n j i ž e v ii. o © t. Pedagogika. Po najboljših virih spisal Anton Zupančič, učitelj pedagogike na Ljubljanskcm bogoslovskem učilišču. VLjubljani. Založila Katoliška Bukvarna. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1888. To lepo in prekoristno delo ima v osmerki 152 strani in obsega: Vvod. § 1. Kaj je vzgoja; nje potrebnost. § 2. Naloga vzgoje. Prvi del. Gojenec. § 3. 0 rejencu sploh. A. Telo. § 4. Nauk o človeškem telesu. § 5. Skrb za telo. B. Duša. § 6. 0 človeški duši sploh. I. Spoznavnost. § 7. 0 spoznavanji sploh. § 8. Nazornost. § 9. Obraznost. § 10. Mislenost. § 11. Jezik. II. Čustvenost. § 12. 0 čustvu sploh. § 13. Posamezna čustva. § 14. Afekti. § 15. Dušnost. III. Hotenje. § 16. 0 vzmožnosti želenja in hotenja sploh. § 17. Nagon. § 18. Poželenje in strast. § 19. Volja in značaj. § 20. Najvažniši posebni prikazi dušnega življenja. Drugi del. Vzgojitelj. § 21. Raznovrstni vzgojitelji. § 22. Stariši, duhovnik, učitelj. § 23. Vzgojna sredstva. Tretji del. Kraj in način vzgajanja. § 24. Domača hiša. § 25. Šola. A. Šola vzgojilnica. § 26. I. Telesna yzgoja. § 27. II. Duševna vzgoja. Splošnje. § 28. Obrazovanje spoznavnosti: a) nazornost § 29. b) spomin § 30. c) domišljija § 31. d) razum § 32. e) pamct. § 33. Obrazovanje jezika. § 34. Obrazovanje čustvenosti sploh. § 35. Obrazovanje posameznili čustev: a) individualni čuti § 36. b) socijalni čuti § 37. c) pobožni čuti. § 38. 0 obrazovanji hotenja sploh. § 39. Obrazovanje ponaturnega hotenja: nagoni. § 40. 0 obrazovanji duševncga hotenja ali proste volje sploh. § 41. Kako voljo povzdigovati do moralne svobode: a) z zgledom, poukom in privado. § 42. Kako voljo povzdigovati do moralne svobode: 6) s strahovanjem (disciplino). § 43. Kako voljo povzdigovati do moralne svobode: c) z zapovedjo, prepovedjo in nadzorom. § 44. Kako voljo povzdigovati do moralne svobode: d) s plačili in kaznimi. § 45. Kako naj učitelj pokrepčuje gojenca v moralni svobodi. § 46. Obrazovanje značaja. B. Šola učilnica. § 47. Uvod. § 48. I. Kaj in koliko naj uči ljudska šola. § 49. II. Kako učiti: a) o metodi ali načinu poučevanja sploh § 50. b) načela poučevanja. § 51. Nadaljevanje. § 52. Kako učiti: c) učna pot. § 53. Kako učiti: d) učna oblika. § 54. Vprašanje. § 55. Odgovor. § 56. Učila. Doatavek. § 57. Obrazovanje uepoluučutnili otiok. G. pisatelj pravi v predgovoru: nPustite malim k meni priti in nikar jim ne branite, ker njih je nebeško kraljestvo" — tako je nebeški Učitelj klical svojim učencem, kar velja tudi njihovim naslednikom. Te besedc Izveličarjeve so bile skoz vsa stoletja cerkvi njegovi sveto povelje: vzela je otroCiče v svojo posebno skrb in ljubezen ter jih vzgojevaje in poučevaje vodi k Jeznsu. Spoznavši to svojo nalogo je cerkev Kristusova: ustanavljala šole; potrjevala raznc družbe in redove z namenom, da mladini skrbe za krščansko vzgojo in pouk; je ob raznih prilikah svojim služabnikom škofom in mašnikom naročala skrbnost za mladino in nje pouk. — Posvečeni katoliški mašnik je torej tudi vzgojitelj in učitelj svojemu Ijudstvu, zlasti še mladini. In kako prevažno, sveto, vzvišeno je to njegovo opravilo! Učitelj ne deluje samo za kratko dobo zemeljskega življenja, ampak za večni blagor otrokov; na ravnanji njegovem sloni mnogokrat prihodnja sreča ali nesreča gojenčeva. Delovanje njegovo je odločilno za družino, državo in cerkev. A predrzno bi ravnal, če bi se toliko imenitnega posla kedo lotil brez priprave; kedor boče druge vzgojevati učiti, mora vešč biti temu delovanju. To spoznava tudi katoliška cerkev, zato je mej učnc predmete na bogoslovnih učiliščih sprejela uže davnej tudi pedagogiko. Tudi v tej znanosti dobro poučen naj bi mladi duhovnik stopil mej narod. V Ljubljani se bogoslovci uže blizo dvajset let učfj pedagogike slovensko, čeravno do sedaj nismo imeli domače knjige te vrste. Služila je prejšnje čase semenišču prav tista nemška učna knjiga, kojo so rabili na učiteljskem izobraževališču. A odkar šola in z njo vred tudi učne knjiga ni več verska, si s takim učilom katoliški duhovniki niso mogli in niso smeli več pomagati — živo smo čutili potrebo slovenskega, v krščanskem dubu pisanega vzgojeslovja. Moderno vzgojstvo namreč hodi napačno, pogubno pot, kajti moti se glede nature gojenčeve in gledč namena njegovega, priznavajoč mu edino le zemeljski cilj. Krščanska pedagogika pa se ozira na vscga človeka: na njcgovo telo in na njegovo dušo, na naturno in čeznaturno v njem, na časno in večno; le krščansko vzgojstvo more gojenca storiti resnično srečnega. Ono pozna pravo nalogo odreje ter obseza vse, kar resničnega in dobrega v sebi imajo druge vzgojne sisteme, a varuje se njih enostranosti. Ko sem 1. 1882. začel poučevati v tej vedi, jel sem se kmalo pripravljati na izdajo slovenskega po krščanskih načelih sestavljenega vzgojeslovja, ki naj bi se hkrati oziralo na zahteve avstrijskih šolskib zakonov. Tako knjigo ti, dragi čitatelj, danes izročim. Kaj pa da ni kaj izvrstnega, dovršenega, tudi vseskozi izvirno delo ni, a vendar se nadeiam, da bode knjižica dobro služila slovenskim vzgojiteljem in učiteljem, zlasti bogoslovcem in mašnikom po slovenskih deželah. — Rabil sem pri spisovanji tega nVzgojeslovja" naslednje zanesljivo dobre, v krščanskem duhu pisane knjigc: H. Baumgartner, nLeitfaden der Seelenlehre" in ,,Leitfaden der Erziehungslehre" ; A. K. Ohler, nLehrbuch der Erziehung und des Unterricbtes"; dr. Alb. Stokl, ,,Lehrbuch der Padagogik"; Fr. Herrmann, nAUgemeine Erziehungs- und Unterrichtslehre"; Alban Stolz, nErziehungskunst"; Jan. Koprivnik, BGluhomutec in nja obrazovanje", pa razne pedagogične časnike. Vzgojitelji slovenski! Naj smo duhovniki ali lajiki, imamo vender le vsi isti cilj, isti namen: poučevaje in vzgojevaje bi radi dovedli izročeno nam mladino do časne in večne sreče. Vsi bi radi koristili kolikor največ mogoče svojemu narodu. A pomislimo, da le sv. vera in življenje po nji dela Ijudstva močna in srečna, in prava omika slonf le na krščanstvu. Šola toraj more do prave sreče gojenca voditi le tedaj, če ga vodi po poti krščanskih naukov in načel. Po tacih načelih je sestavljena ta nPedagogika". nPridno in pazljivo toraj berite to knjižico, in vestno ravnajte po njenih vodilih pri svojem prevažnem stanovskem delovanji, vedoč, da je le v krščanstvu uspeh, le v križu zmaga!" To izvrstno knjigo tedaj prav gorko priporočamo vsemu slovenskemn učiteljstvu, učiteljskim knjižnicam, vsem slovenskim vzgojiteljem in sploh vsem Slovencem. Stane 80 kr. in se dobiva v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. Frva nemška slovnica ln Prvo nemško berilo za slovenske ljudske šole. Sestavili A. Praprotnik, A. Razinger in A. Žumor. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. 1888. Ta nova šolska knjiga je sestavljena iz dozdanje nPrve" in ,,Druge nemške slovnice" ter bode služila pri prvem, začetnem i^oučevanji v nemškem jeziku tretje šolsko leto tam, kjer se učenci na podlogi materinega (slovenskega) jezika poučujejo v drugcm deželnem (nemškem) jeziku. Obsega te-le dele: Prvi del. Črke in zlogi. Nemške pisane in tiskane črke. Čisti samoglasniki. Preglasniki. Soglasniki. Zlogi. Razzlogovanje. Pravopis. Slovnica. Sarnostalnik. Spol. Štnvilo. Stavek. Pridcvnik. Pomožni glagol nsein". Glagol. Sedanji čas. Vclelnik. Dopovedovalni stavek. Vprašalni stavck. Volelni stavek. Drugi d e 1. Pravopis. Razširjeui stavek. A. Objekt. Četrti sklon. Tretji sklon. Drugi sklon. Sklanjatev. a) Člen. b) Samostalnik. c) Osebni zaimek. B. Atribut. 1. Samostalnik v 2. sklonu. 2. Sestavljeni samostalnik. 3. Kazalni in svojilni zaimek. 4. Pridevnik. a) Pridevnikova krepka sklanjatev. 6) Pridevnikova šibka sklanjatev. c) Pridevnikova mešana sklanjatev. d) Stopnjevanje. 5. Števnik. C. Adverbijale. Glagol. 1. Pomožni glagol ,,haben". 2. Pomožni giagol nwerden". 3. Šibki glagol. b) Poiuprctckli čas. c) Pretekli čas. d) Prihodnji 6as. Tretji d e 1. (Berilne vaje.) I. Bog in človek. * 1. V imenu Božjem. 2. Bog skrbi za nas. * 3. Bog je povsod. 4. Pobožni otrok. 5. Cerkev. * 6. Glas zvonov. 7. Otrok v cerkvi. * 8. Otroško srce. 9. Izkušnjava. 10. Človeško telo. 11. Duša. 12. Pregovori. 13. Jedila. 14. Pijače. 15. Obleka 16. liokodelri. 17. Ljudski stanovi. 18. Znanosti. 19. Vojaki. * 20. Mali vojaki. III. Dom, šola, okolica. 21. Stanovanje. 22. Rodovina. * 23. Dobri stariši. 24. Otroška ljubezen. 25. Hvaležni sin. 26. Bobrotljivo dete. 27. Bodi čeden in reden. 28. Domače živali. * 29. Pes in krava. 30. Krava, konj, ovca in pes. 31. Domača perutina. * 32. Otrok in lastovica. * 33 Konj in vrabec. 34. Tašica. * 35. Bodi čcden in čist. * 36. Mlado jagnje. 37. Učilnica. * 38. Molitev prcd ukom. * 39. Molitev po uku. 40. Bodi priden in pobožen. 41. Bodi spraven. 42. Pregovori. 43. Vas. 44. Mesto. 45. Izreki. III. Vrt, polje, gozd, gora, voda. . 46. Vrt. 47. Rastline sploh. 48. Jablan. 49. Bodi odkritosrčen. 50. Ptice. 51. Ptičje gnezdo. * 52. Ptič in deček. 53. Ptice pevke. 54. Kravji pastir. * 55. 0 čcm se živali žive. 56. Polje. * 57. Bog daje rast. 58. Otrok na polji. 59. Velika roiza. 60. Rež 61. Prazen klas. 62. Žuželjkc in druge živalice. 63. Gozd. 64. Hrast. 65. Smreka. 66. Plahe živali. 67. Zveri. 68. Gore. 69. Kovine. 70. Vode. * 71 Deček pri studenci. 72. Mlin. 73. Kozi. IV. Zemlja, nebo. 74. Svet. 75. Domovina. 76. Jutro. 77. Večer. 78. Noč. 79. Leto. 80. Pomlad. * 81. Učenec pomladansko jutro. 82. Poletje. * 83. Poletno jutro. 84. Jesen. 85. Drevesce jcseni. 86. Zima. * 87. Po zimi zvečer. 88. Uganko. 89. Sv. Miklavž. * 90. Božič. * 91. Molitev pri jaslicah. 92. Nebo. 93. Zrak. 94. Vse od Boga. — Ta šolska knjiga je slovnično uravnana po novib učnih načrtih ter so jej pridjane tudi kratke in lehko unievne berilne vaje, ki se skozi in skozi uaslanjajo na sprednji slovnični del. Knjižica predložila se je višji šolski oblasti v potrjenje.