Iz naše organizacije. štajersko. Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 9. julija v Celju. Zborovanja se je udeležilo 38 članov in gostje: gdčne. Brence, Koderman, Klančnik, Pristovšek in jurist Vizjak. Tovariš predsednik se spominja pokojnega tovariša Košenine. Bil je tih, a zvest član naše organizacije. Blag mu spomin! — Gdčna. nadučiteljica Oračeva, ki je stopila v pokoj, se je potrudila iz Rogatca k temu zborovanju in s tem pokazala simpatije do društva. V iskrenih besedah jo je tovariš predsednik pozdravil in se poslovil od nje v imenu društva, želeč nji, kakor g. očetu še mnogo srečnih let. Od društva se je poslovil tudi tovariš Hribernik, ki odhaja v gornjegrajski okraj. Nanovo je pristopila gdčna. Fonova. Tovariš predsednik Brinar se je zahvalil za izvolitev v okrajni šolski svet, pozivljajoč učiteljstvo, da kontrolira njegovo delovanje. Ni nam obljubljal vsega mogočega in nemogočega; a njegove jedrnate in odkritosrčne besede so nas uverile o resni volji in zadostni moči do dela, ki mu je naloženo kot zastopniku učiteljstva. Namesto odsotnega tovariša Slanca je podal poročilo o »Lehrerbundovi" seji predsednik. Ta nam je tudi podal krasno poročilo o »Zavezinem'' zborovanju, ki so se ga udeležili vsi zastopniki našega društva. Umestno je, da omenim ta hvalevredni pojav. Koncem zborovanja je razkazoval tov. Logar iz svoje botanične torbice, za kar mu iskrena zahvala! Slovensko učiteljsko društvo mariborske okolice je zborovalo 3. t. m. na vrtu »Narodnega doma" v Mariboru. Predsednik pozdravi navzoče ude in goste tov. Ramšaka iz Sv. Petra, gdče. tov. Stanetičevo in Sabatijevo od Sv. Jakoba v Slov. gor. — Nato pride prečitanje dopisov. Tov. predsednik nam poroča, da se je udeležil seje stalnega odbora dež. konference in da se je dnevni red deželne konference podaljšal za točki: 1. Reform der Bezirkslehrer-Konferenzen in 2. Rechtliche Verhaltnisse der Lehrer. O prvi točki se je razvil daljši pogovor. Za referenta je določen tov. Slanc Ta pa se je obrnil za nasvete do našega tov. predsednika, ki vpraša navzoče člane po njih mnenju o reformi. Govorili so tovariši Pučelik, Lichtenwallner Franc, Lasbacher, Godec in Lesjak. Reformirajo naj se sledeče točke: Okrajne konference naj se vrše vsako drugo ali Iretje leto. 2. Stalni konferenčni odbor se naj voli vsako tretje leto. 3. Teme naj se dajo že kar pri konferenci za prihodnjo konferenco, ker po sedanjih razmerah ni bilo mogoče, v enem mesecu preštudirati potrebne knjige in izdelati povoljni referat. 4. Predlogi, stavljeni na deželni šolski svet, naj se rešijo vsakokrat točno. 5. Če je konferenca vsako drugo ali tretje leto, se tudi lahko povišajo diete. Nadalje poroča tov. načelnik o seji .Bundovega" odbora z dne 6. junija 1911. Za pregled načrta izpremenjenih pravil .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" se določi, da naj prevzame eden tovarišev to delo v roke in nam poroča v primernem času o tem. Javi se tov. Lesjak. O letošnji Zavezini skupščini v Trstu poroča delegat tov. Vodenik Martin. Največji vtisk na njega je napravila svobodnost tržaškega učiteljstva. To pa so si naši tov. na jugu pridobili po edinosti, organizaciji in — primerni — plači. Vse učiteljstvo — naj si bo ljudsko ali srednješolsko — je članstvo učiteljskih društev. Sprejem štajerskih delegatov je bil jako prijazen. H koncu nam še izvaja v daljšem govoru tov. Čepe (Kamnica) misel o združenju vseh učiteljskih društev v »Avstrijsko učiteljsko društvo'.*) *) To idejo smo že na merodajnih mestih propagirali, toda nasprotujejo ji Nemd. Uredn. Splošno mnenje med tovariši je, da se začne naše društvo prebujati. Zborovanja so vedno bolj obiskana (tokrat 41 članov) in pri njih vlada živahnost v govoru in debati. Delajmo tako naprej in čaka nas svobodnost in ugled tržaškega učiteljstva. J^.