot Mihael in ga nato popravili v Janez. Ko se je taisti Janez Vodnik 9. februarja 1698 priženil v Šentjakob k Heleni, hčerki Andreja Aleša, je naveden kot sin pokojnega Blaža Vodnika iz sosednje župnije Dol. Zaradi izgubljene šentviške krstne matice za obdobje 1676-1699 ne vemo, kdaj natanko, vsekakor pred letom 1700, se je rodila Jurijeva žena Uršula škalar, po ljudskem štetju (1754) od njega dve leti starejša; očitno je bila hči Andreja in Marije škalar, katerih otroci so se v začetku 18. stoletja rojevali na Trati kot edini tamkajšnji škalarji (NŠAL, ZA Ljubljana-Šentvid, Matične knjige, R 1700-1704, s. p., 22. 4.1701,27.10.1703).
62	Nobenega namiga na vir informacij o hiši ni najti niti v Jellouschkovi rokopisni zapuščini v Arhivu Republike Slovenije, ki se sicer nanaša le na svetovno zgodovino (ARS, AS 893, knj. 1).
63	Jellouschek je kot muzejski kustos predstavil dotlej povsem neznano listino o nakupu in prodaji Valvasorjeve hiše iz leta 1693, izrecno zatrdil, da gre za hišo št. 85, in tudi prodajalca Jakoba Vodnika že tedaj razglasil za prednika pesnika Valentina Vodnika ([Anonimus]: XVI. Monats-Versammlung, str. 115).
64	Goleč: Neprava Valvasorjeva hiša, str. 82. Prim, isti: Neznano in presenetljivo, str. 337; isti: Valvasorjevi v Krškem, str. 20.
vec za nastanek zgodbe o hiši kot nekdanji Valvasorjevi bi bil lahko prav pl. Hohenwart, ljubiteljski muzealec, ki je imel na svojem domu neke vrste zasebni muzej in je tu tudi umrl. Hohenwart, krški mitninski nadzornik, je dobro poznal Valvasorjevo delo in vedel za svoje sorodstvo z njim. Morda je na podlagi videza in lege hiše ter zlasti zaradi letnice 1609 na vhodnem portalu in vogalnem pomolu sklepal, da je kupil nekdanjo hišo svojega znamenitega praprastrica Janeza Vajkarda. Ni izključeno, da je krška okolica Hohenwarta nekoliko napačno razumela, kot tudi ne, da so Krčani povezali hišo z Valvasorjem šele po Hohenwartovi smrti, ko so bili njeni prehodni lastniki baroni Di-enerspergi, polihistorjevi neposredni potomci s Štajerskega, ki so Valvasorja prav tako poznali kot svojega prednika. Prepričanje o hiši št. 85 kot nekdanjem domu kranjskega polihistorja je tako zelo verjetno nastalo, še preden ga je kot zanesljivo dejstvo izrazil Anton Jellouschek. Ta bi za »izročilo« o »Valvasorjevi hiši« lahko izvedel od koga v Krškem, toda v resnici ni šlo za dejansko izročilo, ki bi segalo v polihistorjev čas, temveč za plod sklepanj in ugibanj Jellouschkovih sodobnikov.65 V tem kontekstu ne gre prezreti popotnih spominov Henrika Coste (1848), v katerih avtor pri opisu Krškega omenja tako Hohenwarta, ki ga je leta 1838 očitno sam srečal, kot Valvasorja, a ju na noben način ne povezuje.66 Ko bi bila zavest o Hohenwartovi hiši kot nekdanji Valvasorjevi tedaj res živa, Costi to dejstvo prej ko ne ne bi ušlo, kot ni prezrl usode Hohenwartove zapuščine. Ne nazadnje je Costa najzgodnejši znani vir za nepotrjeni datum Valvasorjeve smrti 19. september 1693, ki je vklesan tudi na spominski plošči v Krškem.67 Pri tem je zanimivo, da je Radics datum najprej sprejel kot dejstvo (1877) in pozneje zapisal, da gre samo za domnevo (1910),68 vse do zadnjega pa ni problematiziral lo-
65	Goleč: Neprava Valvasorjeva hiša, str. 88.
66	Costa: Reiseerinnerungen, str. 102, 103. — O Valvasorju je Costa zapisal (str. 102): »Mit noch größerer Wehmuth erfüllte mich der Gedanke, daß hier im Städtchen Gurkfeld der große Chronist Valvasor, der für die »1 ihre des 1 .andes Krain,« wie er sein großes, historisch-statistisch-topographisches Werk benannte, sein ganzes Vermögen opferte, am 19. September 1693 in Armuth starb.«
67	B. Reisp ni poznal navedb tega datuma v literaturi, nastali pred letom 1877 (Reisp: Kranjski polihistor, str. 334). Jellouschek je v svojem poročilu Historičnemu društvu leta 1857 navedel, da je Valvasor umrl septembra ([Anonimus]: XVI. Monats-Versammlung, str. 115). Isti mesec ima brez navedbe vira Radics v svoji prvi monografiji o Valvasorju iz leta 1866 (Radics: Valvasor, str. 41).
68	Radics: Johann Weikhard (1877), str. 7; isti: Johann IVei-khard (1910), str. 247. Prim. Reisp: Kranjski polihistor, str. 334.
kacije Valvasorjeve hiše, ampak se je glede te povsem zanašal na Jellouschka.69
Trditve Antona Jellouschka o hiši št. 85 kot po-lihistorjevem zadnjem domu so se pred odkritjem spominske plošče že dodobra utrdile v zgodovinski in domoznanski literaturi. Potem ko je Radics v svoji prvi monografiji o polihistorju (1866) skoraj dobesedno povzel Jellouschkove trditve v Vodnikovem spomeniku (1859), vključno s to, da je bil Jakob Vodnik nedvomno prednik pesnika Valentina,70 je enako storil tudi August Dimitz v svojem delu Geschichte Krains (1876), le da je citiral starejši članek o zborovanju Historičnega društva za Kranjsko (1857).71 Radics v Krajčevi izdaji Slave vojvodine Kranjske (1877) ni natančneje opredeljeval, kje je Valvasor preminil — šlo naj bi za »majhno hišico v Krškem« itn einem kleinen Häuschen in Gurkfeld in Unlerkraiti) — ampak je navedel samo mesec nakupa hiše ter ponovil podatek o sorodstvu prodajalca Vodnika z razsvedjenskim pesnikom.72 Prvi pisec zgodovine Krškega učitelj Ivan Lapajne se je pri historiatu hiše izrecno opiral na Radicsa (brez navedbe dela, a nedvomno na monografijo iz leta 1866), ko je v Dolenjskih novicahleta 1889 najbrž kot prvi navedel, da gre za hišo, v kateri je mestna hiralnica, ki ima nad vhodnimi vrati letnico 1609. Historiata stavbe in lastnikov se Lapajne ni loteval na podlagi virov, saj je navedel le zadnja dva lastnika, notarja in deželnega poslanca Irkiča ter mestnega dobrotnika Martina Hočevarja, ki je hišo zapustil mestni občini za hiralnico.73 Ko je v letu postavitve spominske plošče (1894) izšla Lapajnetova monografija o Krškem, so v njej dobili trdno mesto datum Valvasorjeve smrti 19. september 1693, podatek o polihistorjevem nakupu hiše, ime prodajalca Vodnika, navedba, da gre za »sedanjo hiralnico št. 85«, prepis napisa na portalu ter sodobna upodobitev hiše s severne strani, tedaj še brez spominske plošče.74
Zanimivo, a ne tudi presenedjivo je spoznanje, da se raziskave o zadnjem Valvasorjevem domu ni nikoli lotil Peter pl. Radics, čeprav je prav v devetdesetih letih načenjal številna vprašanja, med drugim o polihistorjevi rojstni hiši v Ljubljani.75
69	Radics: Johann Weikhard, str. 246.
70	Radics: Valvasor, str. 40-41.
71	Dimitz: Geschichte Krains, str. 43-44.
72	Radics: Johann Weikhard (1877), str. 7.
73	Lapajne: Valvazor, str. 149.
74	Lapajne: Krško in Kriani, str. 120-121, 124. - Lapajne je pet let prej v Dolenjskih novicah tudi javno dal pobudo za spominsko ploščo na tej stavbi (Lapajne: Valvazor, str. 149).
75	Gl. pregled takratnih Radicsevih objav v: Reisp: Kranjski
polihistor, str. 340-342. Prim, celotno Radicsevo biblio-
grafijo v: Žigon: Zgodovinski spomin, str. 301-350. - Zapis-
Prvi razlog je gotovo ta, da so mu bili viri preveč od rok, čeravno se je sicer podajal iskat podatke o Valvasorjih v bližnje in oddaljene arhive, celo v London.76 Drugi, pomembnejši razlog pa dejstvo, da je tik pred odkritjem plošče v Krškem izšel 18. julija 1894 v časniku haibacher Zeitung podlistek neznanega avtorja o neuspešni raziskavi historiata hiše št. 85.77 Prispevek s podpisom V. — skoraj gotovo se za njim skriva Ivan Vrhovec (1853—1902), profesor zgodovine na novomeški gimnaziji — je bil posvečen prav odkritju spominske plošče, pri pre-učevalcih Valvasorjevega življenja pa je po krivici ostal prezrt, pač zaradi objave v časniku, ki jo je mogoče zelo hitro spregledati.78 V uvodu je avtor kot referenci citiral Radicsa (1877) in Dimitza (1876), oprtega na Jellouschkove podatke iz leta 1857, podal gradbeni opis stavbe in izsledke svoje raziskave o lastnikih, kolikor daleč nazaj mu je uspelo prodreti. Pisec, ki se je raziskave lotil zelo resno, je tudi prvi podvomil, da bi šlo lahko pri Jakobu Vodniku za prednika pesnika Valentina. Ugotavljal je, da iz razpoložljivih spisov ni mogoče ugotoviti, kdo je bil lastnik hiše po Valvasorjevi smrti in kdo vse v 18. stoletju. Po zemljiški knjigi na okrajnem sodišču v Krškem mu je uspelo slediti lastnikom le do leta 1803, saj starejše knjige za mesto že tedaj niso bile ohranjene. O zadnjih posestnikih hiše je navedel še nekaj zanimivih biografskih podatkov, ni pa poznal domoznansko-mu-zealske dejavnosti Antona pl. Hohenwarta (napačno ga imenuje grof) in seveda ni mogel vedeti, da so bili Hohenwartovi dediči baroni Dienerspergi Valvasorjevi neposredni potomci. V tem sicer kratkem prispevku so dragoceni podatki o stavbni zgodovini, še posebej navedba, da je »hiša združena dveh, česar od zunaj ni opazili«-19 Čeravno pisec tega ne navaja, je podatek nedvomno našel v zemljiški knjigi, ki pravi: »Haus, so am 2ten zusammengebaut«,80 saj pravi, da je bilo stanje takšno že leta 1826, ko je
kov o Valvasorjevi hiši v Krškem ni ne med njegovim ohranjenim gradivom v Arhivu Republike Slovenije (ARS, AS 984, šk. 1-14) ne v zapuščini v Narodnem muzeju Slovenije (gl. popis: Žigon: Zgodovinski spomin, str. 381438).
76	O Radicsevem študijskem potovanju v London leta 1893: Radics: 1 üne Reise nach J .ondon.
77	V.: Das Sterbehaus Valvasors, str. 1387-1388.
™ Valvasorjeva biografa P. Radics (1910) m B. Reisp (1983) prispevka pri obravnavi Valvasorjevega krškega obdobja ne navajata; Reisp ga tudi nima v bibliografiji o polihistorju. Prim. Radics: Johann Weikhard, str. 246; Reisp: Kranjski polihistor, str. 271, 334, 340-341.
79 V: Das Sterbehaus Valvasors, str. 1387-1388.
m ZAC, ZAC/1031, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 511 (Urb. No. 78 m 79).
kupil hišo (grof) Hohenwart. Kot bomo videli v nadaljevanju, je imel avtor zelo prav tudi glede starosti obeh delov združene hiše. »Boljša in verjetno starejša« naj bi bila spodnja hiša, obrnjena proti Savi, neenake oblike oken, zlasti v kleteh in sobah, pa bi lahko kazale na več prezidav. Zanimiva sta še sklepanje o funkciji pomola na hišnem vogalu ter opis popravila hiše ob vzidavi spominske plošče.81 Letnica 1609 na pomolu spodnje hiše je enaka letnici na vhodnem kamnitem portalu iste hiše, ob kateri je vklesan napis, ki razkriva, da je hišo omenjenega leta postavil mestni sodnik in trgovec Luka Kunec. Pisec prispevka v časniku Laibacher Zeitung (1894) je tako upravičeno trdil, da je pomol nastal sočasno s hišo — ta je bila torej nadstropna že ob zgraditvi — in izrazil domnevo, da gre morda za najstarejšo hišo v Krškem poleg župnišča, ki bi utegnil biti še lovski dvorec Celjskih grofov. Ob prenovi hiše konec 20. in v začetku 21. stoletja so poznogotski elementi v pritličju pokazali, da je renesančna hiša nastala na starejši osnovi.82
Ni dvoma, da so Krčani leta 1894 v grobem poznali stavbno zgodovino hiše št. 85, združene iz dveh zgradb časovno različnega nastanka. A ker je bila Valvasorjeva lahko samo ena od njiju, so spominsko ploščo nemara prav zato vzidali na stiku obeh, ali pa je bila ta stran hiše, obrnjena proti trgu, za znamenje preprosto primernejša. Odločitev za
81	V: Das Sterbehaus Valvasors, str. 388 (v prevodu): »Ta stara hiša, še dobro ohranjena, je enonadstropna zidana stavba z opečno streho. Pravzaprav je sestavljena iz dveh hiš, česar od zunaj ni opaziti, in je bila takšna že leta 1826, ko jo je kupil grof 1 lohenwart. Spodnji del, obrnjen proti Savi, je boljša in verjetno starejša hiša s pomolom na vogalu. 1 liša bi bila lahko večkrat prezidana, kajti na oknih, zlasti v kleteh in sobah, zaznamo neenake oblike. Pod pomolom bi nekoč utegnila biti vrata in morda majhen prodajni obok, verjetno v času graditelja hiše Luke Kunca, ki je bil vendar trgovec; hiša je bila po svoji legi primerna za poslovni lokal, ker je cesta prej tekla pod hišo tik ob Savi. Ob vzidavi spominske plošče so hišo popravili, vendar niso spremenili stavbnega sloga. Na glavno pročelje so ob tej priložnosti vzidali marmorno ploščo z napisom »Hiralnica (Siechenhaus) — Darilo Martina Hočevarja«, na po-dolžno pročelje, obrnjeno proti cerkvi in cesti, pa na mestu, kjer se oba dela (obe hiši) stikata, spominsko ploščo Valvasorju, prav tako iz repentaborskega marmorja, ki ima tak napis: »V tej hiši je umrl Jane^ Bajkort Valvasor 19. septembra 1693.« — Valvasorjeve vedute (gl. op. 40) jasno pričajo, da se pisec moti o poteku ceste pod hišo tik ob Savi. Obrečna vlečna pot je v resnici nastala šele v 18. stoletju.
82	Prim. Železnik — Kramberger: Konservatorske smernice, s. p.; Železnik — Kramberger — Oman: Konservatorski program, str. 5-6; Černelič Krošelj - Rep Bunetič: Celovito obnovljen, s. p. - Dodatne informacije konservatorke Alenke Železnik, 22. 2. 2012.
ploščo na tem delu hiše bi bila smiselna tudi zato, da bi zadostili vsebini listine iz leta 1693, po kateri je Valvasor kupil hišo z vrtom, ki stoji med dvema drugima hišama z vrtovoma (!). V takem primeru bi bila Valvasorjeva lahko samo zgornja, nekoč samostojna hiša, obrnjena proti trgu in cerkvi, ne pa tudi reprezentativnejša spodnja, nekdanja Kunčeva. A bržkone si s takimi podrobnostmi niso kaj dosti belih glave, če so odgovorni sploh poznali Jellou-schkovo objavo listine o kupoprodaji (1859).
Radicsu, ki je tudi v svoji drugi, obsežnejši monografiji o Valvasorju (1910), samo povzel navedbe Antona Jellouschka, v kateri hiši naj bi Valvasor umrl, in je stanje zacementiral še z objavo fotografije hiše,83 lahko zamerimo, da ni izrazil niti kančka dvoma o tem, ah je imel Jellouschek glede lokacije prav, saj ta vendar ni navedel nobenega vira ali argumenta. Tem prej je Radicsu mogoče očitati nedoslednost, ker je na drugi strani upravičeno dvomil o datumu polihistorjeve smrti 19. september 1693, ki ga ni bilo mogoče potrditi z mrliško matično knjigo.84
Kolikor je znano, se z »nerešljivim« vprašanjem lokacije Valvasorjeve hiše v Krškem, vse od leta 1894 do pred kratkim ni ukvarjal nihče. Na Mencingerjevo pozno objavljeno problematiziranje spominske plošče je opozoril šele Emilijan Cevc (1977) in ga sklenil z nemočno ugotovitvijo: »Menda se res ne da dokazati, da je prav ta hiša na Valvasorjevem nabrežju, zaznamovana j Številko 1, bila nekoč Valvasorjeva,«85 Tudi Branko Reisp se je v prvi znanstveni monografiji o Valvasorjevem življenju in delu (1983) pri vprašanju, katero hišo je Valvasor leta 1693 kupil od Jakoba Vodnika, odločil za »tradicijo«, ki pa je vodila samo do Jellouschka: »Po tradiciji je to stara patricijska hiša v starem mestnem jedru, ki jo je postavil, kakor izpričuje napis nad portalom, leta 1609 nekdanji mestni sodnik in trgovec Luka Kunec.«86
Zakaj t. i. Valvasorjeva hiša ne more biti prava Valvasorjeva hiša?
Ko sem pred časom opozoril, da »Valvasorjeva hiša« z dvema traktoma oziroma pročeljema — proti Savi in župnijski cerkvi — glede na lego ne more biti
83	Radics: Johann Weikhard, str. 246, s. p. (fotografija »Valvasors Haus in Gurkfeld - sein Sterbehaus«).
84	Prav tam, str. 247. - Potem ko je Radics še leta 1894 zapisal, da o Valvasorjevi smrti v Krškem ni pisnega dokaza (Radics: Graščine in hiše, str. 570), je stališče pozneje spremenil na podlagi zapisa v Dolničarjevi biobibliografiji kranjskih piscev (Radics: Johann Weikhard, str. 247).
85	Cevc: Kulturni spomeniki, str. 170.
86	Reisp: Kranjskipolihistor, str. 271.
identična s hišo, kot jo opisuje listina o kupoprodaji iz leta 1693, sem lahko o njenih lastnikih postregel le s podatki od srede 18. stoletja dalje. In še to samo za spodnji, starejši in reprezentadvnejši del hiše, ki ga je leta 1609 kot samostojno zgradbo postavil oziroma na starejši osnovi prezidal omenjeni meščan Luka Kunec. Dognal sem tudi, da je hiša nastala iz dveh samostojnih hiš, nisem pa se spuščal v raziskovanje, kdaj natanko in kako se je to zgodilo.87 Za naše vprašanje sta mi torej ostali dve nalogi: raziskati zgodovino obeh stavb in ugotoviti, kdo je hiši posedoval v Valvasorjevem času. Glede na nadvse skromne razpoložljive vire se je zlasti druga naloga zdela komaj izvedljiva. A preden lahko s stoodstotno gotovostjo zatrdimo, da Valvasor ni imel ničesar skupnega s t. i. Valvasorjevo hišo na Valvasorjevem nabrežju 4, je bilo treba tudi zanjo, enako kot za vse večje zidane hiše v mestu, dokazati nezdružljivost znanih dejstev o tej hiši oziroma nekoč dveh hišah z znanimi dejstvi o Valvasorjevem zadnjem domu. Ni bilo sicer mogoče ugotoviti lastnika ali več lastnikov med letoma 1693 in 1706, ko je nekdanjo Vodnikovo hišo najprej posedoval Valvasor in za njim njegova vdova, zato pa imamo podatke, ki zavračajo vsakršno možnost, da bi bila katera od teh dveh hiš Vodnik-Valvasorjeva. Spodnjo, Kunčevo hišo iz leta 1609 s pročeljem proti Savi, je namreč neznani lastnik prodal leta 1701, torej pet let prej, preden je Ana Maksimila Valvasor, vnovič poročena Buset, prodala svojo hišo Janezu Krstniku Kamnikarju. Na mestu druge, zgornje hiše, postavljene najpozneje v zadnji četrtini 18. stoletja, pa je sredi stoletja stala zgolj stara lesena hišica in tudi v Valvasorjevem času tu nesporno ni bilo ničesar večjega in trdnejšega, morda sploh prazen prostor oziroma pu-stota. Možnost, da bi Vodnik-Valvasor-Kamni-karjeva hiša stala tukaj, je torej ovržena iz dveh razlogov: ne več samo zavoljo neustrezne lege, ampak tudi zaradi neustreznih lastnikov v času, ko je nekdanja Vodnikova hiša pripadala Valvasorjevi družini. V nadaljevanju si bomo natančno ogledali poti do obeh ugotovitev.
Prva pot raziskave je ugotavljanje ujemanja podatkov o legi treh sosednjih hiš, kot jo opredeljuje listina o kupoprodaji iz leta 1693, s stanjem na prostoru »Valvasorjeve hiše«, ki mu lahko sle-
V obeh objavah, v katerih kratko obravnavam napačno Valvasorjevo hišo, navajam, da je prišlo do združitve dveh hiš še pred sredo 18. stoletja, kar ne drži; tudi priimek lastnika sredi 18. stoletja ni Cokan, temveč Cokl (Goleč: Neznano in presenetljivo, str. 336; isti: Valvasorjevi v Krškem, str. 22).
dimo od terezijanskega katastra dalje. V pretres bomo vzeli celoten pravokotni ulični otok, v katerega severovzhodnem delu stoji iz dveh hiš združena »Valvasorjeva hiša«.
Zdi se več kot verjetno, da je omenjeni otok prikazan na vseh treh Valvasorjevih upodobitvah Krškega, katerih dokumentarna vrednost sicer nekoliko šepa. Prva upodobitev je zgolj skica v skicni knjigi (1678/79), druga bakrorez v Topografiji Kranjske (1679) in tretja bakrorez v Slavi vojvodine Kranjske (1689).88 Ob Savi, levo od cerkve sv. Janeza Evangelista, so upodobljene tri stikajoče se hiše, obrnjene proti reki. Leva, nižja od drugih dveh, bi bila današnja Kaplanova, srednja, nadstropna, zdajšnja Jarnovičeva (stara šola), desna, največja in vogalna pa Kunčeva z začetka 17. stoletja (spodnji del napačne Valvasorjeve hiše). V ozadju te stoji obrnjena proti cerkvi pritlična hiša, ki se je morda dotika in je najjasneje vidna na bakrorezu iz leta 1679.
Kot je bilo že povedano, stavbni fond mesta od konca 17. stoletja do nastanka terezijanskega katastra ni doživljal korenitih sprememb, ki bi sledove prejšnjega stanja zabrisale do takšne mere, da posameznih hiš, zlasti večjih, ne bi mogli identificirati. Večje spremembe so se zgodile v tričetrt stoletja dolgem časovnem razponu od terezijanskega do franciscejskega katastra (1825), vendar ne v dorisni zasnovi, temveč v kvaliteti zgradb. Leta 1749 je bilo lesenih še dobre tri četrtine hiš in le vsaka peta zidana ah napol zidana,89 pred letom 1825 pa je Krško postalo že pretežno zidano mesto, še posebej njegov zgornji del od kapucinskega samostana do vznožja grajskega hriba.90
Začnimo pri franciscejskem katastru, saj prvi ponuja natančno tlorisno upodobitev mesta.91 Celoten ulični otok, v katerem je na severovzhodni strani umeščena napačna Valvasorjeva hiša, je na katastrski mapi prikazan kot zidan, zgrajen iz trdnih materialov. »Valvasorjeva hiša« v lasti Jožefa Belmana (stavbna parcela št. 51, hišna št. 82) je stavba v obliki črke L z majhnim dvoriščem, krajšim pročeljem, ki gleda proti Savi (današnje Valvasorjevo nabrežje), in z daljšim traktom, katerega pročelje je obrnjeno proti trgu s cerkvijo sv. Janeza
88	Valvasor: Topografija Kranjske 16/8—16/9, št. 95; isti: Top-grapbia Ducatus, št. 84; isti: Die Ehre XZ, str. 235.
89	Goleč: Zemljiški katastri, str. 297-298.
90	ARS, AS 176, N 84, k. o. Krško, mapm list V. - Že jo-žefinska vojaška merjenja okoli leta 1785 navajajo, da je v Krškem »veliko zidanih privatnih hiš« (Rajšp: Slovenija na vojaškem, str. 273).
91	Manj natančna je Zerovčeva karta toka Save iz leta 1807 (ARS, AS 1068, 2/186).
I^sek katastrske mape i-y leta 1825 -y dodanimi rekJifikacijskimi Številkami; zgornja puščica kaže napačno I- alvasotjevo hišo v uličnem otoku, spodnja pa pravo hišo ob glavni krški ulici.
Evangelista (danes Hočevarjev trg). Iz katastrske mape je mogoče samo slutiti, da je stanovanjska zgradba sestavljena iz dveli nekoč samostojnih hiš. K hiši spada še manjši lesen hlev z dvoriščem, ki stoji zunaj uličnega otoka, tik zraven vlečne poti ob Savi (stavbna parcela št. 52).92 »Valvasorjevo hišo« z vsake strani obdajata dve manjši. Na zgornji, zahodni strani je ob izteku glavne mestne ulice v trg hišica Jerneja Demla z majhnim dvoriščem (stavbna parcela št. 50, hišna št. 81). Na južni strani pa se hiša stika s srednje veliko šolsko zgradbo (Schull-hauš), prav tako obrnjeno proti Savi (stavbna parcela št. 53, hišna št. 83). Na zadnji strani ima šola še večje dvorišče, ki vzporedno z Beknanovo in Dem-lovo hišo sega vse do glavne mestne ulice (danes »ulični« del Hočevarjevega trga pred prehodom v Cesto krških žrtev). V nekaj let starejši zemljiški knjigi krškega magistrata, nastavljeni okok leta 1822, je to dvorišče označeno kot »Šolska ulica« (Schulhaußgasse oziroma Schullgasse),93 kajti očitno je
92	Majhna stavba ob vlečni poti je prikazana že na Žerovčevi karti Save h leta 1807 (ARS, AS 1068, 2/186).
93	Ker je bilo zemljišče mestna last, ga v zemljiški knjigi krš-
kega mestnega magistrata razumljivo ni, ampak je pri so-
bilo namenjeno za javen dostop do dvoriščnega vhoda šolske stavbe. Po katastrski mapi zapirata južno stran uličnega otoka večji hiši v rokah istega lastnika Jožefa lvovačiča. Prva, brez dvorišča, je obrnjena na glavno mestno ulico (stavbna parcela št. 55, hišna št. 85), druga, z dvema pročeljema in dvoriščem (stavbna parcela št. 54, hišna št. 84), pa ima ožjo stranico obrnjeno proti Savi in daljšo proti prečni ulici, ki povezuje savsko nabrežje in glavno ulico. Pri vseh petih hišah uličnega otoka že na začetku vzbudi pozornost ugotovitev, da so brez vrtov. Kako torej uskladiti to dejstvo z navedbami v listini o kupoprodaji iz leta 1693, po kateri imajo vrt tako Valvasorjeva hiša kot njeni dve sosedi, pri tem pa ni dvoma, da ležijo vrtovi ob hišah?94 Za franciscejski kataster je sicer veljalo pra-
sednjih hišah omenjeno le, da mejijo z eno stranjo na Šolsko ulico (XAC, ZAC/1031, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 506, 512, 530).
94 »...Vnßere aigenthumblihe Behaußung sambt Xuege-hörigen Gartten Zwischen des Herrn ]ohan Andree Tunk-helsteiners, ]ezigen Stattrichters, dan 1 Ierrn 1 Ians Petem Schwerschings llaüsern, Vnd Gartten alhie in der Statt gelegen ...« (ARS, AS 1063, št. 2742, fob. 1693, Krško).
Opis his v uličnem otoku po tereni)ans kern katastru sredi 18. stoletja in \ referenco na frandscejski kataster i\ leta 1825 (v krepkem tisku sta hin na mestu napačne Valvasorjeve hiŠe).9S
Lastnik leta 1749	Opis hiše leta 1749	Letni donos od hiše v goldinarjih in opis vrta leta 1752	Rektifik. številka leta 1756	Številka stavbne parcele leta 1825
Bernard Mkolič, čevljar	lesena hišica, brez vrta	5 goldinarjev, brez vrta	64	50
Jožef Dobovc, dninar	lesena stara hišica, vrt pod Goro s posevkom 1/32 mernika	3 goldinarje, brez vrta	65	51 (pročelje proti trgu)
Urban Cokl, gospoščinski upravitelj	zidana hiša, majhen vrt s posevkom 1/32 mernika	17 goldinarjev, zraven sadovnjak in zeljnik s posevkom 1/32 mernika	66	51 (pročelje proti Savi)
	mestna hiša, v kateri sta šola in stanovanje za učitelja	6 goldinarjev, brez vrta	brez	53
Jožef Sener ml., mesar	zidana hiša, brez vrta	12 goldinarjev, brez vrta	60	54
Cecilija Jeriša, vdova	napol zidana hiša, zraven vrt s posevkom 1/8 mernika	8 goldinarjev, vrt v posevkom 1/8 mernika	61	55
vilo, da zemljišč, manjših od 25 kvadratnih sežnjev (90 m2), niso šteli med zemljiške parcele, zato naj bi majhne vrtove ob hišah praviloma vračunali k stavbnim parcelam.96 Toda pri napačni Valvasorjevi hiši, sestavljeni iz dveh hiš, in pri njeni zgornji sosedi bi stisnjeni dvorišči komajda lahko dopuščali prostor za prav majhen vrt in le dvorišče šolske stavbe bi bilo nekoč lahko vrtna površina, sicer precej manjša od večine krških vrtov.
Kljub temu bomo dopustili možnost, da so bili vrtovi Valvasorjeve hiše in njenih dveh sosed iz listine s konca 17. stoletja pač zelo majhni in jih je, če bi dejanska Valvasorjeva hiša res stala tukaj, medtem zasedlo dolgo šolsko dvorišče, ki ga vidimo na frandscejski katastrski mapi. Toda niti po terezijanskem katastru tričetrt stoletja prej, sredi 18. stoletja, tu ni pričakovanih treh vrtov pri treh hišah, ki stojijo druga ob drugi. V celotnem uličnem otoku najdemo v najboljšem primeru dva vrtova, in to pri dveh diametralno postavljenih hišah. Vrt, na katerem je mogoče posejati 1/8 mernika, naj bi bil
95	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752; No. 8, štiftni register 1756; prav tam, AS 176, N 84, k. o. Krško, zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1825.
96	Ribnikar: Zemljiški kataster, str. 329.
pri hiši vdove Jeriša ob glavni mestni ulici, a je vprašanje, ah se oznaka »dabey« nanaša na fizično bližino ali zgolj na pripadnost vrta hiši. Drugi, prav majhen vrt za 1/32 mernika posevka, je naveden pri hiši gospoščinskega upravitelja Cokla, njegov zgornji sosed dninar Dobovc pa ima enako majhen vrt drugje, »pod Goro« v severnem delu mesta.
Se večja težava je ta, da tu ne najdemo druge ob drugi treh primerljivo velikih in vrednih hiš. Čok-lovo vogalno zidano hišo z visokim letnim donosom 17 goldinarjev, ki so jo pozneje napačno pripisali Valvasorju, sta obdajali dve neprimerno manjši, obe za povrhu brez vrtov. Na zgornji strani je imela za sosedo staro leseno hišico dninarja Jožefa Dobovca s pičlim donosom 3 goldinarje, na levi, s pročeljem obrnjenim proti Savi, pa najverjetneje že tedaj šolo ah vsaj stavbo, v kateri so šolo naselili pozneje. Mestna šola namreč v katastrskem popisu hiš iz leta 1749 ni navedena, ker je šlo za eno t. i. svobodnih hiš, v mlajšem popisu iz leta 1752 pa je v skupini teh hiš obravnavana na koncu popisa in ne med preostalimi hišami, ki si sledijo glede na fizično zaporedje. Sola z letnim donosom 6 goldinarjev in brez vrta prav tako ne ustreza nobeni od hiš dveh Valvasorjevih sosedov. Kot bomo videli v nadaljevanju, je Dobovčevo leseno hišico pozneje zamenjala nova, zidana, ki se je v
začetku 19. stoletja zlila s Čoklovo, zmotno razglašeno za Valvasorjevo (stavbna pare. 51), šola pa je danes znana kot Jarnovičeva hiša (stavbna pare. 53); obe od leta 2010 skupaj s tretjo, Kaplanovo (stavbna pare. 54), sestavljata povezan stavbni kompleks Mestnega muzeja Krško.
Treh hiš z vrtovi, postavljenih druga ob drugi, pa četudi ne v ravni vrsti, tu torej preprosto ni bilo. Sredi 18. stoletja so proti današnjemu Hočevar-jevemu trgu sicer gledale tri hiše uličnega otoka — spodnja vogalna Čoklova, srednja Dobovčeva in zgornja Mikoličeva — ki pa nikakor ne bi mogle biti nekdanje Tunkelsteinerjeva, Vodnik-Valvasorjeva in Sveršnikova, torej hiše z vrtovi v rokah mestne gospode. Razlogov je več. Prvič, srednja in zgornja hiša sta bili navadni leseni hišici z majhnim donosom, pod mestnim povprečjem (5,60 goldinarja), tako da ustreza pričakovanjem le Čoklova (zidana hiša z letnim donosom 17 goldinarjev). Drugič, vrt je imela spet samo spodnja, Čoklova, pa še ta je bil prav majhen. In tretjič, tudi ob predpostavki, da so konec 17. stoletja vse tri hiše še imele vrtove na zadnji strani, takšna podoba ni v skladu s tiorisno zasnovo mesta: vrt zgornje hišice bi namreč ležal ob glavni mestni ulici, to pa bi bilo mogoče le, če bi zrasel na pogorišču oziroma pustoti, kjer je nekoč stala hiša. Domneva, da je Valvasorju pripadala srednja od treh hiš — to bi ustrezalo opisu iz leta 1693 — torej ne vzdrži. Stara lesena Dobovčeva hišica brez vrta, kakršna je opisana leta 1749, in Valvasorjeva hiša, kakršno opisujeta dva vira s konca 17. stoletja, ne moreta biti identični. Valvasorjeva hiša bi morala medtem nič manj kot propasti ali pogoreti, kar se pred prodajo Kamnikarju leta 1706 potrjeno ni zgodilo, na njenem mestu pa bi nato postavili leseno hišico, že leta 1749 označeno kot staro. In kje sta tu vrt in prostor za novo poslopje, ki ga omenja Valvasorjev zapuščinski inventar iz leta 1694? V uličnem otoku ju vsekakor ni. Na novo zgrajeno poslopje bi v franciscejskem katastru lahko iskali kvečjemu na mestu lesenega hleva ob Savi (stavbna pare. 52), vendar o tej zgradbi ne vemo, kdaj je nastala, poleg tega pa Valvasorjev inventar ne govori o gospodarskem poslopju.
Druga pot raziskave je bila zahtevnejša, saj so viri za historiat preučevanih hiš silno skopi in raztreseni. Do rezultatov so vodile vijugave stezice, ki so jih poleg primerjalne analize dejstev utirala tudi srečna naključja. Šele povezava vseh dosegljivih podatkov o lastnikih in njihovem sorodstvu na kranjski in štajerski strani Save nas je končno privedla do začetka 18. stoletja, da smo lahko tudi po tej metodi nedvoumno ovrgli vsakršno zvezo med Valvasorjem in t. i. Valvasorjevo hišo.
Kaj vemo o prvih znanih lastnikih obeh hiš po Valvasorjevem času? Spodnjo, nekdanjo Kunčevo hišo (rekt. št. 66) je po katastrskem popisu hiš iz leta 1749 imel Urban Čoki (Vrban Zocket), gos-poščinski upravitelj v Brežicah; označena je kot zidana hiša (ein Gemauert Hauß) z majhnim vrtom (ein klein Cartel), na katerem je bilo moč posejati le 1/32 mernika.97 Tri leta pozneje (1752), ko je bila že v rokah novega lastnika, je med vsemi krškimi hišami kazala četrti najvišji letni donos (17 goldinarjev), če pa upoštevamo samo zasebne hiše (brez treh javnih zgradb), je delila prvo mesto.98 Izhodišče za prodiranje v preteklost je bil torej Urban Čoki. Zanj smo morah ugotoviti, ali je bil kakor koli povezan z Janezom Krstnikom Kamnikarjem, ki je leta 1706 kupil Valvasorjevo hišo, ali z družinama katerega od obeh polihistorjevih sosedov, Tunkelsteiner j a in Šveršnika. Od kdaj je hiša pripadala Čoklu in kako je do nje prišel, se je dolgo zdelo nerešljiv problem. O Urbanu Čoklu in njegovi družini povesta namreč komaj kaj tudi obe krški matični knjigi iz tega časa, krstna in poročna. Njegovo ime je v maticah omenjeno enkrat samkrat, leta 1742, ko je šel za krstnega botra otroku Ignaca Ferdinanda Gosarja, že takrat pa je bil naveden kot upravitelj brežiškega gospostva.99 Sled za njim je torej vodila v Brežice, saj več kot očitno ni prebival v Krškem ali vsaj ne stalno. Kot so pokazale brežiške matične knjige, je Čoki, ki po rodu ni bil Brežičan, kontinuirano izpričan v tamkajšnjih maticah dobri dve desetletji, od krsta njegovega prvega v Brežicah rojenega otroka leta 1733 do smrti konec leta 1755, malo zatem, ko je upraviteljsko službo odložil.100 Brez dvoma je identičen z Urba-
97	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3,3. 1. 1749.
98	Prav tam, No. 7, 13. 6. 1752. - Toliko donosa kot Čoklova hiša je imela le še hiša jurija Pečarja, župnišču so odmerili 18 goldinarjev, gospoščinski in mitninski hiši pa vsaki po 20.
99	NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1730-1771, 1. 8. 1742.
100	Coklovo polno ime je bilo Urban Jožef, a je v maticah
najpogosteje naveden le kot Urban, enkrat tudi kot Janez Urban. V zakonu z Marijo Terezijo Donati, v maticah brez dekliškega priimka in praviloma samo s prvim imenom, je
imel pet otrok: Jožefa (krščen 23. 2. 1733), Janeza Antona (krščen 14. junija 1735 in pokopan 8. julija 1740), Franca Ignaca (krščen 4. avgusta 1736), Marijo Terezijo (krščena 12. oktobra 1737) in Dizmo Jožefa (krščen 15. januarja 1739 in pokopan 23. februarja istega leta). Otroci so se rojevali v brežiškem gradu (ex arce Emmi), Cokla in ženo
pa krstne matice označujejo kot upravitelja (praefectus, pra-efectissd). 31-letna Marija Terezija je umrla 11. aprila 1739 in se je potemtakem rodila okoli leta 1708, a potrjeno ne v Brežicah. Z drugo ženo livo je imel Cold še sedem otrok: Matijo Nepomuka (krščen 25. februarja 1742, pokopan kot 11-leten 20. februarja 1753), Antona Rajmunda (krščen 9.
nom Čoklom z Zibike pri Šmarju pri Jelšah, ki je v letih 1708 in 1709 obiskoval začetna razreda jezuitske gimnazije v Gradcu.101 Ne njegova prva in ne druga žena — Marija Terezija in Eva Marija — po imenu in po starosti nista ustrezali nobeni ženski osebi iz družin Kamnikar, Tunkelsteiner in Šver-šnik.102 Zaradi izgubljenih brežiških poročnih matic iz časa pred letom 1738103 so šele naključni viri
januarja 1743 in pokopan 25. decembra 1748), Marijo Frančiško (krščena 11. decembra 1743 in pokopana 17. februarja 1748), Katarino Notburgo (krščena 29. oktobra 1746), Adama (pokopan 25. decembra 1748, očitno takoj po rojstvu, ki ni vpisano v krstno matico), Dionizija Aleksandra (krščen 26. februarja 1750) in Franca Maksimilijana (krščen 10. oktobra 1751). Kot upravitelj je bil Cokl zadnjič naveden v vlogi krstnega botra 4. junija 1750, a se mu je tudi zadnji otrok rodil naslednjo jesen še na gradu (ex Dominio Rumnsi). Pred 26. septembrom 1755 ga je kot upravitelj zamenjal Ferdinand Anton Krumplic (ards Runensipraefecti), Cold pa je umrl isto leto malo po božiču. Ko so ga 29. decembra 1755 pokopali pri brežiških frančiškanih, je bil v mrliški matici vpisan kot »Nobilis Dominus Josephus Urbanus Tschokl 52 annorum«, potem pa so starost popravili na 58 let (rojen torej okoli 1697). -NŠAM, Matične knjige, Brežice, R 1694-1709, R 17091725, R 1725-1738, R 1738-1760, M 1723-1753, M 17541770.
101	1-eta 1708 je bil zgolj kot »Zogl Urbanus« vpisan v najnižjem razredu (Parvistae), naslednje leto pa kot »Tschokl Vrbanus, Styrus, Sibcensis« v razredu principistov (Prind-pistae) (Andritsch: Die Matrikeln i, str. 196, 199). Objavitelj univerzitetne matrike je krajevno oznako »Sybcensis« napačno razrešil kot Siebing pri Cmureku (Murecku) na današnjem avstrijskem Štajerskem, nedaleč od slovenske državne meje. Da gre za Zibiko, je poleg tam razširjenega priimka Cold potrdila zlasti navedba v zapuščinskem inventarju Urbana Cokla, po kateri je imel pokojni brata Andreja Cokla, podložnika gospostva Podčetrtek (StLA, Landrecht, K 1356, 11 1, Tschokl, 15. 2. 1756). Na podlagi teh ugotovitev mi je kolega Dejan Zadravec ljubeznivo priskrbel podatke o Coklovem rojstvu in socialnem ozadju. Rodil se je kot sin Janeza Cokla na Spodnjem Tinskem in bil 5. maja 1698 krščen samo na ime Urban (NŠAM, Matične knjige, Zibika, R 1694—1751). Drugo ime Jožef (gl. prejšnjo opombo) je prevzel šele pozneje kot znamenje socialnega prestiža oziroma imenitnejšega izvora. Njegov oče Janez je bil pravi kmečki mogotec, čigar zapuščino so ob smrti leta 1721 ocenili na več kot 2.400 goldinarjev; petina je pripadla sinu »gospodu Urbanu«, tedaj še študentu (ARS, AS 768, knj. 103, fol. 199).
102	S prvo ženo Marijo Terezijo Donati, hčerko brežiškega gospoščinskega upravitelja, se je oženil pred 23. februarjem 1733, ko se jima je v Brežicah rodil najstarejši sin Jožef (NŠAM, Matične knjige, Brežice, R 1725-1738). O drugi poroki 15. maja 1741 v graščini Teriška vas pri Boš-tanju priča prepis poročne pogodbe v Coklovem spisu pri štajerski deželni pravdi; nevesta je bila liva Marija Franzin, očitno samo zaposlena pri pl. Busetih ali kakšna njihova sorodnica, vsekakor od drugod, saj med pričami v poročni pogodbi ni nobenega Franzina (StLA, Landrecht, K 1356, 11 1, Tschokl, 15. 5. 1741, prepis 15. 2. 1756).
103	Prva ohranjena poročna matična knjiga zajema obdobje 1738-1770 (NŠAM, Matične knjige, Brežice).
razkrili, da se je Urban Čoki prvič oženil s hčerko prejšnjega brežiškega upravitelja Antona Sigmunda Donatija. Ta se je z mesta upravitelja umaknil Coklu, postal upravitelj Šrajbarskega turna in oddej živel v Krškem, kjer je leta 1733 umrl. Prav njegova oporoka in zapuščinski inventar, oba prvotno shranjena pri deželni pravdi na Kranjskem, sta ključna vira za historiat Coklove hiše. Oporoka namreč neposredno pove, da je Urban Cokl Donatijev zet in izvršitelj oporoke,104 v zapuščinskem inventarju pa sta omenjeni dve kupni pogodbi za hišo v Krškem, za katero smo lahko dokazali, da jo je pozneje imel Cokl in da se torej pogodbi nanašata na napačno Valvasorjevo hišo.
Nič, kar vemo o Antonu Sigmundu Donatiju, tega gospoščinskega upravitelja sorodstveno ne povezuje s krškimi družinami in tudi njegov izvor ni znan.105 Prvič ga sicer zasledimo v Krškem, kjer sta bila z ženo Veroniko v letih 1719 do 1721 nekajkrat izpričana kot krstna botra in Donati tudi kot poročna priča.106 Nato sta se zakonca od leta 1727 do 1731 pojavljala v vlogi botrov v brežiških krstnih matičnih knjigah; Donati je bil pri prvem in edinem botrstvu leta 1727 označen kot upravitelj gospostva Brežice.107 Nedolgo po ženini smrti108 se je neznano kje ponovno oženil in živel z drugo ženo Marijo Ano v Krškem, kjer se mu je leta 1733 tudi rodil najmlajši sin Feliks Ignac.109 Njegova oporoka, datirana v Krškem 15. oktobra 1733, in zapuščinski inventar, sestavljen prav tam 9. januarja 1734, pričata, da je bil Donati ob smrti upravitelj
i« ARS, AS 308, 111. serija, fasc. D 1-193, D-10, 15. 10. 1733.
105	Donati vsekakor ni izviral ne iz Krškega ne iz Brežic. Ni izključeno, da je prišel s Hrvaškega, kajti leta 1703 je na graški jezuitski gimnaziji naveden meščanski sin Ivan Donati iz Zagreba: »Donati Joannes, Civis, Croata, Zagrabiensis (Andritsch: Die Matrikeln i, str. 172).
106	»Gospod« Anton Sigmund Donati oziroma samo Anton je bil krstni boter 15. maja 1719 in 7. januarja 1720 ter poročna priča 12. januarja 1721, »gospa« Veronika pa botra 10. februarja 1721 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, P 1713-1770).
i" NŠAM, Matične knjige, Brežice, R 1725-1738, 8. 9. 1727, 22. 5. 1728,29. 7. 1730, 30. 9. 1731.
108	Veronika Donati je umrla po 30. septembru 1731; takrat je v Brežicah zadnjič botrovala. Datuma njene smrti ali pokopa ne poznamo, ker je v mrliški matici 1723-1753 za prva leta več vrzeli in so se vpisi kontinuirano vrstili šele od 13. maja 1733 (prav tam, M 1723-1753).
109	Feliks Ignac je bil krščen 1. junija 1733, ob krstu pa sta bila njegova botra grof Auersperg in grofica Ratkaj (NŠAlZA Krško, Matične knjige, R 1730-1771). Anton Sigmund Donati bi se lahko oženil v Brežicah, ker ni ohranjena poročna matica iz tega časa, vsekakor pa ni stopil pred oltar v Krškem (prim, prav tam, P 1713—1770).
gospostva Šrajbarski turn.110 Z oporoko — izvršitelj je postal zet Urban Čoki, gospoščinski upravitelj v Brežicah — je vdovo Marijo Ano odpravil s 300 goldinarji, starejšega sina Antona Donatija brez vsega, ker se je bil sposoben preživljati sam in mu je dal oče precej denarja tako med študijem kot tudi sicer, vse preostalo premoženje pa je umirajoči volil hčerkama Mariji Ani Petrič in Mariji Tereziji Čoki ter komaj rojenemu sinu Feliksu Ignacu, vsakemu po tretjino.111 Za kakšno premoženje je šlo, razkriva zapuščinski inventar. Glavnina je odpadla na pristavo Narpelj pri Krškem, ki je spadala pod gospostvo Šrajbarski turn in je bila kupljena za 462 goldinarjev, in na hišo v Krškem (das Gurgfeld ligende Hauß), kupljeno za 278 goldinarjev.112 V rubriki Listine najdemo podatke o historiatu obeh nepremičnin in tudi o nakupu tretje, njive. Pristava je bila prodana oziroma kupljena dvakrat, prvič 21. marca 1699 in drugič 10. marca 1719. Ključen pa je regest o lastništvu hiše. Pokojnik je o tem hranil dve kupni pismi, prvo z datumom 20. september 1701 in drugo, datirano 14. septembra 1717.113 Čeprav regest ne navaja imen kupcev in prodajalcev, ni dvoma, da je bil kupec v drugem primeru Donati,114 ki je bil slabi dve leti pozneje v Krškem dokumentiran kot krstni boter in se je torej tedaj tu naselil.115 O imenu prvega kupca iz leta 1701 lahko le ugibamo, vendar njegovo ime in ime prejšnjega lastnika za naše vprašanje nista pomembni. Ključna je ugotovitev, da je ta hiša zamenjala lastnika pet let prej, preden je Valvasorjeva vdova prodala svojo
110	ARS, AS 308, III. serija, fasc. D 1-193, D-10, 15. 10. 1733; AS 309, šk. 18, fasc. XI, D-19, 9. 1. 1734). - Donati je umrl pred 29. decembrom 1733, ko je kranjska deželna pravda imenovala inventurna komisarja za popis njegove zapuščine.
111	ARS, AS 308, III. serija, fasc. D 1-193, D-10, 15. 10. 1733. - Donatijev sin Anton se je s polnim imenom imenoval Anton Sigfrid. Kot krstni boter v Brežicah se je pojavljal od leta 1736 do 1744 (NŠAM, Matične knjige, Brežice, R 1725-1738, 26. 4. 1736, 3. 11. 1737; R 1738-1760, 25. 7. 1738,14. 3. 1739, 22. 5. 1740, 9. 1. 1743,15. 5. 1744, 19. 9. 1744, 28. 12. 1744), v zakonu z Marijo Terezijo Pour pa so se mu v tem času rodili štirje otroci (prav tam, R 1738-1760, 27. 7. 1738, 25. 9. 1739, 28. 12. 1740, 29. 1. 1744). Ni znano, kje je umrl, vsekakor ne v Brežicah (prim, prav tam, M 1723-1753), in sicer med zadnjim botrstvom 28. decembra 1744 in ženino vnovično poroko 24. avgusta 1746 (prav tam, P 1738-1770).
"2 AS 309, šk. 18, fasc. XI, D-19, 9. 1. 1734, pag. 16-17.
n3 prav tam, pag. 7.
114 Kot kupec posesti oziroma pristave Narpelj leta 1719 je
Donati izrecno naveden v zapuščinskem inventarju zeta
Ignaca Ferdinanda Gosarja (prav tam, šk. 39, fasc. XIX,
G-131,26. 8. 1763, pag. 3).
"5 O omembah zakoncev Donati v krški krstni matici gl. op.
106.
hišo Kamnikarju (1706). Poleg tega je bila kupnina leta 1717 (278 goldinarjev) znatno nižja od vsote, ki jo je četrt stoletja prej, leta 1693, za Vodnikovo hišo odštel Valvasor (800 goldinarjev kranjske veljave ah 675 nemške).116 Donati-Čoklova hiša tako nikakor ne more biti nekdanja hiša kranjskega po-lihistorja.
A pred zadnjim »nikakor« moramo še dokazati, da je Urban Čoki sredi 18. stoletja res imel v lasti Donatijevo hišo, katere historiat je razkril zapuščinski inventar njegovega tasta Antona Sigmunda Donatija. Prav mogoče bi namreč bilo, da so Donatijevi trije otroci in dediči hišo prodali, Čoki pa še pred tem ah pozneje kupil drugo, ki jo srečamo v njegovih rokah leta 1749 in je bila potrjeno nekdanja Kunčeva hiša iz leta 1609 (spodnji del t. i. Valvasorjeve hiše). V Donatijevem zapuščinskem inventarju (1734) je možnost prodaje namreč nakazana, saj o pristavi, hiši in njivi pravi, da bodo dediči lahko poplačani, ko bodo prodane.117 Čoki bi nepremičnine kot izvršitelj oporoke tem laže razprodal, toda ali je to res storil? In kako bi Do-natijeva hiša prišla v njegove roke, ne pa v roke njegove žene, Donatijeve hčerke Marije Terezije, saj je bila vendar ona dedinja tretjine celotnega očetovega premoženja? Poleg tega je enak delež podedovala njena sestra Marija Ana Petrič, za katero se je pokazalo, da je v nasprotju s Čoklovo družino v glavnem živela v Krškem. Se več, tudi njen drugi mož Ignac Ferdinand Gos ar je imel sredi stoletja (1749, 1752) v mestu veliko hišo in ta je bila za povrh desna soseda Kamnikarjeve, dejanske Valvasorjeve hiše, danes severna polovica t. i. Mencingerjeve hiše (Cesta krških žrtev 2), o kateri bomo še govorili.
Postavlja se skratka vrsta vprašanj: je Čoki leta 1749 resnično imel v lasti nekdanjo Donatijevo hišo, je ta morda pristala v rokah druge Donatijeve hčerke, omožene Petrič in pozneje Gosar, zakaj kot lastnica Čoklove hiše ni navedena njegova žena, če jo je res podedovala ona, je Čoki Donatijevo hišo kot izvršitelj oporoke nekomu prodal, njegova hiša pa tako nima nikakršne zveze z Donatijevo?
Analiza vseh razpoložljivih virov je druge možnosti ovrgla in potrdila, da je bila Čoklova hiša resnično prejšnja Donatijeva, ki ji po virih lahko kontinuirano sledimo v preteklost do leta 1701. Ključni vir je zapuščinski inventar Urbana Čokla iz leta 1756, shranjen med spisi štajerske deželne pravde.
116 GL op. 15.
n" »Wie dise drey immolrilia Corpora Verkhaufft werden, werden sogestalten auch denen Farben zu guethen kommen«
(AS 309, šk. 18, fasc. XI, D-19,9. 1. 1734, pag. 17).
A tudi ko tega dragocenega dokumenta ne bi poznali, bi lahko zavrnili možnost, da Donadjeve hiše ni podedovala Čoklova žena Marija Terezija, ampak njena sestra Marija Ana, omožena Petrič. Ta je v Krškem izpričana vse od leta 1725, ko se ji je v zakonu s Francem Petričem rodil prvi otrok. Do leta 1739 se jih je zvrstilo vsaj še pet, dva rojena v Krškem, dva neznano kje in zadnji že kot posthumen v Brežicah.118 Marija Ana se je s Petričem najbrž poročila v Brežicah, kamor so se Donadjevi preselili po letu 1721,119 zakonca pa bi nato v Krškem prav lahko živela v prazni hiši očeta in tasta Antona Sigmunda Donatija. V tem primeru bi bilo tudi logično, da bi Petriča po delitvi očetovega premoženja ostala v hiši, a se ni zgodilo tako. Franc Petrič, ob krstu drugega otroka leta 1726 naveden kot gospoščinski upravitelj na Dobu (lWasenberg) v Mirnski dolini, je moral imeti v Krškem lastno hišo — severni del današnje Mencingerjeve — vsaj že ob tastovi smrti leta 1733. V Donatijevem zapuščinskem inventarju najdemo namreč pomenljiv podatek, da so bili štirje pokojnikovi sodi shranjeni v
ris v Krškem so bili krščeni trije Petričevi otroci: 7. avgusta 1725 Franc Jožef, 22. novembra 1726 Franc Anton in 18. marca 1731 Marija Jožefa (NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 1670-1729, R 1730-1771). Zadnji otrok, Frančiška Jožefa, je prišel na svet 13. maja 1739 v brežiškem gradu (ex am), kamor se je Marija Ana Petrič po moževi smrti zatekla k svoji sestri Mariji Tereziji Cold; v krstni matici so za osebno ime pokojnega očeta pustili prazen
prostor: »patris defuncti Dni_ Petrisch et coniuge
eius Annae Mariae«, krstni boter pa je bil gospoščinski upravitelj Urban Cold (NŠAM, Matične knjige, Brežice, R 1738-1760). Na brežiškem gradu je vdova tudi spoznala tamkajšnjega gospoščinskega pisarja Ferdinanda Ignaca Gosarja in se z njim omožila 26. julija 1741 v Krškem, kjer sta zakonca živela (ex Civitate); ženinovo prvo ime je v poročni matici pomotoma navedeno kot Bernard namesto Ferdinand (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 17131770). Marija Ana je morala med letoma 1732 in 1738 neznano kje zunaj Krškega roditi vsaj še dva otroka, hčerko Füzabeto in sina Ignaca, za katera izvemo šele iz Gosarjeve oporoke in zapuščinskega inventarja leta 1763. V njegovi oporoki, napisani v Krškem 27. maja 1763, že po ženini smrti, sta omenjeni dve njegovi pastorki, Frančiška (najverjetneje leta 1739 rojena Frančiška Jožefa) in dotlej neznana, še neporočena Füzabeta Petrič; brez imen so omenjeni pastorki (die Herrn S tief— Söhne), glede na rabo množine najmanj dva, lahko pa tudi več (ARS, AS 308, 111. serija, fasc. G 1-156, G-71, 27. 5. 1763). Med Gosarjevimi dolgovi je v njegovem zapuščinskem inventarju naveden dolg petim ženinim otrokom iz prvega zakona: Antonu, Jožefu, Ignacu, lüizabeti in Frančiški; po poročni pogodbi med Gosarjem in vdovo Petričevo z dne 25. julija 1741 jim je pripadalo 400 goldinarjev (ARS, AS 309, šk. 39, fasc. XIX, G-131, 26. 8. 1763, pag. 17). Od petih leta 1741 živečih otrok je bil neznan Ignac, rojen zunaj Krškega, poročna pogodba pa obenem priča, da je pred tem umrla Marija Jožefa, kot zadnja rojena v Krškem (1731). 119 Gl. opombi 106 m 107.
Petričevi hiši (in Petritschischen Hauß), glede na samoumevnost navedbe zagotovo v hiši zeta in hčerke.120 Zakonca Petrič tedaj najbrž niti nista prebivala v Krškem, saj ju v matičnih knjigah pogrešamo, iz poznejšega časa pa poznamo njuno hčerko Elizabeto in sina Ignaca, ki sta prišla na svet nekje drugje, očitno v kraju očetovega službovanja.121 Vdova Marija Ana Petrič se je nato najpozneje leta 1741 vrnila v Krško in se tu omožila z vdovcem, brežiškim gospoščinskim pisarjem Igna-cem Ferdinandom Gosarjem, ki mu je naslednje leto rodila še enega otroka.122 Ni dvoma, da je Marija Ana prinesla v svoj drugi zakon Petričevo hišo in da ta prej ni bila Donatijeva. Pri tem ne moti, da je v terezijanskem katastru (1749, 1752, 1756) naveden kot hišni posestnik Gosar,123 in ne žena, ki je živela vsaj še leta 1749,124 ali pa oba zakonca kot solastnika. Kot bomo videli, navaja kataster kot hišnega lastnika tudi Urbana Čokla, čeprav je bila njegova hiša v resnici last Čoklovega mladoletnega sina (prva žena mu je namreč zgodaj umrla). V katastru so namreč v rubriko Lastniki vedno vpisali moške kot družinske poglavarje in dejanske »upravitelje« posesti, ženske pa le izjemoma, če je šlo za vdove ali neporočene lastnice.125
Kaj se je zgodilo s Petričevo in Donatijevo hišno in drugo posestjo, pove Gosarjev zapuščinski inventar iz leta 1763, iz časa po ženini smrti. V njem je regest listine s to vsebino: vdova Marija Ana Petrič, rojena Donati, je 12. marca 1741 (nekaj mesecev pred poroko z Gosarjem) sklenila v Brežicah poravnavo z dediči svojega očeta (Antona)
i» ARS, AS 309, šk. 18, fasc. XI, D-19, 9. 1. 1734, pag. 15. -Tik pred tem je v zapuščinskem inventarju prav tako samoumevna navedba, da je en sod »pri gospodu upravitelju v Brežicah«, torej pri drugem zetu Urbanu Coklu.
121	Gl. op. 118.
122	O poroki gl. op. 118. - 1. avgusta 1742 so krstili Ano Marijo Kristino, ki sta ji bila krstna botra materin svak in brežiški upravitelj Urban Cokl (tedaj sploh edinkrat izpričan v krških maticah) in svakinja Ana Marija Terezija Donati (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1730-1771). V oporoki očeta Ignaca Ferdinanda Gosarja leta 1763 je ta hči imenovana Kristina (ARS, AS 308, 111. serija, fasc. G 1-156, G-71, 27. 5. 1763).
12' ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7,13. 6. 1752; No. 89, štiftm register 1756.
124	Tedaj je izpričana kot krstna botra (NŠAL, ZA Krško, Matične knjige, R 1730-1771, 3. 8. 1749).
125	V katastrskem popisu hiš v Krškem iz leta 1752 so ženske
predstavlje 11 od skupno 108 posestnikov ali desetino. Vse
razen baronice Zetschker so označene kot vdove (ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 7, 13. 6. 1752). To je
bila sicer tudi omenjena baronica Zetschker z imenom Klara Konstancija, o čemer priča njena katastrska napoved za t. i. Zetschkerjevo imenje (ARS, AS 174, šk. 115, N 143, ad No. 7,12. 4. 1752).
Sigmunda Donatija in prevzela posestvo Narpelj (als übememmerin des Gründl Närplj. Tako so se v njenih in pozneje Gosarjevih rokah znašle tudi lastniške listine o zemljiščih, ki jih poznamo že iz Do-natijevega zapuščinskega inventarja (1734): obe kupni pismi za pristavo Narpelj iz let 1699 in 1719 ter za njivo iz leta 1729.126 Med popisanimi listinami pa ni nobene, ki bi se nanašala na nekdanjo Donatijevo ah Petričevo hišo. Da prva hiša ni omenjana, je razumljivo. Kot smo videli, je namreč Donatijeva hči Marija Ana Petrič ob delitvi očetove dediščine dobila zemljišča, ne pa tudi hiše (!). Da pa v inventarju med listinami ni niti omembe Petri-čeve hiše, je »kriva« poročna pogodba med vdovo Petrič in Gosarjem, podpisana 25. julija 1741 v Krškem, dan pred njuno poroko.127 V tej pogodbi — vsebine zapuščinski inventar, razumljivo, ne navaja — je bila vsekakor zajeta Petričeva hiša, ki jo je vdova prinesla v zakon. Če bi bilo nasprotno in bi torej hišo kupil ah podedoval Gosar, bi se kupoprodajna pogodba ah kakršno koli drugo dokazilo o lastništvu pozneje brez dvoma znašlo v njegovi zapuščini. Ob smrti leta 1763 je bil namreč lastnik vseh nekdanjih Donatijevih in Petričevih nepremičnin, ki jih je dobil z ženitvijo oziroma po ženini smrti: hiše z vrtom v Krškem, ocenjene na 300 goldinarjev, in zemljišč v Narplju v skupni vrednosti 1.550 goldinarjev.128 Tako kot tast Anton Sigmund Donati in ženin prvi soprog Franc Petrič je tudi Ignac Ferdinand Gosar nazadnje napredoval do gospoščinskega upravitelja. Leta 1749 naj bi bil upravitelj gospostva Goričane na Gorenjskem,129
nato pa je najmanj enajst let upravljal »domače« gospostvo Srajbarski turn.130
Tudi tretji Donatijev zet Urban Čoki je bil, kot je že znano, gospoščinski upravitelj, in sicer v Brežicah. Sled do njegovega bivanja v tem štajerskem mestecu, sosedu Krškega, je predstavljala navedba v terezijanskem katastru za mesto Krško iz leta 1749, da je lastnik zidane hiše brežiški gospoščinski upravitelj.131 Ker je Čoki v matičnih knjigah vseskozi do smrti leta 1755 omenjen samo v Brežicah in se je pojavil v Krškem le enkrat (1742), kot krstni boter hčerki stanovskega kolega Gosarja in njegove soproge, svoje svakinje,132 je na dlani, da tu ni prebival. Od kod in čemu potem hiša? Ker ni bil Krčan in nič ne kaže, da bi hišo podedoval, se je pred ugotovitvijo sorodstvene vezi z Donatiji postavljalo vprašanje, zakaj bi si potemtakem kupil tako veliko hišo v sosednjem mestu, in ne raje v Brežicah. Morda zato, da bi denar varno naložil ali da bi se imel na stara leta kam umakniti? Razkritje priženjenega sorodstvenega razmerja z Antonom Sigmundom Donatijem je rodilo drugo vprašanje: je Čoki priženil Donatijevo hišo ah si je kupil drugo? Terezij anski kataster in skromni viri iz Krškega ne povedo ničesar o tem, kdaj pred letom 1749 je postal lastnik in kako. Iz katastra je moč razbrati samo to, da je hiša pred junijem 1752 dobila novega lastnika Mihaela Sečana.133 Tudi v Čok-lovem zapuščinskem inventarju, sestavljenem 15. februarja 1756 v Brežicah,134 pogrešamo med listi-
iM ARS, AS 309, šk. 39, fasc. XIX, G-131, 26. 8. 1763, pag. 3. - Datumi dokumentov se z nepomembno izjemo ujemajo s tistimi v Donatijevem inventarju iz leta 1734, le vsebina je tokrat zgovomejša. Kupni pismi za pristavo Narpelj z 21. marca 1699 in 10. marca 1719 sta zdaj opredeljeni kot donacijsko pismo Katarine Hlizabete grofice Auersperg za posestvo Narpelj (ven Narp/ Gründl) z dne 21. marca 1699 in kot kupno pismo za isto posest, ki jo je prevzel gospod Sigmund Donati. Zemljiška gosposka je kupno pismo ratificirala 14. marca 1719, deželna gosposka na Kranjskem pa 16. decembra istega leta. Kupno pismo za njivo Volana z dne 5. januarja 1729 je v tem inventarju navedeno z enakim datumom, a kot zaščitno pismo gospostva Srajbarski turn za njivo Volčina pri Skopicah, ki se glasi na gospoda Sigmunda Donatija in njegove dediče.
127	ARS, AS 309, šk. 39, fasc. XIX, G-131, 26. 8. 1763, pag. 3.
128	prav tam, pag. 14—15.
129	Kot tak je označen samo v popisu hiš mesta Krško z začetka leta 1749 (ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749). Kolikor ne gre za pomoto, je bil upravitelj Goričan zelo kratek čas. V terezijanskem katastru ni pri Goričanah namreč nobenega dokumenta z njegovim podpisom (prav tam, šk. 214, RDA, L 4), pa tudi v krstnih maticah župnije Sora njegovega imena ne najdemo med krstnimi botri. 21. februarja 1748 je bil kot upravitelj zad-
njič naveden Urban Kralj, 23. oktobra 1750 pa prvič Janez Jakob Druškovic (NSAL, ŽA Sora, Matične knjige, R 1731-1748, R 1749-1770).
130	Ločeni katastrski napovedi za gospostvi Srajbarski tum in Krško je 12. aprila 1749 podpisal na Srajbarskem tumu še upravitelj Janez Matija Sivic, sedemkrat praded avtorja tega prispevka (gospostvo Srajbarski turn: ARS, AS 174, šk. 131, N 195, No. 1, 12. 4. 1749; gospostvo Krško: prav tam, šk. 114, N 141, No. 1, 12. 4. 1749). Gosar je najverjetneje postal upravitelj še isto leto, saj je njegova žena Marija Ana 3. avgusta botrovala v Krškem kot »prefectissa« (NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 17301771). V vlogi upravitelja obeh gospostev ga prvič srečamo 19. aprila 1752 (ARS, AS 174, šk. 131, N 195, No. 19; šk. 114, N 141, No. 6). V Gosarjevem zapuščinskem inventarju je navedena njegova poravnalna pogodba z grofom Rajnhardom Auerspergom za zaostale upraviteljske račune za enajst let, datirana 13. avgusta 1761 na Srajbarskem tumu, najbrž ob prenehanju upraviteljske službe (ARS, AS 309, šk. 39, fasc. XIX, G-131,26. 8. 1763, pag. 4).
131	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3,3. 1. 1749.
132	Gl. op. 99 m 100.
133	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7,13. 6. 1752.
134	Stl.A, Landrecht, K 1356, II l,Tschokl, 15. 2. 1756.
56_Članki iti razprave_ARHIVI 35 (2012), št. 1
Boris Goleč: Dve Valvasorjevi hiši v Krškem - napačna in prava (1. del), str. 33-63
Sorodstvena razmerja lastnikov Donali-Coklove hiše (napačne Valvasorjevej
Anton Sigmund Donati (f 1733 v Krškem) dediči vsak ene tretjine premoženja:		
hči iz prvega zakona Marija Terezija, por. Čoki (* ok. 1708, f 1739 v Brežicah)	hči iz prvega zakona Marija Ana, por. Petrič in Gosar (f pred 1763 v Krškem)	sin iz drugega zakona 1—1 1*1 T reliks Ignac (* 1733 v Krškem, f neznano)
njen dedič sin Jožef Čoki (* 1733 v Brežicah, f 1769 v Dobovi), duhovnik, po materi podedoval dedovo hišo		
nami kar koli, kar bi se nanašalo na hišo v Krškem, je pa navedena pogodba, po kateri je 9. junija 1755 od brežiškega mestnega predstojništva kupil neko hišo v Brežicah, edino nepremičnino, ki jo je premogel ob smrti pol leta pozneje. Kako je hiša v Krškem prešla na novega lastnika, najbrž neposredno na Sečana, pove šele rubrika Dolgovi. Čoki je sinu Jožefu iz prvega zakona (roj. 1733 v Brežicah), dolgoval poleg 360 goldinarjev dediščine po materi še 50 goldinarjev od prodaje njegove hiše v Krškem (!).135 S tem postane tudi jasno, zakaj med Čoklovimi listinami ni nobene o tej hiši. Pripadala je namreč njegovemu edinemu preživelemu otroku iz prvega zakona, sinu Jožefu, ki je na začetku inventarja naveden med petimi Čoklovimi dediči, ob mačehi in treh mlajših polbratih, in je bil tedaj že posvečen v subdiakona. Oče Urban Čoki je hišo v Krškem v resnici samo upravljal v sinovem imenu in jo med letoma 1749 in 1752 prodal. Jožef Čoki jo je podedoval po materi Mariji Tereziji, rojeni Donati, ki je umrla že leta 1739 v Brežicah,136 dve leti prej, preden so si dediči njenega očeta Antona Sigmunda Donatija spomladi 1741 razdelili njegovo zapuščino.137 Kot smo videli, je Donatijeva hči Marija Ana, vdova Petrič, dobila pristavo Narpelj, dedičem druge hčerke, pokojne Marije Terezije, poročene Čoki, pa je torej pripadla hiša. Neznanka ostaja, kaj je ob tej fragmentarno dokumentirani delitvi dobil njun polbrat, tedaj osemletni Feliks
135	»Item das demeselben [sinu Jožefu iz prvega zakona] gehörig, und durch Herrn Testatom verkhauffte Ilausß in der Statt Gurgfeldt, so ihme alda zu ersezet komet mit 50 f«. - O rojstvu sina Jožefa gl. op. 100.
136	CiL op. 100.
137	CiL op. 126.
Ignac, če sploh kaj. Glede na to, da se je rodil v Krškem, zagotovo v Donatijevi hiši, in mu je pripadla tretjina vsega očetovega premoženja, bi pričakovali, da bo s svojo materjo ostal v rojstni hiši. A ker je očetov zapuščinski inventar z začetka leta 1734 zadnje pričevanje o tedaj sedemmesečnem sinu, vse kaže, da je Feliks Ignac umrl še kot otrok ali pa je Krško skupaj z materjo zapustil. Zanesljivo je le to, da se njegova mati Marija Ana, veliko mlajša od očeta, v Krškem ni ponovno poročila in da njenega imena ne najdemo niti v drugih krških matičnih knjigah.138 Ne nazadnje bi lahko kmalu umrla oba, tako mati kot otrok. In če je zgodaj preminil samo Feliks Ignac, mati po določilih poročne pogodbe najverjetneje ni mogla dedovati njegove tretjine očetove zapuščine, ampak sta si jo razdelili omoženi polsestri Čoklova in Petričeva. Zadnja, kmalu potem vnovič omožena Gosar, je torej dobila pristavo, saj je po možu v Krškem že imela hišo in ni potrebovala še ene, ampak ji je bila ljubša posest, ki jo je lahko upravljala iz Krškega. Čoki, vdovec po drugi Donatijevi hčerki in izvršitelj tastove oporoke, pa je za svojega sina kot dediča po materi oziroma dedu iztržil Donatijevo hišo, današnji spodnji del t. i. Valvasorjeve hiše. Morda so tedaj še živeli trije od petih Čoklovih otrok iz prvega zakona, toda leta 1756 je bil živ le še Jožef, duhovniški kandidat in pozneje župnik.139
i® Prim. NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-1770, R 1730-1771.
139 Od petih Coklovih otrok, rojenih v letih 1733 do 1739, je v zapuščinskem inventarju Urbana Cokla z začetka leta 1756 naveden le Jožef, tedaj subdiakon (gl. op. 134). V brežiških mrliških maticah je najti smrt dveh otrok, ne pa tudi podatkov o smrti Franca Ignaca, roj. 1736, in Marije Terezije, roj. 1737 (gl. op. 100).
Kaj torej vemo o tej hiši iz obdobja do srede 18. stoletja, ko jo je na podlagi virov mogoče zanesljivo locirati oziroma identificirati? Poznogotski elementi v pritličju pričajo o nenapisani starejši stavbni zgodovini, ki sega še v konec 15. stoletja,1*' čeprav se je na portalu z letnico 1609 kot njen graditelj ove-kovečil Luka Kunec, trgovec in nekdanji mestni sodnik.141 O hiši nato iz celotnega 17. stoletja ni znanega ničesar, Kunčevo ime pa srečamo v virih zadnjič leta 1652, ko je v urbarju gospostva Šrajbarski turn naveden med sedmimi gospodarji ošta-tov v mestu (Hoffstetter in der Stall Gursfeldt), a že kot nekdanji gospodar (Lucas Khun\ anie%o Dumin). Samo ugibamo lahko, kje v Krškem je ležal ta oštat, ki ga nikakor ne smemo enačiti s Kunčevo hišo, saj je ta stala na pravno mestnih, ne na gospoščinskih deh.142 Ker po letu 1670, ko se začenja krška krstna matična knjiga, v njej ne najdemo nobenega Kunca,143 je priimek skoraj gotovo ugasnil že prej, toda hiša bi lahko ostala v rokah potomcev graditelja Luke, ki so zdaj nosili druge priimke in jih zato kot takih ne prepoznamo. Hiši je nato mogoče slediti od 20. septembra 1701 dalje, ko jo je neznani lastnik prodal neznanemu kupcu, od tega pa jo je 14. septembra 1717 kupil Anton Sigmund Donati, ki je tu konec leta 1733 tudi umrl.144 Po njegovem testamentu so dediči vsega premoženja postali trije otroci. Ob delitvi dediščine 12. marca 1741145 je hiša
140	Černelič Krošelj - Rep Bunetič: Celovito obnovljen, s. p.; Železnik — Kramberger — Oman: Konservatorski program, str. 3-4.
141	1 ,uka Kunec je bil po navedbah krške mestne knjige 15391679 izvoljen za mestnega sodnika v letih 1601, 1602, 1606, 1607 m 1608 (ARS, AS 1080, šk. 8, fasc. 11, Civi-tatensia, Krško, mestna knjiga 1539-1679, s. p.). Seznam sodnikov v knjigi se začenja leta 1601, kolikor pa poznamo imena krških sodnikov do leta 1600, ni med njimi nobenega Kunca (prim, poročila o izvolitvah v: ARS, AS 1, šk. 171, fasc. 179a, lit. G VIII—1; seznam sodnikov v krški kapucinski kroniki: Kralj: Archivum loci, str. 471; v omenjeni kroniki iz srede 18. stoletja je Kunčevo ime navedeno pri letih 1601 in 1606, a obakrat napačno kot 1 ,ucas Kmug). Med plačniki dvornega činža v urbarjih gospostva Krško iz let 1570 in 1575 priimka Kunec še ni (ARS, AS 1, šk. 81, 1/46, lit. G Vil 1-4, urbar gospostva Krško 1570, pag. 481-519; AS 174, šk. 114, RDA, N 141, No. 29, urbar gospostva Krško 1575, s. p., llemach volgen die llofzinss etc.).
142	ARS, AS 1074, ll/29u, urbar gospostva Šrajbarski turn in dvorca Globelo 1652, s. p. Prim, prepis istega urbarja iz leta 1653 v: AS 785, knj. 24, s. p. - V istem urbarju je v l.eskovcu navedena t. i. Kunčeva huba (die Khun^ische Hueberi), kmetija, na kateri je gospodaril neki Jenže Majer-čič.
i« Prim. NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
144	Gl. op. 113 m 110.
145	Gl. op. 126.
pripadla dedičem Donatijeve pokojne hčerke Marije Terezije, poročene Čoki, kar pomeni bodisi trem njenim živim otrokom bodisi že tedaj samo sinu Jožefu kot edinemu preživelemu, poznejšemu duhovniku.146 Oče Urban Čoki je hišo v Jožefovem imenu prodal med 3. januarjem 1749 in 13. junijem 1752; takrat se je namreč v terezijanskem katastru ob Urbanovem imenu pojavilo ime novega gospodarja Mihaela Sečana.147
Precej manj je do tega časa znanega o drugi, manjši zgornji hiši (rekt. št. 65), ki skupaj s Čokl-Sečanovo sestavlja t. i. Valvasorjevo hišo in katere pročelje gleda proti trgu oziroma mestni cerkvi sv. Janeza Evangelista. Da ta hiša ne bi mogla biti Valvasorjeva, je jasno že iz podatkov o njenem gradbenem stanju in letnem donosu sredi 18. stoletja. Čoklova je bila leta 1749 navedena kot zidana in je imela tri leta pozneje letni donos 17 goldinarjev (četrti najvišji v Krškem), pri njeni zgornji sosedi pa je šlo za povsem drugačno, zelo skromno stavbo. Stara lesena hišica (ein hölzernes alts Heüsl) v rokah dninarja Jožefa Dobovca (1749) je imela le tri goldinarje donosa na leto (1752), kar je komaj dobra polovica mestnega povprečja (5,60 goldinarja).148 Lastnikom ni moč slediti v preteklost, ampak nam preostane samo spremljanje rodbine Dobovc po matičnih knjigah, pri tem pa ni mogoče ne potrditi in ne ovreči domneve, da je hišica vseskozi ostajala v lasti istega rodu. Jožef Dobovc se je skoraj gotovo rodil že v Krškem, in sicer leta 1705 kot tretji otrok zakoncev Luke in Barbare, ki sta se v mestu kot prva s tem priimkom pojavila leta 1699. Na svet bi lahko prišel že v tej leseni hišici ali pa se je leta 1732 priženil na dom svoje neveste Marije, hčerke pokojnega Jurija Cenerja, a je to glede na sočasno prebivanje obeh družin v Krškem precej manj verjetno. Revnima zakoncema Dobovc, ki bi ne nazadnje lahko prišla do posesti hišice poleg
146	Jožef Cokl je kot Brežičan (Styrus, Runensis) prejel v Gorici vse kleriške redove do vključno mašniškega posvečenja 19. aprila 1756 (Volčjak: Ordinacijska protokola, str. 180-182). Mačeha Hva ga je leta 1758 v oporoki imenovala za skrbnika treh mlajših polbratov, ki so se tri leta pozneje vsi šolali (StLA, Landrecht, K 1356, 11 1, Tschokl, 20. 12. 1761). Jožef je umrl že 8. oktobra 1769 kot župnik v Do-bovi, star 36 let, Anton je postal pozneje svetni duhovnik na Dunaju, Aleksander je služboval kot pisar pri gospostvu Slovenska Bistrica (prav tam, K 1355, 11 17, s. d. 1769, 22. 12. 1772, 2. 5. 1774), Franc pa je bil najprej frančiškan na Trsatu in po izstopu iz reda do smrti leta 1805 petnajst let župnik v Rajhenburgu (PAM), PAM/1537, Slekovec Matej, šk. 16, Duhovniki XVIII. vek, št. 326).
147	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7,13. 6. 1752.
148	prav tam.
Čoklove šele pozneje, se je rodilo pet otrok.149 Jožef je umrl pred 30. junijem 1756, ko se je vdova omožila s krojačem Janezom (Johannom) Grimom s Svabskega,150 izpričanim v šdftnem registru iz istega leta kot gospodarjem hišice in Dobovčevim naslednikom.151
Ostane nam še vprašanje, kdaj in kako je prišlo do združitve obeh hiš v eno in kaj se je z združeno veliko hišo dogajalo pozneje. Združili sta se šele v začetku 19. stoletja, potem ko je spodnja, Sečanova, ostala od zgraditve leta 1609 (skoraj) nespremenjena, namesto zgornje, Dobovčeve lesene hišice, pa so postavili novo nadstropno hišo enake višine, kot je bila sosednja, a občutno krajšo.
Spodnja hiša, nekdanja Donati-Čoklova (rekt. št. 66), je skoraj vso drugo polovico 18. stoletja ostajala v rokah istega rodu, družine Sečan. Se več, zdi se precej verjetno, da je Mihael Sečan, ki je hišo okoli leta 1750 kupil, stanoval v njej že prej kot Čoklov najemnik. Sečanova družina se namreč v krški krstni matici kontinuirano pojavlja od leta 1732.152 Poleg tega Sečan leta 1749 v mestu ni imel lastne hiše in ker ni naveden niti med petimi
149	Luka Dobovc je najbrž prvič izpričan v Krškem že leta 1695 kot krstni boter J .uka Dobovšek. V zakonu z Marijo so se mu v letih 1699 do 1708 rodili štirje otroci, nato se je kot vdovec in meščan leta 1718 ponovno poročil, in sicer z domačinko Marijo Kankora, ter imel z njo še tri otroke, rojene med letoma 1719 in 1725. Najverjetneje je umrl pred letom 1729, ko se je neka vdova Marija Dobovc omožila z Jožefom Saderjem s Trške Gore (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 21. 12. 1695, 7. 8. 1699, 18. 8. 1702, 14. 3. 1705, 6. 1. 1708, 2. 8. 1719, 1. 11. 1721, 23. 5. 1725; P 1713-1770, 13. 2. 1718, 26. 1. 1729). Jožef Dobovc, poročen leta 1732 z Marijo, hčerko pokojnega Jurija Cenerja, je bil skoraj gotovo Lukov sin, a tega podatka v poročni matični knjigi žal ni. Marija Cener se je rodila v Krškem leta 1712, otroci zakoncev Jožefa in Marije Dobovc pa v letih od 1732 do 1745 (prav tam, R 1670-1729, 12. 3. 1712; R 1730-1771, 7. 7. 1732, 14. 7. 1735,11. 12. 1738,21. 9. 1741,10. 2. 1745).
150	Janez (Johann) Grim je dodej z družino prebival v Krškem že dobri dve desedetji, a še vedno ni imel lastne hiše. I >eta 1749 je bil namreč v katastrskem popisu hiš naveden med petimi gostači (Inn Leüthe in der Stadt) in s poldicem krojač (ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749). Prvič se je oženil 18. oktobra 1734 v Krškem; takrat ga je poročna matica označila kot meščanskega sina s Svabskega, njegovo izbranko Marijo Ano pa kot hčerko Jožefa Klobišerja, poveljnika vojaške posadke na ljubljanskem gradu (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-1770). V krški krstni matici najdemo krste štirih Grimovih otrok (prav tam, R 1730-1771, 14. 4. 1735, 21. 2. 1738, 19. 8. 1741,23. 12. 1743).
151	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 8, štiftm register 1756.
152	»Gospod« Mihael Sečan in žena Marija (Rozalija) sta prvič izpričana ob krstu hčerke 14. novembra 1732 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1730-1771).
gostači brez hiše (Inn Letite) — mednje so denimo uvrstili prej omenjenega krojača Grima —,153 sklepamo, da Sečani niso bih navadna meščanska, ampak prejkone uradniška ah posestniška družina. Matične knjige Mihaelu Sečanu zato največkrat tudi prisojajo imenitnejši naziv »generosus dominus«.154 Med letoma 1732 in 1739 so se mu v Krškem rodili štirje otroci, morda v dveh zakonih,155 in neznano kje okoli leta 1731, tik pred priselitvijo v Krško, sin Ignac, ki je potem nasledil hišo. Mihael je 25. novembra 1761 ob poroki hčerke — ženin je prišel ponj o s Hrvaškega — naveden kot pokojni, 84-letna žena Rozalija pa je preminila 11. julija 1787. Na isti hišni številki 78 (hiša jo je dobila ob preštevilčenju leta 1781 namesto prejšnje št. 79) je v najstarejšem zapisniku duš iz leta 1792 kot gospodar naveden (sin) Ignac Sečan, ki je tu 23. oktobra 1796 tudi umrl, po mrliški matici v starosti 65 let.156
Veliko pestrejše je bilo dogajanje pri zgornji hiši (rekt. št. 65), sredi 18. stoletja še stari lesenjači kmalu potem umrlega dninarja Jožefa Dobovca. Kaže, da je že Dobovc ali za njim ženin drugi mož Janez Grim takoj po poroki (1756) hišico nekoliko popravil, saj se je njen letni donos od leta 1752, ko je znašal 3 goldinarje, povzpel do leta 1756 na 5 goldinarjev.157 Usoda zakoncev Grim ni pojasnjena. Morda sta hišo prodala in se odselila, morda sta umrla pred letom 1771, ko se začenja prva ohranjena mrliška matica. Ta že za prvo leto razkriva, da je v tej hišici s hišno številko 78 leta 1771 umrl 52-letni Bernard Kovačič in sedem let pozneje njegova vdova Jera.158 Kovačiča, domačina, srečujemo sredi stoletja kot krojača in gospodarja lesene hišice z vrtom (rekt. št. 63), ki je stala na mestu poznejše šole, današnje fakultete, na vogalu sedanjega Hočevarjevega trga.159 Ker se je tja priženil k vdovi Spilarjevi in je hišico podedovala Spilarjeva hči, si je moral najti nov dom, še posebej ker se je kot vdo-
153	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3,3. 1. 1749.
154	NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1730-1771, 9. 7. 1733,15. 4. 1735, 8. 5. 1735, 24. 2.*1737, 5. 1. 1739.
155	Prav tam, 14. 11. 1732, 8. 5. 1735, 24. 2. 1737, 5. 1. 1739. -Pri krstu prvega v Krškem rojenega otroka je mati navedena samo kot Marija, pri vseh ostalih otrocih pa kot Marija Rozalija.
156	NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-1770, 26. 11. 1761; M 1784—1818, fol. 5, 18; prav tam, Statusi anirna-rum, fasc. 1, status animarum 1792-1804, s. p. - O preštevilčenju hiš gl. op. 30.
157	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 8, štiftm register
1756.
»s NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, M 1771-1784, 14. 12.
1771,6.8.1778.
is" ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No.
7,13. 6. 1752; No. 8, štiftm register 1756.
vec ponovno poročil in si ustvaril novo družino.160 Z njegovo komaj 17-letno hčerko Marijo Ano (roj. 1756) se je nato leta 1773 oženil krški mestni pisar oziroma sindik (in učitelj) Anton Brenk, po izvoru meščanski sin iz Slovenj Gradca. Brenkovo družino najdemo v maticah na hišni številki 78 (od 1781 dalje št. 77) in se tu pojavlja do konca 18. stoletja.161 V prvem zapisniku duš od leta 1792 dalje je pri Brenkovem imenu križec, vendar ni umrl v Krškem; z ženo sta bila zadnjič označena kot navzoča leta 1800, naslednje leto pa od družinskih članov nobeden več.162 Glede na družbeno vlogo Antona Brenka v mestu ne gre dvomiti, da je najpozneje on podrl staro Dobovčevo leseno hišico in postavil sedanjo nadstropno zidano hišo.
Cokl-Sečanova hiša (rekt. št. 66, hišna št. 78) in Dobovc-Kovačič-Brenkova (rekt. št. 65, hišna št. 77) imata skupno usodo od preloma 18. in 19. stoletja, ko sta dobili istega lastnika, ranocelnika Andreja Chiarga. Njegova družina je v Krškem izpričana od leta 1796, in sicer po zapisniku duš v hiši št. 78, kjer je isto leto preminil neporočeni last-
160	Bernard Kovačič se je rodil v Krškem leta 1721 kot sin Janeza Jurija in Marije. K Ani Spilar, veliko starejši vdovi mestnega sodnika Antona, se je priženil leta 1745 in imel z njo dva otroka, rojena v letih 1747 in 1749. Po ženini smrti se je nekje zunaj Krškega vnovič oženil in imel z drugo ženo Jero hčerko Marijo Ano, rojeno leta 1756. Kdaj natanko se je z družino preselil v Dobovčevo oziroma Grimovo hišo, ne vemo, a najverjetneje ne prav dolgo zatem, ko se je pastorka Hva Spilar, rojena leta 1734, leta 1756 omožila z meščanskim sinom Tomažem Pelcem. Po prvem hišnem oštevilčenju leta 1771 srečujemo v Spilerjevi hiši s hišno št. 39 zakonca Tomaža in Hvo Pele (rojstva njunih otrok v letih 1771-1780). - NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 6. 5. 1721, 24. 12. 1734, 20. 5. 1747, 10. 3. 1749, 15. 6. 1756; P 1713-1770, 2. 8. 1745, 26. 11. 1756; R 1771-1784, 24. 7. 1771, 25. 3. 1773, 13. 8. 1776,16.1.1778,28. 6.1780.
161	Ko se je Brenk 10. maja 1773 priženil k Mariji Ani Kovačič, je bila v poročni matici navedena skupna hišna številka 78, pokojni Bernard Kovačič pa je označen kot meščan in mestni svetnik (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1771-1783, s. p.). Tu se je zakoncema rodilo sedem otrok (prav tam, R 1771-1784, 1. 3. 1774, 22. 5. 1775, 14. 2. 1778,30. 8. 1780, 9. 9. 1782; R 1784-1812, 5. 7. 1785, 7. 9. 1787). Brenk je začel opravljati službo mestnega pisarja - sindika po smrti svojega predhodnika Jakoba Simandla, ki so ga pokopali 9. oktobra 1772 (prav tam, M 17711784). Že ko se je naslednje leto prvič pojavil v Krškem, je izpričan v dvojni funkciji, hkrati tudi kot učitelj. Mestni pisar je ostal vsaj do leta 1791, kot učitelj pa je bil zadnjič omenjen leta 1780 (NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 1771-1784, 24. 2. 1773; P 1771-1783, 1. 5. 1780; P 17841816,7. 2. 1791).
162	NŠAL, ŽA Krško, Statusi animarum, fasc. 1, status ani-marum 1792-1804, s. p.; prim, prav tam, Matične knjige, M 1784-1818.
nik »gospod« Ignac Sečan.163 Chiargo je hišo prevzel od Sečana ah iz rok njegovih dedičev, nato pa je po smrti lastnika sosednje hiše št. 77, nekdanjega mestnega sindika Antona Brenka (umrl 1800 ah 1801), kupil še to hišo. Od leta 1803 dalje, ko je Andrej Chiargo napisal oporoko in zapustil hišo ženi Mariji, rojeni Stanič, je historiat obeh stavb dokumentiran v zemljiški knjigi.164 Ta je nastala sicer približno dve desetletji pozneje, a na podlagi starejših listin. Do omenjene letnice 1803 je tako prišel tudi neznani pisec prispevka o hiši iz leta 1894, najverjetneje Ivan Vrhovec, ki mu je glavna knjiga zemljiške knjige razkrila, da gre za dve nekoč samostojni hiši.165 Ce pa bi se poglobil še v zemljiškoknjižne listine, bi našel izročilno pogodbo, sklenjeno leta 1808 med vdovo Marijo Chiargo in Antonom Belmanom, v kateri je navedeno, da je hiša št. 78 sestavljena iz dveh, od katerih je ena nekdanja Brenkova (das sogenante Wrengische Hauß).166 V popisu hiš iz leta 1813, enem naših glavnih referenčnih virov za lokacije stavb, je hišna številka prav tako skupna — 78, kar pomeni, da je bil glavni vhod iz spodnje, večje in razkošnejše hiše, rekti-fikacijski številki pa sta ostali dve — 65 in 66.167 Obe najdemo tudi v glavni knjigi zemljiške knjige, nastale okoli leta 1822.168 V času Belmanovega lastništva je prišlo leta 1816 do novega preštevilčenja hiš, po katerem je imela hiša 14 let, do vnovičnega preštevilčenja leta 1830, hišno številko 82.169 V tej kratki dobi je nastal franciscejski kataster s katastrsko mapo (1825) in prvo natančno talno upodobitvijo hiše. Kot že rečeno, je prikazana kot ena
163	NŠAL, Ž A Krško, Statusi animarum, fasc. 1, status animarum 1792-1804, s. p. - Gl. op. 156.
164	Oporoka z datumom 23. september 1803 je navedena v zemljiškoknjižnem vložku kot osnova za lastništvo Marije Chiargo (ŽAC, ŽAC/1031, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 511). Ranocelnik Andrej Chiargo je umrl 13. aprüa 1806 v novem špitalu, hišna št. 82, v starosti 47 let (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, M 17841818, fol. 43).
165	V.: Das Sterbehaus Valvasors, str. 1387-1388.
166	Pogodbo, podpisano 1. junija 1808 v Krškem, je Anton Belman z Vidma sklenil kot zastopnik svojega mladoletnega sina Jožefa, tedaj ranocelniškega kandidata v tretjem letniku graškega liceja. Ob vpisu pogodbe v zemljiško knjigo je navedeno, da gre za dve rektifikacijski številki -65 in 66. Ker je prepisovalec pogodbe delil besedo Wrengische, se mu je pomotoma zapisal podvojeni -gi: Wrengi-gisehe. - ŽAC, ŽAC/1031, knj. 1996, B Vermerkbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 237-239.
167	ARS, AS 785, fasc. 61, Civitatensia, Civitatensia-računi, Liquidations Ausweis etc., 9. 8. 1813.
i« ŽAC, ŽAC/1031, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 511.
169 O preštevilčenju hiš gl. op. 30.
sama velika zidana stanovanjska zgradba na stavbni parceli št. 51.170 Naslednje leto 1826 jo je na dražbi kupil že znani mitninski nadzornik Anton pl. Hohenwart (1768—1846) in v njej živel do svoje smrti. Ljubiteljski muzealec Hohenwart, član kranjskega Muzejskega društva in zbiralec starin, je danes v Krškem »po krivici« pozabljen. Toda splet okoliščin je hotel, da so leta 2010 prav v njegovi, napačni Valvasorjevi hiši, že drugič uredili mestni muzej, potem ko je prvi, ustanovljen leta 1939, prenehal obstajati.171
Kot kaže, so v 20. stoletju pozabili, da je hiša zrasda iz dveh, pa čeprav ima dve pročelji in dva vhoda s ceste. Tako v svojem umetnostnozgo-dovinskem orisu stavbe (1977) ne navaja podatka o prvotno dveh hišah niti Emilij an Cevc, ampak govori o hiši kot o enoviti celoti: »Napis na portalu pove le, da jo je leta 1609 dal sezidati nekdanji mestni sodnik in trgovec Lukež Kunec: "1609 LVCAS KUNEZ GEWESTER STATT RICHTER V(N)D HENDELSMAN ALHIE HAT DAS HAVS BAVEN LASN GNAD GOT WES ISTS
gewesen vnd wes wirds noch wir
DEN." [...] Ta hiša, ki je pozneje postala mestna hiralnica, je vsekakor vredna, da jo varujemo in obnovimo, saj je lep in v Krškem edini primerek poznorenesančne meščanske stavbe. Proti nabrežju je triosna, proti trgu pred špitalsko cerkvijo štiri-osna, na oglu pa nosi velik, na kamnitih renesančnih konzolah in profilirani plošči nad njima sloneč pomol; glavno okno pomola je povečano, v stranskih stenah sta ohranjeni še starejši pravokotni okenci. Med konzolama je na ščitku vklesano hišno znamenje lastnika in nad njim spet letnica 1609. Čas pa je stavbo zunaj in znotraj precej spremenil. Velika okna v prvem nadstropju so predelana — stara so imela spodaj majhno kamnito polico — in fasade so bile večkrat na debelo ometane. Vrh tega je 19. stoletje demodeliralo še plastične polpilastre, ki so nadomestili nekdanje slikane okvire, deleže nadstropje od pritličja in okenske osi. V pritličju so manjša, prav tako novejša okna; na straneh ogla pod pomolom se izpod ometa kažeta polkrožni zazidani odprtini s stopničastim profilom. Kamnitni glavni portal z napisom in letnico je širok in pol-krožno zaključen. Tudi notranjščina hiše je doživela več prezidav. Zdaj pokrivata vežo banjast in križni obok, na dvorišču pa opazimo (na strani proti obrežju) zazidane arkade s toskanskimi steb-
"0 ARS, AS 176, N 84, k. o. Krško, mapm list V. 171 Goleč: Neprava Valvasorjeva hiša, str. 81, 84, 88-89.
riči, medtem ko vzdolžni trakt spremlja dandanes le dotrajan lesen mostovž.«172
Tako kot Cevc govorijo tudi nekaj mlajše kon-servatorske smernice (1992) le o eni enonadstropni hiši, ki je zasnovana tritraktno, proti nabrežju Save triosna in proti Hočevarjevemu trgu štiriosna. Vendar sta avtorja smernic pravilno predvidevala, da je trakt ob Hočevarjevem trgu mlajši. Sklepala sta tudi, da gre pri njem najverjetneje za nov pri-zidan objekt, omenjen v Valvasorjevem zapuščinskem inventarju, pozneje, ob koncu 18. stoletja, pa predelan.173 Med prenovo se je pokazalo, da je t. i. Valvasorjeva hiša nastala iz dveh, od katerih je zgornja, s pročeljem proti trgu, občutno mlajša od spodnje,174 kot smo videli, šele iz druge polovice 18. stoletja.
V letih od 2008 do 2010 je bila hiša kot del stavbnega kompleksa Mestni muzej Krško temeljito predelana, dobila je drugačno fasado in na dvoriščni strani nove, moderne stavbne elemente, ki jih ni bilo mogoče zagotoviti v okviru obstoječih objektov, ne da bi okrnili njihovo pričevanjskost.175 Na severnem pročelju je še vedno vzidana spominska plošča z močno obledelim napisom, da je tu 19. septembra 1693 umrl Janez Vajkard Valvasor, vendar danes, glede na spoznanje o zmoti, vse manj uporabljajo oznaki Valvasorjeva hiša in Valvasorjev kompleks. V Mestnem muzeju Krško označujejo hišo kot »tako imenovano Valvasorjevo hišo«, poimenovanje Valvasorjev kompleks pa želijo čim prej nadomestiti z imenom »Mestni muzej Krško«. Da bi se izognili zamenjevanju hiše z dejansko Valvasorjevo na Cesti krških žrtev 2, bi bilo za napačno Valvasorjevo hišo sicer primerneje najti drugo, ustreznejše poimenovanje. Glede na to, da je hiša del muzejskega kompleksa in zlasti glede na vlogo ljubiteljskega muzealca Antona pl. Hohenwarta, njenega lastnika v drugi četrtini 19. stoletja, bi jo bilo zelo primerno imenovati Hohen-wartova hiša.
172	Cevc: Kulturni spomeniki, str. 170. - Deloma zabrisani napis na portalu se glasi malce drugače, in sicer v prvi osebi: »1609 LVCAS KUNHZ GHWLSTHR STATT RICIITHR VND IIANDHLSMAN ALillL i LAB (!) DAS 1 LAVS BAVHN LASN GNAD IM GOT WLS ISTS GHWLSHN VND WLS WIRDS NOCH WHRDHN«. Besede o Božji milosti, ki jo Kunec kliče nad nekdanje in prihodnje lastnike hiše, imajo še posebno težo ob vedenju, kaj se je s hišo dogajalo v naslednjih štirih stoletjih.
173	Železnik — Kramberger: Konservatorske smernice, s. p.
174	Po informaciji konservatorke Alenke Železnik 22. 2. 2012. - 1 Uaborat o izvedbi prenove ni bil nikoli dokončan.
175	Černelič Krošelj - Rep Bunetič: Celovito obnovljen, s. p.
Viri in literatura
Arhivski viri
Arhiv Republike Slovenije (= ARS):
-	AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 12, 14, 16,18, 20, 81,171
-	AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 103,114,115,131, 140, 214
-	AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 84
-	AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, fasc. D 1—193, G 1—156
-	AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 18, 34, 39, 123, 131
-	AS 768, Gospostvo Podčetrtek, Hartenštajn, Olimje, knj. 103
-	AS 785, Gospostvo Srajbarski turn, knj. 24, fasc. 61
-	AS 893, Jellouschek Anton, knj. 1
-	AS 984, Radics pl. Peter Pavel, šk. 1-14
-	AS 1063, Zbirka listin, št. 2742, feb. 1693, Krško
-	AS 1068, Zbirka načrtov, 2/186
-	AS 1074, Zbirka urbarjev, II/29u
-	AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 8.
Nadškofijski arhiv Ljubljana (= NSAL):
-	Kapiteljski arhiv Ljubljana (= KAL), fasc. 119/ 10
-	ŽA Krško: Matične knjige: R 1670-1729, R 1730-1771, R 1771-1784, R 1784-1812, R 1812-1837, P 1713-1770, P 1771-1783, P 1784-1816, P 1816-1867, M 1771-1784, M 1784-1818, M 1818-1841; Statusi animarum: fasc. 1
-	ZA Ljubljana-Sentvid: Matične knjige: R 1700— 1704, R 1710-1728, R 1728-1741, P 17101768, M 1772-1812
-	ŽA Mengeš, Matične knjige: R 1682-1695, R 1695-1707,P 1710-1768
-	ŽA Sora: Matične knjige: R 1731-1748, R 1749-1770.
Nadškofijski arhiv Maribor (= NŠAM):
* Matične knjige:
-	Brežice: R 1694-1709, R 1709-1725, R 17251738, R 1738-1760, P 1738-1770, M 17231753, M 1754-1770
-	Zibika: R 1694-1751.
Okrajno sodišče v Krškem: Zemljiška knjiga:
-	k. o. Krško: gl. knj. 1-59.
Pokrajinski arhiv Maribor (= PAM):
-	PAM/1537, Slekovec Matej: šk. 16.
Steiermärkisches Landesarchiv. Graz (= StLA):
-	Landrecht: K 1355, 1356.
Zgodovinski arhiv Celje (= Z AC):
-	ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig: knj. 19941996.
Literatura
[Anonimus]: XVI. Monats-Versammlung. V: Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain II (1857), str. 113-115.
Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz Band 3. 1663—1710. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Universitätsbuchdruckerei und Universitätsverlag, 1987.
Cevc, Emilijan: Kulturni spomeniki v Krškem in bližnji okolici. V: Krško skozi čas 1477—1977. Zbornik ob 500-letnici mesta (ur. Lado Smrekar). Krško: Skupščina občine, Odbor za pripravo praznovanja 500-letnice Krškega, 1977, str. 165—193.
Costa, Heinrich: Reiseerinnerungen aus Krain. Laibach: Eger'sche Gubernial-Buchdruckerei, 1848.
Černelič Krošelj, Alenka: Sledi Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem — kaj pa jutri? V: Janez Vajkard Valvasor in Krško (ur. Alenka Černelič Krošelj). Krško: Valvasorjev raziskovalni center Krško, 2008, str. 43-73 (Zbirka K mestu K, št. 6).
Zapuščina Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem (ur. Alenka Černelič Krošelj). Krško: Valvasorjev raziskovalni center, 2004 (K mestu K., št. 1).
Černelič Krošelj, Alenka — Rep Bunetič, Petra: Celovito obnovljen Valvasorjev kompleks. Krško: Občina, marec 2010.
Dimitz, August: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Mit besonderer Rücksicht auf Kulturentmckluno. Vierter T heil: Vom Regierungsantritt
•o	o o
Leopolds I. (1657) bis auf das Ende der französischen Herrschaft in lllyrien (1813). Laibach: Kleinmayr & Bamberg, 1876.
Dimitz, A.(ugust): Vereins-Nachrichten. V: Mittheilungen des historischen Vereins für Krain XV (1860), str. 20-22.
Glaser, Janko: Jellouschek Anton. V: Slovenski biografski leksikon. Prva knjiga Abraham—Lu^ar. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925—1932, str. 396.
Goleč, Boris: Neprava Valvasorjeva hiša v Krškem sredi 19. stoletja v rokah njegovega daljnega sorodnika in neposrednih potomcev — vzrok za »usodno« pomoto? Pozabljeni ljubiteljski muzealec Anton pl. Hohenwart (1768—1846). V: Zgodovina zfl vse XVIII (2011), št. 2, str. 80-91.
Goleč, Boris: Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščinijaneza Vaj-karda Valvasorja. V: Zgodovinski časopis 61 (2007), št. 3-4, str. 303-364.
Goleč, Boris: Valvasorjevi v Krškem — kdaj, kje, s kom in kako. V: Janez Vajkard Valvasor in Krško (ur. Alenka Černelič Krošelj). Krško: Valvasorjev raziskovalni center Krško, 2008, str. 13-42 (Zbirka K mestu K, št. 6).
Goleč, Boris: Valvasorjevo neznano potomstvo do današnjih dni (1. del). V: Zgodovinski časopis 62 (2008), št. 3-4, str. 351-383; (2. del). V: Zgodovinski Časopis 65 (2011), št. 3-4, str. 292-373; (3. del). V: Zgodovinski časopis 66 (2012), št. 1—2, str. 46—114.
Goleč, Boris: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja — 1. del. V: Arhivi 32 (2009), št. 2, str. 283-338.
Jellouschek, Anton: Valvasor und Vodnik. V: Vodnikov spomenik. Vodnik — Album (ur. Etbin Henrik Costa). Ljubljana—Laibach: I. v. Kleinmayr in F. Bamberg, 1859, str. 40-41.
Kos, Janko — Toporišič, Jože: Vodnik Valentin. V: Slovenski biografski leksikon. Četrta knjiga Taborska — Zvanut. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980-1991, str. 509-528.
r/- 1 4 \	1\1"	1	" "T^T"^ 1——1
Kralj, Angel: Archrvum loci PP. rr. capucino-rum Gurgfeldi Erectum Anno Domini MDCCLVII. V: Benedik, Metod — Kralj, Angel: Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja Štajerska kapucinska provinca, Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze, 1994, str. 427—591 (Acta Ecclesiastica Sloveniae 16).
Krampač, Tone: Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana (Priročniki 2). Ljubljana: Nadškofija, 2008.
Kranjec, Silvo: Radics Peter (Pavel). V: Slovenski biografski leksikon. Tretja knjiga. Raab—SvikarŠič Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960-1971, str. 4-7.
Lapajne, Ivan: Krško in Krčani, Zgodovinske in spominske črtice. Krško: Odbor za olepšanje mesta, 1894.
Logar, Janez: Opombe. V: Mencinger, Janez: Zbrano delo. 3. zvezek (ur. Janez Logar). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1963, str. 327—360 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Mencinger, Janez: Meniški spomini. V: Mencinger, Janez: Zbrano delo. 3. zve\gk (ur- Janez Logar). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1963, str. 189—259 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Radics, pl.femeniti] P.[eter]: Graščine in hiše rodovine Valvasorjeve na Kranjskem. V: ljubljanski Zfon 14 (1894), str. 433-437, 566-570.
Radics, P.[eter] v.[on]: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor. V: Die Ehre des Herzpgthums Krain von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor. Laibach-Nümberg 1689. I. Band (Buch I bis IV). 2te un-verändertre Auflage. Rudolfswertth: J. Krajec, 1877, str. 2-7.
Radics, P.feter] v.[on]: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Mit 5 Porträts und 15 anderen Abbildungen; samt Anhang, Nachtrag und der Genealogie der Familie Valvasor. Laibach: Krainische Sparkasse, 1910.
Radics, P.feter] v.[on]: Valvasor. Biographische Ski^e (Mit dem Portrait und Faksimile Valvasors). Graz: Leuschner & Lubensky, 1866.
Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787. Opisi, 5. ^ve^ek Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1999.
Reisp, Branko: Dosedanje raziskave o Valvasorju in nekatera odprta vprašanja. V: Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Referati j simpozija v Ljubljani 1989 (ur. Andrej Vovko). Ljubljana: SAZU in Odbor za proslavo 300 letnice izida Valvasorjeve Slave, 1990, str. 17—31.
Reisp, Branko: Gradovi dežele Kranjske. Ljubljana: Slovenska matica, 1998.
Reisp, Branko: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.
Ribnikar, Peter: Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. V: Zgodovinski časopis 36 (1982), št. 4, str. 321-337.
Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz: Selbstverlag, 1905.
Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982.
Smole, Majda: Vice domski urad zfl Kranjsko 13. stol, — 1747. 2. del: Cerkvene zadeve Lit. G. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1988 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Serija Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev. Zvezek 4).
Sebek, Zivko: Nekaj razmišljanj o Valvasorjevi upodobitvi Krškega v Slavi vojvodine Kranjske. V: Janez Vajkard Valvasor in Krško (ur. Alenka Černelič Krošelj). Krško: Valvasorjev raziskovalni center, 2008, str. 105-116 (Zbirka K mestu K, št. 6).
Valvasor, Janez Vajkard: Topografija Kranjske 1678—1679. Skicna knjiga (Faksimiliran natis originala ^Metropolitanske knjižnice v Zagrebu). Ljubljana: Valvasorjev odbor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 2001.
Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Llertzpglhums Crain, I—XV. Laybach, 1689.
Valvasor, Johann Weichart: Topographia Ducatus Carnioliae Modernae. Wagensperg in Crain, 1679. Faksimilirana izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba, München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1970.
Vodnik, Valentin: Rokopisna avtobiografija. V: Vodnik, Valentin: Zbrano delo (ur. Janko Kos). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988, str. 253— 254 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije. L, II., III. knjiga (gl. ur. Vladimir Kološa). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999.
Volčjak, Jure: Ordinacijska protokola goriške nad-Škofije 1750-1824. 1. del, 1750-1764. Ljubljana: .Arhivsko društvo Slovenije, 2010 (Viri 31).
Zapuščina Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem (ur. Alenka Černelič Krošelj). Krško: Valvasorjev raziskovalni center, 2004 (K mestu K, št. 1).
Zigon, Tanja: Zgodovinski spomin Kranjske. Življenje in delo Petra Pavlapl. Radicsa (1836—1912). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009 (Knjižnica »Kronike« 12).
Zontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Časopisi
[Anonimus]: Slavnost v Krškem. V: Dolenjske novice^ (1894), št. 20, 15. 10. 1894, str. 158.
Lapajne, Iv.[an]: Valvazor (Znamenita 200 letnica). V: Dolenjske novice V (1889), št. 18, 15. 9. 1889, str. 139-141; št. 19,1. 10. 1889, str. 147-149.
Radics, P.[eter] v.[on]: Eine Reise nach London. V: Laibacher Zeitung 112 (1893), št. 274, 29. 11. 1893, str. 2345-2346; št. 275, 30. 11. 1893, str. 2353-2354; št. 276, 1. 12. 1893, str. 2361-2363.
V.: Das Sterbehaus Valvasors in Gurgfeld. V: Laibacher Zeitung 113 (1894), št. 162, 18. 7. 1894, str. 1387-1388.
Elaborat
Železnik, Alenka — Kramberger, Dušan: Konser-vatorske smernice zfl prenovo Valvasorjevega kompleksa v Krškem. Ljubljana: Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, marec 1992.
Železnik, Alenka — Kramberger, Dušan — Oman, Jožef: Konservatorske smernice zfl prenovo Valvasorjevega kompleksa v Krškem. Ljubljana: Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, januar 1993.
Povzetek sledi v 2. delu prispevka.
1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 347.235:929Valvasor J. V.
Prejeto: 10. 4. 2012
Dve Valvasorjevi hiši v Krškem — napačna in prava
(2. del)
BORIS GOLEČ
izr. prof. dr., znanstveni svetnik Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: bgolee@zre-sazu.si
izvleček
Ko je avtor pred nekaj leti %avrnil motnost, da bi kranjski polihis lor Janes; Vaj kar d Valvasor (1641—1693) lahko umrl v t. i. Valvasorjevi hin v Krškem, na katere pročelju je od leta 1894 vzidano spominsko znamenje, je z veliko mero gotovosti napisal, da je bila polihistorjev zadnji dom druga hiša, oddaljena nekaj deset metrov od napačne hiše. Namen prispevka je osvetliti obe hiši v luči vseh dosegljivih podatkov in razjasnili morebitne dileme o tem, katera je prava. V raziskavi so bili upoštevani novi viri o pomembnih krških družinah, sistematično pregledane župnijske matične knjige in uporabljeni drugi viri, ki lahko kakor koli pripomorejo k vedenju o posameznih hišah in njihovih lastnikih. V ospredju raziskave sta vprašanje, komu je v polihis torjevem času pripadala t. i. Valvasorjeva hiša, in historiat hiše, kije bila v resnici v lasti kranjskega polihistorja, tj. ju^ne polovice današnje Mencingerjeve hiše.
KLJUČNE BESEDE: Valvasor, Krško, lokacija hiše, arhivski viri, Kamnikar, baroni Zetschker
abstract
VALVASOR'S TWO HOUSES IN KRSTO - THE WRONG AND THE RIGHT ONE (PART2)
A couple of years ago the author of the present article ruled out the possibility that the Camiolan polymath Janez Vaj kar d Valvasor (1641—1693) died in the so-called Valvasor's house in Krško, on the front of which was attached in 1894 a built-in commemorative plaque. The author has since then manam d to establish with a mat deal of certainty that the
j i	o	o	J	-v7
polymath's last home was actually the house located sorne tens of metres away from the wrongly identified house. The purpose of the article is to shed light on the history of both houses based on the available data and to clarify any possible dilemmas regarding which of the two houses is the right one. The study draws on sources about prominent Krško families, the existing
o	o	J	O	-v7	J	J	o
birth, marriage and death registers as well as other sources that might in any way help us understand more about the two
o	o	O	-v7	-v7	J
houses and their owners. The study focuses mainly on the issue of who owned the so-called Valvasor's house during the polymath's lifetime and on the history of the house that was actually owned by Valvasor, i.e. the southern half of today's Mencinger's house.
KE Y IVORDS: Valvasor, Krško, location of the house, archival sources, Kamnikar, Barons Zetschker
V kateri hiši je kranjski polihistor dejansko živel in umrl?
Tako kot smo napačno Valvasorjevo hišo osvetlili po dveh poteh — najprej (ne)ustreznost lokacije in nato njen historiat — se bomo na podoben način lotili iskanja polihistorjeve prave hiše, le da so izhodišča pri tem drugačna. Brez vnaprejšnjih preferenc za Zetschkerjevo hišo (južni del današnje Mencingerjeve na Cesti krških žrtev 2) bomo v prvem delu preverili historiate vseh krških hiš, ki bi glede na lego in velikost lahko ustrezale opisoma Valvasorjeve hiše iz let 1693 (po listini o kupoprodaji) in 1694 (po inventarju polihistorjeve zapuščine). Iskali bomo možne sorodstvene in druge povezave med novim lastnikom Valvasorjeve hiše Janezom Krstnikom Kamnikarjem (kupil 1706) in obema polihistorjevima sosedoma Janezom Andrejem Tunkelsteinerjem in Janezom Petrom Sveršni-kom (1693) na eni strani ter gospodarji potencialnih iskanih hiš, ki jih sredi 18. stoletja ponuja terezijanski kataster. Tudi po tej, veliko bolj zanesljivi poti bomo prišli do rezultata, da vsem znanim dejstvom ustreza samo ena hiša — Zet-schkerjeva. Čeprav je bila njena leva soseda sredi 18. stoletja v lasti Kamnikarjevega zeta in bi jo torej ta lahko dobil od tasta, bo natančna primerjava podatkov pokazala, da v tem primeru ni šlo za nekdanjo Valvasorjevo hišo, ampak za Tunkelsteiner-jevo.
Za izhodišče si v tabelaričnem prikazu oglejmo dejstva o treh hišah, kot jih navaja listina o kupoprodaji iz leta 1693. Iz listine ni vidno, katera od obeh sosed je bila na levi in katera na desni strani, kakor tudi ne višina kupnine za Valvasorjevo hišo.1
1	ARS, AS 1063, Zbirka listin, a. e. 2742, feb. 1693, Krško. Prim, objavo: Jellouschek: Valvasor und Vodnik, str. 4041.
2	ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega
Za vsoto lahko izvemo iz polihistorjevega leto dni mlajšega zapuščinskega inventarja, v katerem je še pomemben podatek, da stoji ob njegovi hiši nova zgradba.2 Regest kupoprodajne pogodbe ob vdo-vini prodaji hiše leta 1706 pa ne postreže z nobenim novim podatkom o sami zgradbi niti ne govori o sosedih.3
Iskanja hiše se bomo lotili na podlagi vseh ugotovljivih dejstev o lastnikih treh sosednjih hiš, ki lahko edina privedejo do ugotovitev, kakšne so bile hiše in kje jih gre iskati. Temeljno vprašanje je, ah so vse tri hiše podobno velike in vredne ah zaznamo razlike glede na vedenje o njihovih posestnikih.
Kaj torej vemo o lastnikih treh hiš, ki jih poznamo iz listine o kupoprodaji Valvasorjeve hiše (1693) in iz regesta kupoprodajne pogodbe med vdovo in novim lastnikom trinajst let pozneje (1706)? Kot bomo videli v nadaljevanju, je skupna značilnost vseh štirih hišnih posestnikov ta, da so pripadali krški mestni eliti. Prodajalec hiše Jakob Vodnik je bil notranji mestni svetnik, sosed Janez Andrej Tunkelsteiner večkratni mestni sodnik, poznejši kupec Valvasorjeve hiše Janez Krstnik Kam-nikar pa upravitelj gospostva Srajbarski turn. Tunkelsteiner in drugi sosed Janez Peter Sveršnik sta svojo družbeno veljavo kazala z dvojnim osebnim imenom; tako ime so imele vse tri Tunkelstei-nerjeve žene, uporabljali pa sta ga tudi Vodnikova in Kamnikarjeva soproga. Ni rečeno, da so ga vsi našteti dobili že ob krstu (potrjeno le Kamnikarjeva žena, ki je bila sicer Tunkelsteinerjeva hči), zato pa raba dveh imen jasno priča, kam so se nosilci prištevali kot odrasli. Poleg tega je bila z dvema imenoma krščena večina njihovih otrok in ti so imeli skoraj same imenitne krstne botre, med katerimi pri
sodišča v Ljubljani, šk. 131, fasc. L1V, Z-7/1, 16. 1. 1694, pag. 2). Prim, objavi: Radics: Johann Weikhard, str. 310; Černelič Krošelj (ur.): Zapuščina, str. 19, 33. 3 ARS, AS 309, šk. 123, fasc. L, W-81, zapuščinski inventar 1 lerberta pl. Buseta, 11. 7. 1724, pag. 31-32.
Hiša na levi ali desni	Hiša na sredini	Hiša na levi ali desni
Lastnik 1693: gospod Janez Andrej Tunkelsteiner, mestni sodnik	Lastnika do 1693: (gospod) Jakob Vodnik, mestni svetnik, in žena Marija Šaloma; 1693 kupil Janez Vajkard Valvasor za 800 goldinarjev kranjske veljave	Lastnik 1693: gospod Janez Peter Sveršnik
Tunkelsteiner umrl med letoma 1701 in 1705; družina izpričana v Krškem do leta 1735	1694: zraven stoji nova zgradba; 1706 Valvasorjeva vdova Ana Maksimila, poročena pl. Buset, prodala Janezu Krstniku Kamnikarju, upravitelju gospostva Srajbarski turn	Zadnja omemba zakoncev Sveršnik v Krškem leta 1694
nobeni družini niso manjkali plemiči. Končno je bila Tunkelsteinerjeva prva žena tudi sama plem-kinja oziroma iz poplemenitene družine. Tako je naziv »gospod«, ki ga listina zakoncev Vodnik (1693) namenja obema sosedoma, Tunkelsteinerju in Sveršniku, vsekakor upravičen.
Ob vsem povedanem ni nobenega dvoma, da so obravnavane tri liiše z vrtovi, stoječe druga poleg druge, morale biti podobne velikosti in vrednosti. Drugače torej kot pri Coklovi hiši (spodnjem delu napačne Valvasorjeve), ki ji je sredi 18. stoletja na zgornji strani delala družbo lesena stara hišica. Iliše mestne elite, to pa so bili tako Vodniki, Tunkelsteinerji in Sveršniki kakor pozneje Kamni-karji, se v majhnih mestih koncentrirajo ob glavni mestni ulici oziroma trgu,4 zato jih tudi v Krškem ne gre iskati kje drugje. A vendar se ne bomo zanašali na takšno pravilo, ampak, bomo poiskali vse možne lokacije v mestu, kjer je ah bi lahko stala skupina treh takih hiš, in preverili, ali bi lahko šlo za iskano trojico.
Brez dvoma niti Valvasorjeva niti obe sosednji hiši niso mogle biti lesene. Velike zidane hiše tudi neprimerno teže propadejo in izginejo brez sledu ah jih nadomestijo znatno manjše lesene. Za tako
radikalne spremembe je potreben uničujoč požar, a ga Krško med Valvasorjevim časom in terezijan-skim katastrom sredi 18. stoletja ni doživelo, kakor tudi ne pozneje, pred prvo natančno tlorisno upodobitvijo v franciscejskem katastru. A dopustimo možnost, da bi katera od treh iskanih sosednjih hiš od konca 17. stoletja dalje vendarle lahko močno spremenila zunanjo podobo ah celo izginila.
Ce vzamemo za izhodišče franciscejsko katastrsko mapo (1825),3 najdemo le na enem mestu drugo ob drugi tri velike zidane hiše. Stavbe, ki tako že na prvi pogled pritegnejo pozornost, sodijo med največje v mestu in stojijo na zahodni strani glavne ulice, nedaleč od trga z mestno cerkvijo sv. Janeza Evangelista (stavbne parcele št. 57—59). Danes sta to dve hiši na Cesti krških žrtev: prva, na južni strani, je sedanja Staničeva hiša (hišna št. 4), drugo, Mencingerjevo (hišna št. 2), pa sestavljata dve združeni hiši. Vse tri imajo po franciscejski katastrski mapi na zadnji strani podaljšek, ki obdaja manjše notranje dvorišče. Za vsako hišo se razteza tudi dolga vrtna parcela vse do poti pod Z viko, skoraj vzporedne z glavno ulico. Levo in desno od sklopa teh treh hiš so ob mestni uhci sicer prav tako nanizane zidane hiše, a so vse občutno manjše in s
I%sek katastrske mape i-y leta 1825 -y dodanimi rektifikacijskimi Številkami; Zgornja pušcica kaže napačno I- alvasotjevo hišo v uličnem otoku, spodnja pa pravo hišo ob glavni krški ulici.
4 Prim. Goleč: lilitc v majhnih mestih, str. 228—229.
ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 84, k. o. Krško, mapni list V.
krajšimi vrtovi, drugje v mestu pa najdemo velike zidane hiše samo posamezne ali kvečjemu po dve skupaj.
Frandscejski kataster sicer ni najustreznejše izhodišče za naše vprašanje. Gradbeno stanje mesta, leta 1825 pretežno zidanega, je bilo zdaj občutno spremenjeno glede na stanje, ki ga ponujata dva popisa hiš v terezijanskem katastru tričetrt stoletja prej. Kot je vidno iz prvega popisa, nastalega v začetku leta 1749, je bila tedaj v Krškem zidana le vsaka peta hiša,6 ne upoštevaje deseterico t. i. svobodnih hiš, ki jih v tem popisu ni, so pa zajete v naslednjem iz leta 1752, v katerem je za vsako stanovanjsko hišo ocenjen letni donos.7 Iz kombinacije podatkov o gradbenem stanju in donosu posamezne hiše dobimo podobo, ki jo lahko s pomočjo rektifikacijskih številk (po štiftnem registru iz leta 1756)8 brez težav preslikamo na katastrsko mapo iz leta 1825. Izkaže se, da so bile hiše, označene kot zidane sredi 18. stoletja, takšne tudi v času franciscejskega katastra. V obeh časovnih izsekih pa se le enkrat skupaj pojavijo tri velike zidane hiše, in to obakrat na istem mestu ob glavni ulici: že omenjene hiše na stavbnih parcelah 57—59. Leta 1752 so z letnim donosom od 14 do 17 goldinarjev vse spadale med deseterico najdonosnejših v mestu (14 do 20 goldinarjev donosa) in znatno presegale mestno povprečje (5,60 goldinarja). Nekdanja Valvasorjeva hiša bi bila glede na sredinsko lego hiša v lasti baronice Zetschker z donosom 14 goldinarjev, to je nekaj manj od donosa njenih dveh sosed (16 in 17 goldinarjev). Po donosnosti se je znašla na desetem mestu, če pa odštejemo javno-upravne zgradbe, ki so zasedle prva tri mesta (gospoščinska in mitninska hiša ter župnišče), je bila na sedmem (najviše ocenjeni zasebni hiši sta imeli po 17 goldinarjev donosa).
Preden se bomo posvetili historiatu teh treh sosednjih hiš, bomo za vsak primer preverili, ali bi trojico hiš iz Valvasorjevega časa — Valvasorjevo, Tunkelsteinerjevo in Sveršnikovo — vendarle lahko iskali še kje drugje. Takšna možnost obstaja, če bi denimo ena od treh iskanih hiš s konca 17. stoletja v desedetjih do nastanka terezijanskega katastra izginila ali če bi jo zamenjala znatno manjša stanovanjska zgradba, ne nazadnje zlahka tudi, ko bi se dve hiši združili v eno. Sredi 18. stoletja na dveh mestih res srečamo po dve veliki zidani hiši z visokim letnim donosom. Vse štiri stojijo v nepo-
6	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA,N 239, No. 3, 3. 1. 1749.
7	Prav tam, No. 7,13. 6. 1752.
8	Prav tam, No. 8, štiftni register 1756.
sredni bližini današnjega Hočevarjevega trga in so s pročelji obrnjene proti Savi.
Pozornost zbudita zlasti sosedi, ki sta bili leta 1749 zidani in sta imeli tri leta pozneje najvišji letni donos od vseh hiš v mestu, 20 goldinarjev, obe pa sta premogli tudi vrt. Danes sta to enonadstropnici na Valvasorjevem nabrežju (h. št. 5b in 5). Prva (rekt. št. 68, stavbna parcela št. 31) je bila sredi 18. stoletja mitninska hiša dvorne komore (Hoff Ca-merall Haus, jef^o das Königl: Ambt Haus), njena severna soseda (rekt. št. 69, stavbna parcela št. 30) pa hiša gospostva Krško (Herrschaft Gurffeldt) s stanovanjem gospoščinskega upravitelja (darin der Verwalter ein Quartir hat)? Ugotovitve o tej stavbi ovr-žejo možnost, da bi šlo lahko za polihistorjevo hišo ali za katero od njenih dveh znanih sosed, saj je lastnikom mogoče kontinuirano slediti v Valvasorjev čas. Kako je hiša postala gospoščinska v lasti grofov Auersperg, so razkrili zapuščinski inventarji treh članov Auerspergove rodbine. Leta 1698 jo je grofica Katarina Elizabeta, tedanja lastnica krškega gospostva, kupila od Franca Jožefa grofa Lamber-ga. Čeprav je v regestih kupoprodajne pogodbe enkrat govor o De Urbanijevi in drugič o Blažutovi hiši, datum sklenitve pogodbe razkriva, da gre za isto hišo z dvema imenoma.10 Njeno prvo ime izvira
9	ARS, AS 174, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752. - Rektifikacijske številke razkriva štiftni register iz leta 1756 (prav tam, No. 8), parcelne pa so nastale s franciscejskim katastrom leta 1825 (ARS, AS 176, N 84, k. o. Krško, zapisnik zemljiških parcel, 20. 4. 1825; mapni list V). - V začetku leta 1749, ko je po navedbi terezijanskega katastra imel v hiši krškega gospostva stanovanje gospoščinski upravitelj, je funkcijo upravitelja gospostev Krško in Srajbarski turn opravljal Janez Matija Sivic (* ok. 1699, neznano kje - f 1776, Krško), sedemkrat- praded pisca teh vrstic. Sivic je zanesljivo poznal Valvasorjevo najmlajšo hčerko Regino Konstancijo, por. pl. Dienersperg (* ok. 1690, neznano kje - f 1755, Novo mesto), saj je bil sredi 18. stoletja kot lastnik hiše v Novem mestu njen prvi sosed (Goleč: Valvasorjevo neznano potomstvo (1. del), str. 377).
10	Ob smrti grofa Aleksandra leta 1759 so med njegovimi nepremičninami poleg obeh gospostev - Krško in Srajbarski turn - ter tumskega gradu popisali hišo v Krškem, ki je plačevala letni činž mestu in je torej stala na pravno mestnih tleh (ARS, AS 309, šk. 5, fasc. Ill A-67, 16. 7. 1759, pag. 5). Na isto hišo z vrtom se nanaša kupna pogodba (Kaufbrief des Haus Gurgfeld und Garten) v zapuščini umrlega grofa, ki sta jo 61 let prej, 1. novembra 1698, sklenila Franc Jožef grof Lamberg in Katarina lüizabeta grofica Auersperg (prav tam, pag. 24). Kupno pogodbo zanjo najdemo tudi v zapuščinskih inventarjih Aleksandrovega očeta Ditriha grofa Auersperga, umrlega leta 1706, in njegove štiri leta prej (1702) preminule svakinje Katarine lüizabete grofice Auersperg, ki je hišo kupila. Pri tem je zanimivo, da se hiša v navedenih dveh inventarjih imenuje različno ob sicer enakem datumu in kraju sklenitve pogodbe - Krško, 1. novembra 1698. Ditrihov inventar
iz priimka, drugo pa iz osebnega imena Blaža De Urbanija, itakjanskega priseljenca, ki je postal viden krški meščan in mestni sodnik.11 Tudi sosednja hiša
(1706) pravi, da je bila pogodba sklenjena za Blažutovo hišo (daß erkhaufte Blaschutische Hauß in der Statt Gurgfeld sarnht den großen Garten) (prav tam, šk. 3, 20. 5. 1706, pag. 108); tako je hiša imenovana tudi v popisu Ditrihovih nepremičnin: nekdanja Blažutova hiša (die hieuor IVlaschutisch gemeste Behausung in der Stadt Gurkhfeldt gelegen) (prav tam, pag. 105). Tudi nekaj grofovih premičnin je bilo popisanih v tej t. i. Blažutovi hiši (prav tam, pag. 114, 115, 117). Večinoma iste predmete najdemo štiri leta prej (1702) v zapuščinskem inventarju Katarine Füzabete grofice Auer-sperg označene kot »v hiši v Krškem« (im Hauß Gurgk-hfeldtj (prav tam, šk. 2, fasc. 11 A-28, 29. 5. 1702, pag. 203, 210, 211, 217-218, 253, 254, 263). Med grofičmimi nepremičninami je hiša prav tako imenovana »nekdanja Blažutova« (daß in Gurgkhfeldt stehende Wlaschuttisch gemeste Hauß (prav tam, pag. 5-6), toda regest kupne pogodbe v istem inventarju pravi, da je grofica Auerspergova 1. novembra 1698 kupila od grofa Lamberga nekdanjo De Urbanijevo (!) hišo (die erkaufte de Vrhanische vorhin geweßte Behausung sarnht den Gartten) (prav tam, pag. 105-106). Povezava obeh hišnih imen - Blažutova in De Urbanijeva hiša - je privedla do prejšnjega lastnika Blaža De Urbanija. Poleg rektifikacijske in pozneje hišne številke gospoščinske hiše imamo za njeno lego še eno potrditev. V inventarju krške župnije iz leta 1716 je naveden župnijski vrt, ki meji na eni strani na De Urbanijevo hišo, na drugi pa na ulico proti Gori (in der Statt ein anderer gartten so mit einen Seiten an das Vrhanische Hauß, mit der anderen Seiten aber auff die gössen gegen demPerkh anrainendi) (ARS, AS 1, Vicedomski urad šk. 12, 1/7, lit. G 1V-6, inventar in urbar župnije Leskovec 1716, fol. 90'). Gre za vrtno parcelo v lasti župnišča (pare. št. 131), ki leži po franciscejskem katastru (1825) na dvoriščni strani gospoščinske hiše in se raztreza do ulice Pod goro (ARS, AS 176, N 84, k. o. Krško, zapisnik zemljiških parcel, 20. 4. 1825; rnapni list V).
Blaž De Urbani se v virih pojavi leta 1654, ko je bil sprejet med krške meščane (ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 8, fasc. 11, Civita-tensia, Krško, mestna knjiga 1539-1679, s. p.). Za mestnega sodnika so ga izvolili trinajst let pozneje, leta 1667 (ARS, AS 1, šk. 171, fasc. 179a, lit. G Vlll-1, 25. 6. 1667), po krški kapucinski kroniki, ki za to leto ne pozna imena sodnika, pa naj bi sodniško funkcijo opravljal v mandatu 1668/69 (Kralj, Archivum loci, str. 471). Številne pritožbe zoper njega pričajo, da je moral biti precej prepirljive narave; leta 1675 je občina meščanov prosila deželnega vice-doma, naj ukaže »nemirnega Italijana« izključiti iz mestnega sveta (ARS, AS 1, šk. 171, l/97a, lit. G Vlll-3, 25. 8. 1661, 30. 1. 1673, 13. 7. 1673, 12. 2. 1674, 23. 7. 1673, 21. 7. 1675, 12. 6. 1676). Poročen je bil vsaj dvakrat, najstarejša krška krstna matica z začetkom leta 1670 pa navaja le krst njegovega najmlajšega otroka, krščenega 14. februarja 1671 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729). Blaž De Urbani je kot krstni boter zadnjič izpričan 27. februarja 1679, člani njegove družine so botrovali še do leta 1684 (prav tam, 15. 3. 1670, 2. 5. 1671, 18. 7. 1671, 15. 9. 1671, 5. 12. 1672,13, 2. 1673, 31. 7. 1673,16. 9. 1674, 6. 12. 1674, 27. 5. 1675, 13. 7. 1675, 12. 3. 1676, 20. 3. 1676, 26. 5. 1676, 18. 2. 1677, 23. 7. 1677, 25. 4. 1678, 22. 8. 1678, 3. 9. 1678, 6. 9. 1678, 23. 9. 1678, 27. 2. 1679, 7. 3.
na levi strani gospoščinske tako ne more biti v nikakršni zvezi ne z Valvasorjem ne z njegovima sosedoma Tunkelsteiner jem in Sveršnikom. Kot vse kaže, je bila mitnica tu že vse od srede 16. stoletja, hiša pa prvotno prav tako meščanska.12
Z opisom Valvasorjeve hiše in obeh njenih sosed s konca 17. stoletja se že na pogled precej manj ujemajo tri hiše ob savskem nabrežju, obrnjene s pročelji proti reki, ki sestavljajo vzhodno stranico uličnega otoka, znanega iz obravnave napačne Valvasorjeve hiše. Na franciscejski katastrski mapi iz leta 1825 so prikazane kot zidane hiše na stavbnih parcelah 51, 53 in 54, danes pa sestavljajo stavbni kompleks Mestnega muzeja Krško. Desna je napačna Valvasorjeva hiša, srednja Jarnovičeva ali stara šola in leva Kaplanova, če jih imenujemo po zdaj običajnih oznakah. Opisu iz listine o kupoprodaji (1693), po kateri je hiša Janeza Vajkarda Valvasorja stala med dvema hišama z vrtovoma, bi pogojno lahko ustrezala srednja, Jarnovičeva, a si dejstva hitro pridejo navzkriž. Jarnovičeva hiša je nekdanja
1679, 8. 12. 1679,9. 4. 1680, 25. 7. 1680, 27. 12. 1680, 4. 1. 1681, 18. 1. 1681, 21. 9. 1681, 30. 1. 1682, 2. 12. 1682, 19. 12. 1682, 5. 1. 1684). V osemdesetih letih so De Urbanijevi Krško zapustili ali pomrli. Zadnje poročilo o Blažu De Urbaniju se nanaša prav na njegovo hišo. Ta je leta 1688 navedena na seznamu devetih krških meščanskih hiš, ki so v svoje kleti in kašče sprejele cesarski proviant (StLA, 1. O. 11K-Akten, 1689-1V-92, s. d., pred 29. 12. 1688, Ver-zaichnuß der in der Statt Gurgfeldt etc.).
12 Leta 1556 sta meščan Blaž Schartner in njegova žena Magdalena s privolitvijo mestnega sodnika in sveta prodala kralju Ferdinandu svoj oštat, hišo, hlev in vrt v mestu pod grajskim vrtom (!); bodočo namembnost stavbe razkriva naslov kupnega pisma »Ambthaus C j urckhfeldn« (StLA, I.Ö. Urkundenreihe, 1556 X. 30., Krško (388)). Omemba grajskega vrta postavlja hišo v zgornji del mesta, nekoliko nenavadno pa je, da v listini ni navedena njena lokacija poleg špitalske cerkve, temveč ob oštatu Martina lisiha. Da je mitninska hiša v 16. stoletju vsekakor stala v zgornjem, severnem delu mesta, pričata urbarja gospostva Krško iz let 1570 in 1575. Navedena je namreč skoraj pri koncu popisa plačnikov dvornega činža, za omembami koče pod gradom, mestnih vrat in župnikovega zemljišča, in sicer kot »uradna hiša« (Ambthauß, od katere plačuje dajatev mitninski uradnik — nakladnik (Aufschlaget) (ARS, AS 1, šk. 81, 1/46, lit. G VIII-4, urbar gospostva Krško 1570, pag. 518; AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 114, RDA, N 141, No. 29, urbar gospostva Krško 1575, s. p., Hernach volgen die Hofzinss etc.). Do srede 18. stoletja, ko je po terezijanskem katastru in s pritegnitvijo mlajših virov natančno ugotovljiva njena lokacija, vemo o stavbi malo. Mitninska hiša ali t. i. hiša cesarskega nakladnika se je leta 1677 znašla na seznamu krških pustot; bila naj bi pusta in v takšnem stanju že od leta 1645 (ARS, AS 1, šk. 171, l/97a, lit. G Vlll-8, s. d. (1677, Specification B). Tri leta prej je mestno predstojništvo od nakladnika zahtevalo, naj plača davčne zaostanke za nazaj do leta 1645, sicer mu bodo pusti oštat in vrt zarubili (StLA, 1. O. HK-Akten, 1675-111-70,10. 9. 1674).
šola, katere lokacija je prvič dokumentirana šele leta 1792 v knjigi status animarum krškega vikariata: šola (Schob) s hišno številko 79.13 Iz terezijanskega katastra ni vidno, kje je stala mestna šola sredi 18. stoletja, saj je v popisu hiš iz leta 1749 ni, v tri leta mlajšem popisu pa je navedena na koncu, med t. i. svobodnimi hišami.14 Vendar ob vsem, kar o krški šoli vemo iz druge polovice 18. stoletja, ni nobenega namiga, ki bi jo umeščal kam drugam kot tja, kjer je bila leta 1792.15 Stavba, ki je sredi stoletja potrjeno že stala na tem mestu, poznogotski elementi v obeh etažah pa pričajo o njeni znatno zgodnejši stavbni zgodovini,16 namreč ni popisana niti v štiftnem registru leta 1756, ker kot svobodna hiša ni imela rektifikacijske številke.17 Obe njeni sosedi sta bili tedaj veliki zidani stavbi, na desni hiša v lasti gospoščinskega upravitelja Urbana Čokla (rekt. št. 66) z letnim donosom 17 goldinarjev (spodnji del napačne Valvasorjeve hiše) in na levi hiša Jožefa Senerja ml. z donosom 12 goldinarjev (rekt. št. 60). Čoklova je edina premogla majhen vrt (s posevkom 1/32 mernika), drugi dve, Senerjeva hiša in šola, sta bili brez njega. Poleg tega je šola po franciscejski katastrski mapi (1825) precej manjša od svojih sosed in tudi leta 1752 je izkazovala samo 6 goldinarjev letnega donosa.18 Tukaj tudi ni prostora za stavbo, omenjeno v Valvasorjevem zapuščinskem inventarju kot novozgrajeno poslopje ob njegovi hiši, razen če bi ga postavili na drugi strani ceste ob Savi, tako kot je tam leta 1825 stalo gospodarsko poslopje sosednje hiše (stavbna parcela št. 52). Težko si ga je namreč predstavljati na lijakasto zoženem dvorišču za hišo, kjer bi po opisu iz leta 1693 moral biti vrt, in izginiti bi moralo še pred nastan-
13	NŠAL, ŽA Krško, fasc. 1, štatusi animarum, status animarum 1792-1804, s. p.
14	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA,N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7,13. 6. 1752.
15	Po poročilu krškega župnika novomeškemu okrožnemu uradu o stanju šole leta 1761 je bilo v Krškem še dokaj dobro zgrajeno šolsko poslopje, ki je pripadalo mestu (ein noch vjmlich gutt erhaute, ihm Stadt zugehöriges Schul—Hauß (ARS, AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek, šk. 75, lit. T, No. 4, Vol. 1-2, 13. 6. 1761). Podobno je leta 1774 poročalo okrožnemu uradu krško mestno predstojništvo: v Krškem je mestu pripadajoča šolska stavba (ein der gemeinen Stadt gehöriges mittelmäsßiges Schull-Hauß s sobo in kamro ter majhno dvorano za pouk (prav tam, šk. 23, lit. 1'", No. 12, Vol. 1, 8. 4. 1774).
16	Prim. Železnik — Kramberger: Konservatorske smernice, s. p.; Železnik — Kramberger — Oman, Konservatorski program, str. 15; Černelič Krošelj - Rep Bunetič: Celovito obnovljen, s. p.
17	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 8, štiftm register 1756.
18	ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 84, k.
o. Krško, rnapni list V; AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 7,13. 6. 1752.
kom franciscejske katastrske mape. Zgradba mestne šole je bila torej v neskladju z opisoma Valvasorjeve hiše s konca 17. stoletja in absolutno premajhna za polihistorjev zadnji dom. Poleg tega je stavba zelo verjetno služila za šolo že v času, ko se je Valvasorju v Krškem iztekala življenjska pot.19 Opisu lege njegove hiše iz leta 1693 bi sredi 18. stoletja ustrezala samo velikost in to, da sta bili njeni sosedi, Senerjeva in Čoklova hiša, ki bi torej morali biti nekdanja Tunkelsteiner jeva in Sveršnikova, zidani, a se je zataknilo že pri vrtovih.
19 Šolska stavba je v drugi polovici 17. stoletja izpričana enkrat samkrat, in sicer bežno v urbarju krške oziroma les-kovške župnije iz leta 1677: Andrej Cedin je imel v Krškem poleg šole (neben der Schuel) oštat, na katerem je nameraval postaviti hišico (ARS, AS 1, Vicedomski urad, šk. 20, 1/12, lit. G XXV11 14-1, pag. 464); v istem urbarju je pri mestu omenjen tudi učitelj oziroma »šolmošter« (der Schuelmaister), ki je plačeval dajatev za vrt (pag. 463). Ni nenavadno, da med župniji podložno posestjo ni najti šolske stavbe, saj bi ta lahko stala na župnij ski dominikalni zemlji in torej ne bi imela urbarskih obveznosti. Toda vprašanje je, ali je šola kot taka sploh bila na župnijskih tleh in ne že tedaj na zemljišču, podsodnem mestu, torej na pravno mestnih tleh. Posredno govorijo v prid temu poročila mestnega predstojništva iz druge polovice 17. stoletja in celo iz istega leta (1655, 1677, 1686), po katerih plačujejo učitelja in organista (v eni osebi) iz mestne blagajne (ARS, AS 1, Vicedomski urad, šk. 171, l/97a, lit. G Vlll-8, 25. 8. 1655, s. d. (Berichts Copie, 1677), 13. 4. 1686), leta 1679 pa je v krstni matici naveden »mestni učitelj« (pro tunc ludimagistro civitatis) (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729). Dva mlajša župnijska urbarja iz let 1716 in 1732 samo potrjujeta takšno domnevo. Ob nastopu novega župnika F'. L. Rometa (1716) v sicer zelo natančnem popisu župnij skih zgradb pogrešamo šolo, čeprav navaja inventar zidano župnišče s posameznimi prostori, žitno kaščo, kleti in lesen hlev, v J .eskovcu pa hišico za tamkajšnjega »šolmoštra« (ein Schuellmaisters Heißt), dejansko samo organista (ARS, AS 1, Vicedomski urad, šk. 12, 1/7, lit. G 1V-6, fol. 90-91'). Fnako stanje dobesedno povzema župnij ski inventar in urbar 16 let pozneje, leta 1732, ko je prišel v Krško novi župnik J. 1. pl. Zergollern (prav tam, šk. 14, 1/8, lit. G-ll, fol. 303-304'). Šole torej ni med župnijskimi objekti niti ji ni namenjen noben prostor v župnišču. Tudi med župniji podložno posestjo v mestu je v obeh urbarjih naveden samo šolski vrt (von Schnell Gartten) (prav tam, šk. 12, 1/7, lit. G IV—6, fol. 118'; šk. 14, 1/8, lit. G-ll, fol. 331'), skoraj brez dvoma identičen z učiteljevim vrtom v urbarju iz leta 1677. Odsotnost šole v urbarskih in drugih župnijskih virih, zlasti ob požaru, v katerem je leta 1738 zgorelo župnišče in ducat bližnjih hiš (prav tam, šk. 14, 1/8, lit. G-3, 3/27, 26. 4. 1739, 3/28, 3. 8. 1739, G-4, 4/1, 24. 12. 1745, 4/2, 24. 12. 1745), samo še dodatno priča, da je bil na župnijskem zemljišču le šolski vrt, ne pa tudi šolska stavba. Ta se po letu 1677 prvič izrecno omenja leta 1752 v terezijanskem katastru, v popisu donosa od hiš, in sicer kot »mestna hiša, v kateri sta šola in brezplačno stanovanje za učitelja« (Der gemeinen Stadt Hauß, worinnen die Schul! undt des Schulmeisters freje Wohnung) (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 7, 13. 6. 1752).
Drugje v mestu najdemo zidane hiše sredi 18. stoletja le posamezno, posejane med lesenimi in vse razen dveh z letnim donosom manj kot 10 goldinarjev. Od omenjenih dveh donosnejših je hiša mestnega kaplana s 16 goldinarji donosa stala sploh že zunaj sklenjene pozidave, v severnem delu mesta nedaleč od župnišča.20 V sklenjeni pozidavi tako kot edina večja zidana hiša ostane hiša Jakoba Si-mandla z vrtom (rekt. št. 41), ki je stala na vzhodni strani glavne mestne ulice blizu kapucinskega samostana in so ji odmerili letni donos 16 goldinarjev in pol.21 Visok donos 15 goldinarjev je imela še napol zidana hiša vdove Lucije Knoper (rekt. št. 58), vogalna stavba brez vrta med glavno ulico in prečno ulico, ki z glavne vodi prod Savi in ločuje Knoperjevo hišo od uličnega otoka z napačno Valvasorjevo hišo.22 Preostale napol zidane hiše so leta 1752 vse izkazovale precej manjši letni donos, od 4 do 10 goldinarjev.23
Po izločitvi drugih zidanih in napol zidanih hiš, ki nekatere že po legi, druge pa (tudi) glede na historiat ne morejo biti iskane tri — Valvasorjeva in njeni dve sosedi — se bomo vrnili k trem sosedam
Za župnišče sicer ni podatka, iz kakšnega materiala je bilo zgrajeno, a je glede na letni donos 18 goldinarjev in obnovo po nedavnem požaru jasno, da je šlo za (pretežno) zidano stavbo.
Jakob Simandl, ki je v popisu hiš leta 1749 izrecno naveden kot hišni posestnik brez poklica (ARS, AS 174, Tere-zijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749), je že pred tem postal mestni svetnik (NSAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1730-1771, 1. 1. 1746), pozneje pa je izpričan kot mestni pisar ali sindik; službo je nastopil med letoma 1752 in 1754 in jo je najverjetneje obdržal brez prekinitve vse do smrti leta 1772 (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 109, N 115, No.
na zahodni strani glavne mestne ulice. Velike zidane hiše z dvoriščnimi prizidki in dolgimi vrtovi (stavbne parcele št. 57—59) so pritegnile pozornost tako na franciscejski katastrski mapi (1825) kot v tričetrt stoletja starejšem terezijanskem katastru (rekt. št. 50—52), ki jih pozna kot zidane z visokim letnim donosom 17, 14 in 16 goldinarjev. Srednja (rekt. št. 51, stavbna parcela 58), sredi 18. stoletja v lasti baronice Zetschker, je po zunanjih značilnostih najbliže opisu Valvasorjeve hiše iz leta 1693, čaka pa nas še drugi, zahtevnejši del raziskave, v katerem bo hipotezo o njuni istovetnosti treba dokazati. Preverili bomo vse znane podatke o lastnikih treh hiš v času terezijanskega katastra in vključili v obravnavo tudi sosednji dve leseni hiši. Prva od njiju (rekt. št. 49) stoji v sklenjeni pozidavi in se dotika prve hiše iz sklopa obravnavane trojice, drugo (rekt. št. 62) pa ločujeta od tega sklopa ozka prečna ulica in dve vrtni progi. Cilj raziskave je ugotoviti, ah lahko hiše in njihove lastnike kakor koli povežemo z Valvasorjem, njegovim naslednikom Kamnikarjem in obema sosedama — Tunkel-steinerjem in Sveršnikom.
6, 23. 8. 1754; NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-
1770, 24. 9. 1765; prav tam, M 1771-1784, 9. 10. 1772).
22	Knoperjeva hiša je sicer imela vrt, a ne pri hiši, temveč za mestnim obzidjem (hinter der Mauer). Takšno jo kaže tudi franciscejska katastrska mapa leta 1825 (stavbna parcela št. 63).
23	Te hiše so imele leta 1756 rektifikacijske številke 4, 6, 8, 13, 56 m 61.
Sklop treh velikih zidanih hiš in njihovih dveh sosed po terezijanskem in franciscejskem katastru
Lastnik leta 1749	Opis hiše leta 1749	Letni donos od hiše v goldinarjih in opis vrta leta 1752	Rektifik. številka leta 1756	Številka stavbne parcele leta 1825
Anton Osterman, kramar	lesena hiša, 2 vrtova s posevkom 1/8 mernika	6 goldinarjev, zraven sadovnjak in zeljnik s posevkom 1/8 mernika	49	60
Jurij Pečar	zidana hiša, pusta, zraven 2 vrtova s posevkom 1/4 mernika	17 goldinarjev, vrt s posevkom 2/8 mernika	50	59
baronica Zetschker	zidana hiša, vrt s posevkom 3/16 mernika	14 goldinarjev, vrt s posevkom 1/4 mernika	51	58
Ignac Gosar, upravitelj v Goričanah	zidana hiša, zraven vrt s posevkom 3/16 mernika, vrt pod Goro s posevkom 1/16 mernika	16 goldinarjev, vrt s posevkom 1/4 mernika	52	57
Anton Pregl, mesar	lesena hiša, 2 vrtova s posevkom 3/32 mernika	6 goldinarjev, vrt s posevkom 5/16 mernika	62	56
Na vprašanje, ali je hiša baronice Zetschker res tista, ki jo je Valvasorjeva vdova leta 1706 prodala Janezu Krstniku Kamnikarju, bomo poskušali najprej odgovoriti s pomočjo znanih dejstev o Zet-schkerjevi družini. Baronica Zetschker (Freyin von Zetschkerin), lastnica hiše po vseh treh katastrskih popisih (1749, 1752 in 1756),24 je bila Klara Kon-stancija, rojena Graffenweger pl. Graffenau, vdova po Janezu Sigfridu baronu Zetschkerju.25 Sredi 18. stoletja je v bližini Krškega posedovala t. i. Zet-schkerjevo imenje, ki je poleg pristave obsegalo vsega nekaj oštatov in rustikalnih vinogradov.26 V petdesetih letih je Klaro Konstancijo nasledil sin Franc Ferdinand 27 čigar zapuščinski inventar iz leta 1788 razkriva temeljne podatke o historiatu Zetsch-kerjeve hiše v Krškem v 18. stoletju.28 Baron (Franc) Ferdinand je ob smrti poleg Zetschker-jevega imenja Krško imel hišo v mestu s hišno številko 36 (Das Haus in der Stadt Nro. 36).29 Lokacija, ki jo je mogoče izslediti brez težav, potrjuje, da gre za hišo, katere lastnica je bila sredi stoletja njegova ovdovela mati (rekt. št. 51). Med pokojnikovimi listinami so inventurni komisarji na zadnjem mestu popisali ključno — dokument, ki govori o nakupu njegove hiše dobrih 70 let prej: kupno pismo, datirano v mestu Krško 7. oktobra 1717, za mestu podsodno hišo in vrt v Krškem (Ein Kaufbrief ddt. Stadl Gurgfeld 7 ten 8 her 1717 über das in Gurgfeld ligende der Stadl dienstbahre Haas, und Garleti).x Že iz dikcije izhaja, da se kupoprodaja nanaša na hišo, ki je bila ob smrti barona Franca Ferdinanda edina v njegovi lasti in ne nazadnje je pokojnik premogel
24	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752; No. 8, štiftni register 1756.
25	O sorodstvenih razmerjih Zetschkerjev gl. Witting: Beiträge zur Genealogie, str. 263.
26	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 115, N 143, No. 1,2,4,6,ad7,12,13.
27	Vdova Marija Konstancija je še lastnoročno podpisana pod dokument, datiran v Krškem 12. aprila 1752 (prav tam, ad No. 7), Franc Ferdinand pa se je neznanega dne podpisal pod individualno subreparticijo za gornino njenega imenja (No. 4) in 20. decembra 1754 pod napoved za gomino (No. 6).
28	ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 116, fasc. XXXXVII, T-87, 18. 1. 1788.
29	Prav tam, pag. 1. - Zetschkerjevo imenje so inventurni komisarji po rektifikaciji terezijanskega katastra ovrednotili na 1.141 goldinarjev, neimenovano posest po mesec dni stari cenitvi (Schätz Nottl) gospostva Srajbarski tum na 180 goldinarjev, star neuporaben skedenj na špitalski gmajni Zlapovec so ocenili na pičlih 5 goldinarjev, hišo skupaj z zraven ležečim žitom {samt den dabei ligenden Getreid) pa na 180 goldinarjev.
30	Prav tam, pag. 2.
samo ta dokument o lastništvu hiše, katerega vsebina govori o dodej zadnji zamenjavi lastništva s prodajo. V nasprotnem bi Zetschker o lastništvu hiše hranil mlajša dokazila, tako pa je hiša od leta 1717 menjavala lastnike le znotraj Zetschkerjeve družine. Žal v regestu kupnega pisma ni navedeno, kdo je hišo kupil in od koga. Inventurni komisarji so namreč šteli, da povsem zadošča podatek o datumu kupoprodaje brez imen pogodbenikov: hiša je tedaj prišla v last Zetschkerjev, pri tem pa ni bilo pomembno, od koga so jo kupili. A prav ta podatek bi bil za našo raziskavo ključen. V zbirki zapuščinskih inventarjev v Arhivu Republike Slovenije se žal nista ohranila inventarja zapuščine barona Janeza Sigfrida in Klare Konstancije Zetschker, v katerih bi lahko bil popolnejši regest kupoprodajne pogodbe,31 in tudi v inventarjih drugih Zetschkerjev kupno pismo z dne 7. oktobra 1717 ni omenjeno.32 To pa ne pomeni, da se zapis o kupoprodaji in obeh pogodbenih strankah ni ohranil kje drugje, denimo v zapuščinskem inventarju koga tretjega. Mogoče je tudi, da v kakšnem gospo-ščinskem arhivu doma ali v tujini čakata na odkritje inventarja zakoncev Zetschker. Ker podatka o prodajalcu hiše za zdaj ni bilo mogoče najti v drugih razpoložljivih virih o Krškem in Zetschkerjih, smo morali povezavo med baroni Zetschkerji in potencialnim prodajalcem hiše Janezom Krstnikom Kamnikarjem utemeljiti s posrednimi dokazi.
Ni dvoma, da je hišo leta 1717 kupil oče ah oba starša barona Franca Ferdinanda, ki je neporočen in razmeroma reven preminil v isti hiši 5. decembra 1787.33 Po mrliški matici je bil star 84 let in torej rojen okoli leta 1703, ne on in ne njegovi sorojenci pa niso prišli na svet v Krškem.34 Skoraj gotovo so se rodili na katerem od dveh obsavskih gradov — na Gomili ali Novem gradu v Jablanici —, ki sta pripadala njihovemu očetu Janezu Sigfridu in prej dedu baronu Francu Engelbrehtu, preminulemu leta 1703.35 Ded Franc Engelbreht je bil sicer bra-
31	Prim. ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, popis.
32	Prim, zapuščinske inventarje Maksimilijane Katarine baronice Zetschker (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 129, fasc. Lil, Z-25, 28. 6. 1733, Franca Sigmunda (prav tam, šk. 129, lit. Lil, Z-29, 10. 5. 1743), Marije Doroteje, poročene pl. Graffenweger (prav tam, šk. 37, fasc. XVIII, G—94, 28. 11. 1747), Izabele Sidonije (prav tam, šk. 115, fasc. XLV11, T-47, 5. 1. 1754), Felicite (prav tam, šk. 116, fasc. XI A-'II, T-66, 28. 3. 1765), Marije Ane (prav tam, šk. 116, fasc. XI VI I, T-69, 30. 1. 1768) m Amalije (prav tam, šk. 116, fasc. XLVll,T-85,14. 4. 1787).
33	NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, M 1784-1818, fol. 5. m Prim, prav tam, R 1670-1729.
35 O gradovih: ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev
tranec Valvasorjeve druge žene Ane Maksimile, rojene Zetschker, njegova žena Marija Barbara pa krstna botra polihistorjev emu zadnjemu otroku, krščenemu 15. aprila 1693 v Krškem.36 Na mesto ob Savi so Franca Engelbrehta vezali tudi poslovni stiki, saj je imel ob smrti v bližini manjšo posest in v samem Krškem nekdanjo hišo Franca Kajdaša.37 Dedič njegovega imetja je skupaj s svojimi soro-jenci postal sin Janez Sigfrid, poročen s Klaro Konstancijo Graffenweger pl. Graffenau, nečakinjo Valvasorjeve prve žene Ane Rozine.38 Kranjski po-lihistor je bil tako prek svojih dveh žena sorodstveno povezan z obema zakoncema Zetschker, katerih dom je postala njegova krška hiša. Tudi razlogi, ki so baronski par pripeljali v Krško, so bili precej podobni tistim, zaradi katerih se je tu malo pred smrtjo naselil Valvasor. Po izgubi glavnine premoženja jima je namreč ostala le še posest blizu mesta. Obe gospostvi, Gomila in Novi grad, sta prišli zaradi terjatev upnikov v tuje roke že leta 1709 in enaka usoda je doletela tudi večino drugih nepremičnin.39
Povsem razumljivo je, da se je obubožani Janez Sigfrid z družino preselil v bližino svoje skromne
Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 128, fasc. Lil, Z-17, 29. 5. 1703, pag. 1-9; prim. Smole: Graščine, str. 693. - Krstov otrok Janeza Sigfrida barona Zetschkerja ne poznamo, ker so krstne matične knjige župnije Boštanj za ta čas izgubljene (prim. Krampač: Vodnik, str. 13). - Svoj tretji grad llotemež pri Radečah je Franc F^ngelbreht leto pred smrtjo, leta 1702, izročil sinu F^mestu Jožefu (Smole: Graščine, str. 185).
* NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729. - O sorodstvu Franca F^ngelbrehta in Ane Maksimile Zetschker gl. Witting: Beiträge zur Genealogie, str. 263.
37	Zetschker je imel pri Krškem gornino, desetino in oštate, na Trški gori vinograd, pod Krškim pristavo, v samem mestu pa nekdanjo Kajdaševo hišo ter kaščo in klet. Regesti listin v zapuščinskem inventarju razkrivajo le pozni letnici nakupa imenj krškega gospostva (1698) in pristave (1697), ne pa tudi datumov kupnih pisem za hišo in zemljišča v mestu (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 128, fasc. Lil, Z-17, 29. 5. 1703, pag. 1-9).
38	Klara Konstancija je bila hči Jurija Andreja Graffenwegerja pl. Graffenaua (Witting: Beiträge zur Genealogie, str. 263), brata Valvasorjeve žene in skrbnika njegovih otrok iz prvega zakona (Goleč: Neznano in presenetljivo, str. 330).
39	O izgubi gospostev Smole: Graščine, str. 158, 324. - Iz kranjske imenjske knjige prenosi lastništva niso natančno razvidni (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 6 (1662-1756), fol. 119-121). - Stanje zapuščine Franca Hn-gelbrehta barona Zetshkerja in terjatev do njegovih dedičev razkriva zaščitno pismo, ki ga je kranjski deželni glavar Janez Gašper grof Kobenzl leta 1718 izdal trem cesio-narjem (ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 2, fasc. 3, Listine, 1718 VI. 13., Ljubljana).
preostale posesti. Kaj se je zgodilo s Kajdaševo hišo v Krškem, ki jo je kupil njegov oče, iz uporabljenih virov ne izvemo, kakor tudi ni znano, kje v mestu je stala.*' A po vsem sodeč hiša ni mogla zadovoljiti bivalnih potreb družine obubožanega barona, vsaj ne za dolgo. Baron Zetschker je potreboval primerno veliko hišo in takšno je leta 1717 tudi kupil, zidano stavbo ob glavni ulici. Njegova in ženina navzočnost v Krškem sta sicer slabo dokumentirani, v krstnih maticah denimo le z dvema ženinima botrstvoma v letih 1724 in 1741.41 Da sta se tu res zadrževala vsaj od leta 1724, priča naloga posrednika, ki jo je Janez Sigfrid opravil za krško mestno predstojništvo pri vicedomskem uradu v Ljubljani.42 Kot živ je bil zadnjič izpričan leta 1748, ko se je v Krškem omožila njegova hči Ana Jožefa,43 že v začetku leta 1749 pa je bila kot po-sestnica hiše v mestu navedena »baronica Zetschker«,44 tj. njegova vdova Klara Konstancija. Podobno kot zakonca Zetschker in njuna hči se pozneje v virih zelo redko pojavlja sin Franc Ferdinand, ki se je verjetno veliko zadrževal zunaj Krškega.45 Glede
40 »Gospoda« Franca Kajdaša srečamo v Krškem le prehodno, ko so leta 1690 nesli h krstu njegovo hčerko (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729,12. 10. 1690).
« NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 20. 3. 1724,6.4.1741.
42	V dopisu sodnika in sveta deželnemu vicedomu, v katerem tožita nad mestnimi davčnimi bremeni, je navedeno, da bo na njuno prošnjo v vicedomovi pisarni vložil »specifikacijo« Janez Sigfrid baron Zetschker (ARS, AS 1, Vice-dornski urad za Kranjsko, šk. 277, Lit. S XX1-11, 5. 2. 1724). O njegovi bolj ali manj stalni navzočnosti v Krškem priča tudi poročilo prokuratorja dvome komore M. L. Wildonerja iz leta 1737, po katerem je krški mestni sodnik ob vkvartiranju velikega števila vojakov prosil za nasvet nekega grofa Gaisrucka, Aleksandra grofa Auersperga in Sigfrida barona Zetschklerja (StLA, StLA, 1. ("). 11K-Akten, 1737-V11-34, s. d. po 9. 7. 1737).
43	Ana Jožefa se je 12. avgusta 1748 v Krškem poročila s podglavarjem karlovškega generalata Leopoldom Karlom pl. Seethalom (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 17131770), potem ko je dobro leto prej, 13. aprila 1747, izpričana kot krstna botra s tremi imeni Ana Terezija Jožefa in izrecno kot Krčanka: »ex Gurgfeld« (prav tam, R 17301771). Pl. Seethala pozneje posredno omenja zapuščinski inventar njenega brata Ferdinanda Zetschkerja iz leta 1788, ko med listinami navaja Seethalove procesne spise (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 116, fasc. XXXXV11, T-87, 18. 1. 1788, pag. 2). O sorodstvenih razmerjih Zetschkerjev gl. Witting: Beiträge zur Genealogie, str. 263.
44	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 3,3.1.1749.
45	Franca Ferdinanda v Krškem nikoli ne srečamo kot krstnega botra, ampak le kot poročno pričo vdovcu Francu Gorniku 4. februarja 1765. Da je bil v mestu tudi pet let
prej, potrjuje poroka njegove služkinje 23. januarja 1760: »nunc in Servitio apud lllmum Dnum Baronem Zezkar« (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-1770).
na precejšnjo zbirko orožja, popisano po njegovi smrti, bi v svojih aktivnih letih utegnil biti v vojaški službi.46
Kakor koli, Zetschkerjeva hiša, iz katere je družina upravljala svojo edino preostalo posest, bližnje Zetschkerjevo imenje, je torej ostala v rokah družine dve generaciji, skupaj sedemdeset let — od nakupa leta 1717 do smrti barona Franca Ferdinanda leta 1787. Kot bomo videli v nadaljevanju, nimamo toliko podatkov o lastništvu njenih dveh sosed. Oba lastnika iz leta 1749, Pečar in Gosar, sta hiši posedovala krajši čas kot Zetschkerji, pri čemer ni za nobenega dokumentirano, kdaj natanko je hiša postala njegova last. Ko bi vsaj za enega od njiju lahko dokazali, da je imel katero od hiš obeh Valvasorjevih sosedov, Tunkelsteinerjevo ali Sveršniko-vo, bi bila naša naloga že opravljena.
Iskanja povezav med lastniki sredi 18. stoletja in tistimi iz Valvasorjevega časa se bomo lotili »od spodaj«, pri treh gospodarjih, o katerih govorita listina o kupoprodaji Valvasorjeve hiše iz leta 1693 in regest kupoprodajne pogodbe za isto hišo iz leta 1706. Neodvisno od zgornjih ugotovitev, ki kažejo na to, da je bila Valvasor-Kamnikarjeva hiša poznejša hiša baronov Zetschkerjev, poglejmo, kaj lahko o lokacijah treh hiš ob glavni krški ulici (posredno) povedo ugotovljena dejstva o družinah njihovih lastnikov. Za razrešitev vprašanja lokacije polihistorjeve hiše so najmanj uporabni podatki o prejšnjem lastniku, največjo vrednost pa ima vedenje o njenem naslednjem imetniku, saj nam je ta časovno najbliže in je tako večja tudi možnost, da ga povežemo s katerim od krških hišnih posestnikov, znanih iz popisov hiš sredi 18. stoletja. Kot pomembna referenca so se pokazala dejstva o družini enega od Valvasorjevih dveh sosedov, za katerega je podrobna analiza virov prinesla ugotovitev, da je bil tast novega lastnika polihistorjeve hiše.
Čeprav bi se zdelo, da vedenje o zakoncih Jakobu in Mafiji Salomi Vodnik, ki sta Valvasorju prodala svojo hišo, ne more pripomoči k rešitvi vprašanja njene lokacije in tako sploh ni pomembno, lahko vendarle pripomore k ugotovitvam o nastanku hiše in njenih prejšnjih stanovalcih ter pomaga osvetliti širši kontekst. Kdo, kaj in od kod sta bila zakonca Vodnik, namreč posredno priča tudi o Valvasorjevem zadnjem domu, o katerem pred kupoprodajo leta 1693 nimamo neposrednih zapisov. Iz leta 1688 je sicer na voljo podatek o hiši
46 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 116, fasc. XXXXVII, T-87, 18. 1. 1788, pag. 3.
Jakoba Vodnika, a ne moremo z gotovostjo vedeti, ali je omenjena resnično ta hiša in ne katera druga v mestu. Navedena je med devetimi meščanskimi hišami, ki so prejšnja leta, med dunajsko vojno, začasno sprejele v hrambo cesarski proviant, njihovi lastniki pa so nato dobili odškodnino, Vodnik konkretno osem goldinarjev za oddajanje dveh kleti.47 V starejših virih, iz časa pred prvo ohranjeno krško krstno matično knjigo, vodeno od leta 1670 dalje, priimka Vodnik v Krškem ne najdemo.48 Njegov prvi znani nosilec je omenjeni Jakob, izpričan kot krstni boter od leta 1672 dalje.49 Šele veliko pozneje, v letih od 1691 do 1700, so se istemu Jakobu ali njegovemu soimenjaku, morda sinu, rodili štirje otroci, in sicer v zakonu z Marijo Salomo, ki jo poznamo iz kupoprodajne listine in je v krstni matici pogosto imenovana le s prvim imenom Marija.50 Vodnika sta se najverjetneje poročila leta 1690, žena je glede na dvoje osebnih imen in zlasti glede na drugo ime Šaloma več kot očitno izvirala iz meščanskega okolja, tega pa ni mogoče z gotovostjo trditi za Jakoba. Marija Šaloma Vodnik bi bila prav lahko Krčanka51 in je Jakobu morda pri-
47	S ti .A, StLA, 1. C"). 11K-Akten, 1689-1V-92, s. d., pred 29. 12. 1688, Verzaichnuß der in der Statt Gurgfeldt etc.
48	Največ imen iz tega časa ponuja mestna knjiga 1535-1679, pa tudi arhiv kranjskega vicedoma (ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in 1 listoričnega društva za Kranjsko, šk. 8, fasc. 11, Civitatensia, Krško, mestna knjiga 1539-1679; AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 171).
49	Ime Jakoba Vodnika kot krstnega botra srečujemo od leta 1672 do 1703, v sedemdesetih letih, od 1673 do 1678, pa kot botro trikrat neko Hvo Vodnik; oba sta označena z gosposkim pridatkom, potem ko so tega začeli leta 1675 pisati velikodušneje kot dotlej. NŠAL, Matične knjige, ZA Krško, R 1670-1729, 20. 6. 1672, 8. 2. 1673, 8. 11. 1677, 25. 1. 1678, 21. 3. 1680, 15. 6. 1680, 20. 6. 1680, 19. 10. 1686, 2. 7. 1688, 22. 7. 1689, 3. 5. 1694, 15. 7. 1696, 24. 4. 1697,13. 6. 1699,30. 9. 1699,29. 1. 1703.
50	Krsti Vodnikovih otrok so si sledili takole: Jožef 31. 1. 1691, Janez Krstmk 18. 4. 1693, Franc Anton 25. 2. 1695 in Janez l.eopold 14. 11. 1700. Mati je pri prvih dveh otrocih navedena samo kot Marija in pri drugih dveh z obema imenoma. Tudi kot krstna botra je večinoma vpisana le z imenom Marija in samo zadnjič kot Marija Šaloma (12. 4. 1690, 4. 8. 1693, 5. 4. 1694, 28. 9. 1695, 13. 9. 1698). NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
51	Morda je Marija šaloma, poročena Vodnik, identična z Marijo Salomo, nezakonsko hčerko barona Jurija Mosco-na, krščeno 3. marca 1671 v Krškem in vpisano v krstno matico brez navedbe materinega imena. Druga Marija šaloma, ki bi glede na čas rojstva še lahko postala Vodnikova žena, je bila hči Janeza Jožefa Šmida in Katarine, krščena 15. januarja 1673, potem pa v krstni matici dolgo ni vpisana nobena krščenka s takšnim dvojnim krstnim imenom (do 9. 2. 1679), ampak le z enojnim šaloma (6. 3. 1671, 13. 3. 1671, 13. 9. 1677). Če je bila Vodnikova žena Marija Šaloma res Krčanka in rojena pred letom 1670
nesla v zakon tudi hišo, ki sta jo konec leta 1692 najprej skupaj prodala, februarja naslednje leto pa izročila Janezu Vajkardu Valvasorju.52 Lastništvo dveh hiš bi bilo namreč logična razlaga za prodajo ene od njiju, bodisi prvotne moževe bodisi ženine, vendar pravih razlogov za ta korak ne poznamo. Prodaja hiše na ugledni lokaciji utegne bid povezana tudi z gmotno stisko zakoncev ah z ugodno kupnino 800 goldinarjev kranjske veljave, ki jo je bil pripravljen odšteti Valvasor. Kakor koli, Jakob in Marija Šaloma Vodnik sta še naprej ostala v Krškem in nista obubožala, saj jima daje krstna matica vseskozi gosposki predikat, Jakob pa je pri krstu zadnjega otroka leta 1700 naveden kot mestni svetnik ('senatom). To je bil sicer tudi sedem let prej ob prodaji hiše Valvasorju. Umrl je med letoma 1703, ko je zadnjič nastopil v vlogi krstnega botra, in 1714, ko je Marija Šaloma omenjena kot vdova.53 Kot zadnji s priimkom Vodnik je leto pozneje izpričan »gospod« Jožef Vodnik, skoraj gotovo njun najstarejši sin, tedaj 24-letnik.54
Od obeh sosedov Vodnik-Valvasorjeve hiše, navedenih leta 1693 v listini o kupoprodaji, je manj znanega o »gospodu« Janezu Petru Sveršniku, čeprav je njegovo bivanje v Krškem dokumentirano skoraj četrt stoletja. Z ženo Ano sta kot starša izpričana že prvo leto vodenja krstne matice, leta 1670, in nato vse do 1694., ko se jima je rodil najmanj deveti otrok.55 Glede na veliko starostno raz-
(pred začetkom vodenja prve ohranjene krstne matice), bi bila lahko hči »gospoda« Andreja Kovačiča, ki je kot mlado dekle (virgo) izpričana v krstni matici v vlogi krstne botre 5. maja 1684. Ni tudi izldjučeno, da je bila iskana oseba pred poroko z Vodnikom že poročena, in sicer z »gospodom« janezom Travnikarjem, ki so se mu v letih 1684 do 1688 v zakonu z neko Marijo Salomo rodili trije otroci, potem ko jih je imel pet, rojenih med 1673 in 1682, v prejšnjem zakonu z ženo po imenu Ana (15. 2. 1673, 24. 9. 1674, 18. 9. 1677, 21. 9. 1678, 18. 2. 1682, 3. 10. 1684, 15.9. 1686, 12. 3. 1688). NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 16701729.
52	Goleč: Dve Valvasorjevi hiši, str. 35-36.
53	Ime »gospoda« Jakoba Vodnika srečamo zadnjič ob botr-stvu 29. januarja 1703 (NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 1670-1729). V zapuščinskem inventarju krškega župnika Janeza Jurija Tratnika je navedena zadolžnica »vdove gospe Marije šalome Vodnik« župniku Tratniku za 100 goldinarjev nemške veljave, datirana v Krškem 30. maja 1711 (AUS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 12, 1/7, Lit. G 1V-7, zapuščinski inventar župnika Janeza Jurija Tratnika, 16. 9. 1715, pag. 147).
m NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 15. 8. 1715. - V začetku 18. stoletja je sicer v Krškem izpričana še ena družina Vodnik, zakonca Matija in I lelena, ki pa sta bila le navadna gostača (prav tam, 26. 9. 1701, 18. 9. 1703, 11.11.1707).
55 Krsti Šveršnikovih otrok so se zvrstili v takem zaporedju:
Katarina 20. 10. 1670, Suzana 14. 2. 1675, Andrej 10. 5.
liko med znanima prvim in zadnjim otrokom, 24 let, bi Sveršnikoma pred letom 1670 težko prišel na svet še kateri in vsaj Ana je morala biti tedaj še zelo mlada.56 Vse kaže, da je bil Janez Peter priseljenec, saj v mestu z bližnjo okolico ne najdemo drugih Sveršnikov. Kot še številni drugi meščani sta zakonca v očeh krstne matice veljala za »gospoda« in »gospo« in, kot je bilo že omenjeno, nista mogla biti zgolj povprečna meščana. Trije njuni otroci, začenši s prvim, so namreč imeli za krstne botre dve plemiški osebi.57 Kot vse kaže, se je družina odselila iz Krškega nedolgo po krstu zadnjega tam rojenega otroka (1694),58 torej tudi prav kmalu po Valvasorjevi smrti. Skoraj gotovo, še posebej ob redkem in nenavadnem priimku, je bila ista »gospa« Ana Sveršnik leta 1699 krstna botra v Brežicah, prvič otroku iz okolice in dvakrat krščencema iz mesta, nato pa se za Sveršniki tudi tam izgubi vsaka sled.59 Prav tako ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj se je zgodilo z njihovo hišo v Krškem. Lahko bi jo podedovala katera od hčerk, a je kot take po poroki zaradi spremembe priimka ni mogoče identificirati.
Pri končnem odgovoru, katera hiša je bila Valvasorjeva last in katera Sveršnikova, se bomo nazadnje s pridom oprli na dosegljive podatke o drugem Valvasorjevem sosedu Janezu Andreju Tunkelsteinerju in njegovi družini. Iz listine o kupoprodaji polihistorjeve hiše (1693) izvemo, da je bil sosed »gospod« Janez Andrej prav tedaj mestni sodnik.60 Tunkelsteinerji so bržkone tudi »zaslužni«, da je Valvasor sploh postal lastnik sosednje Vodnikove hiše. Sorodnik, če že ne brat Janeza
1679, drugi Andrej 17. 11. 1679, Doroteja 6. 2. 1684, Karel Jožef 24. 3. 1686, Mihael Ludvik 22. 8. 1687, Magdalena 5. 3. 1690 m Matevž 18. 9. 1694. Malo je verjetno, da bi bila njuna hči tudi Uršula, krščena 9. oktobra 1697 kot hči Janeza in Ane s priimkom Sauershou, saj pri tem vpisu pogrešamo gosposki predikat staršev, pa tudi ime očeta je bilo dodej vedno dvojno: Janez Peter. NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
56	Ni sicer izldjučeno, da je imel Janez Peter dve ženi z enakim imenom Ana. Pri tretjem otroku (1679) je materino ime (pomotoma) zapisano kot Suzana.
57	Boter Katarini (20. 10. 1670) je bil neki plemeniti gospod Wintershofer z izpuščenim osebnim imenom (111. Dnus
_Bintershofer), Karlu Jožefu (24. 3. 1686) in Mihaelu
Ludviku (22. 8. 1687) pa je šla za botro Rozalija baronica I ihtenberg, rojena pl. Reising.
58	Janez Peter je zadnjič izpričan kot krstni boter 2. junija 1687, Ana pa 3. aprila 1692.
5" NŠAM, Matične knjige, Brežice, R 1694-1709, 7. 3. 1699, 27. 8. 1699, 19. 11. 1699. - Pri tretjem krstu je botrino ime Ana Marija Šveršnik.
M ARS, AS 1063, Zbirka listin, a. e. 2742, feb. 1693, Krško. Prim. Jellouschek: Valvasor und Vodnik, str. 41.
Andreja, je bil namreč takratni krški župnik dr. Gašper Tunkelsteiner, Valvasorjev znanec in kot ljubitelj starin vsaj od druge polovice osemdesetih let njegov sodelavec.61 Glede na redek priimek sta bila Gašper in Janez Andrej skoraj gotovo brata, o Gašperjevem očetu Janezu pa je znano, da je leta 1628 kot ranocelnik postal krški meščan.62 Hiša mestnega sodnika Janeza Andreja Tunkelsteinerja, soseda Vodnik-Valvasorjeve hiše, je bila zelo verjetno podedovana družinska posest, lahko pa bi pripadala še imenitnejši družini Tunkelsteiner j eve prve žene Ane Renate, rojene pl. Grienthal, s katero se je oženil najpozneje leta 1675 in mu je dve led pozneje rodila sina.63 Janez Andrej oziroma samo
61	Dr. Gašper Tunkelsteiner je bil krški oziroma leskovški župnik vsaj od leta 1670, ko se je ovekovečil na naslovni strani najstarejše ohranjene krstne matične knjige, vodene za mesto (NSA1, ŽA Krško, Matične knjige, R 16701729). V 5. knjigi Slave vojvodine Kranjske je Valvasor nekaj napisov antičnih spomenikov iz okolice Krškega povzel po njegovem rokopisu (Valvasor: Die Ehre I7, str. 259, 260, 267, 268; prim. Reisp: Kranjski polihistor, str. 221), pri opisu krške župnije pa ga omenja kot ljubitelja starin in zbiralca starih novcev (Valvasor: Die Ehre VIII, str. 742, 745). V Valvasorjevi knjižnici je bila tudi Tunkelsteinerjeva doktorska disertacija, obranjena leta 1662 na dunajski univerzi (Kukolja (ur.): Bihliotheca Valvasoriana, str. 225; prim. Černelič Krošelj: Valvasor in Krško, str. 9). Končno se Tunkelsteiner v začetku leta 1694 pojavi kot eden od treh inventurnih komisarjev Valvasorjeve zapuščine v Krškem (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 131, fasc. L1V, Z-7/I, 16. 1. 1694, pag. 61), naslednje leto pa je bil krški župnik že |anez Jurij Tratnik (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 12.8.1695).
62	O sprejetju ranocelnika Janeza Tunkelsteinerja med krške meščane: ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 8, fasc. 11, Civitatensia, Krško, mestna knjiga 1539-1679, s. p. - Župnik Gašper Tunkelsteiner je neznanega leta postavil nagrobnik svoji družini. Sprva je stal bodisi v cerkvi sv. Janeza Evangelista bodisi na pokopališču okoli nje; latinski napis razkriva, da sta bila Gašperjeva starša Janez in Marjeta Flizabeta, ob njunih imenih pa so vklesana še imena sester Marije in Ane ter brata Franca (lapajne: Krško in Kriani, str. 78). Najverjetneje so vsi našteti umrli še pred letom 1670, saj oddej, ko je prav Gašper Tunkelsteiner kot leskovški župnik začel voditi posebno matico za Krško (NŠAL, ZA Krško, Matične knjige, R 1670-1729), nobenega od naštetih ne srečamo med krstnimi botri; poleg imen dveh duhovnikov Tunkelsteinerjev, župnika Gašperja in (kaplana) Jakoba, najdemo v njej v sedemdesetih letih kot botro Magdaleno (27. 3. 1674, 30. 1. 1677, 6. 7. 1674, 27. 3. 1677) m pozneje »gospoda« Vida Modesta (9. 19. 1694). O tesni povezanosti med župnikom Gašperjem in Janezom Andrejem priča dejstvo, da je bil Gašper krstni boter štirim (bratovim) otrokom (16. 6. 1681, 7. 10. 1683, 16. 11. 1684, 26. 10. 1687). 29. avgusta 1689 je bil eni od dvojčic Janeza Andreja krstni boter duhovnik Jakob Tunkelsteiner.
63	»Gospa« Ana Renata Tunkelsteiner je kot krstna botra
Andrej, kot ga praviloma imenuje krška krstna matica, se je po njeni smrti poročil še dvakrat, in imel skupaj trinajst otrok. Zadnjemu, rojenemu leta 1698, je šla za krstno botro tedaj komaj desedetna Valvasorjeva hči, soseda Katarina Frančiška.64 Med tremi sosedi, Vodniki, Sveršniki in Tunkelsteinerji, so bili zadnji glede na številna botrstva krščencem in glede na izbiro botrov za svoje otroke brez dvoma najuglednejši. Pri vseh otrocih Janeza Andreja Tunkelsteinerja razen pri štirih je bil namreč eden od obeh botrov modre krvi, največkrat iz rodbine grofov Strassoldov, lastnikov krškega gospostva.65 Tunkelsteiner j evega poklica ne poznamo, morda je bil tudi on ranocelnik, vsekakor pa zelo dejaven v javnem življenju, saj so ga vsaj petkrat izvolili za enoletni mandat mestnega sodnika in je nazadnje izpričan kot član notranjega mestnega sveta. Umrl je med letoma 1701 in 1705, tj. med svojim zadnjim botrstvom in prvo omembo žene Marije Klare kot vdove.66 Ta je, kot vse kaže, zapustila Krško in
prvič izpričana 4. decembra 1675, kot mati pa prvič in zadnjič 4. junija 1677 ob krstu edinega sina Antona. Če-
prav krstna matična knjiga nikoli ne navaja dekliškega pri-
imka matere, je krstitelj tu zaradi njene imenitnosti naredil izjemo (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729).
64	V drugem zakonu z Marijo oziroma Marijo Ano, ki jo prvič srečamo 29. decembra 1680 kot krstno botro, se je Tunkelsteinerju rodilo devet otrok, katerih krsti si sledijo takole: Modest Baltazar 16. junija 1681, Ignac Dominik 3. avgusta 1682, Justina Lucija 7. oktobra 1683, Marija Fliza-beta 16. novembra 1684, Ana Terezija 25. maja 1686, liv-harist Volfgang 26. oktobra 1687, Ana Marija 29. avgusta 1689, njena dvojčica Sabina Rozina dan pozneje in Franc Dominik 31. marca 1691. Tretjič se je Janez Andrej Tunkelsteiner poročil med letoma 1691 in 1696, o ženi pa vemo le, da ji je bilo ime Marija Klara in da je rodila tri otroke. 2. januarja 1696 so nesli h krstu Jožefa Gašperja, 7. januarja 1697 Marijo Julijano in 16. julija 1698 Janeza Bernarda. NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
65	Prvim trem otrokom (1677, 1681, 1682) je bila botra Magdalena grofica Strassoldo, četrtemu, šestemu in devetemu (1683, 1686,1689) Lucija grofica Strassoldo, rojena pl. Od-di, sedmemu (1687) Rozalija baronica 1 ichtenberg, devetemu (1689) Orfej grof Strassoldo, desetemu (1691) Franc Ksaverij Kunst pl. FVbensfeld, trinajstemu (1698) pa, kot rečeno, Valvasorjeva hči Katarina Frančiška. Dvema (1689, 1691) je šla za botro Marija Sidonija Museger, v Krškem živeča soproga upravitelja gospostva Podsreda, pozneje obtožena čarovništva (Lapajne: Krško in Kriani, str. 38).
66	Tunkelsteiner je kot mestni sodnik naveden februarja 1693
v listini o kupoprodaji Valvasorjeve hiše, kar je za tisto leto edini vir o njegovi funkciji (ARS, AS 1063, Zbirka listin, a. e. 2742, feb. 1693, Krško; prim. JeUouschek: Valvasor und Vodnik, str. 41). Po vicedomskem arhivu je bil kot Janez Andrej Tunkelsteiner izvoljen za sodnika v letih 1682,
1683,	1684 m 1687 (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 171, fasc. 179a, lit. G VIII-1, 1. 8. 1682, 5. 1.
1684,	17. 8. 1684, 31. 12. 1684, 30. 7. 1687), ko ga je v tej funkciji nekajkrat omenjala tudi krstna matična knjiga; ta
ga nato v letih 1698, 1700 in 1701 označuje kot mestnega
se preselila na Gorenjsko, je pa mestu vsaj še leta 1714 plačevala davčne obveznosti za neko hišo.67 Glede na formulacijo »neka hiša« ni rečeno, da je šlo za Tunkelsteinerjevo hišo poleg nekdanje Valvasorjeve (prodane leta 1706 Kamnikarju), saj si je morala vdova, mati treh majhnih otrok, dehti moževo zapuščino z njegovimi otroki iz prejšnjega ah iz obeh prejšnjih zakonov. S tremi majhnimi otroki — leta 1705, ko je prvič izpričana kot vdova, so bili, če so še vsi živeli, stari od sedem do devet let — bi se Marija Klara lahko najprej umaknila v drugo hišo, preden se je iz Krškega odselila.
Poleg njene hčerke Marije Julijane, omenjene kot krstne botre leta 1710 68 in sina Jožefa, pozneje ljubljanskega študenta (1714—1718)69 in v Vidmu (Udinah) posvečenega klerika (1721) 70 sta odrastla vsaj dva moževa otroka iz prejšnjega zakona, oba izpričana v Krškem. Prva je bila zgodaj umrla Marija Elizabeta (roj. 1684), ki se je, kot bomo videli, omožila s Kamnikarjem, kupcem Valvasorjeve hiše, torej hiše tik ob svojem domu. Njen tri leta starejši brat Modest Baltazar (roj. 1681) se je po letih
svetnika (senator) (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 16. 9. 1682, 7. 10. 1683, 28. 2. 1684, 26. 10. 1687, 16. 7. 1698, 26. 11. 1700, 17. 1. 1701). Kot živ je zadnjič izpričan malo zatem, 29. maja 1701 v pobotnici župniku Janezu Juriju Tratniku (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 12, 1/7, lit. G IV—7, zapuščinski inventar župnika Janeza Jurija Tratnika, 16. 9. 1715, pag. 147). Umrl je pred 7. decembrom 1705, ko je bila njegova žena Marija Klara kot krstna botra navedena kot vdova (vidua) in je hkrati tudi sama zadnjič izpričana v krstni matici (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729).
67	Po letu 1705 Marija Klara ni bila več botra, svoje poslovne zadeve v Krškem pa je urejala prek tamkajšnjega župnika. Dne 26. marca 1714 je krški mestni sodnik Matevž Jeriša izdal potrdilo, da je od župnika Janeza Jurija Tratnika prejel 32 goldinarjev nemške veljave za poravnavo »starih (davčnih) zaostankov hiše gospe Klare Tunkelsteiner« (an der Frauen Clara Tunkhelsteinerin alten Behausung ausstandt) (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 12, 1/7, Lit. G IV-7, zapuščinski inventar župnika Janeza Jurija Tratnika, 16. 9. 1715, pag. 145-146). Isto leto se je vdova Marija Klara zadrževala na Homcu pri Mengšu in tam 16. novembra 1714 izdala naročilo, naj se iz vsote 300 goldinarjev nemške veljave, ki jo ima naloženo pri župniku Tratniku, plača mestu Krško dobrih 56 goldinarjev zaostalih davčnih obveznosti »od neke hiše« (von einem Hauß ausständigen H. Anforderungenguetmachen solle) (prav tam, pag. 149).
68	Marija Julijana Tunkelsteiner (virgine) je prvič in zadnjič izpričana kot krstna botra 4. junija 1710, tedaj v 14. letu (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729).
69	Jožef, krščen na imeni Jožef Gašper (1696), je bil kot Krčan meščanskega izvora (avis) pet let zapored, od leta 1714 do 1718, naveden med študenti višjih razredov jezuitske gimnazije v Ljubljani (Črnivec: ljubljanski klasiki, str. 162,164,166,168,171).
70	Kot »Joseph Tinklstainer (sic!), Camiolus C J urgfeldensis« je 28. marca 1721 prejel subdiakonsko posvečenje (AAU, ACAU, busta 637, Ordmaziom sacre 1721-1734).
odsotnosti vrnil v rodno mesto in je tu skoraj gotovo podedoval očetovo hišo. Leta 1696, ko mu je bilo torej 15 let, ga najdemo med študenti pri ljubljanskih jezuitih,71 dve leti pozneje, leta 1698, je bil študent jezuitske gimnazije v Gradcu z oznako »nobilis«,72 isto leto med počitnicami pa ga v domačem Krškem najdemo v vlogi krstnega botra, prav tako označenega kot študenta.73 Ker je pred letom 1714 kot boter vpisan v krstno matico le še dvakrat74 in potem zelo pogosto, se je moral dotiej zadrževati drugje, kjer se je najverjetneje tudi oženil.75 Leta 1714 se mu je v Krškem rodil edini tu krščeni otrok in najbrž sploh edinec Simon Jožef, zadnji krški Tunkelsteiner76 Kot vse kaže, mu je žena Eva umrla kmalu po sinovem rojstvu, saj je nikoli ne srečamo kot krstne botre, to pa je več kot pomenljivo. Nasprotno je šel Modest Baltazar v naslednjem desetletju in pol do leta 1729 za botra v povprečju po več kot enkrat na leto.77 Spadal je med najuglednejše Krčane, kajti kot boter ima večinoma oznako »častiti gospod« {generosus dominus), vendar v nasprotju s svojim očetom ni nikoli opravljal funkcije mestnega sodnika.78 Nenadno
71	Naveden je med konviktniki kot študent sintaktičnega razreda, sicer samo s prvim imenom Modest in brez krajevnega izvora (Črnivec: ljubljanski klasiki, str. 131).
72	Modest Baltazar je v graški univerzitetni matriki naveden med retorji (Khetores), kot Krčan in pomotoma kot Štajerec, tokrat samo z drugim osebnim imenom: »Balthasar Tunklstainer, nobilis, G urgfeldensis, Styrus« (Andritsch: Die Matrikeln 3, str. 150).
73	Krška krstna matica ga pozna z drugim osebnim imenom, kot Modesta: »D(omi)no Modesto Tunkheisteiner Rhetori-ces Studioso« (NSAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 16701729,25.10.1698).
74	»D(omi)nus Modestus Tunkelstainer« je bil pred letom 1714 boter samo 5. novembra 1703 in 5. aprila 1704.
75	Njegove poroke ni v najstarejši ohranjeni krški poročni matici, ki se sicer začenja 29. aprila 1713 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-1770).
7<> Prav tam, R 1670-1729, 28. 10. 1714. - Njegov krstni boter je bil tetin mož Janez Krstnik Kamnikar, to pa priča o dobrih odnosih med družinama.
77	Modest Baltazar Tunkelsteiner je šel za botra 25. 10. 1715, 26. 11. 1716, 1. 1. 1718, 29. 10. 1719 (pomotoma označen kot Modest Vid), 21. 9. 1720 (enako kot botra brez navedbe priimka), 6. 5. 1721, 5. 1. 1722, 16. 12. 1722, 4. 2. 1723, 20. 3. 1724,21. 11. 1724, 21. 4. 1725, 7. 8. 1725, 3. 6. 1726, 4. 2. 1727, 6. 3. 1727, 3. 4. 1727, m 10. 8. 1729 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729).
78	Razen za mandatni leti 1700/1 in 1708/9, ko je bil Modest Baltazar še zelo mlad, so za prvo polovico 18. stoletja znana imena vseh krških mestnih sodnikov, izpričana v gradivu o volitvah v arhivu kranjskega deželnega vicedo-ma, v matičnih knjigah in kroniki krškega kapucinskega samostana (prim. NŠAL, Ž A Krško, R 1670-1729, R 1730-1771, P 1713-1770; ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 171, fasc. 179a, lit. G VIII—1; Kralj: Archi-vum loci, str. 487).
prenehanje njegovih botrstev lahko priča le o dvojem: da se je odselil ali umrl, star 48 let. Kot zadnji iz Tunkelsteinerjeve rodbine je bil šest let pozneje v vlogi krstnega botra omenjen samski (fiber) Jožef Tunkelsteiner. V njem prepoznamo njegovega tedaj 21-letnega sina,79 čigar nadaljnja usoda je prav tako neznana. Kakor koli, v prvem popisu krških hiš iz leta 1749 med hišnimi gospodarji ni več nobenega Tunkelsteinerja.80
Kot smo že omenili, so bili Tunkelsteinerji s poroko sorodstveno povezani z Janezom Krstni-kom Kamnikarjem, kupcem Valvasorjeve hiše, neposredne sosede njihovega doma. To dejstvo bo pomagalo pri potrditvi njene lokacije, ki smo jo najprej kot zelo verjetno določili na podlagi mlajših katastrov (terezijanskega in franciscejskega), histo-riat hiše pa poznamo od leta 1717 dalje, ko je s kupoprodajo prešla v last baronov Zetschkerjev. Potrebno bo torej dognati, ali je bila Zetschkerjeva hiša res v rokah Kamnikarja, ki je enajst let prej, leta 1706, kupil Valvasorjevo hišo. Pri tem so ključni podatki o njenem kupcu Kamnikarju, natančneje rečeno, o njem in njegovi družini v »manjkajočih« enajstih letih 1706—1717. Regest kupoprodajne pogodbe v zapuščinskem inventarju Janeza Herbarda pl. Buseta (1724) je po vsebini skromen. Poleg izrecnega zapisa, da je Kamnikar od Valvasorjeve vdove resnično kupil nekdanjo polihistorjevo hišo z vrtom, razkrije le še datum prodaje, 22. november 1706.81 Vse drugo je neznanka, tako tudi, kdo in kaj je bil kupec Kamnikar. Iz najzgodnejše krške krstne matične knjige 1670—1729 je bilo mogoče ugotoviti, da je priimek Kamnikar prinesel v mesto šele Janez Krstnik, sprva pisar in nato upravitelj gospostva Srajbarski turn.82 Priseljenec Kamnikar se v matici prvič pojavi 16. julija 1701, ko je bil krstni boter zadnjemu tu rojenemu otroku meščana Jakoba Erkarja in je označen kot gospoščinski pisar (Scribä Dny Turnamhorlensiš). Vse kaže, da je bil tedaj že zaročen ali vsaj prijateljsko povezan z botro istega krščenca, mladenko (Virgine) Marijo Elizabeto Tunkelsteiner, hčerko nekdanjega Valvasorjevega
v> NŠAL, ŽA Krško, R 1730-1771, 10. 7. 1735. - Izključeno je, da bi šlo za njegovega strica Jožefa, rojenega leta 1696, saj je ta postal klerik in bi bil v krstni matici brez dvoma označen kot gospod. - Gl. op. 69 in 70.
80	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA,N 239, No. 3, 3. 1. 1749.
81	ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 123, fasc. L, W-81, zapuščinski inventar llerberta pl. Buseta, 11. 7. 1724, pag. 31-32. - Več o tem: Goleč: Dve Valvasorjevi hiši, str. 37.
82	Samo 6. januarja 1676 je v Krškem izpričan krst nekega
Gašperja Kamnikarja, sina Tomaža in Marjete (NŠAL, ŽA
Krško, Matične knjige, R 1670-1729).
soseda in mestnega sodnika Janeza Andreja Tunkelsteinerja, krščeno 16. novembra 1684 in torej v 17. letu mladosti. Poročila sta se najverjetneje v predpustu naslednje leto, kajti 2. in 13. maja 1702 je bila dvema krščencema, meščanskemu in gostaš-kemu otroku, botra že »gospa« Marija Elizabeta Kamnikar, 6. januarja 1703 pa so nesli h krstu Kamnikarjevo prvorojenko. Kaj potrjuje, da se je Kamnikar res oženil s Tunkelsteinerjevo hčerko in ne s kakšno njeno soimenjakinjo, najsi bo v Krškem najsi bo prej kje drugje? Najprej dejstvo, da srečamo Tunkelsteinerjevega sina Modesta Baltazarja in njegovega sina Jožefa še veliko pozneje v specifični povezavi z dvema Kamnikarjevima hčerkama, njunima sorodnicama. Modest Baltazar je bil poročna priča prvi, svoji nečakinji (1725), Jožef pa krstni boter prvorojenki druge, svoje sestrične (1735), in tedaj sploh edinkrat v vlogi botra, o čemer bo še tekla beseda. Poleg tega je imela v Krškem dvojno ime Marija Elizabeta samo še žena Franca Karla Pihlerja, kratek čas upravitelja krškega gospostva.83 Ne nazadnje pa je Marija Elizabeta Kamnikar od leta 1702 do 1713 (tisto ali naslednje leto je umrla) izpričana kot krstna botra pogosteje kot kdor koli drug — kar 41-krat, to pa ne priča samo o njeni osebni priljubljenosti, ampak posredno tudi o tem, da je šlo za domačinko iz stare in ugledne družine.84 Njen mož, ki je medtem postal gospoščinski upravitelj in zaradi fizične združitve uprave dveh gospostev Srajbarski turn in Krško domala »vsemogočen«,85 je nasprotno botroval vse-
83	Pihler je kot upravitelj nasledil Franca Rozmana, v krstni matici zadnjič izpričanega 4. oktobra 1699. Marija lüiza-beta Pihler, upraviteljeva žena ipraefectissa ards Gurgfeldens.), je prvič botrovala 28. 10 1703, njun edini v Krškem krščeni otrok je vpisan v krstno matico 20. februarja 1704, nato pa zakonca po še nekaj botrstvih izgineta (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 20. 2. 1704, 23. 7. 1704, 5. 11.1704, 9. 11. 1704, 5. 6. 1705).
84	Botrstva Marije lüizabete Kamnikar so si sledila takole: 2. 5. 1702, 13. 5. 1702, 9. 11. 1704, 16. 11. 1704, 24. 9. 1705, 15. 10. 1705, 9. 11. 1705, 22. 1. 1706, 11. 3. 1706, 22. 3. 1706, 26. 11. 1706, 14. 2. 1707, 1. 5. 1707, 2. 10. 1707, 21. 1. 1708, 30. 1. 1708, 24. 2. 1708, 21. 9. 1708, 19. 10. 1708, 10. 12. 1708, 15. 11. 1708. 11. 1. 1709, 22. 2. 1709, 11. 11. 1709, 22. 11. 1709, 26. 2. 1710, 30. 3. 1710,18. 8. 1710,11. 9. 1710, 22. 9. 1710, 21. 10. 1710,11. 6. 1711,15. 12. 1711, 30. 12. 1711, 15. 3. 1712, 6. 4. 1712, 18. 11. 1712, 29. 1. 1713, 19. 2. 1713, 19. 4. 1713, 21. 6. 1713 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729). - Za primerjavo povejmo, da je Kamnikarjeva druga žena, Ljubljančanka, v sedmih letih in pol bivanja v Žužemberku (1715-1723) botrovala enkrat samkrat, 24. marca 1721 otroku gospo-ščinskega kaščarja, njen soprog pa sploh nikoli, čeprav je bil upravitelj gospostva (NŠAL, Ž A Žužemberk, Matične knjige, R 1703-1731).
85	Do leta 1705 se v krstni matični knjigi duhovnije Krško kontinuirano omenjata tako upravitelj gospostva Krško
ga trikrat, enkrat pred poroko, tedaj skupaj z Marijo Elizabeto, in dvakrat po njej, zadnjič prav sinu svojega svaka Modesta Baltazarja Tunkelsteinerja.86
Med letoma 1703 in 1712 se je zakoncema Kamnikar rodilo osem otrok, od katerih srečujemo tri tudi kot odrasle.87 Pri krstih prvih dveh je oče označen še kot gospoščinski pisar na Srajbarskem turnu, pri tretjem, krščenem 13. julija 1705, pa prvič kot gospoščinski upravitelj. Tudi izbor krstnih botrov, že dotlej sicer imenitnih, se je temu primerno dvignil po družbeni lestvici vse do grofice Auersperg in grofovskega para Ratkay.88 V času po napredovanju na položaj gospoščinskega upravitelja je Kamnikar kupil Valvasorjevo hišo (jeseni 1706). Morda jo je imel v zakupu že dodej, denimo od poroke dalje, saj je bila hiša zadnjih sedem let prazna. Valvasorjeva vdova Ana Maksimila se je namreč leta 1699 ponovno omožila in se z otroki — s hčerkama in sinom, če je tedaj še živel — preselila na Gracarjev turn pod Gorjanci, dom svojega drugega moža Janeza Herbarda pl. Buseta.89 Za Kamnikarja, ki je imel zdaj precej lepše dohodke, je
kot upravitelj gospostva Srajbarski turn, oddej pa samo še turnski Janez Krstnik Kamnikar. Zadnji upravitelj gospostva Krško je bil Karel Pihler; 20. 3. 1704 je v krstni matici naveden kot oče krščenca (firaefecti dominj Gurgfeldens.), njegova žena je bila krstna botra 28. 10. 1703 in 5. 11. 1704 (Praefectissa ards Gurgfeldens., Prafectissa Dominy Gurgf.), Pihler p^ boter še 23. 7. 1704, 9. 11. 1704 m 5. 6. 1705 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729). Skupno upravljanje dveh formalno ločenih gospostev pod istim upraviteljem na Srajbarskem turnu je nazorno izpričano sredi stoletja v terezijanskem katastru. Janez Matija Sivic je istega dne, 12. aprila 1749, kot upravitelj napisal in podpisal ločeni katastrski napovedi za gospostvi, obe datirani na Srajbarskem turnu (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 131, N 195, No. 1, 12. 4. 1749; prav tam, šk. 114, N 141, No. 1,12. 4. 1749). NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 16. 7. 1701,19. 1. 1708 m 28. 10. 1714.
87	Krsti Kamnikarjevih otrok so si sledili takole: 6. januarja 1703 Ana Marija, 14. januarja 1704 Marija Julijana, 13. julija 1705 Ana Marjeta, 30. avgusta 1706 Jurij Adam, 25. oktobra 1707 Katarina Rozalija, 12. avgusta 1709 Franc Bernard, 19. decembra 1710 Janez Krstnik in 5. septembra 1712 Marija Regina (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729). - Kot odrasle poznamo (Jurija) Adama, Katarino Rozalijo in Marijo Regino.
88	Prvemu in drugemu otroku sta botrovala domači župnik Janez Jurij Tratnik in »gospa« Marija Sidonija Museger (žena gospoščinskega upravitelja v Podsredi), pozneje obtožena čarovništva (Lapajne: Krško in Kriani, str. 38). Tretjemu, petemu, šestemu in sedmemu je šla poleg omenjenega župnika za botro (meščanka) »gospa« Marija Barbara Diva!, četrtemu skupaj z župnikom Jožefa l.eopoldina grofica Auersperg, vdova grofica Barbo pl. Waxenstein, zadnjemu pa Ladislav grof Ratkay in njegova žena Jožefa Leopoldina.
89	Goleč: Neznano in presenedjivo, str. 356.
bila prestižna hiša, soseda hiše njegovega tasta Tunkelsteinerja, kot ustvarjena. Po poroki z domačinko iz ugledne družine ter poklicnem in družbenem vzponu se je v Krškem brez dvoma nameraval ustaliti. Kot izhaja iz njegove zadnje omembe v Krškem, v začetku leta 1715, je medtem dobil tudi meščanske pravice in se povzpel celo v ožje vodstvo mesta, med člane notranjega mestnega sveta. Toda okoliščine so se po nekaj letih spremenile. Žena Marija Elizabeta, zadnjič izpričana 21. junija 1713 kot krstna botra, mu je tisto ah naslednje leto umrla. Potem ko je bil 28. oktobra 1714 zadnjikrat boter tudi Kamnikar, ga v krški krstni matici ne srečamo več,90 v poročni matici pa najdemo zapis, da se je 28. januarja 1715 vnovič oženil v Ljubljani. K sreči je dal to spremembo svojega osebnega stanja vpisati tudi v krško poročno matico, v kateri je bil tedaj naveden kot gospoščinski upravitelj in edinkrat kot notranji mestni svetnik. Gotovo je dejanje ovekovečil s ponosom, saj je vzel za ženo veliko mlajšo »žlahtno gospodično« Ano Marijo, hčerko pokojnega Janeza Jakoba Učana pl. Bremsfelda (de Bremsfeldl).91 Glede na vpis v krški poročni matici ni dvoma, da je mlado nevesto pripeljal v Krško. Ker pa ni prišel tu na svet noben njun otrok in ker odtlej nobeden od zakoncev
"O NŠA1, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
91 Prav tam, P 1713-1770. - Poročna matica ljubljanske predmestne župnije sv. Petra ima sicer za en dan poznejši datum, 29. januar 1715 (NŠAL, Ž A Ljubljana-Sv. Peter, Matične knjige, P 1677-1715, pag. 364). Kamnikar v njej ni naveden kot upravitelj in meščan, ampak kot »nobilis dominus« in vdovec, ki živi v mestu Krško (comorans in dvitate Gurfeldensi), nevesta pa je Marija Ana (ne Ana Marija), hči pokojnega »nobilis« Janeza Jakoba »de Vzan«, brez navedbe plemiškega predikata Bremsfeld. Priče so bile tri: dva Učana, »nobilis« Franc in Ignac ter Adam Valli; v zadnjem prepoznamo krškega meščana, ki se mu je prejšnja leta rodilo več otrok, od katerih je bila enemu krstna botra Marija Fdizabeta Kamnikar (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 22. 9. 1710). Nova gospa Kamnikar, Marija Ana roj. Učan, je izvirala iz po-plemenitene družine, živeče v Šiški pri Ljubljani. Njen oče je v krstni matični knjigi šentpetrske župnije vedno naveden le kot Jakob, materi je bilo ime Marija, znanih pa je osem njunih otrok, rojenih med letoma 1686 in 1702 (NŠAL, ŽA Ljubljana-Sv. Peter, Matične knjige, R 16831692, s. p., 19. 2. 1686, 11. 5. 1687, 27. 1. 1689; R 16921708, s. p., 21. 10. 1694, 18. 1. 1696, 29. 10. 1696, 1. 3. 1701, 22. 9. 1702). Marija Ana je glede na starost okoli 26 let ob smrti leta 1723 (NŠAL, ŽA Žužemberk, Matične knjige, MP 1710-1724) identična z Marijo, krščeno 19. januarja 1696. Posebno vprašanje je plemiški naziv njenega očeta »pl. Bremsfeld«, ki je izpričan samo v krški poročni matici. Dejansko je (neki) častnik Janez Jakob Učan (IJt-schan) skupaj z bratoma Francem Sigmundom in Danijelom 16. decembra 1695 prejel izboljšan grb in predikat »auf Khutschoff« (Frank: Standeserhebungen, str. 145).
Kamnikar v Krškem ni bil boter,92 se je naša razlaga teh ugotovitev pred nekaj led končala s sklepom, da je Janez Krstnik pustil službo gospo-ščinskega upravitelja, saj se 2. julija 1717 v krški krstni matici v tej vlogi pojavi novo ime — Janez Bernard Erkar 93 Omenjeni datum se časovno lepo ujema s 7. oktobrom 1717, ko so baroni Zet-schkerji kupili v Krškem prav tisto hišo, ki smo jo glede na lego in velikost označili kot Valvasorjevo (2007).94
Kaj natanko se je zgodilo s Kamnikarjem in njegovo družino, se je zdelo nerešljiva uganka, a so mlajši viri ob spletu srečnih okoliščin omogočili nadaljevanje zgodbe. Kot pravilno se je potrdilo sklepanje, da je le težko računati z daljšo navzočnostjo Kamnikarja in njegove druge žene v mestu, glede na to, da po poroki ni v maticah o njiju nobenega sledu. Toda pozneje, v dvajsetih in tridesetih letih 18. stoletja, so v krških krstnih in poročni matici omenjeni trije Kamnikarjevi odraščajoči oziroma že odrasli otroci: Katarina Rozalija, 0urij) Adam in Marija Regina. Njihova navzočnost v Krškem bi lahko zamajala sklepanje, da je Kamnikar hišo prodal in se odselil, s tem pa postavila pod vprašaj tudi sklepanje, da je Valvasorjeva hiša pristala v rokah baronov Zetschkerjev. Ker Janez Krstnik Kamnikar in njegova druga žena v Krškem po poroki nista več dokumentirana, je bilo mogoče dvoje. Prvič, da sta umrla med veliko epidemijo leta 1715, ki je morala tudi v Krškem terjati nemajhen davek, a imen in števila umrlih zaradi izgubljene mrliške matice ne poznamo.95 In drugič, da sta se odselila neznano kam brez (nekaterih) otrok iz Kamnikarjevega prvega zakona, ki bi torej še naprej živeli v rodnem mestu, kjer so imeli materine sorodnike Tunkelsteiner je in kjer bi jim lahko ostala tudi očetova hiša.
Da je tu še pred poroko živela hči Katarina Rozalija (roj. 1707), pričata njeni botrstvi 15. decembra 1724 in 18. marca 1725, ko je bila v 18. letu (Virgo Rosalia Kamnikarin)?6 Slab mesec po drugem
"2 Prim. NŠAJŽ A Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
"3 NŠAJŽ A Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
94	Goleč: Neznano in presenedjivo, str. 333-337.
95	Močno zmanjšanje števila krstov priča, da v Krškem ni bilo bistveno drugače kot drugod po I3olenjskem. Od 10. decembra 1714 do 11. aprila 1715 niso tu krstili sploh nobenega otroka (v krstni matici je za mesece januar, februar in marec izrecno navedeno: nihil) do konca leta pa je zabeleženih le osem krstov. Za primerjavo: v letih 17111714 in 1716-1720 je število krščencev znašalo od 29 do 54 na leto (NŠAJ., Ž A Krško, Matične knjige, R 16701729). O dogajanju na I3olenjskem in drugod na Kranjskem v tem času gl. Goleč: Kužne epidemije, str. 56-59.
<* NŠAJŽ A Krško, Matične knjige, R 1670-1729.
krstu se je 16. aprila 1725 omožila, in sicer z Jurijem Pečarjem, upraviteljem Auerspergovega gospostva Samobor. Ime njenega očeta v poročni matici sicer ni zapisano, ker so ravno v tem času vanjo neredko vpisali le nevestino osebno ime, celo brez priimka, a Katarini Rozaliji so privoščili vsaj dekliški priimek: »nata Kamnikarin«. Pomenljivo je tudi, kdo je bil njena poročna priča — Modest Baltazar Tunkelsteiner, stric po materini strani.97 Zakonca Pečar sta po poroki ostala v Krškem, kjer so se jima med letoma 1726 in 1737 rodili štirje otroci98 in kjer je Jurij še v terezijanskem katastru leta 1749 izpričan kot lastnik opustele zidane hiše poleg hiše baronice Zetschker99 Malo po sestrini poroki je leta 1725 v Krškem prehodno izpričan Adam Kamnikar (roj. 1706), in sicer kot »gospod«, ki je šel za botra dvema krščenkama.100 Glede
97	Prav tam, P 1713-1770.
98	Krsti Pečarjevih otrok so si sledili takole: J.udvik Aleksander Rajmund (15. 8. 1726), Ana Marija Jožefa (31. 5. 1728), Marija Viktorija (8. 11. 1732) m Janez Krstnik (krščen v sili 8. 5. 1737). Pri krstu prvega otroka je oče še naveden kot upravitelj gradu šamobor, pri drugih treh ni podatkov o poldicu, sicer pa ima razen pri krstu drugega otroka vedno dve imeni - Janez Jurij Pečar, in ne le Jurij kakor ob poroki. Zakonca sta bila do leta 1739 dokaj pogosto krstna botra - Katarina Rozalija 3. 4. 1726, 22. 10. 1726, 3. 1. 1728, 13. 1. 1728, 9. 4. 1731, 30. 6. 1731, 26. 2. 1733,11.4. 1734,24. 2. 1735, 6. 9. 1735, 23. 3. 1736, 22. 2. 1738 m Janez Jurij 13. 11. 1732, 26. 2. 1733, 18. 7. 1734, 8. 5. 1735", 9. 4 1739, 8. 11. 1739 - zato se zdi več kot verjetno, da pozneje nista več (stalno) prebivala v Krškem. Njun najstarejši sin J.udvik je sicer leta 1741 v graški univerzitetni matriki vpisan kot meščanski otrok iz Krškega, tedaj kot učenec gramatikalnega razreda: »Petschar Ludovicus, civis, Carniolius, Gmgfeldensis« (Andritsch: Die Matrikeln 4, str. 179), vendar to samo po sebi ne pove, kje je družina omenjenega leta živela. Taisti sin, krščen kot J .udvik Aleksander Rajmund, je morda istoveten z Aleksandrom Pečarjem, ki je v 70-ih letih prehodno živel v Krškem v hiši št. 25, tik ob kapucinskem samostanu. Ko so 6. januarja 1773 krstili njegovega otroka, je bil označen kot nekdanji upravitelj Šrajbarskega turna, ženi pa je bilo ime Antonija Karolina šuzana, rojena Marcin(a) (Manjnin) (NŠAJ., ZA Krško, Matične knjige, JI 1771-1784). Umrla je naslednje leto, 20. februarja 1774, stara 36 let (prav tam, M 17711784).
99	V terezijanskem katastru je Pečar leta 1749 naveden le z osebnim imenom Jurij in izjemoma brez poklica. Vsekakor je bil tedaj še živ, sicer bi namesto njega sumarno navedli dediče (Erben). Tri leta pozneje je ob njegovem imenu vpisan že novi lastnik hiše: »Georg Petschar, anjezo 1'ranz Obratschar Jlauß«. ARŠ, Aš 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752.
100	Ob prvem krstu, 22. maja 1725, je naveden kot »gospod«
1'ranc Adam Kamnikar, 6. novembra isto leto pa samo kot
»gospod« Adam Kamnikar (NŠAJ., ZA Krško, Matične
knjige, JI 1670—1729). Prvo ime 1'ranc, ki ni bilo krstno, je
Kamnikar uporabljal tudi pozneje. Kot 1'ranc Adam se je
28. maja 1733 v J.jubljani že kot vdovec oženil z Marijo
na to, da njegovo ime v krstnih maticah odtiej pogrešamo in se v Krškem tudi ni poročil, je vse kazalo, da tu ni stalno živel, in to se je pozneje potrdilo. Končno se v krških matičnih knjigah pojavi še ime tretjega Kamnikarjevega otroka, najmlajše hčerke Marije Regine (roj. 1712), ki se je 31. maja 1734, v 22. letu, omožila z Janezom Vence-slavom Mühlhofom, priseljencem s Češkega. Vpis poroke še pove, da je bil nevestin oče Janez Krst-nik Kamnikar tedaj že pokojni.101 Mühlhof je tu verjetno služboval kot gospoščinski uradnik in si je v takem socialnem okolju našel nevesto. Zakoncema so se v letih 1735 do 1740 v Krškem rodili trije otroci in prvi je imel za botra zadnjega krškega Tunkelsteinerja, materinega bratranca Jožefa.102 Po rojstvu tretjega otroka pogrešamo o tej družini vsakršno sled. Če sta zakonca v Krškem sploh kdaj premogla lastno hišo, ta leta 1749, ob nastanku prvega popisa hiš v terezijanskem katastru, ni bila več njuna last.103 Znana dejstva o treh Kamnikar j evih otrocih — Juriju Adamu, Katarini Rozaliji in Mariji Regini — ne povedo, ah so otroci po očetovi vnovični poroki (1715), tedaj stari tri do devet let, nepretrgano živeli v Krškem. Glede na njihovo mladost je pač razumljivo, da se kot krstni botri pojavijo s tolikšno časovno distanco.
Premik pri iskanju nadaljnjih opornih točk za izsleditev usode njihovega očeta Janeza Krstnika sta prinesla dva podatka, ki sta oba vodila v Žužemberk in vzbujala upanje, da se nanašata na Kamnikarjevo drugo ženo in sina Adama. V Schi-vizhoffnovi zbirki genealoških podatkov o kranjskem plemstvu je pritegnil pozornost podatek, da je bila neka Marija Ana Kamnikar 24. marca 1721 v Žužemberku botra krščenki zakoncev pl. Hamburg.104 Tri leta pozneje pa je na graški jezuitski gimnaziji v višjem razredu (Ex logicd) izpričan neki Adam Kamnikar, »nobilis« iz Žužemberka.105 Sled
Jožefo Forstlehner, 2. junija 1735 pa se mu je tam rodila hči Marija Konstancija; pri krstu je označen kot »nobilis« (NŠAL, ŽA Ljubljana-šv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718-1745, pag. 313, R 1731-1740, pag. 154-155; prim, šchiviz von Schivizhoffen: Der Adel, str. 75, 135).
«» NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-1770.
102	Prvorojenko Marjeto so nesli h krstu 10. julija 1735, Avgusta Rajmunda 17. avgusta 1737 in Marijo Rozino 2. septembra 1740. žakonca Mühlhof sta bila sicer manj vpeta v lokalno socialno okolje kot Pečarja, saj ju nikoli ne srečamo v vlogi krstnih botrov. NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1730-1771.
103	ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA,N 239, No. 3, 3. 1. 1749.
104	Schiviz von Schivizhoffen: Der Adel, str. 394.
105	V Andritschevi objavi univerzitetne matrike je krajevno ime Seisenberg napačno transkribirano kot Geisenburg: »D. Kaminker (sie!) Adamus, nobilis, Carniolus, Geisen-
se je izkazala kot vroča. V žužemberški mrliški matični knjigi smo namreč našli težko iskano potrditev, da gre res za naša zakonca Kamnikar. Dne 15. marca 1723 so v kripti tamkajšnje župnijske cerkve pokopali Marijo Ano, soprogo »gospoda« Janeza Krstnika Kamnikarja, upravitelja gospostva Žužemberk, staro okoli 26 let in umrlo v žužem-berškem gradu.106 Kamnikar, o katerem smo doslej vedeli le to, da se je leta 1715 drugič poročil in bil leta 1734 ob hčerkini poroki mrtev, se je osem let po svojem »izginotju« zdaj spet znašel pred nami. V dobro ohranjenih žužemberških maticah je poleg smrti Marije Ane najti sicer le še en podatek o Kamnikarjih, o že znanem in sploh edinem botr-stvu leta 1721. Zakoncema se tu ni rodil noben otrok, noben Kamnikarjev otrok iz prvega zakona pa tudi ni umrl, kar bi potrdilo, da je šla v Žužemberk (vsa) družina, in ne le mladoporočenca.107 Upraviteljski službi Janeza Krstnika Kamnikarja smo nato sledili v Auerspergov rodbinski arhiv v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, ki je razkril še dodatne podrobnosti. Kamnikar je nastopil službo žužemberškega upravitelja že 1. oktobra 1715, pol leta po drugi poroki, in jo opravljal natanko osem let in pol, do 31. marca 1724.108 Se isto leto je umrl, kajti njegov naslednik Janez Anton Kralnik v svojem izvlečku prejemkov in izdatkov pravi, da mu je komisija za pregled Kamnikarjevih računov 23. septembra potrdila pobrane prejemke pokojnega Kamnikarja.109 Tiho upanje, da je v Auerspergovem arhivu shranjen tudi Kamnikarjev zapuščinski inventar in da je v tem morda celo naveden neposredni dokaz o prodaji Valvasorjeve hiše v Krškem — kupoprodajna pogodba iz leta 1717 — se je sicer razblinilo.110 A dotiej neznani podatki so v povezavi z drugimi zadovoljivo osvet-
burgensis« (Andritsch: Die Matrik,el 4, str. 74), zato je v krajevnem kazalu ostalo nerazrešeno (prav tam, str. 616).
«* NŠAL, ŽA Žužemberk, Matične knjige, MP 1710-1724.
107	Prav tam, R 1703-1731.
108	ÖStA, irirStA, FAA, A-Vlll-3, Konv. 2, Seisenberg 1715-1799, 1. Hxtrakte der Hinnahmen und Ausgaben unter J oh. B. Kamniker 1715-1724, s. d.
109	prav tarn, Konv. 1, Seisenberg Hxtrakte über Hinnahmen und Ausgaben, 30. 9. 1724.
110	Tudi zapuščinskih inventarjev drugih žužemberških upraviteljev med žužemberškimi gospoščinskimi spisi ni, čeprav so bili ob smrti še v službenem razmerju, žato pa je iz leta 1711 ohranjen zapuščinski inventar Adama Fischer-ja, upravitelja Šumperka, Kozjaka in Male vasi, ki ga je podpisal Kamnikarjev predhodnik upravitelj Karel Anton Ditrih (OStA, irirStA, FAA, A-VIII-3, Konv. 1, Seisenberg 1703-1719, Rechnungen des Verwalters Adam Fischer und des Kastners 1-eopold Fischer, deren Bemänglungen und Justifmerung, 5. 1. 1711).
lili obdobje, v katerem se je zgodilo ključno dejanje naše raziskave.
Kamnikar je torej umrl med aprilom in septembrom 1724, vendar vpisa njegovega pokopa v zgledno vodeni žužemberški mrliški matici ni.111 Razlogi za to so lahko različni, od tega, da se je iz Žužemberka pred smrtjo odselil, in to bi bilo povsem logično, do tega, da je vendarle preminil tam, a pokop ni vpisan v matično knjigo, ker so nekdanjega gospoščinskega upravitelja pokopali drugje, denimo pri prvi ženi v Krškem. Ker mrliška matica za Krško iz tega časa ne obstaja, ne bomo najbrž nikoli izvedeli, ali se je vrnil v rodno mesto svoje prve žene. V Krškem bi lahko umrl v svoji, tj. v nekdanji Valvasorjevi hiši, če je morda nikoli ni prodal, ali pa pri družini svoje prve žene Tunkelstein erj eve, v najetem stanovanju ali v kakšni hiši, ki jo je medtem kupil. Kakor koli, vsakršno ugibanje je odveč. Gotovo je le, da odsluženega upravitelja Kamnikarja ni veliko stvari vezalo na Žužemberk, potem ko mu je drugo ženo vzela smrt. Ne v trgu ne drugje v gospostvu namreč ni premogel nepremičnin,112 ampak je, dokler je bil upravitelj, potrjeno živel v gradu (o tem navedba kraja ženine smrti: ex Arci). Glede na to, da je bila njegova 17-letna hči Katarina Rozalija prvič botra v Krškem že 15. decembra 1724 in se tam naslednje leto tudi omožila, bi se zdelo verjetno, da se je iz Žužemberka preselila vsa Kamnikarjeva družina. Kakor tudi nič manj, da je hči sama ali z drugimi otroki prišla nazaj šele po očetovi smrti, kot sirota brez obeh staršev. In ne nazadnje, da Krškega sploh ni zapustila, ampak je leta 1715, po očetovi odselitvi v Žužemberk kot osemletna deklica ostala pri družini Tunkelsteiner.
Nič od tega niti ne potrjuje niti ne ovrže možnosti, da Kamnikar svoje hiše ni prodal. Kakor tudi ne vemo, v kateri hiši je Katarina Rozalija živela po poroki leta 1725 in kako je njen soprog Janez Jurij Pečar prišel do hiše ob glavni mestni ulici (rekt. št. 50), katere lastnik je bil leta 1749, ko so stavba označili že kot prazno (ödi). Tri leta pozneje je imela novega gospodarja, kramarja in večkratnega mestnega sodnika Franca Obračarja.113 Slo je za zi-
ni NŠAL, ŽA Žužemberk, Matične knjige, MP 1710-1724.
112	Prim, urbarje gospostva Žužemberk: OStA, HllStA, FAA, A-15-90 (Urbar 1715-16), A-15-91 (Urbar 1717-18), A-15-92 (Urbar 1719-20), A-15-93 (Urbar 1721-22), A-15-94 (Urbar 1723-24), A-15-95 (Urbar 1725-26).
113	Preden je Franc Obračar postal lastnik Pečarjeve hiše, je
po popisu hiš v terezijanskem katastru iz leta 1749, v ka-
terem je naveden brez poklica, imel na isti strani ceste proti jugu leseno hišo, ki je tri leta pozneje (1752) pripadala že novemu lastniku in izkazovala letni donos 6 goldinarjev (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140,
dano hišo z visokim letnim donosom 17 goldinarjev (1752), pri tem pa je pomenljivo, da je na njeni desni stala Zetschkerjeva hiša (rekt. št. 51),114 vodilna »kandidatka« za nekdanjo Valvasorjevo hišo.
Tako smo dobili še drugo morebitno Valvasorjeve hišo, kajti ena od možnosti, kako je Pečar postal gospodar hiše, je tudi ta, da bi mu jo v zakon prinesla žena, ki bi jo podedovala po svojem očetu Janezu Krstniku Kamnikarju. V tem primeru Kamnikar svoje hiše, kupljene leta 1706 od Valvasorjeve vdove, ne bi smel prodati, ampak bi jo moral obdržati vse do smrti leta 1724, torej tudi potem ko se je leta 1715 preselil v Žužemberk.
Kako bomo razvozlali uganko? Lokacija med dvema velikima zidanima hišama z vrtom in ugotovljeni historiat hiše od leta 1717 dalje dajeta prednost Zetschkerjevi hiši (rekt. št. 51), metoda sledenja Kamnikarjevim sorodnikom pa odpira možnost, da je Valvasor posedoval njeno levo sosedo, sredi 18. stoletja Pečarjevo (rekt. št. 50). Problem se zdi na prvi pogled težji, ker stojita hiši druga ob drugi in sta si na zunaj tako podobni: leta 1749 obe zidani in z velikim vrtom, leta 1752 njuna letna donosa primerljivo visoka (17 oziroma 14 goldinarjev), povrhu tega imata po franciscejski katastrski mapi (1825) obe na dvoriščni strani prizidek, ki bi bil lahko Valvasorjeva »postavljena nova zgradba«, izpričana v njegovem zapuščinskem inventarju. Re-
RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752). Poklic kramarja razkriva šele štiftni register iz leta 1756, ko je Obračar že bil gospodar Pečarjeve hiše (prav tam, No. 8, štiftni register 1756). Funkcijo mestnega sodnika je opravljal štiri zaporedne mandate v letih od 1735 do 1739, ponovno štiri mandate v letih od 1743 do 1747 in nato še med 1752/53 m 1759 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1730-1771, 9. 7. 1735, 29. 1. 1736, 23. 3. 1736, 25. 3. 1736, 26. 4. 1736,16. 11. 1736,13. 9. 1737,23. 4. 1738,17. 6. 1738,15. 2. 1739, 8. 6. 1744,17. 2. 1745, 25. 7. 1745, 27. 10. 1745, 2. 3. 1746,14. 3. 1753; P 1713-1770, 23. 1. 1736, 18. 2. 1737, 27. 2. 1737, 16. 10. 1737, 23. 11. 1745; ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 171, l/97a, lit. G VIII—5, 13. 5. 1744; ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 109, N 115, No. 6, štiftni register meščanskega špitala 1756, s. d.; prim. Kralj: Archivum loci, str. 487). Franc Obračar ni bil v nikakršnem sorodu s Pečarji. Njegova žena, ki mu je po dvanajstih letih zakona rodila enega samega otroka (krščen 26. aprila 1736), je bila Barbara Perne, s katero se je oženil 21. februarja 1724, ko je že bil meščan (NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 16701729, P 1713-1770). Barbara je preminila v kupljeni, prej Pečarjevi hiši, 17. aprila 1786, stara 85 let, Franc pa očitno še pred letom 1771, ko se začenja najstarejša mrliška matica (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, M 1771-1784, M 1784-1818, fol. 3).
114 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749; No. 7, 13. 6. 1752; No. 8, štiftni register 1756.
šitev je treba poiskati s primerjanjem vseh ugotovljenih dejstev o družinah Kamnikar in Pečar, te pa soočiti z vedenjem o družinah obeh Valvasorjevih sosedov — Tunkelsteinerja in Sveršnika — ter z vedenjem o najzgodnejših dokumentiranih lastnikih hiš iz srede 18. stoletja, tako treh velikih zidanih ob Cesti krških žrtev kot tudi njihovih prvih dveh sosed. Po metodi izločanja in iskanja hiše, ki bi ustrezala vsem znanim dejstvom, se bo nazadnje pokazalo, da je bila Valvasorjeva hiša resnično poznejša Zetschkerjeva, njena leva soseda, katere gospodar je bil sredi 18. stoletja Kamnikarjev zet Jurij Pečar, pa je najverjetneje in najlaže prišla v Pečar-jeve roke tako, da jo je njegova žena Katarina Ro-zalija, sicer Kamnikarjeva hči, podedovala po svojem stricu Baltazarju Modestu Tunkelsteinerju. Razrešitev uganke bo prineslo ugotovljeno sorodstvo med Kamnikarji in Tunkelsteinerji, brez dvoma sosedi, saj je Valvasor leta 1693 kupil hišo, ki je stala poleg hiše Janeza Andreja Tunkelsteinerja. Tunkelsteinerjeva hiša je torej poznejša Pečarjeva (rekt. št. 50, stavbna pare. 59), Valvasor-Kamnikar-jeva pa poznejša hiša baronov Zetschkerjev (rekt. št. 51, stavbna pare. 58).
Več razlogov govori v prid tezi, da je prav Kamnikar leta 1717 prodal svojo hišo baronom Zetschkerjem. Pri tem so odločilni motivi, ki bi ga vodili v prodajo, in spremljanje usod njegovih otrok iz prvega zakona s Tunkelsteinerjevo. Prvič, bilo bi zelo nenavadno, ko bi Kamnikar svoje otroke po ženini smrti pustil v Krškem, pri njenem bratu Modestu Baltazarju. Potrditev, da so šli z njim ah vsaj za njim v Žužemberk, potem ko je tam jeseni 1715 prevzel službo upravitelja gospostva, je navedba krajevnega izvora sina Adama leta 1724, v letu očetove smrti. Graški študent Adam Kamnikar, tedaj star 18 let, je označen kot Zužemberčan (!),115 čeprav je vsaj polovico dotedanjega življenja preživel v Krškem, kjer se je leta 1706 tudi rodil. Od treh Kamnikarjevih otrok, ki jih pozneje kot odrasle spet srečamo v Krškem, je bil povrhu tega najstarejši, to pa prejkone priča o tem, da sta se z očetom preselili v Zužemberek tudi hčerki, mlajša stara leta 1715 šele tri leta.
Zakaj se je oče Janez Krstnik Kamnikar sploh odločil, da zapusti Krško in sprejme mesto žužem-berškega upravitelja? Mesto se je spraznilo, ko je tamkajšnji upravitelj Karel Anton Ditrich maja
115 Andritsch: Die Matrikel4, str. 74. Gl. tudi op. 105. - Glede na ta podatek ni dvoma, da je identičen z Adamom Kam-nikarjem, ki je brez krajevnega izvora naveden med kon-viktniki ljubljanskih jezuitov od maja do konca avgusta 1722, ko je ustanovo zapustil (Cmivec: ljubljanski klasiki, str. 177).
1715 umrl, in sicer prav na vrhuncu epidemije, ki je v Žužemberku zahtevala številne žrtve, morda tudi njegovo življenje.116 Kamnikarju se je tako verjetno ponudila boljša poklicna priložnost. Zužemberško gospostvo v rokah druge, knežje veje Auerspergov, je bilo po obsegu sredi 18. stoletja sicer nekoliko manjše kot gospostvi Krško in Srajbarski turn skupaj, po obdavčenosti pa v rahli prednosti.117 Pri Kamnikarjevi odločitvi za novo službeno mesto so poleg tega lahko pretehtali tudi osebni razlogi. Žena Tunkelsteinerjeva, Krčanka, mu je malo pred tem umrla in drugič se je oženil z nedomačinko. S svakom Modestom Baltazarjem Tunkelsteinerjem se je sicer dobro razumel, saj je šel natanko tri mesece pred svojo vnovično poroko za krstnega botra svakovemu sinu.118 Toda splošno razpoloženje v Krškem tisti čas nikakor ni bilo zdravo. V mestu so od leta 1701 in vsaj do leta 1714 v presledkih potekali čarovniški procesi, ki so Krško spravili na precej slab glas. Obsodili in sežgali naj bi od 20 do 30 oseb, po drugih poročilih celo 40, med temi tudi hčerke in soproge meščanov in mestnih svetnikov. Se več, številne so kot svojo zapeljevalko obtoževale premožno Sidonijo Museger, ženo gospoščin-skega upravitelja v Podsredi, sicer zelo priljubljeno krško krstno botro in dobrotnico Cerkve. Ko je Kamnikar leta 1715 zapuščal Krško, se preganjanje čarovnic še ni poleglo, saj so le malo pred tem usmrtili hčerko mestnega sodnika Marijo Colnarčič. Čeprav se je mesto sodnim procesom upiralo, Kamnikar v takih okoliščinah ni imel nobenega jamstva, da ne bo prišla v primež preiskav in sodnih mlinov tudi njegova mlada druga žena. Obtožbe zoper njo, ki je prišla od drugod in bila žena upravitelja in mestnega svetnika, niso izključene.119
116	Sestinštiridesetletnega Ditriha so pokopali 14. maja 1715 (NŠAL, ŽA Žužemberk, Matične knjige, MP 1710-1724, s. p.). V župniji Žužemberk je smrt množično kosila od februarja do avgusta in dosegla vrhunec maja, ko je umrlo 64 ljudi ali skoraj četrtina od skupno 279 preminulih v letu 1715 (Goleč: Kužne epidemije, str. 58).
117	Prim. Smole: Graščine, str. 244, 490, 576.
»s NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 28. 10. 1714.
119 Poleg najizčrpnejšega vira, sicer pol stoletja mlajšega
poročila v kroniki krškega kapucinskega samostana (KSK, Archivum loci PP. 1'K Capucinorum Gurgfeldi, s. p., Re-latio de Sagis etc.; slovenski prevod v: Lapajne: Krško in Kriani, str. 38-40), pričajo o čarovniških procesih in preganjanjih viri prve roke, nastali med letoma 1701 in 1716 (Košir: Čarovniški procesi, str. 229-230). - Marija Sidonija Museger je v krški krstni matici kontinuirano navedena kot botra od 31. januarja 1691 do 20. junija 1704 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729). - V kolektivni spomin se je od usmrčenih čarovnic najgloblje zasidrala soproga Matevža Jcnšc (Lapajne, str. 38, ga je prekrstil v Matijo |urišo), usmrčena leta 1709. Krška krstna knjiga raz-
Ko je Kamnikar jeseni 1715 postal gospoščinski upravitelj v Žužemberku, bi hišo v Krškem lahko obdržal za vsak primer, če bi se v rodno mesto svoje prve žene še kdaj vrnil. Toda prazna hiša je postajala velik strošek že zato, ker v obubožanem in z davki preobremenjenem mestu zanjo gotovo ni bilo lahko najti primernega najemnika. Potem ko je tudi Krško leta 1715 obiskala epidemija in terjala krvni davek, so nanj pritisnili še kranjski deželni stanovi in tako naj bi za izterjavo zaostalih davčnih obveznosti v enem letu poslali nadenj kar pet vojaških eksekucij. Namesto plačila davka so morali Krčani določen čas vzdrževati vojake, nastanjene na svojih domovih. Se več, samo nekaj mesecev po Kamnikarjevem odhodu je Krško zgodaj spomladi 1716 v znamenje odpora do takšne prakse doživelo pravo malo evakuacijo. Mestni sodnik je zaupal svoje premoženje kapucinom in se umaknil v Kamnik, meščani pa so se zatekli v svoje vinograde po okolici.120 V napol izpraznjenem in zadolženem mestu se je vojska tem raje nastanila v veliki prazni hiši, kakršna je bila Kamnikarjeva. Njen lastnik je imel tako še en tehten razlog več, da bi se hiše in z njo povezanih bremen otresel, brž ko bi se za to pokazala primerna priložnost. Njegov interes se je
kriva, da ji je bilo ime Uršula in jo kot botro zadnjič navaja 3. oktobra 1705 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729), njen soprog pa se je drugič oženil 19. januarja 1710 (regest poročne pogodbe v zapuščinskem inventarju župnika Janeza Jurija Tratnika, 16. 9. 1715, pag. 129, v: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 12, 1/7, Lit. G IV—7). - Jeriševa hči je bila Marija Colnarčič, ki so jo po besedah kapucinske kronike procesirali okoli leta 1714. Glede na to, da je bil 15. junija 1714 krščen njen drugi otrok, pozneje pa Marijino ime v krstni matici ni več izpričano (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 16701729), lahko proces postavimo najbolj zgodaj v drugo polovico leta 1714. Priimek usmrčene Marije (Maria Zelner-^itshin) je 1. Lapajne pomotoma zapisal kot Colnarič (str. 38), njenega očeta Matevža Jerišo pa je iz mestnega sodnika (Judex fuit Civitatis) prekrstil v mestnega svetnika; to je po Lapajnetu (brez navedbe citata) povzel tudi M. Košir (str. 229, 230). Jeriša je bil potrjeno mestni sodnik v letih od 1711 do 1714 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 6. 6. 1711,23. 7. 1711,14. 9. 1712, 30. 1. 1713, 11. 6. 1713, 20. 3. 1714; ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 12, 1/7, Lit. G IV—7, zapuščinski inventar župnika Janeza Jurija Tratnika, pag. 145-146, regest potrdila z 20. 3. 1714, pag. 149, regest pobotnice z dne 12. 5. 1714). Po volitvah na binkoštni torek, 22. maja 1714, ga je zamenjal Janez Mihael Ledi, omenjen kot sodnik v krstni matici 5/7. m 1. 10. 1714 (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729). Jeriševo sodnikovanje v letih 17111714 in Ledlovo eno leto do 1715 navaja tudi kapucinska kronika (KSK, Archivumloci PP. FF. Capucinorum Gurg-feldi, s. p., pag. 78; objava: Kralj: Archivum loci, str. 487).
120 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 171, fasc. 179a, lit. G VIII-1, 2. 4. 1716. - Prim. Goleč: »Butale so vas«, str. 30.
povsem ujemal z željo Janeza Sigfrida barona Zet-schkerja, da bi si v Krškem našel primerno novo domovanje, iz katerega bo upravljal svojo skromno zemljiško posest v bližnji okolici. Tako si je komaj mogoče predstavljati, da bi bil pod kupoprodajno pogodbo za Zetschkerjevo hišo, datirano 7. oktobra 1717, podpisan kak drug prodajalec kot Janez Krstnik Kamnikar. Z baronom Zetschkerjem se je očitno pogodil za kupnino, s katero sta bila zadovoljna oba, prodaje hiše pa niso ovirali nikakršni pravni zadržki. Nekdanja Valvasorjeva hiša je bila namreč (po vsebini regesta iz leta 1724) izključno Kamnikarjeva last in temu leta 1717 še ni bilo treba izplačati morebitne dediščine po prvi ženi, ki je pripadala mladoletnim otrokom iz prejšnjega zakona.
Po legi in ugotovljenih novih okoliščinah sodeč je torej Zetschkerjeva hiša vse verjetneje nekdanja Vodnik-Valvasor-Kamnikarjeva, toda za končno potrditev je treba z gotovostjo izločiti njeno »proti-kandidatko«, sosednjo hišo na levi, ki je bila sredi 18. stoletja v rokah Kamnikarjevega zeta Jurija Pečarja. Se prej si oglejmo, kaj se je do nastanka terezijanskega katastra dogajalo z desno sosedo in zakaj ta kot možna nekdanja Valvasorjeva hiša ne pride v poštev.
Desna soseda (rekt. št. 52, stavbna pare. 57) je bila po terezijanskem katastru sredi 18. stoletja (1749, 1752) zidana hiša z letnim donosom 16 goldinarjev in v rokah že znanega gospoščinskega upravitelja Ignaca Gosarja, ki smo ga obravnavali kot zeta Urbana Čokla, gospodarja napačne Valvasorjeve hiše. O Gosarjevi hiši smo ugotovili, da jo je Gosarju prinesla v zakon žena Marija Ana, rojena Donati, ta pa jo je gotovo podedovala po svojem prvem možu Francu Petriču, prav tako gospoš-činskem upravitelju.121 Petričev izvor ni znan in
121 Goleč: Dve Valvasorjevi hiši, str. 50-57. Po zadnjih ugotovitvah, ki v prvem delu razprave še niso mogle biti upoštevane (prav tam, str. 55), je Ignac Ferdinand Gosar v štiridesetih letih 18. stoletja, ko je že bil poročen z vdovo Petričevo, upravljal dve gospostvi ljubljanske škofije, naj-
prej Gornji Grad in nato Goričane. Kot upravitelj Goričan
je označen v popisu hiš mesta Krško z začetka leta 1749 (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 140, RDA, N 239, No. 3, 3. 1. 1749). Ta podatek je bil kažipot k virom o obeh škofijskih gospostvih. Iz Gosarjevega gor-njegrajskega obdobja poznamo njegov nedatirani letni obračun upravitelja za obdobje od 1. maja 1745 do 1. maja 1746 (NŠAL, NŠAL 26, Goričane, fasc. 14, št. 44) ter obračuna za obdobji 1. 5. 1746 - 1. 5. 1747 in 1. 5. 1747 -1. 5. 1748, podpisana sredi leta 1749 v Ljubljani (NŠAL, NŠAL 20, Gornji G tad A, fasc. 49, 19. 6. 1749, 23. 6. 1749), Gosarjeva žena pa je bila v Gornjem Gradu kot »prefectissa« enkrat izpričana v vlogi krstne botre (Župnijski urad Gornji Grad, krstna matična knjiga 1745-1771,
glede na razširjenost priimka bi ga bilo preveč drzno enačiti s Francem Petričem, sinom Andreja in Marjete, krščenim v Krškem 27. julija 1686. Kakor kok, v začetku 18. stoletja sta v Krškem živela z družinama dva meščana Petriča, Andrej in Janez, ki bi oba lahko bila sinova omenjenega Andreja,122 Franc, poročen z Donatijevo, pa je bil zadnji s tem priimkom. Povsem mogoče je, da so krški Petriči konec 17. stoletja kupili hišo Valvasorjevega soseda Janeza Petra Sveršnika ali pa so postali njeni lastniki pozneje. Če je bil upravitelj Franc Petrič iz njihovega rodu, je hišo podedoval, to pa se ujema s sklepanjem, zakaj v zapuščinskem inventarju drugega moža njegove žene Ignaca Ferdinanda Gosarja (1763) ni navedena nobena kupoprodajna pogodba za hišo. Prav tako pa je mogoče, da Franc Petrič, izpričan v Krškem od leta 1725, ni bil v nikakršni zvezi s krškimi Petriči in je hišo kupil šele nekako v tem času, vsekakor pred letom 1734, ko je bila omenjena v zapuščinskem inventarju njegovega tasta Antona Sigmunda Donatija. Da hiša ne more biti nekdanja Valvasorjeva, govori že njena lega. Na desni, severni strani, meji namreč na prečno ulico, ne na hišo. V listini o kupoprodaji iz leta 1693 bi bila pri opisu lege Valvasorjeve hiše gotovo navedena ulica in ne, da stoji hiša med dvema hišama z vrtovoma. V zemljiški knjigi iz okok leta 1822 je namreč pri opisu meja zemljišča, na katerem je ta hiša (rekt. št. 52, urb. št. 53), jasno povedano: na desni meji na mestno ukco (Rechts die Stadtgassen), na levi pa je hiša Jožefa Potočnika (prejšnja Zetschker-jeva).123 In če bi sestavljalci Kstine leta 1693 vendarle odmislili prečno ukco in navedli kot sosednjo hišo (Tunkelsteinerjevo aH Sveršnikovo) stavbo na drugi strani te ozke ulice, moramo ugotoviti, da
pag. 29, 21. 11. 1747). V Goričanah sta se zakonca mudila le eno leto, o čemer pričata Gosarjev nedatirani obračun upravitelja za čas od 1. maja 1748 do 1. maja 1749 in pojasnila k obračunu, podpisana že v Krškem 3. maja 1750 (NŠAL, NŠAL 26, Goričane, fasc. 14, št. 44).
122 Meščanu Andreju Petriču se je v Krškem med letoma 1672 in 1697 rodilo v dveh zakonih osem otrok, od tega sin Andrej (1677) v prvem in Franc (1686) v drugem (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 20. 1. 1672, 21. 1. 1674,8. 8. 1677,27. 9. 1679,10. 7. 1682,27. 7. 1686,21. 12. 1690, 12. 4. 1697). Meščan Andrej Petrič je bil prav tako poročen dvakrat in je imel šest otrok, rojenih od 1703 do 1719 (prav tam, 26. 3. 1703, 13. 4. 1704, 4. 2. 1706, 1. 7. 1709, 17. 3. 1713, 13. 5. 1719). Meščan Janez Petrič, čigar otroci so prihajali na svet v letih od 1703 do 1709 (prav tam, 3. 5. 1703, 26. 3. 1707, 1. 5. 1708), bi utegnil biti Andrejev starejši brat, rojen leta 1672. Ne Andrejeva prva žena Rozalija in ne Janezova žena Marija ne moreta biti Šveršnikovi hčerki (o Šveršnikovih otrocih gl. op. 55). ZAC, ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1994 m 1995, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, fol. 234.
tam leta 1749 ni bilo hiše, ampak praznina. Nekoč je tu skoraj gotovo stala zgradba, a je opustela, komajda pa je mogoče verjeti, da bi po letu 1693 s tega mesta izginila vekka zidana hiša. Desna soseda Gosarjeve hiše — upoštevak smo jo tudi v preglednici (rekt. št. 62) — je tako sredi 18. stoletja stala bolj proti severu. Slo je za leseno hišo mesarja Antona Pregla, uvrščeno s 6 goldinarji letnega donosa komaj malo nad mestno povprečje (5,60 goldinarja). Prostor med prečno ukco in to hišo je tudi na Zerovčevi karti Save iz leta 1807 prikazan kot praznina oziroma vrtna površina,124 na franciscejski katastrski mapi pa sta tu dela kar dveh vrtnih parcel (zemljiški parček št. 30 in 31); medtem je na mestu nekdanje Preglove lesene hiše zrasla manjša zidana (stavbna parcela št. 56).125
Edina hiša, katere lastnike lahko povežemo z lastniki iz Valvasorjevega časa, je leva soseda Zet-schkerjeve hiše, ki je bila leta 1749 prazna (ödt) in v rokah Janeza Pečarja (rekt. št. 50, stavbna pare. 59). Kot rečeno, prepoznamo v Pečarju soproga Kam-nikarjeve hčerke Katarine Rozakje (roj. 1707), s katero je v mestu izpričan od poroke leta 1725, ko je bil gospoščinski upravitelj v Samoboru, do leta 1739.126 Tudi Pečarjeva hiša je torej potencialno nekdanja Kamnikarjeva. Kako in kdaj je prišla v Pečarjeve roke, iz skromnih razpoložljivih virov ni vidno, toda glede na to, da je bila leta 1749 prazna in da Pečarjev dotiej že dobrih devet let ni srečati ne med starši krščencev ne med krstnimi botri, lahko sklepamo, da Jurij Pečar ni postal lastnik šele nedavno in da je družina v njej, dokler je izpričana v Krškem, tudi živela. Ob upoštevanju znanih ugotovitev o vpisovanju lastnikov v kataster127 poleg tega ni rečeno, da je bil pravnoformalno lastnik Jurij, ampak zlahka njegova žena Katarina Rozakja ak njeni otroci, če je pred tem preminila. Zelo verjetno je šlo za Tunkelsteinerjevo hišo, ki jo poznamo iz leta 1693 kot hišo Valvasorjevega soseda, takratnega mestnega sodnika Janeza Andreja Tun-kelsteinerja, deda Katarine Rozakje Kamnikar, poročene Pečar. Po najverjetnejšem »scenariju« je bila
124 ARS, AS 1068, Zbirka načrtov, 2/186.
'25 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 84, k. o. Krško, zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1825; zapisnik zemljiških parcel, 20. 4. 1825; mapni list V. - Dolga vrtna parcela št. 31 je bila last Jožefa Kovačiča, ki je imel dve hiši št. 84 in 85 (stavbni parceli št. 54 in 55) na drugi strani glavne krške ulice, v uličnem otoku z napačno Valvasorjevo hišo. Vrtna parcela št. 30 je sodila k (nekdanji Preglo-vi) hiši s hišno št. 37 (stavbna parcela 56), na katero je tudi mejila.
126	Gl. op. 97-98.
127	Goleč: Dve Valvasorjevi hiši, str. 54.
Zerovčeva karta Save leta 1807 — prva tlorisna upodobitev Krškega (.IRS, . IS 1068, Zbirka načrtov, 2/186). Nekdanji Zetschkeijeva in Peca/jeva hiša sta prikazani v temnordeči bani kot en objekt notranjim dvoriščem, malce više je na dnin strani vlavne ceste ulični otok j- napačno I- 'alvasorjevo hišo, ki sem do trm j- mestno cerkvijo sv. lane-m
•s	<_>	<_>	\> J.	<_>	<_> v	J	J	v
Bvan«elista.
zgodba hiše takšna. Modest Baltazar Tunkelsteiner, stric Katarine Rozalije in njena poročna priča (1725), je umrl kmalu po svojem zadnjem botrstvu leta 1729 in zapustil edinega sina Jožefa (roj. 1714), ki je edinkrat omenjen leta 1735, in sicer kot krstni boter prvorojenki svoje sestrične, Kamnikarjeve hčerke Marije Regine, poročene Mühlhof. Jožef Kamnikar, o katerem ni poročil, da bi študiral,128 tako kot nekdaj njegov oče, v Krškem pa se potrjeno ni poročil in si ustvaril družine, je bodisi mlad umrl bodisi od tod odšel. Pomenljivo je, da ni več botroval naslednjima dvema Mülilhofovima otrokoma (1737 in 1740). Logično bi bilo, da je Jožef (kot edinec) podedoval hišo svojega očeta Modesta Baltazarja Tunkelsteinerja, ta pa jo je nasledil po svojem očetu Janezu Andreju, Valvasorjevem sosedu, umrlem med letoma 1701 in 1705. Nič namreč ne kaže, da bi hiša že prej prešla v tuje roke. Kako se je znašla v lasti Pečarjev, lahko samo sklepamo. Juriju Pečarju, možu svoje sestrične, bi
128 Pjim. Andritsch: Die Matrikeln 4; Cmivec: Ljubljanski kla-
siki.
jo lahko zaradi odselitve iz mesta prodal mladi Jožef Tunkelsteiner. Ce je ta umrl brez potomcev, bi jo Katarina Rozalija kot bližnja sorodnica lahko po njem podedovala ah pa jo je nanjo prenesel že stric Modest Baltazar bodisi s prodajo bodisi z izročilno pogodbo. Morda njegov sin Jožef ni bil sposoben povsem samostojnega življenja in je šlo za družinski dogovor, da ga bo imetnik hiše vzdrževal do smrti. Prav mogoče je, da sta v Tunkel-steinerjevi hiši, rojstni hiši svoje matere, prebivali z mladima družinama obe Kamnikarjevi hčerki, dokler sta živeli v Krškem, Pečarjeva in Mülilhofova, začasno pa leta 1725 tudi njun brat Adam, ki ga pozneje najdemo v Ljubljani.129
12<) Gl. op. 100. — Priimek Kamnikar srečamo v Krškem zadnjič v terezijanskem katastru, v urbarskem izvlečku gospostva Krško iz leta 1756: Mihael Sečan (lastnik napačne Valvasorjeve hiše!) je plačeval činž za košček kupnopravne njive, ki je bila nekoč Kamnikarjeva (Michael Setschan von Kamnikher), nesporno last janeža Krstnika Kamnikarja (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 114, N 141, gospostvo Krško, No. 12, s. p.. Bürgerliche Xin-ßacker).
Prava I- alvasoijeva hiša, polnejša Zelschketjeva, je današnji jtifyii del Mencingerjeve hiše, -ydm-yene i\. dveh stavb. Pred prenovo (folo: Boris Goleč, december2006).
In neposredno po končani prenovi (folo: Nina SolelŠek, november 2012).
Zadnjo potrditev, da Kamnikarjev zet Jurij Pečar leta 1749 ni mogel biti lastnik nekdanje Kamni-karjeve hiše, ampak mu je skoraj gotovo pripadala Tunkelsteinerjeva, najdemo v terezijanskem katastru. Če bi bila namreč Pečarjeva hiša prejšnja Vodnik-Valvasor-Kamnikarjeva, bi jo morali na obeh straneh obdajati primerljivo veliki in vredni hiši, tisti dve, ki ju listina o kupoprodaji iz leta 1693 navaja kot Tunkelsteinerjevo in Sveršnikovo. Toda stanje sredi 18. stoletja ni bilo takšno. Desno od zidane Pečarjeve hiše (1749), ki je imela tri leta pozneje (1752) pod novim lastnikom letni donos 17 goldinarjev, je res stala ustrezno velika hiša — zidana hiša baronice Zetschker z donosom 14 goldinarjev. Nasprotno pa je bila na levi strani neprimerno manjša in slabša lesena hiša kramarja Antona Ostermana (rekt. št. 49, stavbna pare. 60), ki je prinašala le 6 goldinarjev na leto, malo več, kot je znašalo mestno povprečje (5,60). Takšne hiše ni mogoče pripisati ne Tunkelsteinerju ne Sveršniku, četudi je bilo vmes dobrega pol stoletja. O Os-termanovi hiši ni do leta 1749 znanega ničesar, tedaj pa zagotovo ni šlo za hišo, v kateri bi kramar Osterman, pred tem nekaj časa tudi mestni sodnik, sam prebival, ampak za njegovo drugo hišo, ki je bila v rokah Antona Ostermana bržčas le prehodno.130 Na južnem koncu mesta je imel namreč precej večjo napol zidano hišo z donosom 10 goldinarjev, lesenjača poleg Pečarjeve hiše pa je kmalu, najpozneje leta 1752, postala last zidarja Franca Gornika, doma s sosednjega Vidma.131 Če bi bila Pečarjeva hiša nekdanja Valvasorjeva, bi torej morali baroni Zetschkerji od leta 1717 posedovati eno od hiš polihistorjevih dveh sosedov, Tunkelstei-
130	Antona Ostermana navaja krška kapucinska kronika kot mestnega sodnika v letih 1732/33, 1739/40 m 1740/41 (Kralj: Archivum loci, str. 487). Ob ponovni izvolitvi 7. junija 1740 (sprva) ni želel ostati na položaju (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 171, fasc. 179a, lit. G VIII—1, 8. 6. 1740). V mestu se prvič pojavi leta 1707, ko se mu je v zakonu z (Marijo) I leleno rodil prvi od sedmih v Krškem krščenih otrok (NŠAL, Ž A Krško, Matične knjige, R 1670-1729, 15. 1. 1707, 13. 11. 1708, 11. 11. 1709, 16. 11. 1711, 4. 6. 1716, 11. 5. 1718, 14. 3. 1720). Žena Marija I lelena glede na osebno ime ni izvirala ne iz družine Šveršnik ne iz družine Tunkelsteiner. Drugič se je oženil 5. februarja 1721 z Marijo Nežo Apih, tržansko hčerko iz Radeč; njegova poročna priča je bil (prvi sosed) Modest Baltazar Tunkelsteiner (prav tam, P 1713-1770). V drugem zakonu je imel še sedem otrok (prav tam, R 16701729, 19. 1. 1722, 20. 3. 1723, 9. 8. 1724, 9. 1. 1727; R 1730-1771, 8. 7. 1730,3. 12. 1728,24. 12. 1732).
131	Franc Gornik oziroma G urnik z Vidma se je 10. septembra 1749 oženil s Frančiško Ilusar, ki je bila v službi pri Neži Osterman (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, P 1713-1770), torej pri Antonovi ženi.
nerja ali Šveršnika. Tu pa spet naletimo na neskladje dejstev. Če bi jo imel eden od njiju, kar bi bilo glede na velikost povsem mogoče, bi morala biti Ostermanova hiša na levi strani Pečarjeve v rokah drugega. Toda lesenjača s povprečnim donosom nikakor ne pritiče nobeni od tako uglednih meščanskih družin.
Od treh sosednjih velikih zidanih hiš skratka samo ena, Zetschkerjeva, ustreza vsem kriterijem, da bi bila lahko nekdaj Valvasorjeva: lega, velikost, čas nakupa, stan poznejših lastnikov. Ugotovitve o njej bomo še enkrat podali v strnjeni obliki:
1)	Hišo (rekt. št. 51, stavbna pare. 58) je obubožana baronska družina Zetschker potrjeno kupila za svoje stalno bivališče leta 1717, tj. dve leti potem, ko je Krško zapustil gospoščinski upravitelj Janez Krstnik Kamnikar, za katerega vemo, da je leta 1706 od Valvasorjeve vdove kupil nekdanjo polihistorjevo hišo. Zanjo je znano, kakšno lego je imela in med čigavima hišama je stala ob polihistorjevem nakupu leta 1693.
2)	Zelo pomembno je, da je sosednjo hišo na njeni levi strani (rekt. št. 50, stavbna pare. 59) pozneje posedovala družina vnukinje enega od obeh Valvasorjevih sosedov, Janeza Andreja Tunkelstei-nerja; najverjetneje je hišo podedovala po svojem stricu ali po njegovem zgodaj umrlem sinu, svojem bratrancu.
3)	Obe navedeni hiši kakor tudi tretja, desna soseda Zetschkerjeve (rekt. št. 52, stavbna pare. 57), sredi 18. stoletja kot edine v Krškem ustrezajo opisu iz Valvasorjevega časa konec 17. stoletja: stojijo druga poleg druge, imajo vrt, poleg tega so vse tri zidane (takšna je bila tedaj le vsaka peta krška hiša) in spadajo med hiše z najvišjim letnim donosom. Katastrska mapa iz leta 1825 razkrije še dodatno podrobnost: vse imajo na zadnji strani prizidek, to pa se ujema z opisom Valvasorjeve hiše leta 1694, da je bilo zraven zgrajeno novo poslopje.
Dilemo, ali je Valvasorju pripadala poznejša Zetschkerjeva hiša ali njena leva soseda (kajti to hišo je imela sredi 18. stoletja družina Kamnikar-jeve hčerke), smo rešili po dveh poteh. Dokazali smo, da ustreza vsem znanim dejstvom samo Zetschkerjeva hiša. Nasprotno so se pri levi (Tunkel-steinerjevi) pokazale pomanjkljivosti, ki nasprotujejo možnosti, da bi šlo za Valvasorjevo hišo. Ovira za takšno razlago so predvsem dejstva o njenih dveh sosedah, ker se ne skladajo z znanimi podatki o družinah obeh Valvasorjevih sosedov, Janeza Andreja Tunkelsteiner j a in Petra Šveršnika.
ARHIVI 35 (2012), št. 2_Članki iti razprave_347
Boris Goleč: Dve Valvasorjevi hiši v Krškem - napačna in prava (2. del), str. 323-352
Historiat treh sosednjih hiš od leta 1693 do 1749
Hiša na levi (rekt. št. 50, stavb. pare. 59)	Hiša na sredini (rekt. št. 51, stavb. pare. 58)	Hiša na desni (rekt. št. 52, stavb. pare. 57)
Lastnik 1693: Janez Andrej Tunkelsteiner, mestni sodnik (f 1701-1705)	Lastnik 1693: Janez Vajkard baron Valvasor (f 1693)	Lastnik 1693: Janez Peter Sveršnik, kmalu zatem umrl ali zapustil Krško, žena Ana 1699 v Brežicah
Nasledil sin Modest Baltazar Tunkelsteiner (f po 1729)	1706 njegova vdova Ana Maksimila, poročena pl. Buset, prodala Janezu Krstniku Kamnikarju, upravitelju gospostva Srajbarski turn, poročenemu z Marijo Elizabeto (f 1713/14), hčerko Janeza Andreja Tunkelsteinerja iz sosednje hiše	Nasledila katera od Šveršnikovih poročenih hčerk ali prodano
Nasledila njegova nečakinja Katarina Rozalija Kamnikar, por. Pečar, ali od Tunkelsteinerja kupil njen mož Janez Jurij Pečar	1717 kupil Janez Sigfrid baron Zetschker (f 1748)	Pred 1734 postal lastnik Franc Petrič (f 1738/39), nasledila žena Marija Ana, ponovno poročena Gosar
Lastnik 1749: Janez Jurij Pečar, hiša prazna	Lastnica 1749: njegova žena Klara Konstancija baronica Zetschker	Lastnik 1749: njen drugi mož Ignac Ferdinand Gosar, upravitelj gospostva Goričane
Nekdanja Valvasorjeva hiša je torej danes ena redkih krških hiš, katerih lastnike poznamo za več kot tristo let nazaj.132 Kot se je pokazalo ob temeljiti prenovi stavbe v letih 2011 in 2012, je nastala na poznosrednjeveški podlagi in ostala nebistveno spremenjena nekako od srede 17. stoletja.133 Zidovi, s katerimi so se nedavno ukvarjali konser-vatorji, so torej natanko tisti, ki so leta 1693 zrli Valvasorjeve zadnje mesece in njegovo smrt. Se več, v 19. stoletju sta bila lastnika hiše dva pomembna moža, četudi ne dosegata pomena kranjskega polihistorja. Leta 1871 je prišla hiša v last Antona Aleksandra grofa Auersperga, nemško pišočega pesnika Anastasiusa Grüna (1806—1876), sicer politika in gospoda na Srajbarskem turnu.134 Že prej sta se v Grünovih rokah znašli tudi obe sosednji hiši, severna (stavbna pare. 57, rekt. št. 52) leta 1850135 in južna (stavbna parcela 59, rekt. št. 50) leta 1873.136 Zadnja, hiša na levi (pare. 59), je ostala v rokah rodbine Auersperg najdlje, do leta 1898,137 srednja in desna pa sta vseskozi do danes
imeli iste lastnike. Leta 1887 ju je od Ervina grofa Auersperga, ki ju jo podedoval leta 1879, kupil odvetnik in pisatelj Janez Mencinger (1838—1912), po katerem nosita stavbi današnje skupno ime Mencingerjeva hiša, čeravno gre za dve ločeni hiši, vendar od okoli leta 1930 z isto hišno številko.138
Kot v posmeh usodi je bil prav Mencinger tisti, ki je oporekal postavitvi Valvasorjeve spominske plošče na pročelje tedanje mestne hiralnice, saj zanjo ni bilo mogoče z ničimer dokazati, da bi imela kar koli skupnega s kranjskim polihistorjem. Vedoč, kako težko je pozneje odpravljati napake, je pisatelj s kančkom ironije sklenil svoje nestrinjanje s temi pomenljivimi besedami: »Kdor bi čez leta na drugi hin izklesati dal, da je Valvasor v njej umrl, se izpostavi najhujšemu prekletstvu, karje po vsej pravici: obče Za s m e h ova nje. 39
132	1 listoriat lastnikov od Valvasorjevega časa do danes je mogoče sestaviti le še za župnišče ter za nekdanji gospoščin-sko in mitninsko hišo.
133	Informacija konservatorke Alenke Zeleznik 22. 2. 2012.
i« ZAC, ZAC/1031, knj. 1994, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 228.
135 prav tarn, pag. 234.
i» ZAC, ZAC/1031, knj. 1995, Grundbuch der Stadt Gurkfeld, pag. 601.
137 Okrajno sodišče v Krškem, Zemljiška knjiga, k. o. Krško,
gl. knj. 1-59, vi. št. 56.
138	prav tam, vi. št. 48 in 49. - Od hišnega preštevilčenja okoli leta 1930 imata hiši skupno hišno številko. Dotedanji številki 37 in 38 je zamenjala številka 71 (Župnijski urad Krško, status animarum [zabrisan naslov] po 1893), z uvedbo uličnega sistema leta 1953 pa je hiša dobila številko Cesta krških žrtev 2. Od leta 1959 sta bili hiši v istem zemljiškoknjižnem vložku št. 49 (od 1. maja 2011 zemljiškoknjižnih vložkov ni več), od leta 1975 sta z ukinitvijo stavbne parcele št. 58 obe tudi na isti stavbni parceli št. 57.
139	Mencinger: Meniški spomini, str. 207.
Viri in literatura Arhivski viri
Archivio Arcivescovile Udine (= AAU):
Archivio della Curia Arcivescovile Udine (= ACAU): busta 637.
Arhiv Republike Slovenije (= ARS):
AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko: šk. 12, 14, 16,18, 20, 81,171,277.
AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek: šk. 23, 75. AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko: št. 6. AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko: šk. 103,109,114,115, 131, 140,214. AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko: N 84.
AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani: III. serija, fasc. D 1—193, G 1—156. AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani: šk. 2, 3, 5, 18, 34, 37, 39,115, 116, 123,128,129, 131. AS 768, Gospostvo Podčetrtek, Hartenštajn, Olimje: knj. 103.
AS 785, Gospostvo Srajbarski turn: knj. 24, fasc. 61.
AS 893, Jellouschek Anton: knj. 1. AS 984, Radics pl. Peter Pavel: šk. 1-14. AS 1063, Zbirka listin: a. e. 2742, feb. 1693, Krško.
AS 1068, Zbirka načrtov: 2/186. AS 1074, Zbirka urbarjev: II/29u. AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko: šk. 2, 8.
Kapucinski samostan Krško (= KSK):
\ 1	1	"T^T"^ 1——1 /*"**	*	>	1 1 "
Archtvum loci PP. rr. Capucmorum Gurgreidi.
Nadškofijski arhiv Ljubljana (= NSAL):
Kapiteljski arhiv Ljubljana (= KAL): fasc. 119/ 10.
NŠAL 20, Gornji Grad A: fasc. 49. NŠAL 26, Goričane: fasc. 14. ŽA Krško: Matične knjige: R 1670-1729, R 1730 -1771, R 1771-1784, R 1784-1812, R 1812-1837,P 1713-1770,P 1771-1783,P 1784-1816, P 1816-1867, M 1771-1784, M 1784-1818, M 1818—1841; Statusi animarum: fasc. 1. ŽA Ljubljana-Šentvid: Matične knjige: R 1700— 1704, R 1710-1728, R 1728-1741, P 17101768, M 1772-1812.
Ž A Ljubljana—Sv. Nikolaj: Matične knjige: R 1731-1740, P 1718-1745.
ŽA Ljubljana—Sv. Peter: Matične knjige: P
1677-1715, R 1683-1692, R1692-1708.
ŽA Mengeš: Matične knjige: R 1682-1695, R
1695-1707,P 1710-1768.
ŽA Sora: Matične knjige: R 1731-1748, R
1749-1770.
ŽA Žužemberk: Matične knjige: R 1703—1731, MP 1710-1724.
Nadškofijski arhiv Maribor (= NŠAM): Matične knjige:
Brežice: R 1694-1709, R 1709-1725, R 17251738, R 1738-1760, M 1723-1753, M 17541770.
Zibika: R 1694-1751.
Okrajno sodišče v Krškem. Zemljiška knjiga: k. o. Krško: gl. knj. 1-59.
Österreichisches Staatsarchiv (= OstA). Haus-, Hof- und Staatsarchiv (= HHStA):
Fürstlich Auerspergsches Archiv (= FAA): A— VIII-3, A-15-90, A-15-91, A-15-92, A-15-93, A-15-94, A-15-95.
Pokrajinski arhiv Maribor (= PAM): PAM/1537, Slekovec Matej: šk. 16.
Steiermärkisches Landesarchiv. Graz (= StLA): Innerösterreichische Hofkammer-Akten (= I. Ö. HK-Akten): 1675-111-70, 1689-IV-92, 1737-VII-34.
Innerösterreichische Urkundenreihe (= I.O. Urkundenreihe): 1556 X. 30. Landrecht: K 1355, 1356.
Zgodovinski arhiv Celje (= Z AC):
ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig: knj. 19941996.
Župnijski urad Gornji Grad:
krstna matična knjiga 1745—1771.
Župnijski urad Krško:
status animarum [zabrisan naslov] po 1893.
Literatura
[Anonimus]: XVI. Monats-Versammlung. V: Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain II (1857), str. 113-115.
Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz Band 3. 1663—1710. Graz : Akademische Druck- u. Verlags ans talt, Universitätsbuchdruckerei und Universitätsverlag, 1987.
Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz Band 4. 1711—1765. Graz : Akademische Druck- u. Verlags ans talt, Universitätsbuchdruckerei und Universitätsverlag, 2002.
Cevc, Emilij an: Kulturni spomeniki v Krškem in bližnji okolici. V: Smrekar, Lado (ur.): Krško skozi čas 1477—1977. Zbornik ob 500-letnici mesta. Krško : Skupščina občine, Odbor za pripravo praznovanja 500-letnice Krškega, 1977, str. 165-193.
Costa, Heinrich: Reiseerinnerungen aus Krain. Laibach : Eger'sche Gubernial-Buchdruckerei, 1848.
Černelič Krošelj, Alenka: Sledi Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem — kaj pa jutri? V: Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Janez Vajkard Valvasor in Krško (Zbirka K mestu K, št. 6). Krško : Valvasorjev raziskovalni center Krško, 2008, str. 43— 73.
Černelič Krošelj, Alenka: Valvasor in Krško. V: Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Zapuščina Janeza Vajkarda barona Valvasorja v Krškem (Zbirka K mestu K, št. 1). Krško : Valvasorjev raziskovalni center 2004, str. 7-12.
Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Zapuščina Janeza Vajkarda barona Valvasorja v Krškem, (Zbirka K mestu K, št. 1). Krško : Valvasorjev raziskovalni center, 2004.
Černelič Krošelj, Alenka — Rep Bunetič, Petra: Celovito obnovljen Valvasorjev kompleks. Krško : Občina, marec 2010.
Črnivec, Zivka (ur.): ljubljanski klasiki 1563— 1965. Ljubljana : Maturanti Klasične gimnazije (1941-1958), 1999.
Dimitz, August: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung. Vierter T heil: Vom Regierungsantritt
o	o o
Leopolds I. (1657) bis auf das Ende der französischen Herrschaft in Illyrien (1813). Laibach: Kleinmayr & Bamberg, 1876.
Dimitz, A.(ugust): Vereins-Nachrichten. V: Mittheilungen des his lorischen Vereins für Krain XV (1860), str. 20-22.
Frank, Karl Friedrich von: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alto	o \>
Österreichischen Adels-Lexikon« 1823—1918. 5. Band. Si-Z. Schloss Senftenegg : Selbstverlag, 1974.
Glaser, Janko: Jellouschek Anton. V: Slovenski biografski leksikon. Prva knjiga Abraham — Eužar.
Ljubljana : Zadružna gospodarska banka, 1925— 1932, str. 396.
Goleč, Boris: »Butale so vas, pa ji pravijo mesto«. Butalstvo spodnjekranjske purgarije v pred-razsvedjenski dobi. V: Zgodovina za vse IV (1997), št. 2, str. 14-42.
Goleč, Boris: Dve Valvasorjevi hiši v Krškem — napačna in prava (1. del). V: Arhivi 35 (2012), št. 1, str. 33-63.
Goleč, Boris: Elite v majhnih mestih — Višnja Gora »ab urbe condita« (1478) do terezijanskih reform sredi 18. stoletja. V: Mlinar, Janez — Balkovec, Bojan (ur.): Mestne elite v srednjem in novem veku med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino. Urban Elites in the Middle Ages and the Early Modern Times between the Alps, the Adriatic and the Pannonian Plain (Zbirka Zgodovinskega časopisa 42). Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2011, str. 208—249.
Goleč, Boris: Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo. V: Kronika 49 (2001), str. 23-64.
Goleč, Boris: Neprava Valvasorjeva hiša v Krškem sredi 19. stoletja v rokah njegovega daljnega sorodnika in neposrednih potomcev — vzrok za »usodno« pomoto? Pozabljeni ljubiteljski muzealec Anton pl. Hohenwart (1768—1846). V: Zgodovina za vse XVIII (2011), št. 2, str. 80-91.
Goleč, Boris: Neznano in presenedjivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja. V: Zgodovinski časopis 61 (2007), št. 3-4, str. 303-364.
Goleč, Boris: Valvasorjevi v Krškem — kdaj, kje, s kom in kako. V: Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Janez Vajkard Valvasor in Krško (K mestu K, št. 6). Krško : Valvasorjev raziskovalni center, 2008, str. 13-42.
Goleč, Boris: Valvasorjevo neznano potomstvo do današnjih dni (1. del). V: Zgodovinski časopis 62
(2008),	št. 3-4, str. 351-383; (2. del). V: Zsrjdovinski Časopis 65 (2011), št. 3-4, str. 292-373; (3. del). V: Zgodovinski časopis 66 (2012), št. 1—2, str. 46—114.
Goleč, Boris: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja. 1. del. Arhivi 32
(2009),	št. 2, str. 283-338.
Jellouschek, Anton: Valvasor und Vodnik. V: Costa, Etbin Henrik (ur.): Vodnikov spomenik. Vodnik—Album. Ljubljana—Laibach : I. v. Kleinmayr in F. Bamberg, 1859, str. 40-41.
Kološa, Vladimir (gl. ur.): Vodnik po fondih in Zbirkah Arhiva Republike Slovenije. L, IL, III. knjiga. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1999.
Kos, Janko — Toporišič, Jože: Vodnik Valentin. V: Slovenski biografski leksikon. Slovenski biografski leksikon. Četrta knjiga Taborska — Zvanut Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980— 1991, str. 509-528.
Košir, Matevž: Čarovniški procesi na Slovenskem. V: Tratnik Volasko, Marjeta — Košir, Matevž: Čarovnice. Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah. Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče, 1995, str. 153—260.
r/- 1 4 \	1\1"	1	" "TVT"^ 1——1
Kralj, Angel: Archivum loci PP. rr. capuctno-rum Gurgfeldi Erectum Anno Domini MDCCLVII. V: Benedik, Metod — Kralj, Angel: Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja Štajerska kapucinska provinca (Acta Ecclesiastica Sloveniae 16). Ljubljana : Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze, 1994, str. 427-591.
Krampač, Tone: Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana (Priročniki 2). Ljubljana : Nadškofija, 2008.
Kranjec, Silvo: Radics Peter (Pavel). V: Slovenski biografski leksikon. Tretja knjiga, Raab—SvikarŠič Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960-1971, str. 4-7.
Kukolja, Božena (ur.): Bibliolheca Valvasoriana. katalog knjižnice janeža Vaj kar da Valvasorja, Ljubljana : Valvasorjev odbor pri SAZU, Zagreb : Nacionalna i sveučilišna knjižnica. 1995.
Lapajne, Ivan: Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice. Krško : Odbor za olepšanje mesta, 1894.
Logar, Janez: Opombe. V: Logar, Janez (ur.): Mencinger, Janez: Zbrano delo. 3. %ve%ek. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1963, str. 327—360.
Mencinger, Janez: Metliški spomini. V: Logar, Janez (ur.): Mencinger, Janez: Zbrano delo. 3. %ve%ek. Ljubljana : Državna založba slovenije, 1963, str. 189-259.
Radics, pl.femeniti] P.[eter]: Graščine in hiše rodovine Valvasorjeve na Kranjskem. V: ljubljanski Xvon 14 (1894), str. 433-437, 566-570.
Radics, P.[eter] v.[on]: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor. V: Die Ehre des Llerzpgthums Krain von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor. Laibach— Nürnberg 1689. I. Band (Buch I bis IV). 2te un-verändertre Auflage. Rudolfswerth : J. Krajec, 1877, str. 2-7.
Radics, P.feter] von: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Mit 5 Porträts und 15 anderen Abbildungen; samt Anhang, Nachtrag und der Genealogie der Familie Valvasor. Laibach : Krainische Sparkasse, 1910.
Radics, v.[on] P.feter]: Valvasor. Biographische
Skizze (Mit dem Portrait und Faksimile Valvasors). Graz : Leuschner & Lubensky, 1866.
Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787. Opisi, 5. zpezek. Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1999.
Reisp, Branko: Dosedanje raziskave o Valvasorju in nekatera odprta vprašanja. V: Vovko, Andrej (ur.): Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Referati j simpozija v Ljubljani 1989. Ljubljana : SAZU in Odbor za proslavo 300 letnice izida Valvasorjeve Slave, 1990, str. 17—31.
Reisp, Branko: Gradovi dežele Kranjske. Ljubljana : Slovenska matica, 1998.
Reisp, Branko: Kranjski polihistor Janez V<ykard Valvasor. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1983.
Ribnikar, Peter: Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. V: Zgodovinski časopis 36 (1982), št. 4, str. 321-337.
Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz : Selbstverlag, 1905.
Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1982.
Smole, Majda: Vice domski urad zfl Kranjsko 13. stol, — 1747. 2. del: Cerkvene %adeve Lit. G (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Serija Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev. Zvezek 4). Ljubljana : Arhiv SR Slovenije, 1988.
Sebek, Zivko: Nekaj razmišljanj o Valvasorjevi upodobitvi Krškega v Slavi vojvodine Kranjske. V: Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Janez V<ykard Valvasor in Krško (K mestu K, št. 6). Krško : Valvasorjev raziskovalni center, 2008, str. 105—116.
Valvasor, Janez Vajkard: Topografija Kranjske 1678—1679. Skicna knjiga (Faksimiliran natis originala iZ Metropolitanske knjižnice v Zagrebu). Ljubljana : Valvasorjev odbor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 2001.
Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Herfzpgfhums Crain, I—XV. Laybach, 1689.
Valvasor, Johann Weichart: Topographia Ducatus Carnioliae Modernae. Wagensperg in Crain, 1679. Faksimilirana izdaja. Ljubljana : Cankarjeva založba, München : Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1970.
Vodnik, Valentin: Rokopisna avtobiografija. V: Kos, Janko (ur.): Vodnik, Valentin: Zbrano delo (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1988, str. 253-254.
Volčjak, Jure: Ordinacijska protokola goriške nad-Škofije 1750-1824. 1. del, 1750-1764 (Viri 31). Ljubljana : Arhivsko društvo Slovenije, 2010.
Witting, Joh. Bapt.: Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels. V: Jahrbuch der K k. Heraldischen Gesellschaft »Adler«. NF V-VI (1895), str. 162-264.
Zigon, Tanja: Zgodovinski spomin Kranjske. Življenje in delo Petra Pavla pl. Radicsa (1836—1912) (Knjižnica »Kronike« 12). Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009.
Zontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Časopisi
[Anonimus]: Slavnost v Krškem. V: Dolenjske novice X (1894), št. 20,15. 10. 1894, str. 158.
Lapajne, Iv.[an]: Valvazor (Znamenita 2001et-nica). V: Dolenjske novice V (1889), št. 18, 15. 9. 1889, str. 139-141; št. 19, 1. 10. 1889, str. 147-149.
Radics, P.[eter] v.[on]: Eine Reise nach London. V: Laibacher Zeitung 112 (1893), št. 274, 29. 11. 1893, str. 2345-2346; št. 275, 30. 11. 1893, str. 2353-2354; št. 276,1. 12. 1893, str. 2361-2363.
V.: Das Sterbehaus Valvasors in Gurgfeld. V: Laibacher Zeitung 113 (1894), št. 162, 18. 7. 1894, str. 1387-1388.
Elaborati
Zeleznik, Alenka — Kramberger, Dušan: Konser-valorske smernice prenovo Valvasorjevega kompleksa v Krškem. Ljubljana : Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, marec 1992.
Zeleznik, Alenka — Kramberger, Dušan — Oman, Jožef: Konservatorski program prenovo Valvasorjevega kompleksa v Krškem. Ljubljana : Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, januar 1993.
Zusammenfassung
ZWEI VALVASOR i I Al "SKR IN KRŠKO - EIN FALSCHES UND EIN RICHTIGES (TEIL 2)
Als der Verfasser des Beitrags vor einigen Jahren die Möglichkeit verwarf, dass der Krainer Polyhistor Johann Weichard Valvasor (1641—1693) im sog. Valvasor-Haus in Krško (Gurkfeld) gestorben sei, an dessen Fassade seit 1894 eine Gedenktafel eingemauert ist, erklärte er mit einem hohen Maß an Gewissheit, dass Valvasors letztes Zuhause ein anderes Haus sei, das einige zehn Meter von diesem entfernt war. Der Zweck des Beitrags ist, beide Häuser im Lichte aller zugänglichen Angaben zu
untersuchen und eventuelle Dilemmas darüber, welches Haus das richtige ist, zu klären. In der Untersuchung wurden neue Quellen über bedeutende Familien aus Krško berücksichtigt, die Taufregister der Pfarreien systematisch eingesehen und sonstige Quellen verwendet, die zum Wissen über die einzelnen Häuser und deren Besitzer irgendwie beitragen konnten. Im Mittelpunkt der Untersuchung standen die Frage, wer der Besitzer des sog. Val-vasor-Hauses zu dessen Lebzeiten war, sowie die Entstehungsgeschichte des tatsächlichen Hauses, das im Besitz des Krainer Polyhistors war, d. h. der südlichen Hälfte des heutigen Mencinger-Hauses.
Dessen späterer Besitzer, der Schriftsteller Janez Mencinger (1838—1912), nach dem das Haus heute benannt ist, war jener, der darauf aufmerksam gemacht hatte, dass Valvasors Gedenktafel wahrscheinlich nicht das richtige Haus schmücke. Als die Gedenktafel Ende des 19. Jahrhunderts enthüllt wurde, stützte man sich auf die völlig unbewiesene Behauptung des Hobbyhistorikers Anton Jellou-schek, dass Valvasor im Haus Nr. 85 gestorben sei. Es ist zwar Jellouscheks Verdienst, eine Urkunde über den Verkauf des Valvasor-Hauses aus dem Jahr 1693 der Öffentlichkeit präsentiert (1857) und veröffentlicht zu haben (1859), doch hatte er dabei völlig übersehen, dass die Lagebeschreibung des Hauses in der Urkunde nicht dem Haus entsprach, das er als Valvasor-Haus bezeichnete. Das tatsächliche Valvasor-Haus hatte nämlich einen Garten und einen Anbau und stand zwischen zwei Häusern mit Gärten, die im Besitz zweier angesehener Bürger waren. Die falsche Überzeugung, dass Valvasor das Haus Nr. 85 besessen hätte, war höchstwahrscheinlich im zweiten Viertel des 19. Jahrhunderts entstanden, als der Hobbykustos Anton Edler von Hohenwart (1768—1846), Valvasors Ur-urneffe, der Besitzer dieses Hauses war, das die Barone Dienersperg, Valvasors direkte Nachkommen, von Hohenwart geerbt und für kurze Zeit in Besitz hatten.
Nachdem die Möglichkeit, dass es sich bei diesem Haus um das ehemalige Valvasor-Haus handle, vor einigen Jahren auf Grundlage der festgestellten Nichtentsprechung der Lage verworfen wurde, bestätigte sich der Irrtum nun auch auf anderem Wege. Die Verfolgung der Angaben aus der Mitte des 18. Jahrhunderts über den Besitzer Urban Cokl, den Verwalter der Grundherrschaft Brežice (Rann), führte zur Feststellung, dass das Haus im Jahr 1701 verkauft wurde, somit fünf Jahre früher, bevor Valvasors Witwe Ana Maksimilia, wiederverheiratete Buset, ihr Haus an Janez Krstnik Kam-
nikar verkaufte. An der Stelle des Nachbarhauses, mit dem das Haus am Beginn des 19. Jahrhunderts zu einem Haus vereint war, stand zu Valvasors Zeiten bestenfalls ein kleines Holzhaus, das erstmals Mitte des 18. Jahrhunderts bezeugt ist.
Die Suche nach dem richtigen Valvasor-Haus stützte sich bei den sehr spärlichen Quellen auf eine Analyse der bekannten Fakten über Kamnikar und die Besitzer der beiden Nachbarhäuser. Jakob Vodnik, vom dem Valvasor das Haus gekauft hatte, war Mtglied des inneren Stadtrats, der Nachbar Janez Andrej Tunkelsteiner mehrmals Stadtrichter, der andere Nachbar Janez Peter Sveršnik ein angesehener Bürger, und der spätere Käufer von Valvasors Haus, Janez Krstnik Kamnikar, Verwalter der Herrschaft Srajbarski turn (Thum am Hart). Im Hinblick auf ihre gesellschaftliche Rolle — alle gehörten der städtischen Elite an — mussten alle drei Häuser annähernd gleich groß sein und in einem noblen Stadtteil liegen. Die Feststellung ihrer Lage ist dadurch erschwert, dass die ersten Häuserverzeichnisse von Krško mehr als ein halbes Jahrhundert jünger sind, währenddessen sich die Familiennamen der Besitzer aller drei Häuser änderten. Auf Grundlage des Theresianischen Katasters aus der Mitte des 18. Jahrhunderts, der für alle Häuser in Krško den Jahresertrag und für die große Mehrheit auch den Bauzustand anführt, haben sich als wahrscheinlichste Lage der gesuchten Objekte drei Häuser herausgestellt, die noch heute in einer geraden Linie an der Hauptstraße der Stadt stehen. Alle waren nämlich gemauert (damals nur jedes fünfte Haus in Krško) und wiesen einen hohen Jahresertrag aus. Anderswo in der Stadt gab es nur
noch zwei vergleichbare zusammenhegende Häuser, für die auf Grundlage der Quellen unumstößlich bewiesen werden konnte, dass sie nicht die richtigen sein können.
Von den genannten drei großen gemauerten Häusern entspricht nur eines allen Kriterien, einst Valvasors Haus gewesen sein zu können: Lage, Größe, Kaufdatum, Status der späteren Besitzer. Das Haus erwarb die verarmte Adelsfamilie Zetsch-ker als ständigen Wohnsitz, und zwar im Jahr 1717, d. h. zwei Jahre nachdem Janez Krstnik Kamnikar, der Verwalter der Herrschaft Skrajbarski turn, Krško verlassen hatte, der bekanntlich 1706 von Valvasors Witwe das ehemalige Haus des Polyhistors kaufte. Ins Gewicht fällt, dass das Nachbarhaus auf der linken Seite später die Familie der Enkelin von Janez Andrej Tunkelsteiner, einem der beiden Nachbarn Valvasors, in Besitz hatte; höchstwahrscheinlich hatte sie das Haus von ihrem Onkel oder dessen früh verstorbenen Sohn, ihrem Cousin, geerbt. Beide genannten Häuser als auch das dritte, das rechte Nachbarhaus der Zetschkers, entsprechen außerdem als einzige in Krško der Beschreibung aus Valvasors Zeit Ende des 17. Jahrhunderts: sie liegen nebeneinander an der Hauptstraße, jedes hat einen Garten, alle drei sind gemauert und zählen zu den Häusern mit dem höchsten Jahresertrag. Die Katastermappe aus dem Jahr 1825 bringt noch ein zusätzliches Detail ans Licht: Alle Häuser haben auf der Rückseite einen Anbau, und das stimmt mit der Beschreibung von Valvasors Haus im Jahr 1694 überein, dass daneben ein neues Haus gebaut wurde.