Političen list za slovenski narod. Naročnin« in Inooratt •prejema upravništvo * Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice S t. 2. Rokopisi se ue vračajo, nefrankovana pisma u »sprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah At. 2, i., 17. fihajavsak dan.irvzemdU nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v četrtek, 13. novembra 1902. Letnik XXX. p siti projeman: M telo loto naprej 26 K — h C1 leta , 13 , — , trt , , 6 „ 60 , »eioc , 2„20, opravnlštvn pra|oau: u „*io leto naprej 20 K — h gol Ista , 10 , — , fotrt , t 6 , — „ sjtstc , 1 „ 70 „ pošiljanje na dom 39 h na meiec. Štev. 261. politično vreme. Dunaj, 12 nov. Javno mnenje soglaša v sodbi, da je včeraj minist. predsednik dr. pl. Koerber v svojem govoru uporabil vsa sredstva, ki bi utegnila ublažiti nasprotja ter premakniti parlamentarni voz z mrtve točke. Kdor je slišal ali čital njegov govor, dobi vtisek, da je skušal češkim poslancem zgraditi most preko prepada. Prosil je takorekoč češke poslance v imenu države in onih narodov, ki čutijo zle posledice češko nemškega prepira, naj sežejo v roko ter pripravijo ugodna tla za pogajanja, za kompromis. Priznal je češkemu narodu vse pravice, ki so načeloma priznane v raznih zakonih. In ta načela hoče tudi praktično izvesti v vsaki obliki, za katero se odločijo Čehi in Nemci. Včeraj ni več vzdržaval zahteve, da je re šitev jezikovnega vprašanja mogoča le zakonitim potom. Ne, kakor Mozes hoče razbiti kameniti tabli, ako Čehi in Nemci zahtevajo papirnate naredbe. Vlada je le nasvetovala pet do sprave, ako pa izberejo drugo pot, vlada gre ž njimi. Mnogi so včeraj sodili, da je za češke poslance prišel psihološki trenotek, ko morejo stopiti na most ter pričeti nova pogajanja. Za trenotek se je zvedrilo in zjasnilo politično vreme, a danes je živo srebro v barometru zopet pod ničlo. Sam Demosten bi ne ogrel mrtvih src, ker ušesa za lepe obljube so gluha. Ko bi bil dr. pl. Koerber tako govoril, preden je dal iz rok svoje osnovne načrte, ali ko bi bil te načrte vsaj dne 17. okt. v zbornici priporočal z včerajšnjim govorom, skoraj gotovo bi si bil mogel čestitati na vspeh u ter reči: E pur si muove! Otajal bi bil srca, prebil bi bil led, a sedaj je — kakor zatrjujejo češka glasila in naglašajo češki poslanoi — bržčas prepozno. In zakaj? Razna znamenja kažejo — odgovarjajo češki krogi — da vlada ne misli resno z rešitvijo jezikovnega vprašanja. Č8hi hočejo in zahtevajo v čeških deželah po- polno, matematično ravnopravnost z|Nemci, vse one pravice, ki jih imajo n. pr. Poljaki ali Italijani v Avstriji. To naj se za sedaj določi vsaj v glavnih obrisih, podrobnosti se izvrše v praksi. Toda vlada ponuja Čo-hom le v čisto čeških okrajih nekaj ugod-nostij, v istini pa ostanejo uradi nemški, ker to hočejo uradniki, ki se sramujejo drugega deželnega jezika. Poleg tega pa vlada sama fie razobeša Geslerjev klobuk nemškega drž. jezika, pred katerim naj se odkrivajo vsi nenemški narodi. Ali res to zahtevajo državne koristi, da n. pr. okr. glavar v Ca-slavu orožniku ali okr. živinozdravniku daje nemška navodila? Ne, to je le koncesija nem&kim strankam iz političnih nagibov. Vlada torej nima poguma, da bi upognila upornost političnih strank, ki so boje za svoje privilegije. Te češke pomisleke potrjujejo tudi Nemci sami. Zadnjič jo dr. Jjchilcker, danes sta dr. Funke in dr. B a r e u t h e r oznanjevala vladi in zbornici, da je sprava mogoča le pod Geslerjevim klobukom. Nemški državni jezik je ono zdravilo, ki more ozdraviti Avstrijo, edino sredstvo, ki moro rešiti državo. Nemci so ustanovili Avstrijo in jo vzdržujejo. To je ona zgodovinska neresnica, katero ponavljajo že šolski nemški otročaji in rokodelski vajenci. Vsak razsoden človek ve in prizna, da je in ostane nemški jezik v gotovih mejah prvi mej enakimi Pojma državnega jezika se ni treba bati, pač pa posl e d i c e tega pojma. In te posledice je dr. H e r o 1 d danes v svojem govoru brez ovinkov označil. Germanizacija bi drla v slovanska domovja po vseh potih in stezah, skozi okna in vrata. In zadnja posledica ? Avstrija bi bila zrela za vsenemškega mo-lcha. /jato se ustavljajo nenemški narodi tej politični zahtevi, ki je nevarna za pojedine narode, a tudi za državo. »N. Fr. Pr.« danes naglaša, da je dr. pl. Korber s svojimi jezikovnimi načrti leta 1900 še potegnil srednjo črto mej češkimi in nemškimi zahtevami. Z osnovnimi načrti meseca oktobra pa je že zapustil srednjo črto ter se približal češkim zahtevam. Z vče- rajšnjim govorom pa se je baje dr. pl. Korber že tako oddaljil od srednje črte, da je Nemci več ne vidijo. Da, kdor je gluh in slep za opomine ter kakor koklja brani svoje gorko gnjezdo, ta ne čuti tuje nesreče ter si škodljivo menca roke, ko gori sosedova hiša. Vsi slovanski narodi v Avstriji potrebujejo in žele miru, a ta mir mora biti pošten, resničen, zagotovljen. Komur nad glavo vodno visi Damokljejev meč ali pred hišo stoji policaj, ne uživa miru, ker je v vedni nevarnosti. Jezikovno vprašanje v Avstriji se mora rešiti, rešitev pa je mogoča od zdolaj gori in ne obratno. Vsakemu narodu naj državna vlada zagotovi vse pogoje narav-neg- razvoja, dovoli mu potrebna sredstva in primerno prostost, potem tudi državi ostanejo pravice, ki jih potrebuje. Danea pa tlačijo vse naroda pod nemški klobuk in v nemške čevlje ter se čudijo, ako se narodi upirajo tej tuji uniformi. Skratka: Politična debata ni zjasnila parlamentarnih razmer. V. H r u b y, dr. II e-r o 1 d in dr. S t r a n s k y so danes v imenu češkega kluba izjavili, da je dr. pl. Korber včeraj sicer lepo okrašal svoje besede, toda razmer ni zboljšal in krize ne ustavil. Čehi stoje z nujnimi predlogi ob zasedi brez bojazni, pričakujoč, da Be jim vlada približa z odkupnino ali pa razobesi belo zastavo. Jutri ao zopet na dnevnem redu .nujni4 predlogi. Popolnoma izključeno je, da bi vlada pustila to tiho obstrukcijo, ker je navezana na obroke glede drž. proračuna in vojaških novincev. Ako se še ta teden mej Cehi in vlado ne posreči kompromis, potem je kriza neizogibna. V najugodnejšem slučaju bi vlada zbornico odgodila, da mejtem najde novo podlago za pogajanja. Sostava nižjeavstrijskega deželnega zbora. Predvčeranjim dopoldne so volili, kot smo že omenili, veleposestniki nižjeavstrijski 16 zastopnikov v deželni zbor. Volitve se je udeležilo 150 volivnih opravičencev. Izmej kandidatov ni bil nihče izvoljen soglasno, vendar pa kažejo številke, da so volivci obeh strank upoštevali kompromis mej konservativci in liberalci ter s približno enakim številom glasov izvolili 3 konservativne in 13 liberalnih kompromisnih kandidatov. Nižjeavstrijski deželni zbor bo torej, upoštevaje 2 konservativna in enega liberalnega viri-lista, sledeče sostavljen: kršč. sccialcev 46, konserv. veleposestniki 3, konserv. virilista 2, skupaj torej 51; liberal. veleposestnikov 13, nemških liberalcev, mej katerimi je pa vštet tudi divjak, 6, nemške ljudske stranke 6, 1 virilist in 1 soc. demokrat, torej 27 levičarjev. Deželnozborske volitve 1111 Solno-graškem. Z včerajšnjo volitvijo v solnograški veleposestniški skupini je završena volitev za ta deželni zastop. Volitve v veleposestniški skupini se je udeležilo od 235 volivnih opravičencev 221 volivcev, ki so izvolili petero liberalnih poslancev. Ti bo dobili po 117 do 128, nasprotni konservativni pa 96 do 104 glasove. S to izvolitvijo je pa tudi odločena manjšina doslej v tem zastopu vladajoči konservativni stranki. Šteje namreč le 11, nem-ško-liberalna pa 17 poslancev ter s tem prevzame vodstvo dež. zbora v svoje roke. Izguba vseh veleposestniških mandatov in pa nekaj postojank v mestni skupini je povzročila ta neljubi poraz. — Zanimivo je pri tem, da se je vladni korespoidenSni urad enkrat zmotil v korist konservativcev, kar pri njem ni v navadi. Poroča namreč, da so prodrli vsi konservativni kandidatje. Načrti ogrske opozicije. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice, v kateri se je zopet nadaljevala indem-nitetna razprava, je član neodvisne stranke P i c h 1 e r v daljšem govoru povedal vse, kar loči njegovo stranko od vlade in vsled česar jej ne more zaupati. Najprej ni všeč Pichlerju, da jo Szell do leta 1907 zavezal akcijsko Bvobodo Ogrske ter niti ne more odpovedati trgovinske pogodbe z Italijo, ker ni gotov avtonomni oarinski tarif. Razmerje mej Avstrijo in Ogrsko mu nikakor LISTEK. Bratske duše. ČJun-čun-tsien, 20. okt. 1902. Slavno uredništvo 1 Dosedaj smo bili trdno prepričani, da ga ni tam pri vas, v neumni Evropi, človeka, ki bi sočustvoval z nami v naših opra vičenih bojih zoper nekitaBte tujce in pred vsem zoper klerikalno svojat; da ga ni, ki bi odobraval, da hočemo pomesti iz svojega »nebeškega kraljeBtva« vse usiljivce in usi-Ijivke v črnih, rujavih, belih in neverno v kakšnih še kutah, ki prihajajo semkaj tru moma sejat prepir a svojimi novotarijami; da ga ni, ki bi odobraval, da smo jih zato pretepali, morili in pobijali, kakor se pobijajo nadležne muhe v poletni vročini. Da, o vsem tem smo bili prepričani! Zato smo se pa čutili tako zapuščene in osamljene na tem božjem svetu v svojih idealih in bojih zanje. Zdelo se nam je namreč nemogoče, da bi kdo tam pri vas, humannih in krščanskih narodih — kakor se tako ponosno nazivate, mogel odobravati umor svojega brata, rojaka. Toda pred kratkim smo dobili v roke slučajno številko- vašega lista »slovenskega ; /V ^ l Naroda«, ki nas je podučil o popolnoma nasprotnem. Brali smo namreč notico, v kateri se tako prijateljsko in navdušeno potegujete za naše sveto nam paganske šege in običaje. To nas je pa navdalo z neskončnim veseljem in radostjo. In kako nas ne bi! Glej in čuj, širna omikana Evropa, nismo uporniki, nismo divjaki, kakor nas imenujete vi v vaši omikanosti. List, ki zastopa menda milijon broječi narod, ki se šteje med naj-omikanejše liste evropske, ki se bori za svete vzore, ta list, pravimo, »Slovenski Narod«, odobrava naše delovanje in je z nami enih misli, je z nami enega srca in enega duha. Ta sladka zavest nas je navdala z novim navdušenjem in najlepšo nado v bodočnost naših idej. Sklicali smo velikanski shod vseh boksarjev v temnih gozdih čun čun-tsienskih, kjer se je prebrala ta odločna izjava tako odličnega evropskega lista. Navdušenje je bilo uprav divje. Ploskanja in »živio«-klicev ni hotelo biti konca. Po večurnem ploskanju še-le se je posrečilo predsedniku priti do besede, ki je prebral še več zanimivega iz tega lista. Naposled vstane naš dični poglavar g. 5>in-čan čaDg in moj burnim odobra vanjem stavi sledeče predloge in resolucijo: 1. Nad 10.000 udeležencev broječi boksarski ahod kar najprisrčneje pozdravlja svojega dozdaj nepoznanoga prijatolja in zavez- nika tam doli pod nami, v lepih slovenskih logeh, ter jemlje z največjim navdušenjem na znanje ljubezen tega zaveznika in njegovo delovanje za naše ideje v Evropi. 2. Predsedniku shoda se naroča, naj nemudoma sporoči najudanejšo ljubezen kitajskih boksarjev do slovenskih liberalcev, katere naj počasti s častnim naslovom »omikani boksarji v Evropi«. 3. »blovenski Narod« postane z današnjim dnem boksarsko glasilo v tujini, ki naj pripravlja pot našim vzvišenim idealom v Evropi prav z isto gorečnostjo in po istem načinu, kakor do zdaj. 4. Prav ta list naj se naprosi, da v resnici začne nabirati palice, s katerimi bomo izgnali vse priseljence iz našega kraljestva nazaj v Evropo. 5. Slednjič naj se medsebojno zagotovi prijateljstvo s tem, da se izvolijo vsi pisači z urednikom in stavci vred častnimi člani našega boksarskega društva. Vsi predlogi so bili seveda sprejeti. K tem predlogom pa dostavi podpredsednik g. Lin-ts ang: »Slavni zbor! Z veseljem pozdravljam resolucije in predloge, katere je stavil moj predgovornik, in kličem z vami: Živeli slovenski boksarji 1 Vendar si usojam Btaviti še jaz važen predlog, ki se glasi: Predsedniku našega sijajnega shoda se dalje naroča, naj izrazi onemu listu, ki se je drznil pisati v prilog usiljivcem in usi-ljivkam in nabirati celo darove mej slovenskim ljudstvom, ki se je tudi drznil priob-čevati »poročila iz kitajskih misijonov", ka tero poročilo se nam zdi ,višek budalosti in neumnoBti", da naj temu nesramnemu listu izrazi naše ogorčenje in naše popolno pre-ziranje iz dna naših boksarskih duš. Uredniku „Dolenjskih Novic" in pisavcu onih člankov se naj pa pošlje zvezek finih bambusovih palic kot znak našega preziranja.« Tudi ta predlog se jo z navdušenjem in ogorčenjem sprejel. Zato si usojamo kot odborniki tega shoda vam, dragi zavezniki, sporočiti o tem shodu in o predlogih in resolucijah, ki so se sprejeli pri shodu, proseč vas, da jih priobčite v svojem listu. Kličemo vam, slovenski boksarji, bodite nam pozdravljeni! Pogumno dalje v boju zoper klerikalnega zmaja. Zmaga mora biti naša! Ži?eli! Živeli! btokrat živeli naši bratje in zavezniki! Z znaki najprisrčnejšega prijateljstva in najtesnejega zavezništva j odbor: Kaz-šcn-lu, predsednik. Tsing - tsang - sin, podpredsednik ne ugaja in najnovejSa smaga kršč. aoc. na Dunaju je dokaz, da bo nasprotstvo Avstrije napram Ogrski še vedno večje. Oovornik predloži na mizo oel zavoj časniikih izrezkov, ki dokazujejo sovraštvo Avstrije in ino-aemlja napram Ogrom. Vojaško predlogo bo pobijala njegova stranka z vsemi sredstvi, ker se ne more ogrevati za armado brez narodnostnega značaja, napolnjeno s tujim duhom. Sploh pa je po njegovem mnenju v avstrijski armadi preveč vsenemštva in pan-slavizma. Za zvišanje kontingenta novinoev stranka ne bo glasovala radi tega, ker je smatra ne« potrebno. Skrbi naj se za moralo v armadi ter postopa z vojaki kot z ljudmi, pa ne bo toliko samomorov, prostovoljnih pohabljencev in begunov. Število takih slučajev se množi nečuveno vsako leto. Naj se odpravijo vzroki teh slučajev, pa bo dovolj vojaštva. Tudi proti povišanju civilne liste za dobo 10 let stranka ne bo glasovala, ker si s tem narod veže roke v slučaju premem be na prestolu. — Tako stališče zavzema ogrska opozicija in je hoče izvajati do skrajnosti. Rumunsko-bolgarska zveza. Pri obedu v vojaškem klubu v Ru-ščuku, kjer sta Be oflcielno sosla rumunski kralj in bolgarski knez, je izrekel knez bolgarski nastopno napitnico: Pozdravljam * odkritim zadoščenjem prihod visokega soseda na bolgarska tla. Navzočnost kralja mi je dokaz o prijateljskih odnošajih med obema deželama. Da jaz in moja vlada ne opustiva ničesar, kar more dobre odnošaje gojiti in utrditi, je v tem hipu tem važneje, ker pada skupaj s 251etnim jubilejem osvobojenja Bolgarske, katerega se enako udeležujejo kralj in rumunska gospoda. Mi Bolgari hranimo v hvaležnem spominu to sočustvovanje. V tem pogledu napijam na zdravje kralja, kraljice, dinastije in Rumunov. — Kralj je odgovoril z izrazom srčne hvaležnosti na toplem vsprejemu od strani kneza. Da Bolgarska in prebivalstvo Ruščuka, čegar razvoj izzivlja njegovo občudovanje, vspevata, to je možno le po zaslugi osvobojevalne vojne pred 25 leti. Kralja veseli ta spomin in v interesu zboljšanja odnošajev med obema narodoma. Pije na zdravje kneza, kneginje-matere, princev in princezinj. — Iz izgovorjenih napitnic se da spoznati, da je obisk rumunskega kralja znatno zboljšal prijateljsko razmerje mej sosednjima državama. To je pa tem pomenljiveje, ker še ni dolgo emu, ko je vladala mej njima stroga nape-ost radi ozemlja ob Donavi. Kulturni boj v Franciji. Francoska poslanska zbornica se je pred-včeranjim zopet pokazala kot poslušno orodje Iramasonske Combesove vlade. Na dnevnem redu je bila razprava o novem načrtu zakona, s katerim se dopolnjuje oziroma po-ostruje znani kongregacij ski zakon. Glaven namen načrta obBtoji v tem, da se cerkvenim redovom in sploh katoliškim zasebnikom onemogoči zopetna otvoritev letos za-tvorjenih šol, ter da se prepušča interpretacija tega zakona državni upravi, mej tem ko so imela doslej to pravico le sodišča. Razprava je bila primeroma prav kratka, kajti razun poročevalca noben vladinovcev ni odgovarjal trem izbornim govornikom opozicije, ki so temeljito dokazali nečuveno krivico, ki se bo s tem u Sinila katoliškemu prebivalstvu. Posebno značilna pa je izjava poslanca Larolle, ki je rekel, da se frama-soni zaman trudijo zatreti verski čut Iran-ooskega prebivalstva. Kajpada so bili pri glasovanju odklonjeni vsi preminjevalni predlogi ter je s 337 glasovi proti 245 obveljal ves vladni načrt. CombeB je s tem preskrbljen z vsem potrebnim orožjem za boj proti katoliškim šolam in redovnikom in ga pri tem niti več ne morejo ovirati sodišča, ki bo vsaj tu pa tam razsodila pravično. — V zadevi javnih šol je naučni minister Chau-mie ravno te dni izdal neko okrožnico na prefekte, v kateri se posebno peča z ustanovitvijo novih šol. V tej zadevi se morajo najprej izjaviti o novih potrebnih napravah in o tozadevnih predlogih naj se posvetuje zastop posamnih okrajev. Ce se pa kaka občina brani izvesti naročena dela, naj se to izvrši na njene stroške uradnim potom. V mnogih slučajih bivših, sedaj razpuščenih šel ne bo treba nadomestiti * novimi, ter je sploh gledati na to, da se postopa s največjo štedljivostjo. Iz te okrožnice sledi, da bodo morali franooski davkoplačevalci prvič po zlobni neumnosti vlade prav globoko poseči v žep za šolske potrebe ter drugič ne bodo imeli toliko šol in tako razvitega šol-stva, ker mnogo obstoječih zavodov ne bodo nadomestili. To se dogaja v dobi največje prosvetljenosti! Iz brzojavk. Deželnozborske volitve se yrše danes v koroški mestni skupini, v soboto pa v veleposestniški. S tem dnem bodo završene vse deželnozborske volitve razun na Predarlskem, kjer se prično še le 18. novembra ter trajajo do 24. t. m. — V zadevi dunajskih volitev v okraju P a v o r i t e n je baje pri sodišču že 200 slučajev radi volivnih sleparij. Prihodnji teden se ie vrši 15 obravnav. — Kriza v španskem kabinetu, bagasta ne more sostaviti koncentracijskega ministerstva, ker sta odrekla sodelovanje vojvoda Tetuan in maršal Lopez Dominiquez. Sedaj poskuša z elementi v parlamentarni večini. -- Nemški državni zbor je včeraj prekinil razpravo o carinskem ta-ritu ter pričel danes razgovor o predlogu glede glasovanj po imenu. — Meščanska vojska v Venezueli je končana. V mestu Caracas posluje zopet državna uprava. — Vlada in francoski š k o I j e. Combes noče potrditi odloka ly-onskega nadškola, s katerim se odreja su-spenzacija nekega župnika. Nasprotno pa škof ne sme protestirati preti vladni suspen-zaciji. Društvena slovesnost Iz Tržiča, 10 nov. V Tržiču je priredilo katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v nedeljo, 9. t. m. slavnostno predstavo v spomin 251etnioe vladanja Nj. Svetosti papeža Leona XIII. Predstava je v vsakem oziru izborno izpadla. Pevci pod vodstvom g. organista Fr. Slabe ta so izvrstno rešili svojo nalogo. Se bolj je povzdignil slavnost društveni podpredsednik č. g. I. Barle, ki je v svojem govoru povdarjal zasluge bv. Očeta za vero, nas Slovence in delavski stan. Kakor iz enega grla ie zadonel po končanem govoru trikratni »Živio«! sv. OJetu. Pri igri »Sino vo maščevanje« ali »Spoštuj očeta« so pokazali dru-štvoniki, kako spretno nastopajo tudi na odru. Vsebina igre je ob kratkem ta-le: Robert, grof Jameki, zapre svojega očeta v podzemeljsko ječo, da bi se potem polastil vsega premoženja. Pred svetom mrtev, zdi-huje oče dolgih 20 let v ječi. Roberta tepe kazen božja. Čez nekaj let mu umrje žena, pekoča vest mu ne da pokoja. Iz vojne pride domov sin Ivan. Prijatelj Peter mu razodene skrivnost očetovo. Ivan oprosti starega očeta, ki vpričo sina Roberta pripozna, da ga je zadela pravična kazen božja. V ravnotisti ječi je bil umoril svojega očeta in sinova hudobija je maščevala njegovo nebvaležnost. Stari oče umrje, Robert blagoslovi Ivana in odide v samostan delat pokoro. Igra sama je zelo težka. Igralci so vsi izvrstno rešili zadano nalogo. Grof Jamski, oče (F r. V i d i c) je s svojim zadnjim nagovorom kar privabil solze v oči navzočim. Robertu (F r. L a v t a r) se je poznalo na obrazu, kako ga peče vbbL In ko je priznal storjeno pregreho sinu Ivanu ter zadobil odpuščanje od očeta, so se vsi navzoči veselili tega poboljšanja. Stažmojster Režnik (M. P a p o v) je skrbel za zabavo, Peter (J. Pole) se je pokazal resničnega prijatelja mladega grofa. Oskrbnika Kozmeka (J. Zupan) bo tudi vsi občudovali radi njegovega naBtopa, kakor tudi radi nenavadne obleke. Res škoda, da ni dobiti v Tržiču večjega prostora za društvene predstave. Kakor vselej, tako tudi pri zadnji predstavi mnogi niso mogli dobiti prostora, ker je bilo vse prenapolnjeno. Društveniki izobraž. društva sv. Jožefa res lahko pokažejo, kaj znajo in kaj premorejo. Čast jim! Javna zahvala in prošnja! Iz S marce pri Kamniku, 12. nov. Županstvo v S marci v imenu cele občine z radostjo naznanja, da je dri. vlada vsled po toči, povodnji, viharju in slani poškodovanim kmetom odpisala 80% semlji-škega davka, to je skupaj 735 K 27 v., za kar se najtopleje zahvaljujemo. Ker je bila škoda res velika, je to velika olajšava nam čez glavo zadolženim kmetom. Srčna hvala za to! Najsrčnejša želja naša pa je, da bi nam visoka vlada odpisala potresni dolg, ker ga res ni mogoče plačati, ko še komaj sa obresti dobimo denar. Ako nam vlada proda živino, ne moremo obdelovati zemlje, ako nam pa proda poljske pridelke, nimamo kaj jeBt'. Nato naj bi bo visoka vlada ozirala in nam potresni dolg odpustila. Najsrčneje se zahvaljujemo gosp. dri. poslancem dr. Ivan Susteršiču, Pogačniku in tovarišem za njih predloge ob škodah, ki so zgoraj omenjene zadele. Živeli katoliško - narodni, za vse dobro vneti poslanci! Pomagajte nam, da nam vlada odpiše potreBni dolg! Županstvo Smarca, dne 11. nov. 1902. 1. Jakob Gregorin, župan. Dnevne novice. v Ljubljani. 13. novembra. Druiba treznosti za ljubljansko škofijo se bo prenovila. Presvetli gospod knezoškof je pooblastil na protialkoholnem Bhodu izvoljeni odbor, da jej pravila pregleda, izpopolni in čaBU primerno prenovi. Pravila se bodo dala v potrjenje tudi vladi, da se družba laže giblje: napravlja shode, izdaja tiskovine, vlaga peticije in interpelacije itd. Pri tem pa ne bo izgubila svojega značaja kot cerkvena družba, podrejena cerkveni oblasti in obdarjena z odpustki, kakor je n. pr. družba sv. Mohorja cerkvena in obenem od vlade priznana. Družba bo imela dve ali tri stopinje zmernosti, oziroma zdržnosti. — Ako ima kdo iz svoje skušnje dati kak dober svet, prosimo, da ga sporoči omenjenemu odboru — ljublj. stolno župnišče — ga bomo po možnosti uvaževali. Alkoholizem na Kranjskem V torek je bilo v krščansko-socialni zvezi predavanje o zanimivem vprašanju: Koliko kranjBka d e ž e azapije. Dočim imamo — pravi predavatelj — številke s celega sveta Bkupaj, sami svoje domače dežele ne poznamo, ker imamo tako nepopolno statistiko. Vendar je predavatelj zbral precej statističnega materijala skupaj, katerega je povzel deloma po referatu gosp. dr. Robida, izdelanega na podlagi podatkov, ki so jih bili na poziv deželne vlade vpoBlali župni uradi s cele dežele, deloma pa po letnem poročilu deželnega odbora. Po tem se da množina v deželi povžitega žganja — kolikor se ga kontrabant ne potoči, in tega ni malo — popolnoma natančno povedati; množina povžitega vina in piva se da pač le od daleč nekoliko določiti. Govornik je b številkami dokazal, kako konsum žganja od leta do leta narašča, in kako je porazdeljen po po&ameznih okrajih dežele. Sedaj se izpije na leto blizu pet mil i -jonov litrov žganja (!), in to donaša deželi ravno en milijon kron. Na enega človeka pride ga skoro 10 litrov na leto. Predavatelj je povedal, kako velika bi bila posoda, v katero bi šlo vse to žganje, in kako velika ona, katera bi obsegala vso približno preračunjeno pijačo v deželi; kako dolga bi bila reka, kako velik kanal in koliko časa bi iz vodnjaka tekla vsa ta pijača. Troški za vse bo proračunjeni na enajst milijonov kron. — Uvajal je posledice iz tolikega konsuma in konečno navedel tri sredstva proti pijančevanju: 1. Državni zakon — če bo sklenjen; 2. občinska naklada na žganje in pivo, 3. družbo treznosti. Poslušalci so pazljivo sledili zanimivi razpravi. Imenovanje. Gospod Peter Spazza-pan, poštni oficijal in predstojnik poštnega urada št. 3 v Gorici, je imenovan kontrolorjem. Umrl je v Celju bivši c. kr. notar, po sestnik g. Anton Kupljen. — Umrl je g. Anton M e r m o 1 j a, c. kr. davčni ekse-kutor v Gorici, rodom iz Batuj v starosti 39 let. — Umrl je v Celju meščan g. Franc Bah r. Odbor pel. drnitva .Edinost" kon stituiral se je tako-le: Predsednik: prof. Matko Mandič, I. podpredsednik: dr. Gustav Gregorin, II. podpredsednik: dr. O. R y b a f, tajnik: Fran Brn-č i č, blagajnik: dr. Ferdo C e r n e ; odborniki: dr. Josip A b r a m, dr. Edvard S1 a v i k, Stanko G o d i n a in Štefan Prel c. Namestniki: Fran Š u m a n, Anton M i k 1 a v e c, Josip Rože, Alojzij Goriup, Ivan Goriup, Dragotin P e r-t o t, Ante Pogorele, Hrabroslav Raž em, in Josip Turk. —■ Pregledovale! računov: Graoijan Stepančič in Ivan P r e 1 o g. Za semiiko dekanijo bode konferenca »sodalitas ss. Cord. Jesu« v ponedeljek dne 17. novembra naRadovioi. Začetek ob '/. 11. uri. Novo društvo. V Trnovem pri Ilirski Bistrici se je ustanovilo »Katol. izobraževalno društvo«. Nančno ministerstvo je dalo stari-noslovcu g. Jerneju Pečniku za izkopavanje starin subvencije 400 kron za 1. 1902. Novo sodno poslopje prično v kratkem graditi v Litiji. Za stavbišče je občina brezplačno odstopila dosedanji živinski trg. V novem poslopju bo nastanjen tudi davčni urad. POiar. Z Gore nad Idrijo dne 12. nov. 1902. Nekaj minut pred polnočjo v torek 12. nov. je začelo goreti pri posestniku Matevžu Govekar na Jeličnem vrhu. Zane-tena je bila slama v vzhodnjem kotu v skednji, ki je bil s hišo pod isto streho. Druiina je bila ravno v najboljšem spanju in osem oseb bi bilo irtev požara, da niso kokoši jele upiti, na kar je gospodinja vstala, šla pogledat in zagledala plamen, ki se je vspenjal po kupu slame. Ker ni bilo nobenega gasilnega sredstva pri rokah, bila je streha znotraj brž v plamenu in ubogi domači so oteli komaj golo življenje sebi in živini. Močno se je opekla po rokah in obrazu stara gostija. Ker je nesrečniku zgorelo vse: obleka, krma, iito, stelja in poleg tega še blizo 200 K denarja, ki jih je isti dan skupil za kravo v Sp. Idriji in je bil zavarovan pri vzajemni zavarovalnici le za malo svoto, zadela ga je ta nesreča kaj občutljivo. Provzročitelj požara po splošnem mnenju je Jakob Demšar, star 54 let, ki je bil poprej posestnik in je imel v mali sobici še izgovorjeno Btanovanje. Isti večer so ga še čutili ▼ hiši, a pri požaru ga ni bilo videti. Pravica ga Bkrbno išče. Nesrečno družino priporočamo v tej bedi dobrotljivim srcem, zlasti dobrim sosedom. Dobrohotni darovi naj se blagovolijo poslati na župnijski urad na Gori pri Idriji. Ogenj je v ponedeljek popoldne uničil hlev posestnika Fr. Erbežnika v Dragi pri Skofji loki. Gasilna društva so ogenj omejila. Škodo cenijo na 2400 K. Zažgal je desetletni posestnikov sin s svalčico. V Oplotnici pri Konjicah je »davi« ali nocoj ob svitanji, tako se nam z dne 12. t. m. piše, pogorelo gospodarstveno poslopje gospoda Kuneja. Posrečilo se je ogenj omejiti. Vreme bilo je mirno. Namesto solnca zasvetil je plamen. Solnca itak nismo videli že od vtorka dne 4. t. m. V soboto popoldne so solnčni žarki začeli nekoliko prodirati skoz oblačno nebo, ki bo je še le potem zvečer popolnoma zjasnilo, pa samo, da se sledeče jutro zopet skrije za meglo, ki je do danes visela po niiih vrhovih. Dim od požara se je danes pod meglo razširjal po obsežnej dolini. Še le ko je zginila meglena streha, razkadil se je tudi po perinji ali ogorkih smrdeči dim. L\ sedaj se kaže prijaznejši dan, čeravno še ob deseti uri, to je ob času pisanja teh vrstic ne vidimo solnčne svetlobe. 15 litrov vina so spili minulo soboto zvečer trije pivci v Šempetru pri Novem-mestu. Okolu 11. ure ponoči se je vračal proti domu 36-letni kočar Fr. Rataj, padel v neko lužo in utonil. Naslednji dan bo ga našli na trebuhu ležečega. Občinske volitve v Gradcu se prično v torek 18. t. m. Ta dan voli tretji razred šest občinskih svetnikov. Nesreča Pod Pečjo. Pod Pečjo v kamnolomu g. Kobija Be je utrgala včeraj zvečer mej 9. in 10. uro skala in podrla kos hleva. Vsled tega so stropi padli na živino, katero so deloma pobili, deloma poškodovali. Z Jožice nam javlja županstvo, da gospod M. Lavrič ni naznanil županstvu nobenega napada. Slovenci v Ameriki. Šola slovenske župnije v Pueblo, Colorado, šteje sedaj 205 otrok. — Slovaško društvo sv. Antona je ondi darovalo slovenski župniji 115 dolarjev. — V Leadville je umrl 24 let stari Anton Hiti. Prehladil se je v rudotopilnici. Rojen je bil v vasi Vrbljen pri Igu. — Nekaj topilnic podirajo v Leadville. Z delom gre bolj počasi. — V Ctevelandu se snuje organiza- oija vseh slovanskih narodnosti v tem m«j- j •tu. Druibo treznosti je ustanovil v Clevelandu čast. g. Vid H r i b a r. — Iz Blaok Diamond, Wash., se poroča o smrti rojaka Antona C i r a j, katerega je po nesreči vsekal tovariš pri delu v premogovi jami. Vkljub najboljši postrežbi se mu rana ni hotela zaceliti. Revei je umrl vsled za-strupljenja krvi. Mrtvo njegovo truplo so prepeljali v Eoumclaw, kjer imajo Slovenci ■voje pokopališče. Pokojnik je bil star 42 let, ter doma iz Valoga pri Šmartnem na Spod. Štajerskem, kjer zapušča ženo, otroke in priletno mater. — V Eist Helena, Mont., je umrl Matija Kamenšek po prav kratki bolezni. Bd je v Ameriki že kakih 15 let. Doma je bil iz Kala pri Semiču n.i Dolenjskem. Vinska letina na Dolenjskem. PiSe ae nam: Glede na notioo v »Slovencu« od pretočenega petka dnč 31. oktobra, da se na Kranjsko uvaža mnogo ponare|enega ali pokvarjenega vina s Hrvaškega, Ogrskega in Istre, naznanja se vinskim kupcem, da se v fari Studenec v krškem okraju (p. Radna) nahaja prav mnogo dobrega in pristnega vina po primeroma nizki ceni, namreč od 14—18 kr. liter, postavljen na postajo v Sevnici. Pridite torej, tovorniki z Gorenjskega, tudi v naš kraj in gotovo bote zadovoljni z našo vinsko kapljico in pomagali bote tudi našemu revnemu ljudstvu. Nova telefonska postaja se otvori v Voloski L\ navaden pogovor med Vo-losko in Opatijo se bo plačevalo 20 stotink. Na železnici Trst-Poreč ne bo baje nobenih napisov, da se z dvojezičnimi napisi ne razžali Lahe. Ljubljanske novice. Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer bo v veliki dvorani »Katoliškega Doma« predaval g. dr. De-b e v e c iz Kranja. Mestni magistrat tirja po vsi pravici krstne listke za vse, ki hočejo pridobiti domovinsko pravico v Ljubljani. Ali če Be je družina izkazala z listki, pa se, recimo, zglasi za drugo stanovanje, jeli prav, da zopet tirja | listke od ljudi ? Koliko nepotrebnih potov ljudem, koliko nepotrebnih pisarij župnim uradom! In to radi komoditete enega uradnika, kateremu se ne zljubi poiskati krstnih listkov, ki leže pri magistratu. Torej lajšati delo, ne pa obtežiti. Zaupen sestanek krsčansko-socia'nih železničarjev se je vršil predvčerajšnjim zvečer v Koslerjevi pivovarni radi občnega zbora »Verkehrsbunda«, ki se vrši 15. in 16. t. mes. na Dunaju in pri katerem bode govoril tudi dr. Lueger. Sklenili so, da jih bo zastopal gospod nadsprevodnik Jakob M i 1 a v e o , in mu naročili, da naj obrača vso skrb na to, da bode krščansko socialno železničarsko glasilo »Eisenbahner Zeitung« prinašalo tudi slovenske dopise. Nadalje bo sprejeli resolucijo, da naj se pogrebni doneski ne zmanjšajo radi naraščanja udov, marveč naj se oni denar, kar ga preostane, porabi za fond vdov in sirot umrlih članov-železničarjev. sklenili so nadalje, da bodo prirejali pričetkom vsacega meseca družinske večere, združene s poučnimi predavanji o obrtnem in ielezničarskem zakonu ter za železničarje potrebnih stvari. Iz teh Bklepov in iz delovanja »Verkehrsbunda« se pač jasno vidi, kje se dela in kje se misli na materielno in duševno pomoč železničarjev, zato pa tudi »Verkehrsbund« hitro raste in ima že okrog 2500 udov. Razprodaja Schumijeve manufakturne zaloge, v soboto, dne 15. t. m. se prične v trgovini v Prešernovih ulicah 1. razprodaja Sehumijeve manufakturne zaloge po znižanih cenah. Surovost. Hlapec g. Orcslava Dolenca v Vel. čolnarskih ulicah jo daneB dopoludne tako neusmiljeno pretepaval konja, da se je konj zgrudil. Taki prizori se večkrat ponavljajo. Dva nemška igra'ca aretirana. Dva nemška gledališka igralca sta bila danes po noči v Kolodvorskih ulicah aretirana. Imela sta poprej prepir z nekim paznikom, kateri ju je ustavil, ker sta šla po železnici. Prepirala sta se tudi v pisarni na kolodvoru tako, da bo bili tamkaj primorani, ju odstraniti iz uradnega prostora. Zadeva se je naznanila policijskemu stražniku, kateri je šel za njima in ju vprafial za imeni, a ker mu teh igralca nista hotela povedati, sta bila aretirana. Iz bolnice. Pri nakladanju debel v gozdu je ponesrečil včeraj pri Šmartnem v litijskem ckraju posestnik Matija Zaman. Padlo je deblo na njega in mu zlomilo desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Ivan Praznik, 59 let star občinski ubožec v Ra-žičah v sodnem okraju Velikolaškem je bil pripeljan v deželno bolnico. Doma ga je vrgla boijast, da je padel na kamen in se na glavi hudo pobil. Zgubljen bankovec. Od Jenkovih ulic pa do Zaloške ceste je bil zgubljen danes dopoludne bankovec za 20 kron. Nezgoda na cesti. Posestnikov sin Jože! Svigelj v Brestu je vozil včeraj popoludne po Dolenjski cesti v diru. Pri mitnioi sta konja zavila na Karolinško zemljo in podrla tamkaj stoječega mitniškega paznika M. Jermana na tla. Svigelj je konja takoj vstavil in tako preprečil večjo nesrečo. Izpred sodišča. Policaja je hotel nafarbati Janez Skala, posest, sin iz Podzemlja, o priliki, ko ga je redar na kolodvoru zaradi sumljivosti ustavil, da jo misli popihati v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil svoji vojaški dolžnosti. Skala mu je pa imenoval napačno ime ter mu pokazal na ime Miko Bajuk se glaseči potni list Da Janez Skala ni Miko, to mu je redar že z nosa bral; saj pa pri obravnavi tudi dejanja tajil ni; za to je pa bil obsojen na 14 dni ojstrega zapora in na 10 K denarne globo. Sam ae je hotel plačati. Delavec Gregor Spoljarič iz Kosinja je dtlal v Bohinjski Bistrici pri zgradbi predora in si tam prilastil nekaj orodja, užigalnih vrvic in blizu 1 kg. smodnika Izgovarja so, da je radi tega vzel navedene reči, ker ni prejel za njegovo delo svoje izgovorjene plače, in ko Be mu ta njegov zagovor po pričah zavrže, skuša s: opravičiti s tem, da ni poznal zlata po 20 K. Obsojen je bil na 14 dnij strogega zapora, poojstrenega z 1 postom na teden. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Mati ustrelila hčer. V bližini Pariza je 70>etna vdova Jožefa Bausenwein ustrelila svojo edino hčer Olgo, ker se je hčeri zmešalo. — Lov na K e c s k e -m e t i j a. V Ameriko je došel budimpe-štanski policist V. Markowicz, da zasleduje glasovitega defravdanta Kecskemetija, o katerem se je dognalo, da se nahaja v Ci-kagi. — Prihodnja svetovna razstava vParizu bo 1. 1911. — Poslanec Prochaska je obolel. Ostati mora v postelji. — Šolo za opice so ustanovili v Kalkuti. — V a a r a j e v u j« umrl Ibrahim bey Bagače. — Jan K u b e 1 i k je predvčerajšnjim sviral pred angleško kraljevo dvojico. — Petič omo-ž i I a se je te dni v Stankavu neka 77 let stara ženska s 84 let starim godcem Jožefom Hojdo. — a m o d k e se bodo same užigale, brez užigalic, ako se upelje tudi pri nas iznajba nekega ne\vyor škega kemika, ki je napravil na koncu smodk neškodljivo zmes, da se smodka zažge, ako se jo podrgne ob trdo stvar. — Gledališče pogorelo je v mestu Reval. Tudi vsa gledališka obleka je zgorela. — Proti telefonistinjam se je ustanovila v Parizu moška liga. — Nevestasemujo odpovedala. V Berolinu sta se pripeljala k civilni poroki dva zaročenca. Ko je neveeta izstopila iz voza, je po neprevidnosti stopila žoninu na nogo. Z ™in je izrekel grdo psovko, na kar mu je nevesta izjavila, da je v tem spoznala njegov prav značaj ter da se ne po roči ž njim. Pregovoriti se ni dala. — Orožnik ustrelil brata. Orožniki so v ogrski občini Madocska iskali nekega Štefana Tarczala. Mej orožniki je bil tudi Štefanov brat Ko so Stifana zasledili, vrgel se je le ta z nožem na najbližnjega orož nika, ki je bil slučajno njegov brat Andrei, Ta j^ moral ustreliti in atefsn se je mrtev zgrudil pred brata. — Vsa občina se izseli. Prebivalci občine Porto Maggioro so soglasno sklenili, da se izselijo vsi v Ar-gentinijo. — Čudna p o r o k a se je izvršila na Dunaju. Zcnin, ki jo brom na nogah, se je pripeljal k jporoki v vozičku, katerega poganja z rokami in katerega je sam sestavil, da se ž njim vozi po dunajskih ulicah. Pred cerkvijo je lezel ženin na vseh štirih k altarju. — Največja cerkev v biciliji se podira, namreč cerkev benediktincev v Cataniji. Oblasti so poslale v Catanijo inženirje in arhitekte, da rešijo, kar se še rešiti da. — Velike sleparije so zasledili pri dobavi žita za vojsko. Kakor poročajo listi, je državo za veliko svoto oškodovala tvrdka »Taussig in sinovi«. — Tepež mej profesorji. Pri etvoritvi šolskega leta na vseučilišču v Turinu sta se dva profesorja do krvi stepla, ker je eden dobil boljšo službo. Dijaki so s težavo ločili razdražena znanstvenika. — Podzemski hotel, ki je 180 metrov pod zemskim površjem, imajo v Monsu v Belgiji v on-dotnem rudniku.; V preteklem letu je ta hotel obiskalo 2000 turistov. — Prijazna pošta. Pošta v Washingtonu vsako jutro poleg poštnega pečata pritisne tudi na pisma vremensko poročilo, ki pride iz ondotnega observatorija. — Svetilnik izbam-b u s a so napravili v Japanu. Bambusovo trpeinost za statbe jako hvalijo. — Nove poštne znamke dobe na Francoskem. — Protialkoholno gibanje. V Tubingenu se je ustanovilo dijaško društvo, katerega člani ne smejo zaviivati alkohola. — »L o ■ v o n R o m« v j e č o je te dni šel uradnik trg. zbornice v Olomuou Herzig. Prišli so na sled veliki defravdaciji. Ta Wolf>v prijatelj je bil srdit sgitator za »Los von Rom«. — srbski voj. beguni. V Zader sta prišla dva srbska vojaška beguna, ki pripovedujeta, da osem mesecev nista debila plače in vojaki v Srbiji ne dobe niti potrebnega kruha, da bi si utešili glad. — Skrivnosten zločin. V Kodanju so dobili mornarji v luki zaboj, v katerem je bilo mrtvo truplo zavito lepe ženske v dragocene perzijske preproge. Od trupla je glava odrezana. Nihče ne ve, kdo je umor-jenka. — Podobnost. Neki bolgarski dijak, ki je jako podoben sinu bolgarskega generala Nikolajeva, je naroČil iz Zofije na bolgarskega zastopnika na Dunaju brzojavko, naj se sinu generala Nikolajeva izplača 500 frankov, slepar je sam prišel k bolgarskemu zastopniku, ki pozna sina Nikolajeva, a je bil popolnoma prepričan, da ima pravega moža pred seboj, zato je sleparju tudi izplačal 500 frankov. — Zeno in tebe u s t r e 1 i I je na Dunaju vsled ljubosumnosti v stanovanju svojega najbol)šega prijatelja magistratni uradnik Schwartz. — Zima na Ruskem. Ne\va in Wolga ste pričeli zamrzovati. — Iz Kapstadta se poroča, da je ogenj v East Londonu napravil škode 200.000 funtov Sterlingov. — Izumitelj švedskih užigalic Kari Kiesevetter je umrl na Rumunskem v Braili v največji bedi. V špekulacijah je izgubil pridobljeno premoženje. — Z a p r 1 i so v Zagrebu srbskega trgovca M. Mirkoviča radi sleparske kride. — Črnogorska kneginja Ksenija se poroči z velikim vojvodom hesenskim Ludovikom. — Brezžično brzojavljenje nameravajo uvesti mej Berolinom in Benetkami. — Most v ognju. Most, katerega grade mej New Yorkom in Brooklynom, je pričel goreti. škodo je pol milijona dolarjev. — Napaden kritik. V Draždanih je nekdo napadel s palico profesorja Starkeja, kor je neugodno ocenil neko amerikansko pevko. Prcf-sor je napadalcu pal co izvil, nakar je napadalec izginil. — Pred poroko se je ustrelil včeraj na Dunaju učitelj Leopold Schuster, — Iz Soluna se javlja, da je vodja Albancev Mustafa razdrl na mnogih krajih železnico med Mitrovico in Prištino. — Svoja otroka zadavil je v Re-hanu na Nemškem zblazneli delavec We-ber. — Pod vlak vrgel se je v Dttjsel-dorfu neki mož, ki je umoril svojo ženo. Tako se je odtegnil policiji, ki mu je bila za petami. Vlak ga je raztrgal. — 6 0 0 0 litrov mošta so je razlilo na dunajskem kolodvoru. — V Trstu so prijeli nekega I. Potockega, ki se je pripeljal z Reke. Pri njem so dobili pisma o neki za roti na srbskem dvoru. Dolže ga tudi, da je v Bukareštu umoril pevko Laprah. Preiskovalni sodnik je debil mnogo grozilnih pisem. — Zastrupljeno pismo. V Moskvi je dobila v roke neka gospa pismo naslovljeno na njenega moža. Odprla je psmo, v katerem so bile zapisane samo besede: »Misli name!« V hipu se je gospa zgrudila nezavestna. Pismo je bilo napojeno s strupenim duhom. Njen otrok, ki se je igral v sobi, je pismo pobral in Be tudi zgrudil nezavesten. Ta dogodek vzbuja v Moskvi velikansko senzacijo. (Vabilo na Martinovo vese 1 i c o), katero priredi Katol. društvo roko d. pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, dne 16. nov. t. 1. v svojem domu, Komenskega ulice št. 12. Vspored: I. Petje. 1. Iv. pl. Zaje: Popotnica »Kola«, moški zbor. 2. Vanda: »Slovo«, osmospev. 3 Ant. Nedved: »Združna«, moški zbor s tenor solo. 4] Dr. B. Ipavec: Romanca iz operete »Tič-nik«, samospev s spremljevanjem klavirja. 5. Al. Sichs: »Na goro«, moški zbor z bariton- in tenor solo. 6. Lisinski: »Tam kdje stoji«, čveterospev. — II Igra: 8tara škatlja. Obraz iz življenja v jednem dejanju po J. S. Zvvettlerju. — V Ameriko! Slika iz življenja v dveh dejanjih priredil I. G. — III. Prosta znbava. — Vstop brez vabila ni dovoljen. Želja je, da bi se ne jemali soboj mali otroci. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 6. uri zvečer. D»rcvl. Za pogoreloavRibnempri Bledu so darovali : C. g. Matija Mrak, župnik na Boh. Beli, 10 K ; č. g. Alojzij Rožič, vpok. župnik, 2 K; č. g. G—, kapelan, 5 K; »Velik dobrotnik« iz Ljubljane 50 K ; zbirka župnije »Grad« 26 K. Usmiljenim dobrotnikom kličom v imenu hvaležnega pogorelca: Bog vam stotero plačaj! Jožef Pristov, župnik. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. nov. Deputacija ljubljanskega občinskega sveta se je pripeljala na Dunaj, da v današnji splošni avdijenci prosi cesarja, da se mestni občini plačevanje 8 odstotnega potresnega posojila olajša. Ko je deputaoija prišla v kabinetno pisarno, se ji je naznanilo, da danes radi cesarjeve boleh« nosti ne bo avdijence. Deputacija se j® na to odpeljala v Ljubljano in bo vnovič prosila za avdijenco. Dunaj, 13. nov. Cesar je obolel na lahkem revmatizmu. Radi tega se danes avdijence niso vršile. Včeraj zvečer so osebe, ki so bile za avdijenco naznanjene, dobile o tem pismena obvestila. Zdravstveni položaj cesarjev ni tak, da bi povzročal kake skrbi. Včeraj ob pol 5. uri zvečer se je cesar peljal v Schonbrunn ter je ostal v svojih sobah. Poroča se, da je danes zjutraj že sedel pri pisalni mizi. in reševal akte. Cesar je utrujen, ker je pri zadnji avdijenci, v kateri je sprejel 70 oseb, dve uri stal. Dunaj, 13. nov. (C. B.) Za danes dopoldne napovedane avdience pri cesarju so bile odpovedane, ker je cesar ostal v Schonbrunnu radi lahnega pre-hlajenja. Vkljub temu pa je reševal tekoča državna opravila. Dunaj, 13. novembra. Narodnogospodarski odsek je sprejel načrt o termiuski kupčiji popolno v smislu sklepa gosposke zbornice in odklonil vse pre-minjevalne predloge. Dunaj, 13. nov. (C. B.) Zbornica je kot nujno pretresala poročilo na-rodno-gospodarskega odseka o načrtu glede t e r m i n o - k u p č i j e ter vpre-jela nepreraenjeno predlogo. Dalje je sprejela nujni predlog posl. S t e i n a , naj odsek za uime tekom 48 ur stavi primerne predloge glede podpor oškodovanim občinam. Na to je pričela razpravo o nujnem predlogu glede dvojezičnih napisov na nemških lokalnih železnicah na Češkem. Dunaj, 13. novembra. (C. B.) Mej razpravo o dvojezičnih napisih je na-vstal velik nemir mej Čehi in Nemci, ker je poslanec Sehnal z nekim klicem razžalil Nemce. Sehnala so iztirali z njegovega prostora proti posl. Schrei-nerju, ki je ravno govoril. Vsled tega seja pretrgana za 10 minut. Pozneje dal podpredsednik Kaiser Sehnalu ukor. Dunaj, 13. nov. V današnji debati je poslanec Ž i č k a r govoril za dvojezične napise na Spod. Štajarskem. Dunaj, 13. nov. Cuje se, da bo predsednik državnega zbora, ako se parlamentarne razmere do petka ne razjasnijo, v petek naznanil, da se prihodnja seja državnega zbora naznani poslancem pismenim potom. Prihodnji torek se potem prično vladna pogajanja s strankami. Dunaj, 13. novembra. Povabilu vsenemcev, naj bi se vse nemške stranke sestale, da določijo postopanje v zadevi nemškega državnega jezika, je nemška ljudska stranka odgovorila, da je njeno stališče že označil poslanec F u n k e in da radi tega ni treba nobenih skupnih sestankov. Dunaj, 13. nov. Ker konservativci odklanjajo, da bi iz njihove srede bil imenovan deželni glavar v nižjeavstrij-skem deželnem zboru, bo deželni glavar krščanski socialeo. Dunaj, 13. nov. V parlamentarnih krogih se izraža želja, naj vlada izdela novo vojaško predlogo, ki se bo ozirala na želje prebivalstva. Zagreb, 13. nov. Poroča se o veliki katastrofi v nekem hrvaškem rudniku. Moste, 13. nov. Obravnava v zadevi Wolf Schalk se vrši pred tukajšnjim porotnim sodiščem 2(5. t. m. Berolin, 13. nov. Iz Poznanja se poroča, da nameravajo poljski državni poslanci v nemškem državnem zboru radi raznih napadov skupno odložiti svoje mandate. Umrli ao: 10. novembra. Marija Zabnikar, delavčeva hči, 10 dnij, Kolodvorske ulice 28, življenska slabost. 11. novembra Marija lliršal, stotnikova vdova, 80 let, ostartlost. — Marija Malitsch, zasebnica, 71 let, Šelenburgove ulice 6, vnetje »lepega Črevesa pe-■ itonilis. V b o 1 n i S n i c i: 8 novembra. Jernej Ostrež, gcstač, 77 let, osta-relost ia otrpnjenje srca 9 novembra. Fran Bajuk, kleparski pomočnik, 49 let, jetika — Fre-nia Cesar, dninarica, let, srčna hiba 10. novembra. Ljudmila flerne, učiteljica, 22 let, legar — Matevž Cerar, delavec, 75 let, cystitis et iistulis ureth Pneumoiiia. Meteorologlfino porodilo. Višini *i«d morjem S06-2m, srednji iračni tlak 736-0 I a J C&s opa-5 1 x«ranja SUnjfl b.ro-motra T mm. Temperatur. po C.lsija V.tr.Tl Noko ■ J*. •r o P » a-» 12| 9. xvei5. 741-2 7*7 sl sever oblaiuo 00 to| 7. zjutr. [2. popol. 74'i 2 741 8 6-5 9 8 sl. svzh sr. jvzh. oblačno del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 7-6', normale 4 4*. Sliiiiaiskvi ho vi & dn£ 13. oktobra. Skupni državni dolg v notah ... . 1010 Skupni državni dolg v srebru . . . . ICO 85 Avstrijska zlata renta 4%............120 45 Avstrijska kronska reuta 4 $..........100 05 Ogerska zlata renta ..............120 40 Ogerska kronska renta ...... 97 55 ji^siro-o^erake bančne delnic«, tjOO t;KI. . 15 70 Sreditne delnice, 160 gld.......66S-— Ccnuon vista............. 239-20 Stroški drž. bankovci ia 100 ta. uim rirJ. veij. 116 95 80 mark .........23-41 SO frankov (napoleondor).....19-07 Italijanski bankovci • . ..... 95 20 U. kr. cekini 11-33 f 1286 1-1 TuJncgi sr. a javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je r-iš iskreto ljubljeni soprog, ozir. oče, blagorodni gospod Anton Kupljen bivši c. kr. notar in hišni posestnik danes dnč 11 t. m. ob !0. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, previden s sretotajstvi za umirajoče, v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bode v petek, dn6 14. t. m , ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Karolinški ulici St. 3 na tukajšnje okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v fo boto, dnd 15. t. m., ob 8 uri zjutraj v tukajšnji mestni žup^i cerkvi. V CELJU, 11. novembra 1932. Elizabeta Kupljen soproga. Mirko, Slava in Zora otroci. .V>v~?v.v. .v? Službe cerkvenika si želi v vseh cerkvenih opravilih dobro iz-uijen, 38-letni mož, ki je bil v enakih službah že iz mladih let, tudi pri stolnici. Ima dobra, večletna spričala. Najraje bi vstopil pri kaki večji cerkvi. — Zna slovensko in nemško; je spreten tudi za postrežnika. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Jožof Leskovar, p.Konjice (v Gradu). 1229 6-5 Zahvala. 1290 1-1 Z a mnogobrojne, od blizu in daleč nam došle dokaze prisrčnega sočutja, povodom smrti naše iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete, gospice Ljudmile Če rne, učiteljica na Raki, izrekamo za darovane lepe vence, za mnogo-brojno zadnje častilno spremstvo svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo ter prisrčni: Bog povrni! Ljubljana, dnč 13. nov, 1902. Globoko žalujoča rodbina Čeme. 5tanoueinje, obstoječe it treh sob, kuhinje, ene pod strešne sobe itd. se odda s 1. februarjem evf ntu-lno s 5. decembrom 1288 3—1 Več se poizxe pri upravništvu tega 1 sta. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Li.poni-ju gospodu lekarnarju G. Piecoll-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim steklen čice ■jsr" tinkture za želodec*^ in so jemu z diplomo du6 27. novembra 1897 podelili naslov „Dvornl založnik >'j. svetosti". Imenovani zdravnik tor tudi mnogi drugi slovili profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim G. Ploooll-jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesuo odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G- Piccoli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 2 -10, po 36 za gld. 3 50, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10 80. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 6 25 -23 Zobozdravnik - - v- \W, V V ' '/-•A <'.\ VW, • t-H C Usojava si uljudno naznaniti, da sva otvorila začetkom f. m. novo urejeno meinufeil(ttirn© trgovine ~ = na 511. petra cc^ti 4. Zagotavljajoča solidno in točno postrežbo, priporočava se slavnemu občinstvu za obilni obisk. 1263 5-4 Velespoštovanjem ^©tzbfcl^ § immrnasBmm : ^vzmrn JUT Nakup In prodaja "US ?sr. * o v r s t n i h državnih papirjev, srečk, denarjov Itd. iav&rovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba 11 I., WollzeilelO in 13, Dunal, I., Strubelgasse 2. PF" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih - 4 stvareh , potem o kurBnih vrednostih vseh ipekuluoijaklh oradnoutnlh papirjev in vestni nasvčti za dosego kolikor j« mogočo visocega obrestovanja pri popolni varnosti ualoienth glavnio. 134 124