Poštnina plačana v gotorini Izhaja v pondeljek in peiek popoldne. Stanc mesečno Din 7" — , za inozemstvo Din 20'—. Ka.Äun pri postno -čekovnem ^nvodu 5t. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossrmiyetjeva uiica 1. pritličje, cesno. Rokopisi se ne vra*Hi<> Oglasi pu tarifu. Telefon int. št. hS. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive Štev. 7. Celje, petek 22. januarja 1932. Leto XIV. Prestolni govor Nj. Vel. kralja 18. januai' 1932. bo v zgodovini Ju- goslavije zapisan kot eden najvaž- nejših dtii v našem nai'odnem in državnem življenju. Drugič po osvo- bojenju jc Nj. Vel. kralj osebno otvo i*I I red no zasedanje novega Narod- nega predstavništva s prestolno be- sodo. Narodni poslanci in senatorji so prircjali Nj. Vel. kralju ob vstopu v stvjjio dvorano, mod čitanjem pre- stolnoga. govora in ob vladarjevoni odhodu silne ovaoije. Prostolni govor uvodoma opisuje borbo za narodno in državno ujedi- Mjt/njo Jugoslovcnov, nevarnosti, ki so po osvobojonju ogrožale naišc odinstvo in nacijoiialno celoto, ki nikdar no sme postati predmet raz- pravljanja in lnora ostati vcdno nad vsom življenjem in nad vsemi inte- lcsJ. Z odločilvijo z dne (i. januarja 192'.)., z zakonom z dnc 3. oktobra 1929. o nazivu in upravni razdelilvi države tcr z vistavo z duo 3. soptem- bra 1931. so biJi ustvarjeni novi te- melji narodnega. in državnega. živ- Ijenja in napredka. Naša /nnanja politika jo v popol- noni soglasju z našimi zavczniki in prijatclji. .lugoslavija bo tudi v bo- ilcčnosti ostala odločcn pobornik niiru in icda v Evropi. Vlada jo in bo storila. vse, da ubiaži gospodar- sko kri/.o in da izboljša naše gospo- darsko razmcre. V vsem našem jav- ncin gospodarstva se mora uvcsti najvočja štednja. Kmetovalcu bo Ire- ba preskrbeti primernih een za nje- govo pridclko in s tern ustvariti ugodnc pogoje za njegov gospodar- ski kiedit ter s sistematično razvi- tiin zadružništvom okrepiti njegovo gospodarsko moč. Naša zunanja tr- govinska politika bo skušala z vse- mi silami obraniti in razširiti naša agrarna, tržišča v inozemstvu, pri Loin pa no bo zanemarila dolžne za- hčite vsch vej našega gospodarstva. Vlada. bo tudi skrbela za razvoj in inteiose domačega obrtništva in in- dustrije, katerih delo je treba ohra- niti in podpirati, ker je z njim zve- zana eksistenca ogromuega dola na- šega dclovnega ljudstva. Socijalno zakonodajo bo treba po- stopoma izgraditi. Poskrboti bo tudi treba, da. se bremena bude gospodar- ske krize enakomerno in pravilno poi a/dole na vse sloje prebivalstva, Ena prvih nalog našega zakono- najnega dela bo uresničenje gospo- darskcga sveta, v katerem bodo zbra- ni glavni. predstavniki vseh vej na- šega gospodarskega življenja in ki bo vladi in Narodnemu predstavni- štvu pri donašanju gospodarskih za- konov poniagal s strokovnim mno- njem. Na tliievneiii rorlu Nai'odnega pred- stavništva bo luili dofinitivna oi'ga- niza.cija občinskib in banovinskih samouprav, teh najvažnejših enot narodnega življcnja. Nai'odno pred- stavništvo čakajo v zakonodajncm delu se mnoga di'uga vprašanja, ka- terih rcšitcv bo odvisna od smotre- nega dola in čuta odgovoinosti za- stopnikov naroda. DOMAČE VESri d Gospodarski svet. Kakor se izve, vlada. žo pripravlja zakon o organi- zaciji gospodarskoga sveta, ki bo predvidoma štel 30 članov. V gospo- darskem svetu bodo zastopani delo- dajalri in dolojomalci. Po doseda- njem osnutku bodo eno tretjino čla- nov inienovale gospodarske zborni- ^e, eno tretjino zadruge, eno Iretjino Pa vlada. Gospodarski svet bo važen posvetovalni organ vladc in oboh zboiJiio v vseb gospodarskib problo- mih. d Ivan Mohorič pomočnik mini- stra za trgovino in industrijo. Na- rodni poslanec in gcnovalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Moborič jc bil te dni imenovan za pomočnika ministra za trgovino in industrijo in je žc pi'evzel svojc po- sle. To imenovanje je napravilo naj- boljši vtis, ker je g. Moborič znan kot izvrsten gospodarski strokov- njak. Gosp. Mohorio je bil pred leti pomoenik pokojnega dr. Žerjava kot ministra za gozdove in rudnike. d Znižanje najemnin. Na inicija- tivo ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje je sklicana za pondeljek 25. t. m. ob 10. dopoldne konforonca predstavnikov zaintere- siranih ministrstev, delodajalccv in dolavskih zbornic, zveze lastnikov zemljišč in sgradb, hišnih lastnikov in nekaterih drugih ustanov. Na konferenci bodo razpruvljali o zni- žanju najeinnin za stanovanja in lo- kal o z ozirom na sploSni padec cen življenskih in ostalib potrebščin ter z ozirom na zmanjšanje zaslužka in sploäne ku])nc moči konzumentov. Konferenca so bo vršila pri ministr- stvu za socijalno politiko. d Ljudsko delo in odkupnina za leto 1932. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša, da je za 1. 1932. odrejena costna obvoznost na dve enoti, odkupnina pa na 15 Din. d Racijonalizacija proizvodnje, Naša domača industrija, ki tudi v tern težkom času redukcij in brezpo- solnosti nudi ninogini našim držav- ljanom niožnost, obstanka, zasluži polilo pri/.nanje za svoje delo. Z ra- cijonalizacijo proizvodnje in z naj- modornejšiini stroji nas je obvarova- la odvisnosti od inozemstva, pol eg tega pa prehajajo cene izdelkov v fa- zo prodvojnih. Te dni smo iineli pri- liko prcglcdati cene oblek (prvovrst- no kakovosti) domače tvornicc »Ti- var«, ki je v kratkem času ponovno znižala cene. Ta tvoi-nica zasluži vse priznunjo za svojo tendenco zniža- nja con, vsled Cesar priporočamo Tivar obleke odliCne kakovosti, kajti neglede na znižanjb con jo dolžnost/ vsakogar, da šCiti doniačo industri- jo. 5& d Pri cdebelelosti vzbuja redna zdravilna upoi'aba naravne »Franc Jcžefove« grenčice jako delovanje črcvesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franc Jožefo- vo« vodo tudi pri zamašonjvi srca kot zolo dragoceno sredstvo, in sicer zju- traj, opoldno in zvečer tretjino čaše. »Franc Jožefova« grenčica se dobiva v vseb lokarnah, drogorijah in spe- corijskib trgovinab. d Dunajska vremenska napoved za sobotc 23. januarja: V sevei-nih Alpali naraščanjc oblačnosti, nag- njenje k inalonkostnoni snogu, poz- neje morda južno vreme. Na vzhod- nem robu Alp lahna razpršitev me- gol in novarnost poledico, naraščanje visokili in pojemanje nizkib oblakov. V južnib Alpab nikakib bistvenih izpromenib. Izvime francoske pastilje zdravijo in uspeSno pobijajo vse boiezni dihal. Prodajajo vse k'karne in drogorije. Maks Deticek na zadnji poti V torok 19. t. in. ob 15. je nastopil nepozabni Maka Detiček svojo pot v postednji doiu. Pred bišo žalosti v Zavodni je po cerkvenem obrodu za- pelo pevsko diuštvo »Oljka« žalostin- ko »Vigrod«, nakar so je razvil žalni sprevod, ki je krcnil po Zavodni, Aškcrčcvi. ulici in Mariborski cesti na okoliško pokopališčo. Žalni sprevod je oLvorila. častna četa vojakov, za njo so korakali So- koli v krojib z društvenim prapo- roni, celjski in okoliški lovci v lov- skib krojih s puškanii, vozu z venci je sledila duhovščina, ob vozu s kr- sto je korakala častna straža iovcev in podčastnikov, za vozoni pa so sto- pali pokojnikovi sorodniki, upravni svet, raviiateljstvo in uradništvo Ctiljsko ]K)sojilnice, zastopniki ofioir- skcga zbora, rezervni častniki, ko- roški logijonarji in številno ostalo obCinstvo. Ob odprti grobnici je po cerkve- nom obredu zapela »Oljka« Bervar- jcvo nagrobnico »Zbogom, oj prijatelj mili«, vojaki pa so oddali salvo. V imenu upravncga sveta Celjske po- sojilnice se je poslovil od pokojnika predsednik upravnoga sveta g. dr. Juro Hrašovec, v imenu rezervnih častnikov gosp. dr. Leopold Vičar, v imenu Sokola diiištveni prosvetar br. Franjo Roš, v imenu koroških le- gijonarjev, ki jim jo ])okojnik pove- ljeval, odvetnik dr. Ervin Mejak iz Konjic in v imonu lovskib tovarišov g. pi'of. Fran Mravljak. Lovski rog je zadoncl v poslcdnje slovo, lovci pa so oddali po dva strela v zadnji pozdrav. Pogreb je pokazal veliko priljub- Ijonost, ki jo je užival pokojni mod prebivalstvom1. Spomin na dragega Maka bo ostal med nami vedno svež in lep. „V kraljestvu Zlato- roga" (K premijeri 22. januarja v Mestnem kinu.) Film je nem — in prav je tako! Kajti tam, kjer govori srce in duša, bi bil vsak zvok neumesten. lzpolnila se nam je dolgolctna. ti- ba žolja: videli bomo nafie pravljič- ne .lulijske alpe — kraljostvo Zlnio- rogovo . . . Govoriti tu o lcpoti bi bilo odvoč — kajti naravi je dodeljena glavna uloga. In vsled tega mora utibniti vsaka beseda, vsaka kritika. Mtiogo in prekrasnih — nepozab- nib siik vidi obCudujoCo oko. Clovok je ponosen, da živi v takib krajib in pojem domovina postane vsakomur jasen spi'iCo te umetnine. Co še izvenio, koliko truda, napo- ra in požrtvovalnosti je bilo tr«ba pri tern delu, še posebno občudujcmo encrgijo vrlib Skalašev in jim labko prisrdio čestitanio k uspehu. Po- misliti je treba, da so težke aparate Skaiasi sami nosili, vse sami vrteli, razvijali in kopirali. Dalje, da je bi- la polovica filma brez pomena, ker so jo ponesrecil eilen glavnib sode- lujof'ili, in bilo je treba vse od kra- ja še enkrat vrtoti z novim igralceni. Kako pa vicine v planinab nn^aja, vc itak vsak turist. Sloberneniu cloveku bodo ostale si ike v nepozabnem spominu. A v sreu ua.m bo os-'talo brepenenje po onib jasnili višinab — in nova živ- Ijcnska sila so iiam bo rodila iz za- vosti: če nain ljudje tam daleČ' v mogleni nižini grenijo življenje, če nam ogoizem, uevoščljivost in sko- post zastrupljajo srce —- dobro: tam gori nam je odpit drug svet — tarn gori postane vsakdo zopet človek. A. K. Celje in okolica c Pred redukcijo v Westnovi tovar- ni. Kakor smo se informirali na pri- stojnom mestu, namerava vodstvo Wostnovo tovarne v Gaberju zaradi l>omanjkanja. naročil v kratkem od- ])ustiti 100 do 150 delavčev. Vodstvo lovarne je že pred dnevi sporočilo delavcein, naj si po moŽnosti preskr- bijo drugod delo. Tovarna sicer sku~ ša pioprečiti redukcijo in se potegu- jo za. večja naročila, izgledi pa so vsloiiščeni samski delavci in taki, ki Una jo svoje posestvo, tako da bo po- ročciiim, ki so navezani le na zaslu- žek v tovarni, omogočena nadaljna eksistenca. c Seja celjskega občinskega sveta, ki bi so moiala vi-šiti v petek 22 t. m. ob 18., je preložena zaradi boiez- ni in odsotnosti nekaterib obCinkih odbornikov. Pribodnja, soja bo skli- cana pismeno. c Razširjen okoliš mestne policije. Notranji minister jo na, podlagi § 10 ui'odbe o ustrojstvu in delokrogv predstojništev mestnih policij z od- lokoin z dne 11. t m. razširil terito- rijalno pi'isfojnost mestne policije v Celju na neposredno okolico mesta, in sicer na Gaberje, Breg, Zavodno, Lavo in Lisco. c Gregorčičeva proslava. Akade- mija, ki jo je priredilo društvo »So- ča« v Celju v soboto H5. t. m., je lepo uspela. Velika dvorana Narodnega doma je bila poln a in to je dokaz, da ima celjsko občinstvo tudi sodaj, ob težkih časib, dovolj idcalizma, ko gre za počaščenje spomina naših za- služnih mož. Sočin odbor so prav toplo zabvaljujo vsem, ki so kakor- koli pripoinogli k lepemu uspehu. Posebno pa se zahvaljuje pevskima društvoma CPD in KPD, našemu mlademu umotniku na goslib M. Vi- herju in njegovi virtuozni spremlje- valki, go. M. Sancinovi, deklamator- jem in deklainatorieam ge. Sadarje- vi, uCenki Cergolovi in g. Vcluščku. Stud. phil. g. Mocan je prav lepo za- pel par pesrni, spremljal ga je g. dr. Brglez, g. C. Pregelj pa je spretno slodil na glasoviru deklamaciji ge. Sadarjovo. Tudi kvintot KPD je za- pel dve miCni pesrni. Pozabiti pa ne smemo krasnega govora g. profesorja FabijaiiCiča. ki nas je s svojim moj- strskim nastopom naravnost oCaral. «ecitacija g. mag. phar. Gradišnika je bila globoko umevana in dovršena. Poslušalci so z burnirn aplavzom na- grajali posamozne tofke. OmoTiimo so, da. jo na odru visela velika in krasna slika S. GregorSiča, ki nam jo je posodil g. I. Možina, za kar se mu lepo zahvaljujenio. Razpoloženje občinstva jo odgovarjalo dubu pro- grama. In kako bi ne? Bill smo pod dojmom podobe Simona Gregorčiča, Strari 2. »Nova Doba« 22. I. 1932. Štev. 7. njegovih pesmi in njegovih blestečih idealov. On jc bil naš buditelj, uči- telj, naš prorok. Toliko živega ognja v ljubezni do domovine in Slovan- stva ni znal vliti v svojc pesmi še nihče med jiaini, kakor on! Zato ga s ponosom lahko štojemo med naj- boljše sinove Matere Slave! In ko smo mislili nanj in na njegovo da- nes tako tužno ožjo doniovino, smo postal! zamišljeni in ta svečana res- noba je vladala ves čas akademije. Čisti preostanek izročimo za celjske brezposelne in v imenu teh in v imo- nu društva »Soce« izrekamo vsem požrtvovalnim sotrudnikom äe en- krat najtoplejšo zahvalo! Sledimo idealoni Simona Gregorčiča in s tern se mu najbolj oddolžimo za veliko njegovo delo! — Sočin odbor. c Ljudsko vseucilišče. V pondeljek 25. t. in. ob 20. bo v risalnici meščan- ske sole pi'odaval znani pedagoški pisatelj prof. G. Šilih iz Mari bora »o najvažnejšem poglavju domače vz- goje«. Na to predavanje o])ozarjamo vse, ki se zanimajo za vzgojna vpra- šanja. c Predavanje dr. Julija Kugyja. V sredo 3. fcbruarja ob pol 9. zvečer bo imel sloviti alpinist dr. Kugy v Mestnem kinu že napovedano pre- davanje. O osebnosti tega moža pac ni treba ničcsar povedati. Poudariti je le, da je bil eden najboljših pri- jateljcv Rudolfa Baumbacha in da je eden tistih mož, ki so zopet raz- odeli lepote južnib in južnovzhodnih Alp, zlasti pa Julijskih Alp. Ta svoja potovanja opisuje čudovilo v svoji knjigi: »Iz življenja hribolazca«. Dr. Kugy bo predaval v prvem delu o »gorskih vtisih in doživljajib«. V drugem delu pa bo prikazal 90 kias- nih posnetk cele ,alpske verige od Triglava do Dauphina, med temi tu- di letalske posnetke znanega sport- nega letalca Mitielholzorja v Curilm iz 3800 do 4000 m višine in to posnet- ke ozemlja Monte Rosa, Matterhorna, Montblancove skupine in mnogo drugib. To so si ike, ki ne ogrevajo le vsakega hribolazca, ampak navdu- šujcjo tudi vsakega Ijubitclja nara- vo in to tembolj, kcr jili spremljajo tople besede nvoža, ki posvečuje svo- jim priljubljenim goram že več kot 50 let svojega življenja. Omeniti je še, da je imel g. dr. Kugy v zadnjih treli letih nacl 300 izredno uspelih predavanj v vseh večjih mestili Sred- nje Evrope. Vstopnina je nizka (10 in 12 Din). Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. ( Alpski film »V kraljestvu Zlato- rofla« v Mestnem kinu. Turistovski klub »Skala« predvaja od 22. do vštetega 28. t. m. (izvzemši 23. t. in.) v Mestnem kinu ta krasni slovenski film. Savinjska podruzniea SPD v Celju opozarja svoje člane, naj ne zamudijo prilikc, da si ogledajo to prelcpo i'ilmsko dolo. c Svetosavska proslava. V sredo 27. t. m. ob 10. dopoldnc se bo vrsila v telovadnici inestne osnovne sole cerkvena pi-oslava sv. Save. Sveto- savska zabava pa se bo, kakor smo že javili, vršila v soboto 6: februarja zveeer v vseh gornjih prostorih Na- rodnega tloma. Cenj. dame nnj bla- govolijo posotiti zabavo v poljubni oblcki, po možnosti v narodnih no- šah kateregakoli slovanskega naro- da. c Filmsko predavanje o Slovaški in Podkarpatski Rusiji, ki ga je v eetrtek 21. t. m. ob 18.30 priredila Ju- goslovensko-češkoslovaška liga v Ce- lju v Mestnem kinu, je bilo sijajno obiskano. Poslušalci, med katerimi je tvorila mlaclina večino, so napol- nili dvorano do zadnjega kotisika. Uvodoma. je predaval g. prof. Orožen o Visokib Tatrali in njih krasotah ter o življenju Slovakov in Podkar- patskili Rusov. Njegovim zanimivim in pouCnim izvajanjem je sledilo predvajanjo treh filmov, ki jib je dal na razpolago češkoslovaški konzu- lat v Ljubljani. Filmi so v krasnih posnetkih prikazovali lepoto Visokih Tater z divnimi jezeri in modernimi lctovišči, igre in zabave slovaške mladine ter pomladansko življenje v Podkarpatski Rusiji. Želcli bi si go vee sličnih filmskih predavanj. c Spremembe v voznem redu. Z 20. t. in. sta bil a na progi Maribor— Zidani most do nadaljnega ukinjena brzovlak St. 3., ki je odbajal iz Mari- bora ob 14.36 in prihajal v Celje ob 15.57, in brzovlak St. 6., ki prihaja. z Zidanega mosta v Celje ob 13.14 in v Maribor ob 15.45. Kurzne vozove za Zagreb (Beograd) odnosno iz Zagreba (Beograda) bosta prevažala brzovlak št. 505., ki pribaja iz Maribora v Ce- lje ob 15.38, in bizovlak St. 506., ki prihaja. z Zidanega mosta v Celje ob 13.43. Na Zidanem mostu priklopijo te direktne vozove brzovlaku za Ma- ribor oziroma brzovlaku za Zagreb- Beograd. c Iz celjske sodne staiistike. Pri oki'oznem sodišču v Celju je bilo la- ni 582 civil nib pravd napram 544 v letu 1930. in 256 meničnih tožb na- pram 205 v letu 1930. Pri okrajneni sodišču v Celju je bila lani 2101 ci- vil mi tužba (1028 v 1. 1930.), (18 baga- telni.li t,ožb (GO v 1. 1930.) in 3796 eksekucij (3516 v 1. 1930.). (- Iz železniške službe. Železniški ui'adnik g. Fridcrik Škorjanec " je preineseen. iz Celja v Ptuj, uradniš- ki pripravnik g. Okta.vijan Sušanj pa z Vidma v Celje. ( Sokolska plesna vaja s čajanko ho v nedoljo 24. 1. m. ob 6. popolanc v tc-iovadnici ccljskega Sokola. Plc- salci in plesalke sokolske plesne so- le in vsi drugi prijatelji vljudno vab- ljeni. (• Obrlniški pies v Celju. Kakor smo ;že poročali, se bo vršil 1. febru- arja v Narodnem domu obrtniški pies. Cist.i donos le prireditve je na- menjen za podporo obrtno nadalje- valni šoli v Celju, revnim obrtnikom. njih vdovam in sirotam. Del Cistega dobička je dolocil odboi' Obrtnega druStva za fond za brezposelne. Ka- kor vsako leto, bo tudi letošnji obrt- nifiki j)les v znamenju iniimne dru- žabnosti. r Opozorilo obrlnikom. Do 31. t. m morajo biti pri daveni upravi vlože- ne napovedi za pridobnino in davek na poslovni promet. Nihče naj ne za- mudi tega roka, ker bi se mu sicer odnioril za 10% višji davek. lnfor- macijc za davčne napovedi daje pi- sarna Obrtnega društva v Celju vsak dan od 2. popoldne daljo. Polrebne tiskovine za napoved pridobnine in poslovnega prometa uaj }>rinese vsakdo s scboj. c Francosko predavanje. Pod okri- ljem Fi'ancoskega krožka bo preda- val g. Marc Vey, lektor na Ijubljan- ski univerzi, v petek 22. t. m. ob 18, v mali dvorani Naroclnega tloma o Julesu Romainu. Vsjop je vsakomur prost. ( Podružnica Sadjarskega in vrt- uarskega društva bo imela v nedeljo 31. t. in. ob 9. dopoklne v občinski hiši na Bregu pri Celju svoj občni zbor, na k.aterem bo strokovni iiči- tclj g. Vardjan iz St. Jurija ob juž. žel. pi-ethival o sadjarstvu. Zaradi posebne važnosti sadjarskc panoge se vabi občinstvo k prav številni udeležbi. c Občni zbor Obrtne zadruge klo- bučarjev v Celju se bo vršil na, Sveč- nico 2. februarja ob 8. zjutraj v ho- tel u »Pošti«. c Celjska podružnica narodnih že- leznicarjev bo imela svoj občni zbor v nedeljo 7. februarja ob 16. v Na- rodnem domu. c Klub damskih frizerjev je bil nedavno osnovan v Celju. Ko bodo pravila potrjena, se bo konstituiral klubov odbor. Klub bo nudil moj- strom in naraščaju teoreticen in praktičen pouk v vseh -novostih in podrobnostili moderne damske fri- zerske stroke. c Upravo zgradbe Pokojninskega zavcda v Celju sta prevzela člana na- čolstva Pokojninskega zavoda gg. JcriC in Svetck. Vse stranke, ki žele glede zgradbe kakih pojasnil, naj se nc obračajo več na centralo v Ljub- ljani, temveč na omenjeno upravo, katerc posle vodi do nadaljnega gradboni nadzornik g. ing. Khain, ki ima svojo pisarno v novi zgradbi. c Nova gostilna. Bivši celjski tr- govec g. Franc Kolenc bo v soboto 23. t. m. otvoril v hi ši na svoj em po- sestvu Za gradom St. 24 novo gostil- no, ki bo gotovo postala privlačna točka za razno izletnike. c Nogcmetna tekma. V nedeljo 24. t. m. ob 14. se bo vršila v slučaju ugodnega vremena na Glaziji prija- teljska nogometna tekma med SK Hermesom iz Ljubljane in SK Ce- ljem. c Požar v Levcu. V nedeljo 17. t. m. okrog polnoči je iz neznanega vzro- ka nastal ogenj v gospodarskem po- slopju posestnika Kavalarja v Levcu. Ogcnj se je hitio razširil ter uničil poslopje in skoro vse spravljeno se- jio, slamo in poljedelske stroje. Sko- da znaša okrog 50.000 Din in je le dcloma krita z zavarovalnino. c Avtcmcbilska nesreča pri Levcu. V sredo 20. t. m. zvečer se je vozil celjski zobozdravnik g. dr. Rudolf Sadnik s svojim a v torn obi lorn z družbo od Petrovč proti Celju. Na državni cesti metl Majdičevo gostil- no in savinjsko železniško progo je vrglo avtomobil na poledenelih tleh v stran. Avtomobil je zavozil v bliž- njo jablan, pri čemer je bil poškodo- van sprednji del vozil a. Gosp. dr. Sadnik je dobil pri karambolu večjo rant» na glavi, ostali potniki pa' so bili le lahko ranjeni. Vsi se zdravijo v domači oskrbi. ( Drug! peskus samomora. 19-1 et- na biozposelna pletilja Marija Vid- marjeva iz Celja (Dečkov ti-'g 3) je pred meseci v samomorilnem naroe- nu izpila. večjo množino lizola, a so ji s hitio zdravniško pomočjo rešili življenje. Mladenka je v sredo 20. t. m. zvečer v svojem stanovanju zopet sogla po lizolu in izpila večjo količi- no. Košilni avtomobil jo je prepeljal v bolnico, kjer so ji izprali želodec in ji zopet rešili življenje. Vzrok ob- upnoga dcjaiija, ni /.nan. c Prevzem hotela in restavracije »Union« (Celjski dom). Cenjenim me- ščanom in zunanjiin gostom vljud- no naziianjain, da sem prevzel hotel in rrsiavracijo »Union« (Celjski dom) v Celju. Cenjenim gostom, bom nu- dil prvovrstno hrano ter priznano šmicberško in «Iruga izborua vina. Zelo lepe hotelske sobe se oddajajo po izredno nizki ccni. Gg. potniki do- bo popust. Sprejemajo se abonenti. Hi'anii v abonmanu po izbiri 16 Din tlncvno. — Za obilen obisk se pripo- roča Slavko Furman. c Smrina kosa. V torek 19. t. m. je iimi I v celjski bolnici 62-letni polj- Hki delavec Jožef Falnoga s Franko- lovega. Istega due je umrla v Celju (Aškorčcva ulica 7) 78-letna mestna rova. Marija Nn.dlerjova. V sredo 20. t. in. je umrl na Ostrožuem 5 pri Ce- lju 64-letni kočar in upokojeni cin- karniSki delavec Anton KavčiC, v Ga- berju 51 pa 14 mesecev stara Stei'ka Žvižajeva, hčerka delavca v Westno- vi tovarni. V četrtek 21. t. m. je umrl na Ostrožnem 37 pri Celju 79-letni prevžitkar Matija (iomilšek. N. p. v in.! c Za.bva'ia. Dijaški ihužabni večer 9. jan. t. I., združtMi z zaključnim vc;iičkom, jo v vsakein oziiu uspel. Zato cutimo dolžnost, da se najlep- šo zahvalimo vsem, ki so na kateri- koli način pripomogli k temu uspe- hu. — Odbor maiuraiitske plesne šo- c Strelska družina v Celju je na- klonila Sokolskemu društvu in Di- jaški kuhinji v Celju po 250 Din v< poCasConjc spomina marljivega bla- gajnika Strelske družine in agilnega javnega tlelavca g. Ivana Krajtica, tajnika Kmetske posojilnice v Celju. c Mestna knjižnica je izposodila v deccmbru 2490 knjig. Skupno je iz- posodila v minulem letu 28.667 knjig. Knjižnica Stojc nad 7000 knjig in jo obiskuje 1800 Clanov. Od marca 1927. do 31. doconibra 1931. je bilo izposo- jonih 101.299 knjig. c Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Make Detička jo podarila ga. Anica Salmič v Celju 200 Din Di- jaški kuhinji. c Dnevnemu zavetišču v Celju je daroval g. dr. Toško Požar, šef dr- žavnega tožilstva v Celju, 100 Din namesto cvetja na grob pokojni uči- teljici v p. gospe Kovač-Zajc. c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidcv v Celju ima, v evidenei si- na v vojni padlega, 17 lot starega, zdravega inteligentncga dečka, ki ima veselje do učenja v trgovini ali pa za poklic avtomehanika ali elck- trotehnika. Interesenti, ki bi se zanj zanima.ii, dobijo informacije pri kra- jevnem odboru UVI v pritličju Zdravstvenega doma v Gregarčičevi ulici. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 23. t. m. do vštetega petka 29. t. m. lekarna »Pri Mariji poinagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 24. t. m. do vštete sobote 30. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja. Gledališče MKSI'NO 6LEDALIŠČE V CELJU * Repriza »Mariše«, ljutlske drame t-eških pisateljev Al. in Vil. Mrštiko- vih, bo iz tchničuih razlogov šele na Svečnico 2. iebruarja in ne v nedeljo 31. januarja, kakor je bilo javljeno v pondeljkovi številki. Začetek prod- stave je ob 16; konec ob 18. Tako je oniogočeno zlasti podeželskemu ob- činstvu, da si ogleda to ljudsko igro, ki je pri premijeri v nabito polnem gledališču dosegla velik uspeh. Pa tudi številni oni, ki so morali zadnjič oditi brez vstopnic, ker je bilo gle- dališče lazprodano, iinajo sedaj pri- liko, da si nabavijo vstopnice. Po- deželsko občinstvo ima za prihod in za })ovratek zelo ugodne železniške in avtobusne zveze, zato upamo, da si bo v velikem številu og-ledalo to predstavo. Pripominjamo, da so cene vsem prostoi-om globoko znižane. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. Glasovi iz občinstva Stanovanjska kriza in njeni izkonscevaici CELJE, 22. januarja. Kolikor je bilo v moji nioči, sem vedno pospeševal strpljivost med stanovanjskimi najemniki in hišni- mi posestniki. Obsojal sem razne na- jemnike, ki si laste v hišah vec pra- vice, nego jim pripada, a obsojal sem tudi hišne lastnike, ki svoje na- jemnike odirajo ali jib celo sovra- žijo bodisi zaradi številnih otiok, ali pa tudi zaradi njihove revščine. Ved- tio sem pa ščitil poštene in uvidev- ne najemnike in gospodarje. Dočim so bili hišnini lastnikoni no])rij^lni najemniki po ukinitvi stanovanjske zašCite kaznovani z odpovedjo in vr- ženi na cesto, so ostali brezsrčni hiš- ni lastriiki nekaznovani. Zato jim je pogum zrasel in ne vedo več, kdaj naj nchajo.y, nepi-estanim dviganjem stanovanjskih najemiiin in z razni- mi dmgimi ]iretiranimi zalitevami do stanovanjskih najemnikov. Pri- znam, da vcčine celjskih hišnih po- sestnikov ti očitki ne zadenejo, je pa ]>i-ecejšnje število takih, ki te očitke zaslužijo in so mi zato dali povod, da to pišem. Po ukinitvi stanovanjske zaščlte so skoraj vsi hišni lastniki zvišali na- jemnine na 10—15-kratno predvojno. Dobro! Takrat so bile tudi cone di'U- gih predmetov temu primeme; da- nes pa, ko so vse druge cene precej padle ter se znižujejo tudi place in dohodki najemnikov, bi se morale znižati tudi stanovanjske najemni- ne. To se pa ni zgodilo in kolikor mi je znano, ni bila v Celju znižana no- bena najemnina. Z novim davčnim zakonom iz leta 1929. so bile znizane tudi dajatve hišnih posestnikov tako, da so raz- mcroma manjše od pred vojnih, in vendar ni nihčo znižal najemmn. Hišni lastniki tudi niso prenehali zahtevati od stanovanjskih najemni- kov, da izvršujejo v najetih prosto- rih tudi vsa ona popravila, ki bi jib morali izvesti hisni lastniki, kakor n. pr. renoviranje peči, podov, oken itd., četudi je 12% najemnine neob- davčene, ker se odračuna za vzdrže- vanje poslopja. Večina hišnih po- sestnikov noče nič vedeti o popravi- lih v notranjosti stanovanj, čctudi štev. 7. »Nova Doba« 22. I. 1932. Stran 3. vedo prav dobro, da okna, podi itd. trohnijo brez krivde najemnikov in je dolžnost hišnih lastnikov, da to popravijo. Apelu g. bana di1. Marušiča na hiš- ne posestnike, da znižajo stanovanj- ske najemnine, se v Celju mencla ni nihče odzval, pač pa so se našli hiš- ni lastniki, ki so takoj na to zvišali najenmine za 15—30%. In stanovanj- ski najenmiki so no morejo in tudi ne smojo tomu protiviti, kei- se jiin sicer stanovanje odpove, kar bi po- menilo ob sedanjoni pomanjkanju stanovanj najhujSi udarec. Takšni, vso obsodbe vredni hišni lastniki naineravajo sedaj, ko so uvedeni vodomeri, zopet zvišati sta- novanjske najemnine, češ da mora- jo plačevati vodo, ki je doslej ni bilo treba placevati, kar pa ni res. Voda se je plačevala, a ne po števcu, tem- več po višini hišne najemninc. V stanovanjski najemnini je bila do~ slej všteta tudi vodarina, ki je zna- šala 8% hišnc najemninc. To sedaj hiäni lastniki ne boilo več plačovali, pač pa bodo plačevali vodarino po števcu. Šele ako bodo znižali hišni lastniki najenmine vsaj za 8%, bodo imeli pravico zahtevati od najemni- kov, da plačajo razen najemnine tu- di vodarino. Najpinnikom priporočain, da od- kl onijo t.akšne neupravičene zahte- ve nekatorih hišnih posestnikov. Naj hišne posestniko opozorijo, da tudi doslej niso dobivali vocle zastonj. Tudi naj jim povedo, da bo pri ogromni večini his vodarina precej inanjša nego doslej, saj bo stalo vsa- kih 1Ü00 litrov vode le 2 dinarja, tor bi bilo umestno, da najenmine zni- žajo, ne pa zvišajo. Prosim tudi hiš- ne posestniko, naj svojim tovariSem povedo. kaj je prav in kaj ni prav. Saj vendar ne gre, da bi morali le revnejSi sloji nositi pezo sedanje splošne krize. HiSni lastniki, ki tega ne uvidijo, pospešujejo akcijo za no- vo zakonsko zaščito najemnikov, ki ne bo potrebna, ako bodo hišni go- spodarji praviCni. Potrpimo drug z ilrugim in dajnio drug' drugenni ži- veti! Najemnik. Sport 1 Podsavezna slalom tekma pri Celjski ko6i. Zimskosportni odsek SPD v Celju bo priredil v nedeljo 31. 1. m. I. podsavezno slalom tek- mo, katere se lahko udeležijo vsi ve- rificirani člani. Mariborskega ZSP. Tekma se bo vršila ob 11. dopoldne i pri Celjski koči. Prijavnina znaša 20 Din. Prijaviti se je treba pismeno pri zgoraj imenovanem odseku do 30. januarja ali najpozneje eno uro pred startanjem pri Celjski koči. Mod startom in oiljem bo uvedena telesonska zveza. 1. nagrada: pokal. Še dve nadaljni nagradi in diplome. Objava rezultatov in razdelitev da- l'il eno uro po zaključku tekme. — Skupen odhod tekmovalcev k Celj- ski koči na dan tekme ob 8. zjutraj (v koči ni možnosti prenočitve). Zbi- rališče pred kolodvorom v Celju. Kino Mestni kino. Turistovski klub »Skala« predvaja. od petka 22. t. m. do vštetega četrtka 28. t. m. (izvzem- ši soboto 23. t. rn.) divni slovenski alpski film »V kraljestvu Zlatoroga«. Predstave ob delavnikih ob pol 9. zvečer, v nedeljo 24. t. m. ob pol 12. dopoldne, pol 4., pol 6. popoldne in pol 9. zveeer. Predprodaja vstopnic v drogeriji »Sanitas« v Celju. Dopisi Konjice Občni zbor sekclske čete v Špitali- ču pri. Kcnjicah. V nedeljo 17. t. in. je tudi nasa četa polagala obraeun o svojem delu v letu 1931. Iz poroCi- la požrtvovalnega br. starešinc šol- skega upravitelja Alojzija Berceta je razvidno, da se je eeta v preseneče- njo vseh poznavaleev naših razmer in nad pričakovanje uspešno razvila. cot a stejo 74 Clanov in članic ter 55 moške in ženske dece. Udeležila se je uspešno vseh prireditev v okrozju in tudi na prosvotnein polju zazna- muje prav lepe rezultate. Občneinu zboru so prisostvovali delegati ma- tičnega društva br. dr. Mejak, Milan Vončina, Stanko Sajovic in Fortunat Stanovšek, ki so v svojih nagovorih pohvalili delovanje čete, bodrili čet- niko k delu v novoin lotu in oblju- bili moralno in gmotno pomoč ko- iijiškega Sokola. Ccta v Špitaliču je brez dvoina ena najbolje org-anizira- nih sokolskih set v Savezu SKJ. Dvodnevni kmetijski tečaj v Vita- nju so je vršil 17. in 18. t. in. l'reda- vali so sreski kmetijski referent g. Ivan Nomof o pomenu in organiza- ciji živinorcjske selekcijske zadruge, o reji prašičev in o pridelova.nju kr- ine na njivah. Gosp. Ciril Žagar je pi'odaval o perutninarstvu, prohrani 0ff\ VJEOBLEKE^ NAiiH PRODAMLNAH DO 6 FEBRUARJA ZA 20% .CENEJEli pei'utnine in o razširjenju štajerske kokoši, oskrbnik g. Jože Zdovc pa o oskrbovanju sadnega drevja v mla- dosti, o oskrbi starega drevja in o zatiranju drevesnih škodljivcev. Te- čaj, ki se ga je udeležilo 52 oseb, bo gotovo zapustil nekaj uspchov, četu- di je trajal le dva dni. V Ločah se bo pričel 24. t. m. G-te- denski zimski kmetijski tečaj. Pre- davanja se bodo vršila ob praznikih, nedeljah in ob Cetrtkih v osnovni so- li. Kazpravljalo se bo o živinorcji, sadjei-eji, kinetijskem pravu, higije- ni na deželi, živinozdravništvu in sličnoni. V Vitanju so bo v kratkem osiio- valo živinorejsko selekoijsko dru- Stvo, za katero kažejo domači fak- torji mnogo zanimanja. Pričakovati je, da bo društvo uspešno delovalo. Ponovno opozarjamo vse interesen- ie na vinsko razstavo in vinski se- jem v Konjicah, ki se bo vršil 31. ja- nuaija, 1. in 2. februai'ja v pi-ostorih Okrajne hranilnice. Po svetu s Deček obsojen na sinrt. \\. Willi- ams v Hockfordu v Sev. Ameriki je star fiele 17 let, vendar ga je porota spoznala zrelega za električni stol. Eksekucija se je vršila 11. decembra. Deček je ponoči 29. avgusta usti'elil nekega spi-evodnika cestne železni- oe ob roparskem napadu, katerega je izvi'sil vpričo šestih potnikov. Obso- jenec ni kazal nikakega razburjenja zai'adi obsodbe. Ko so ga peljali na- zaj v ječo, je dejal: »Dajto mi kaj josti. OdsJej bom imel dovolj hrane.« s Ženske, ki kade postanejo grde. Predsodnik diuštva ameriških lopo- tiöarjev je izjavil na nokem preda- vanju, da postanejo kadilke sčaso- ma grde; njihovo poteze na obrazu postanejo oglate in ostre, ustnice pa vedno bolj blede. Ustnice se povesi- jo, oči pa jim postanejo vedno bolj medle in kalnc. CON AN DOYLE: Boj v megli (Baskervillski pes) Roman % Poslovenil Boris RihterSiß 21 Njegove bo^odo pa so bilo laž, kajti slučajno sem po kosilu arcčal gospo Barrymorovo na dolgem liod- niku, kjei- ji je v obraz svetilo solnce. Bila je ženska visoke rasti. Izraz njenega obraza je kazal ravno- dušnost in njena usta so bila resna, trdo zaprta. Toda njene oči so jo izdajale. Bile so rdeče in me gledalo iz zateklih trepalnic. Ona je torej ponoči jo- kala, in če je bilo tö res, je moral njcn mož vedeti. Vendar se je upal izreči laž, ki jo je bilo tako lahko odkiiti. Zakaj? In zakaj je tako gi-enko jokala? Že je obkrožalo tega lepega, blodoga, či-nobradega moža tajinsivcno omrožje. Prvi je odkril truplo sira Cliar- lesa. Sanio po tern, kar je on povedal, smo zvedeli vse okoliSCine, ki so bilo zvezane s smrtjo starega gospoda. Ali je bil morda VOIuUu- Barry more tisti, ki sva ga s Holmesom videla v vozu na Regentovki? Brada bi utegnila biti ista. Po popisu zavaljenega voznika bi bil sicer moral biti oni mož dosti manjši, toda ])ri takih podatkih jo pomota prav lahko mo- goča. Kako bi v tern ozim pnžel do popolne jasnosti? Seveda bi moral najprej obiskati grimpenskega po- štarja in se prepričati, ali je res izročil brzojavko Banymoru samemu. Naj bi že bil odgovor kakräen- koli — vsaj nekaj bi lahko Holmesu poroCal. Sir Henry je po kosilu pregiedal številne papirje, tako da sem imel dovolj časa za sprehod. štiri milje dales, sem moral Its. Sol sem ob robu močvirja in čez dolgo Casa prišcl v vasico, od starosti osivelo1, kjor sta se dvigali dve poslopji iznad nizkih koč, gostilna in hiša doktorja Mortimerja. Poštar, ki je bil obenem tudi branjevec, se je se popolnoma natanko spo- minjal brzojavke in dejal: »Seveda, gospod, bi'zojavko sem dal po p]'od])isih dostaviti gospodu Barrymoru.« »Kdo jo jo dostavil?« »Moj fant. James, saj si 1i nosd j)rejšnji tedeii brzojavko gospodu Barrymoru v dvorec?« »Da, ofo, jaz.« »Ali si jo dal njeinu samemu?« sem ga vprašal. »Vesto, on je bil takrat ravno na podstrešju. Zato je nisem niogel dati njcmu samemu. Gospa pa je obljubila, da rim bo brzojavko oddala.« »Ali gospoda Barrymora nisi vidol?« »Nc, gospod. Saj som viun žo i-okol, da jo bil na podstrofiju.'« »Njogova žcna bo že vedela, kjo jo bil,« je za- godrnjal poštar. »Ali brzojavke ni dobil? Ce se je kaj zgodilo, jo njogova rcč, da sc pritoži.« Zdelo se mi je, da je vsako nadaljno izpraševanje brez pomena. Toliko je bilo vsekakor jasno, da na- vzlic Holmesovi prebrisanosti nismo imeli nobenega dokaza, da Barrymora ni bilo v Londonu. do vza- memo, da jo isti mož, ki je zadnji videl sira Chaiiesa živega, prvi sledil za svojim novim gospodarjem, ko se je vrnil v Anglijo — kaj hi iz tega sklopali? Ali jo delal po naroCilu drugih, ali je imol sain zlo na- niono? Zakaj naj bi preganjal baskervillski rod? Prišlo mi jc na misol čudno svarilo, izroza.no iz »Timeso- vega« uvodnega članka. Ali je bilo to njegovo delo, ali je morda napravil nekdo drugi, ki jo hotel j»'e- križati njedove račune? Edini vzrok, ki bi si ga lahko mislil, je bilo to, kar je nainignil že sir Henry: da bi imeli Barrymorovi za vso življenje miron dom, oe bi so jim posrocilo prepoditi Baskoi'villoo. Toda ta. misel še dolgo ni bila dovolj prepričevalna, da bi mogla razložiti globoko premifiljone in spretno zasnovane naCrte, ki so mladoga baroneta obdajali kakor mreža. Holmes sam jo rekel, da so nikdar v vsom svojem dogodivšcin polnem delovanju ni imel bolj zaple- tenega slučaja. In ko sem se vračal po samotni sivi cesti, sem prosil Boga, da bi se moj prijatelj kmalu odtrgal od svojoga clela in prišel sem, da bi mi vzel t ram en težko breine odgovornosti. Nonadoma ]>a me je nekaj premotilo v razmi.-" ljanju. Za seboj sem začul hitre korake in glas, ki mo jo poklical. Obrnil som se v pričakovaju, da zagio dam doktorja Mortinierja. Na veliko presenečenje \> mi jc bil oni, ki jo hitel za menoj, neznan. Bil j. majhen ilroben gospod, nežnega gladko obriteg; obi-aza, kakor Ian žoltih las in upadlih lie; tridesc do Stirideset let bi mu bil jirisodil. Na sebi je imo sivo obleko in glavo mu je pokrival slamik. Cez rann si jo obesil škatlo za rastlino, v roki pa je držal zm lono motuijnico. »Saj mi oprostite predrznost, gospod dokto Watson,« je dejal, ko je sopihaje prišel do kraj;. kjer sem ga čakal. »Tu na močvirju smo ljudje bolj dornači in ne Cakamo, da bi se drug drugemu ]>< pi'avilih predstavljali. Morda. ste že čuli moje ime o: najinega skupnega znanca doklorja Mortimorja. Jm som Sta])leton z Merripita.« »To bi sklepai po vaši metuljnici in škatli / rastline,1« sem odvrnil, »saj mi jo znano, da je gospo. Staplcton prirodoslovec. Toda kako, da me vi p<. znate?« »Z Mortimerjem sva klopotala, pa mi jo povodr vase imo, ko ste šli mimo okna. Kej' sva oba naim njena v isto smer, sem mislil, da bi vas lahko do hitel in se vam sam predstavil. Upam, da se je si, Homy na potovanju dobro počutil.« »Zdrav je, hvala.« »Pi'av za prav smo se vsi bali, da se mladi b;) ronet po žalostni smrti sira Charlesa ne bo upal t> naseliti. Malo prevefi je zahtevati od bogataša, da b so zabubil v tako pokvajino in so tako rekoC živ p» kopal. Ni mi menda ti-oba ]>osebej povedati, da nj^ govo bivanje v tern kraju za okolico dosti pomem Saj sir Henry ne da nič na praznovorne strahovoV »Mislim, da ne.« »Pravljioo o poklenskem psu, ki preganja ha- K'orvillski rod, poznate?« »Nokaj sem o njej že čul.« »Clovek ne bi verjel, kako lahkovojtii so ita,- kmetje! Od prvega do zadnjega bi vsi prisegli, da so na močvirju videli tako bitjeA< Stran 4. »Nova Doba« 22. I. 1932. Štev. 7. Razpis Sokolsko društvo Konjice razpi- suje nagrado 2.000 Din. To prejme, kdor navede dejstva, na podlagi katerih se ugotove atentatorji na društuenega starešino dr. Mejaka Ervina. Zlatnina srebrnina očala-ure DARILA Samopro- daja ZE1SS Punktal očal Moderne žepne za- pestnice in stenske ure A. Lecnik Celje Opozorilo! Izjavljam, da niscm plačnik za dolgove, ki bi jih napravila kjerkoli nioja žena Ivana Ocvirk. Anton Ocvirk, Celje, Za kresijo 12 a 3? Premog najboljše vrste iz rudnika Hudajama (Laöko) in iz vseh drugih rudnikov do- bavlja in dostavlja na veliko in na drobno trgovina premoga in drv Celje, Alefcsandrova ul. 3 FRANJO JOŠT. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiektrič- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kraljn Petra o. 17. — Pro „Ztoncu11 Delikatese, specerija, semcna. Meblovana soba solnčna, sredi mesta s souporabo kopalnice se odda. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNi DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'—. Kvapvije In pro- daja devize in valute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižiee in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Šošfanj Dve opremljeni sobi v Sp. Hudinji z vso oskrbo se oddata takoj 4 dijakom ali drugini interesentom. Cena mesečno 300 Din za osebo, Naslov v upravi. Posestvo pri Celju, d. o. Zaqrad, blizn Celjske koče: hiša, go- spod irsko poslopje, 22.83 oralov zemlje, proda podružnica SPD v Celju za 40.000 Din. Lepe kostume za maske v veliki izbiri se poceni izposojujejo v dam- skem niodnem saloiu ge. Ane Staudinger, Celje, stleksandrova ul. 7. Mtom soIbčho 5oho 5 to z dvema ali tremi posteljami oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi lista. Pohištvo in razne druge stvari zelo po ceni prodam. Ogledati v Celju, Pred grofijo 7/1. Lepa dvonadstropna hiša v sredini nicsta Celja se proda. VpraSa se pri g. Karolu Grcgoriču, Celjc, Vodnikova ulica St. 5. IilPTON'S Popoff svetovne znamke, čaja ter odprte fine mešanice s Pecoe cvetom Oarjeel ng, A«sam itd. dobite pri tvrdki Ivan Ravnikar« C^lje Za veselice priporocamo; Papirnate krožnike ^ servijete Vstopnice a:a veselice Rreppapir v vseh barvah Koiiseti Serpenllrie č Post>-ežb» točna in sotidna I Telefon At. 245 Vinho HuhoBEC, obi, honces.mestni tBsapsm moisten na Lavi Hfl! rplill ^ZVI"ŠUJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UbljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^TiijIt1" Gradnjo električnih centra!, telefonov in signalniJi naprav, popravihi motorjev, generatorjev in vsa v to stroko spadajoča popravila izvrSuje zelo poceni in strokovnjaško z garancijo FDDUr RFI fliif k°"C. elektrotehnično podjetje IKHIVL DLLHR, CELJE, Prcsernoya ulica *t. 3. W^ipL3kW%'W%šfa2*^'G43k' aL%l Cenj. občinstvo vljudno opozarjnm, da imam v MrM. %51/Jl lCaJIC 9^3 svoji hiSi v CELJU, KI2ALJA PETBÄ c. 37 lastno mesanjo, prekaievaimtco in gosiilno pri »Jeleau4 z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčcna. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenlak, Inserirajte v „NOVI DOBI" ! Lepa mesečna soba se takoj odda. Celje, Vegova ul. 6. Prijazna soba prazna, solnCna, 2 okni, v zelo prometni ulicl blizu kolodvora, I. nadstr., ugodnost glede kuhinje, se s 1. marcetn odda. Naslov v upravi lista. Nagrobni venci, trakovi s tiskorn in vse žalne potrebščine ter velika zaloga mrtvaikih k r s t v vsaki velikosti v manufakturni in modni trgovini FR. KARBEUTZ, CELJE, Kra'ju Petra cesta 3. Za mehka barvcna tla prwovrstno sredstvo „KOMET" barvan tekod vosek Navadna barvana tla se Vam svetijo, kakor najbolj negovan parket. Istočasno tla po- barvate, obrabljene plasti popravite. Zado- stuje bela nu-hka tla impregnirati s »KO- MET* barvanim tekočim voskoni brez drti- gt'ga pripomočka. Za parkete pHporoL»m ncbaman tekoči »os k ,,KO«IET". Zaloga D««ago Žnidarič, Celje Javno »kSadiŠče. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov u Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega rienarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jiia na zemljišča po najnižji obrestni meri. Use prošnje rešuie brerptačno. Za hranilne vloge jamči poleq premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso dnvčno rnočio Urejuje Rado Pečnik. — Udgovoien za kunzorcij »iNove Dob«« in Zve/.uo uskarno Milan Četma. -- UL>a v Lelju.