Leto XLV - št. 62 - CENA 38 SIT SI GLAS Kranj, torek, 11. avgusta 1992 DOMA TUDI NAŠI BRONASTI VESLAČI - Potem, ko so se v nedeljo zvečer v Barceloni slavnostno končale XXV. olimpijske igre moderne dobe, so v ponedeljek popoldne domov pripotovali še zadnji slovenski udeleženci, šesterica blejskih veslačev: Iztok Cop, Denis Zvegelj, Sašo Mirja-nič, Janez Klemenčič, Sadik Mujkič in Milan Janša. Športnike, ki so Sloveniji pnveslali prvi olimpijski odličji, so malo pred 15. uro na brniškem letališču pričakali številni prijatelji, športni funkcionarji, politiki in novinarji, posebno pa so jih pozdravili predsedik OK Slovenije Janez Kocijančič, minister za informiranje Jelko Kacin in predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Raduljko. Veselje ob prihodu bronastih olimpijcev se je nato nadaljevalo na Bledu . V. Stanovnik, Foto: P. Kozjek Kazenska ovadba zaradi divje privatizacije v kranjski Eliti V Eliti skušajo razlaščence potegniti za nos Na potezi je zdaj javni tožilec, vse pa kaže, da lahko pričakujemo sodni epilog divje privatizacije v kranjski Eliti. vgust - 2e sredi maja smo v kranjski LIH ^»*f,l u vedeti, kako so izpeljali privatizacijo, saj smo v redakcijo «°OIUW sporočil, da se tam dogajajo čudne stvari. Direktor je intervju odločno, da ne rečemo nesramno zavrnil, /daj lahko pojasnimo zaka • Na današnji tiskovni konferenci UNZ Kranj so namreč kaj so odkrili njihovi kriminalisti. Družbeno premoženje Mite jt bilo do konca letošnjega junija že oškodovano za skoraj 113 iniliji nov tolarjev, že zdaj pa je škoda večja, ker stvari se niso bile prek. njene. V zgodbi o divji privatizaciji kranjske Elite so kot vse kaže pomembno vlogo odigrali razlaščenci, ki jih vodstvo Elite skuša potegniti za nos. Brez njihovih opozoril in pritožb ter seveda vztrajnosti verjetno tudi v to divjo privatizacijo ne bi dregnil nihče, tako pa so se je lotili naprej inšpektorji SDK, nato pa na zahtevo javnega to- žilca krimininalisti UNZ Kranj, ki niso imeli lahkega dela, saj je bilo "kolobarjenje" z denarjem izredno zapleteno, omogoča pa ga pravni aered pri nas. Policija ne more biti edini varuh družbene lastnine, je na tiskovni konferenci dejal kriminalist Pavo Ivankovič, saj divjih privatizacij tako ne bo moč preprečiti in dodal, da je bolje, odkar podjetja potrebujejo soglasje Agencije za prestrukturiranje gospodarstva, ki zdaj zahteva sodno ocenitev vrednosti premoženja. Razlaščenci so se vztrajno pritoževali, ker v mešani družbi, v kakršno se je prelevila Elita, ne morejo zahtevati nazaj razlaščenega premoženja. V denarne transakcije sporne doka-pitazacije Elite je bilo vpletenih sedem slovenskih podjetij, dirigiralo jih je seveda vodstvo Elite, pomembno vlogo pa je imela Hranilno kreditna služba Sloga Kranj, (več na 6. strani) • M. Volčja k TRGOVINA DAŠ - DAM RETEČE 51 SKOFJA LOKA UGODNO rum 1 l - 230,00 kava bar 1 kg - 461,00 sadni sirup od 136,00 do 189,00 cokolino 102,30 domaČa jajca 9,00 pivo union 40,00 ZELO UGODNO - ŠOLSKI ZVEZKI /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCinBAM KA F0RMUL|/)^«aH IRANKA Domači gostje so še vedno najboljši Te dni si turistični delavci, gostinjci, trgovci, organizatorji športnih, kulturnih in zabavnih prireditev in še marsikdo, meljejo roke. Počitniški kraji po Sloveniji so končno zasedeni skoraj do zadnje postelje in črnoglede napovedi ob začetku turistične sezone so zamenjali razveseljivi podatki o gneči. Tudi na Gorenjskem, kjer je še prejšnji mesec kazalo najslabše, se večina hotelirjev in zasebnikov pohvali s polnimi sobami. Od Preddvora, do Bleda, Bohinja in Kranjske Gore je končno počitniška gneča in ne le tista ob koncu tedna, ko ob jezerih in okolicah rek skoraj ni moč najti praznega prostorčka za preznojena telesa. Če smo se še pred tedni ljubosumno ozirali na avstrijsko Koroško in iskali rešitve kako bi od tam v bodoče privabili vsaj nekaj gostov, nam te dni upanje vendarle ostaja. Pri nas so bili v minulih dneh mnogi obiskovalci, vodje turističnih predstavništev iz Avstrije, iz Švice. Ita- lije in večina je prikimavala naši turistični strategiji, ki gradi na individualnih gostih in na ponudbi lepega okolja. Prepričali so se, da smo varni, celo gostoljubje so mnogi pohvalili, vse več je tudi dodatne športne in kulturne ponudbe. Skratka, Slovenija si sicer po stopinjah, pa vendar vztrajno prndi svojo turistično podobo. Gotovo je še prehitro računati koliko denarja (predvsem deviz) bo prinesla letošnja sezona, vendar turistični delavci pravijo, da bi še štirinajst podobnih dni, rešilo najhujše tadrege izgubljene lanske in delno letošnje sezone. In ker je med gosti v gorenjskih počitniških krajih v povprečju več kot polovico domačinov vedo, da ni pomebna le da k nam prihajajo tujci, tudi denar domačih gostov, ki ga namesto v tujini zapravijo doma, je letos (in najbrž bo podobno tudi v prihodnje) še kako pomemben. Domači gosti so pač še vedno najboljši in še vedno najzanesljivejši. • V. Stanovnik V' VROČ, VENDAR ZANIMIV IN ZABAVEN VIKEND - Ta vi-end jt. bilo na Gorenjskem kar precej zanimivih etnografsko-turi-"j'čnih prireditev. Ena takšnih, uspelih, je bil tudi Ovčarski bal ob ansarskem je/eru na Jezerskem, kjer so s prihodom ovac v dolino P ■ka/ali nekdanje delo in življenje v kraju. Ovce je s planine pri-. ' Martina PLAZNIK, Litija Olga STOPAR, Trzin Mifan ŠKODA, Zagradec Lidija LOVREC, Juršinci, IrenaSTRMECKI, Maribor Marinka JEREB, Vrhnika Zvona MOŽINA, Ljubljana Marjeta SUSMAN, Črnuče Hedvi ZAKONJŠEK, Radeče Dragica MAROvT, Braslovče Tončka SAD AR, Ljubljana Anja SUŠEČ, Dravograd Jožica KOŠIR, Škotja Loka Mija EŠAREK, Dolenja vas Anica M AKORIČ. Miren Tina KLEMENČIC, Šentvid pri Stični DenisŠEBREK,Golnik SlašanaBILIČ, Ljubljana Fabijana JAPELJ, Brezovica Bernarda KLEMENČIC, Gorenja vas MilkaŠILA.Žabnica Ivan MRAMOR, Velenje MonikaKLAVČIČ, Velenje Ivica SODJA, Radovljica Milojka MAUTINGER, Miren Tomaž RAVNIKAR. Zreče Boris ZAVRŠNIK, Maribor Stanka AŠIČ, LJubljana NadaRENER,Domžale Andraž PRELEC, Železniki Matic PENKO, Dobrunje OtiliaKRAŠEK. Laško Lili JOVANOVIČ, Kamnik TatjanaGREGORIČ, Žirovnica JožicaCVELBAR. Sevnica Nastja BAT, Ajdovščina Danilo BONČINA, Tolmin EvinaTERČIČ, Koper 1000 nagrajencev, katerih Imen zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, bo po pošti prejelo majice KNORR. mali sklepe za ureditev razmer. Ugotovljena vzroka sta bila v glavnem dva. Prvi, da Brdo ni spuščalo vode proti Suhi in Pre-dosljam in drugi, da v sušnih poletnih obdobjih uhaja v tla zaradi poroznih tal od brdske ograje do Predoselj do 150 litrov vode. Prvi vzrok je bil z Brdom odpravljen tako, da iz Brda spuščajo zadovoljivo količino vode. Drugi vzrok še ne. Na ogledu vseh zainteresiranih strank, dne 15. julija 1983, je bil sprejet sklep: "Krajevna skupnost Predoslje poišče novega vzdrževalca tirolskega zajetja, ki obenem nadzoruje tudi strugo Belce. S pogodbo se mu določi obseg del, pristojnosti in honorar. Krajevna skupnost bo dnevno vršila meritve višini pretoka vode pri mostu v Predosljah. Nosilec naloge je Janez Valant. Pripomba je, da je bil takrat predsednik Sveta krajevne skupnosti, rok: 1. 8. 1983. Glede na novo ureditev spuščanja vode iz Brda med nosilcem pravice uporabe vode v pogonske namene in Brdom vzdrževanje tirolskega zajetja odpade. Za nadzornika struge Belce od brdske ograje do izteka v Kokro predlagam gospoda Jožeta Bolka, mladega, marljivega upokojenca iz Predoselj, vajenega vseh del. Mislim, da tu denar ne bi smel biti problem. Po mojih izračunih bi stalo na leto največ 10.000,00 SIT. Če ne drugače, bi se ta denar lahko zbiral z združevanjem sredstev. Za ureditev tega perečega problema je potrebna samo zadostna volja. Jože Dolhar Predoslje 21 Kranj Uredništvu Gorenjskega glasa Ze dolgo čakam, da bi v časopisu popravili oz. odpravili neobjektivnost in krivico, ki mi je bila (in ne le meni, temveč organizaciji ZZB) storjena v zvezi s pisanjem o ODSTRTIH ZA VESA H. Njprej je Lea Mencinger 10. aprila objavila poročilo s predstavitve knjige, ki je bila v Kranju 8. arila letos, kar pa je bilo vse kaj drugega kot objektivno poročanje (čeprav knjige dotlej prav gotovo ni prebrala in so bile pomembnejše Beznikove in zlasti Dežmnove in Benedikove neosnovane besde). Zato sem Mencingerjevi tudi pisal, a ni nič zaleglo. Namesto pričakovanega intervjuja z avtorjem (z menoj) ali vsaj kake spodobne in poštene ocene, ste pri tem priobčili (24. aprila) Dežmnovo pisanje, ki je bil v bistvu grd pamflet. Čudno je, da ste to objavili, čeprav je (razen zadnjega odstavka) prejšnji dan izšlo v Delu - K L ? Na to grdobifo je bilo več reakcij (brez moje vednosti), a na kratko sem odgovoril (zaradi bralcev) tudi sam. Najpomembnejši odmev /;« je prišel iz Škofje Loke (ZZB) in je bil objavljen 28. maja t.l. v Delu - K L. Ker je bilo isto Dež-manovo besedilo objavljeno kot rečeno, tudi pri vas, bi odgovor ■ škofjeločanov morali objaviti tudi vi. Tam sem namreč zvedel, da je bil dostavljen vašemu uredništvu, in da je je urednica obljubila, da bo objavljen. Toda ni še bil, dasiravno je Bogatajeva predsedstvu ZZB NOV Škofja Loka (na njihovo vprašanje in insistiranje) najmanj petkrat obljubila, da bo zanesljivo objavljen. Od tega ni nič, tako kot še veliko tega, kar je v zvezi z menoj (o tem pišem posebej). Da je odgovor predolg, ni prepričljiv odgovor, saj je bil tudi Dežma-nov pamflet obsežen. Sicer pa imate na voljo tudi ODPRTE STRANI, čeravno je res, da imate gradiva dosti. Toda to, o čemer je beseda, ni kar tako in jaz ostajam umazan po zaslugi časopisa! Seveda čas teče in potem (že znano in preizkušeno, kot sem doživel v Družini) sledi izgovor, da je to že odmaknjeno, da je bilo že zdavnaj in podobno izgovarjanje. Za primer naj na kratko spomnim, da ste ob manjših ali tudi nepomembnejših knjigah od ODSTRTIH ZAVES, objavljali dolge intervjuje, ocene, zapise in celo odlomke in tudi G LAS OVO PREJO (o Žibertovi pod Marijinim znamenjem, pri čemer Zi-bert seveda ni nič kriv in mi je tudi prav, da se seznanjamo tudi s to problematiko). Vse prav, toda v mojem primeru gre za očitno ignoriranje, kar bi vam verjetno povedalo veliko bralcev (seveda ne naklonjenih domobranstvu itd.). Morda pa bi zdaj vendarle skušali to popraviti? Pričakujem objavo Ločanov (Sprava in zgodovisnka resnica), kar je še vedno aktualno (izšel je že ponatis OZ), še bolj ali prav tako pomemben pa bi bil kak ustrezen intervju z menoj. Lep pozdrav! Ivo Jan, Partizanska 10 c, Kranj Akcija Kieselstein »živi kulturi naj živi« Petki in sobote v Kranju pestri Jani Kovačič v elementu... Foto: J.C. Poživitev ali oživljanje starega mestnega jedra v gradu Kiselštajn je popolnoma uspelo, kajti odziv občinstva na koncert 7. avgusta (Jani Kovačič) in naslednji dan (Rade Šer-bedžija) je bil neverjeten. V soboto se je za razliko od prejšnjega dne(100) pojavilo kar 300 obiskovalcev. Znani pevec in igralec ni impresioiral le kranjčane, temveč tudi obiskovalce iz drugih "omrežnih skupin". Veliko jim je ponudil na čustvenem področju, skratka čutili so neko splošno ganjenost. Ljubljančani so potožili, da se pri njih ne dogaja popolnoma nič, in da zato prihajajo k nam, kot obiskovalci pa bodo prišli poslušati dobre stvari še naprej. Koncert dveh renomiranih in pribljubljenih glasbenikov je torej zadnji vikend po-ponoma uspel. Vso pohvalo velja nameniti organizatorjem in sponzorjem, denar za vnaprejšnje prireditve pa je treba izterjati tam "kjer ga ni". Iz vsega tega lahko sklepamo, da akcija ne uspeva samo lokalno, zatorej kranjska občina pozor! H. Brudar "Radko Polič ti si dobar glumac ali nemaš nikoji svoj hit: Ne d»J se Ines..." Foto: J.C. S I. REGIJSKEGA TEKMOVANJA MLADIH RAZISKOVALCEV: GORENJSKE ZANIMIVOSTI Saša Keržan in Branka Vukotič Zgodovina blejskega turizma do leta 1941 EVROPSKO LETOVIŠČE PRED DESETLETJI IN STOLETJI ARNOLD RIKLI Prelomnico za blejski turizem pomeni leto 1855 - prihod Ar-nolda Riklija. Na Bled so ga privabile naravne lepote in klimatski pogoji. A. Rikli je bil doma v VVangenu ob Aari v Švici, kjer se je rodil 13. 2. 1823. Osnovno šolo je obiskoval doma, realko pa je z najboljšim uspehom končal v Ludvvigsburgu. Posebno sta ga privlačili kemija in matematika in kmalu je začel s poskusi v domačem laboratoriju očetove barvarne. Zanimalo ga je, kako na človekovo telo vplivajo SVETLOBA, ZRAK in VODA. Veliko je potoval po Fvropi, saj je oče želel, da bi prevzel delo v njegovi tovarni. Tako ga je pot zanesla tudi v Trst, kjer mu je prišla v roke knjiga dr. Mudeja o "Hidroterapiji". Resno se je lotil študija te knjige in na sebi preizkušal vse metode, še zlasti, koje leta 1845 zbolel za težko grižo in leta 1852, koje imel vnetje podprsnice. Ni se zatekel po pomoč k zdravniku, saj je preveč zaupal svojemu načinu zdravljenja in obakrat tudi ozdravel. Na željo očeta se je leta 1846 preselil v Leebach na Koroškem, da bi tam postavil novo barvarno usnja. Uspelo mu je, toda bolj kot tovarni se je posvetil zdravljenju delavcev. Tovarno je prepustil bratoma, on pa se je popolnoma posvetil zdravljenju okoliškega prebivalstva. Po težkem vnetju podprsnice so mu svetovali, naj se poda na okrevanje na Bled. RIKI IJEVI ZAČETKI NA BLEDU Leta 1854 se je preselil na Bled in leto kasneje je že ustanovil svoj "naravni zdravilni zavod". Da je lahko uveljavil svoj na čin zdravljenja, je moral najprej poskrbeti za prenočišča, urejena kopališča in izletišča, kar je bil njegov prvi korak. Nasproti sedanjega Park hotela, na mestu, kjer stoji Kazino, je postavil najprej preprosto leseno kopališče "MALLNLR-BRUNN" leta 1858 v švicarskem slogu. Ker seje zanimanje za zdravljenje večalo in je gostov paci entov bilo vse več, je leta 1899 postavil novo povečano kopališče na istem mestu. To je ostalo vse do gradnje prve Kazine po prvi svetovni vojni. V pritličju je bila kopališka dvorana s tremi bazeni, ki so imeli v vodi klopi za nožne kopeli. Velikost bazena je omogočala tudi plavalne gibe. Ob bazenih so bile 4 kadi za polovične kopeli. V zadnjem delu dvorane so bile še parne kopeli. Med posteljami in kadmi je bilo prostora za 12 ljudi, ki 80 »* lahko kopali sede. Tu je bil še poseben prostor s prhami. Nad to dvorano je bila skupna spalnica za moške z. 12 posteljami, p**« njo pa galerija za sončenje. Zaradi cene je bilo Riklijevo zdravljenje dostopno le premožnejšim, kajti enomesečna kura je Stal* 105 goldinarjev. To je vključevalo zdravniški pregled, zdravljenje, diete, vegetarijansko hrano Rl K LIJ EVE ZDRAVILIŠKE UTE Zanimivost Riklijeve metode zdravljenja so bile ute, ki ji« [* najprej postavil, da je paciente sploh lahko nastanil. Lesene ui so imele namesto sprednjih sten le zavese, s katerimi 80 V čnem času zagrnili sobo. To je bil sestavni del njegove njegov terapije, saj so se pacienti lahko naužili svežega zraka in lepC*1 razgleda na jezero. Vseh 31 ut je bilo obrnjenih proti jezeru Sprva so bile le pod kostanji pred današnjim Grajskim kl pališčem, kasneje pa jih je postavil še na prostor pred danasol Mežakljo, Po drugi svetovni vojni so te ute odstanili, ker so bile do i jane. V letu 1895 je Rikli postavil še nov objekt z jedilnico. kuM njo in upravnimi prostori v neposredni bližini ut. Ta zgradb-1 81 ji še danes, imenuje se "Rikli", stoji pa v bližini Prcšernoveg spomenika. j Leto kasneje si je Rikli postavil stanovanjsko hišo da«** njo Mežakljo, ki je bila kasneje seveda obnovljena in povečat se nadaljuj' GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovenija odpira vrata tujemu kapitalu, saj sama ne more ozdraviti niz gospodarskih bolnikov Čigave bodo slovenske železarne Kranj, 7. avgusta - V teh vročih dneh ponovno razburja vprašanje, kakšna bo usoda slovenskih železarn, le da gre tokrat zares, saj se je po kopici sanacijskih programov v zadnjih letih prelevilo v vprašanje: čigave bodo slovenske železarne. Danes, v petek, 7. avgusta, je bil namreč objavljen mednarodni razpis, ki bo trajal mesec dni, in septembra naj bi torej kocka padla. Medtem bo nedvomno izrečenih še veliko vročih besed in ocen, verjetno tudi železarji ne bodo | molčali, saj javnost poskuša razburkati tudi odstavljeni direktor Slovenskih železarn Andrej Aplenc, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci razgrnil svoje poglede, predvsem nasprotovanje vladni na- f meni o večinskem tujem deležu v slovenskih železarnah. »Zavedam se, da je tiskovna konferenca odstavljenega direktorja nenavadna, toda odločil sem se, da spregovorim, ker se slovenska vlada nagiba k razprodaji slovenskih železarn, in ker postopek ni strokoven, saj je že zdaj v ospredju ena ponudba,« je dejal Aplenc. Svojo nemoč je nemara še najbolje izrazil z besedami, da bi bilo nemara dobro, če bi železarji že pred leti velik kup jekla stresli pred vladna vrata, kakor so pred dnevi z breskvami napravili briški kmetje. V Bodo železarji zdaj posegli v igro ali ne, je težko napovedati. Kaj več kot da "sedejo dol" in s tem vplivajo na javno mnenje ter tako posredno tudi na večjo previdnost pri vladni odločitvi. Andrej Aplenc je dejal, da je po posvetovanju s pravniki prepričan, da podržavljenje slovenskih železarn ni bilo pravilno izpeljano, saj je vlada to napravila z odlokom. Potemtakem država tudi ne more sama odločati o prodajo slovenskih železarn. Takšen dvom seveda kliče po odločitvi ustavnega sodišča. Vse je še odprto, pravi mini-ster za industrijo Dušan Še-šok, obstajao tri možnosti. Po prvi naj bi železarne prodali v celoti, po drugi po posameznih delih, tretji scenarij, pri katerem nikakor ne bi želel sodelovati pa je zaprtje slovenskih železarn. Črna luknja v slovenskih železarnah je velika že 350 milijonov mark, stalna izguba pa se giblje od J 00 do 130 milijonov mark, pravi Andrej Ocvirk, bivši podpredsednik slovenske vlade, ki ga vodi Slovenske železarne. Če bi jo skušala država zapolniti, bi morala davke, carine in druge dajatve povečati za 10 odstotkov. Ob tako visokih številkah je moč razumeti njegovo globok vzdih na spomladanski Glasovi preji, ko je dejal da bi bilo bolje, če bi država podržavala banke namesto železarn. seveda ne morejo storiti. Nekaj sindikalnih glasov proti prodaji želazarn tujcem smo že slišali, toda sindikalna moč je zaradi sindikalne razdobljenosti in politične pobarvanosti majhna. Vsak železar pa bo seveda dvakrat premislil, kaj bo storil, saj nad njim visi grožnja, da je že-lezarjev preveč in bo z večinskim deležem tujcev delo izgubilo 6.000 delavcev. Sicer pa jih nedvomno bolj kot vprašanje, kdo bo lastnik železarn, zanima, če bodo še imeli delo in kakšna bo plača. Mnogim nedvomno v ušesih še zvene besede ministra za ind-strijo Dušana Šešoka, ki je pred kratkim dejal, da obstajajo tri možnosti in ga pri tretji -zaprtje železarn - nikakor ne bi želel sodelovati. Vladna namera, da slovenske železarne proda tuji finan- čni družbi (kakor je rakril Aplenc), ki želi imeti večinski delež, je seveda velikanski posel. Kakor vsak, bo imel "sladkosti", ki seveda vselej ostanejo skrivnost, v javnost običajno prodrejo le ugibanja, kakšna je bila "kuhinja". Ker bo posel izredno velik (knjigovodska vrednost slovenskih železarn po Aplenčevih besedah znaša tisoč milijonov mark, kar je toliko kot znaša tolarska denarna masa) lahko pričakujemo neusmiljeno obračunavanje "konkurentov" in na dan bo prišlo marsikaj, kar sicer ne bi. Tako na Jesenicah na primer že lahko slišimo, da Železarna ni samo tovarna, temveč ima tudi počitniške domove in druge objekte družbenega standarda ter celo gozdove! Ljudje se sprašujejo, kdo neki jih bo dobil? Na dan prihajajo podatki divjih privatizacij, predvsem o vzporednih firmah, Aplenc je na tiskovni konferenci potrdil, da obstajajo, vendar je dejal, da pri tem ni sodeloval. Kjer se je odvijalo takšno poslovanje, bi ga morali pregledati, morda se je kdo okoristil, če bi sam to vedel, bi ga prijavil, toda, podkupovanje je potrebno dokumentirati, je dejal Aplenc. Takšnih možnosti torej ni zavr- Izguba Slovenskih železarn je leta 1990 znašala 184 milijonov mark, leta 1991 pa 209 milijonov mark, vendar pa je leta 1990 poslovna izguba znašala 132 milijonov mark, leta 1991 pa 68 milijonov mark, je povedal Andrej Aplenc. Poslovna izguba se je torej prepolovila, saj so število zaposlenih s 15 zmanjšali na 11 tisoč. Skoraj potrojil pa se je v tem obdobju finančni del izgube, ki je leta 1990 znašal 52 milijonov mark, lani pa 141 milijonov mark. gel, kar je dodatno olje na ogenj tistim, ki že nekaj časa trdijo, da so nekatere tuje firme (Voest-Alpine, Robo, IDT in druge) že nekaj časa prisotne v slovenskih železarnah. Na Jesenicah so že pred štirimi leti ustanovili mešano podjetje v Nemčiji, pred tremi z Američani, pred letoma posel sklenila z Italijani, znano je, da je v ama-riški posel vložila 2 milijona dolarjev, v italijanski Robo pa 28 milijonov lir. O rezultatih teh vlaganj ne govore, nihče pa se tudi ne zgane, čeprav ima jeseniška železarna že leto in pol vzporedno firmo. Res zgolj zato, da lahko posluje? • M. Volčjak Kaj prinaša sanacija v podjetju KO-OP Mojstrana Izvozni program le Ion posel r* prejšnji teden smo na kratko pisali o sanaciji podjetja KO-OP Mojstrana v katero se je vključilo tudi jeseniško podjetje Oniks, ki nastopa kot pravni naslednik Kovinarja. Oniks je v sanacijo do zdaj ylozil preko 3 milijone tolarjev v obliki .brezobrestnih kreditov, ki M je nekaj že dobil nazaj. Kot je znano, so v KO-OP u, ki se je s strinjanjem vseh zaposlenih preoblikoval v družbi z omejeno odgovornostjo KO-OP in KPM v letošnjem letu razvili dva nova proizvodna Programa, za katera imajo zagotovljena dva italijanska kupca, ki sta skupaj z Oniksom investirala sredstva za nabavo osnovnih sredstev in pripravo prostorov. V tej izvozno usmerjeni proizvodnji je trenutno zaposlenih le 15 delavcev od skupaj 115 zaposlenih. Ostali delajo v proizvodnji jeklenih podočnikov, ki so jih pred leti Prodajali v republike nekdanje •Jugoslavije, v lanskem letu pa J« oil tržni dele/na tem podro« ju samo 40 odstotkov, kar je Podjetje seveda pahnilo v izgu-h«> i katero posluje tudi &daj in v Prvi polovici leta /naša preko '»3 milijona tolarjev, kar je za tako majhno podjetje skoraj katastrofalno. Vsi delavci so po delitvi na wVe podjetji zaposleni v podjetju KPM. Trenutni obseg proizvodnje zadošča fcr za zaposlitev Petindvajsetih delavcev, za vse ostale pa bo potrebno poiskati take programe, da bodo dolgoročno perspektivni. Zaradi značilnosti proizvodnje se v podjetju ubadaj«) predvsem s problemom ženske delovne sile. Odpuščanje delavcev pa ni pre- prosta stvar, saj bi morali zagotoviti več kot pol milijona mark, česar pa podjetje verjetno ne bo zmoglo. S ponovnim zastojem prodaje podbočnikov na trgu Bosne in Hercegovine in terjatvami iz prejšnjih let je vse bolj postajalo jasno, da podjetje verjetno ne bo preživelo, zato so v skladu sklepa zbora delavcev julija predlagali stečaj podjetja KPM, ki ga je sodišče zavrnilo. Vsi trije direktorji, ki sodelujejo pri sanaciji, Alojz Katnik direktor KO-OPa d.o.o, Sašo Piber, direktor KPM d.o.o. in Florjan Velika-nje, direktor Oniksa Jesenice, zagotavljajo, da bi se s stečajem rešili straih terjatev s katerimi podjetje ne more normalno poslovati in zagotovili minimalne plače delavcem, ki imajo zagotovljeno delo, tistim, ki pa nimajo perspektive pa socialno varnost. Zanimivo je, da Kako rešiti mojstranski KO-OP? Z desne proti levi: direktor KO-OP d.o.o. Alojz Kalnik, direktor Oniksa Florjan Velikanja in direktor KPM d.o.o. Sašo Piber. Foto J. Cigler direktorji trdijo, da se o vseh bistvenih poslovnih odločitvah medsebojno posvetujejo, po drugi strani pa je očitno, da ima direktor Oniksa, ki ima v podjetju samo četrt odstotni delež, velikokrat glavno besedo. To je dokazal z odgovori na vprašanja o plačevanju prispevkov, ki jih podjetje že lep čas ne plačuje, Velikanja pa to označuje kot predah, ki ga potrebujejo, da se bodo lažje lotili druge faze sanacije. Se bolj zanimivo je odkod Oniksu sredstva za pomoč pri sanaciji podjetja KO-OP. Sredstva Oniks črpa tudi iz dohodka ustvarjenega z opravljanjem komunalnih storitev, vendar direktor meni, da naj to nikogar ne moti dokler so te storitve od 10 do 15 odstotkov cenejše kot v drugih občinah. Podjetje tudi ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pa utegne imeti za zdaj zaposlene delavce neprijetne posledice. Kaj se bo zgodilo po naslednjem poskusu stečaja, ki bo 5. septembra, je težko napovedati. Dejstvo je, da v podjetju nimajo dolgoročno perspektivnega programa, sedanji izvozni posli so plačani z blagom, hkrati pa ekološko sporni. V podjetju naj bi ohranili tržno zanimive dele, sanacija naj bi bila končana do konca leta, vendar za sedaj še nimajo oti-pljivejših proizvodnih programov, ki naj bi to tudi zagotavljali. • M. Gregorič Divja privatizacija v kranjski Eliti Elitina zgodba se je začela 20. junija 1991, ko je delavski svet sklenil ustanoviti mešano družbo Elita d.o.o., deloma družbeno, deloma v lastni zaposlenih. Na sodišču je bila registrirana 18. julija 1991, Elita p.o.je vanjo vložila svoje premoženje v vrednosti 17.584.000 tolarjev in družbeno premoženje je imelo tako 95,8 odstotni delež, zaposleni pa so vložili 778.000 tolarjev in imeli 4,2 odstotni delež. V mešano podjetje je denar vložilo 100 zaposlenih, vrednostno različne deleže, vodilni seveda večje. Do prve nepravilnosti je prišlo že pri registraciji mešane družbe, saj vloženi družbeni kapital ni bil prevrednoten, vzeli so kar vrednost iz bilance z dne 31. decembra 1990, prevrednotiti bi jo torej mo/ali vsaj ob polletju, če že ne ob registraciji. Podcenej-nost družbenega kapitala je razvidna tudi iz zaključnega računa za leto 1991, inšpektorji SDK so ugotovili, da je bil delež družbenega premoženja podcenjen za 12.372.319 tolarjev. V mešani družbi so torej skušali kar najbolj zmanjšati vrednost družbenega kapitala. Nato so začeli razmišljati o dokapitalizaciji zasebnega deleža premoženja, sklep o tem so sprejeli 20. septembra 1991. Cilj je bil seveda večinski zasebni delež in izračunali so, da potrebujejo približno 20 milijonov tolorjev. Hkrati so na sodišče poslali vlogo za spremembo družabnikov oziroma osnovnega kapitala, iz nje je razvidno, da nova vrednost kapitala znaša 38.882.000 tolarjev, zasebni delež pa se poveča na 20.520.000 tolarjev, kar pomeni, da ima 53,3 odstotni, torej večinski delež. Ker denarja za dokapitalizacijo zasebnega deleža v Eliti niso imeli, so si pomagali z denarno transakcijo, v katero je bilo vpletenih sedem slovenskih podjetij. "Zakolobarili" so z denarjem, če tega ne bi odkrili inšpektorji SDK in se nato ne bi vključili kriminalisti, zanjo verjetno ne bi izvedel nihče, postali bi lastniki, ne da bi kaj plačali. Denarno transakcijo so izvedli v dveh krogih. Prvo že 23. septembra, drugo 4. oktobra. V prvi operaciji je podjetje Istinteri-er iz Ljubljane nakazalo 9.200.000 tolarjev podjetju Emona Merkur Ljubljana, kije isti dan nazakalo denar Manufakturi v Novo Gorico, ta nato HKS Sloga Kranj, pa ta Eliti Kranj in ta nazaj Istinterierju v Ljubljano, s čimer je bil krog sklenjen. Drugi krog je bil nekoliko krajši, Istinterier je približno 11 milijonov tolarjev nazakal HKS Kranj, ta istega dne Eliti Kranj, kije denar nemudoma nakazal LIP-u Bled in ta nazaj Istinterierju v Ljubljano. Denar so nazakazovali kot kratkoročne kredite, HKS Sloga pa je delavcem Elite dal dolgoročni kredit v višini 20.520.000 tolarjev za dobo desetih let, ki naj bi ga vračali v mesečnih obrokih, s čimer je Elita pridobila dolgoročno naložbo, ki jo je knjižila na HKS in s tem izkazala vrednost tega premoženja. Podpisanih je bilo 100 individualnih pogodb, vendar pa v njih ni niti roka odplačevanja niti obrestne mere, prav tako ni določena način odplačevanja, torej odplačevanje sploh ni bilo predvideno. Nepralnosti so marca letos odkrili inšpektorji SDK, kasneje so se vključili kriminalisti UNZ Kranj. Ugotovili so, da kratkoročni krediti med omenjenimi podjetji niso bili pravilno knjiženi, knjižili so jih ne na prehodnih računih, zato v bilancah niso nastale obveznosti, oziroma niso bili knjiženi v smislu premoženja. Po ugovitvi nepravilnosti so v Eliti stvar skušali popraviti s cesij-skimi pogodbami, oceno tega posega so kriminalisti odstopili Agenciji za prestrukturiranje gospodarstva, saj je bilo vse to moč izpeljati, dokler še ni dajala soglasij. S cesijsko pogodbo je Elita Kranj svojo terjatev do Istinteri-erja iz Ljubljane odstopila HKS Sloga kot dolgoročni depozit, kateraga pogoji so bili posebej določeni. Po njih je HKS Sloga dala delavcem Elite dolgoročni kredit, Elita pa naj bi imela terja-tevdo HKS Sloga. Ostal je torej dolg HKS Sloge do Elite, ki ni izkazan. Elita pa je denar v HKS Sloga vezala kot dolgoročni depozit, manjka torej bistveni vezni člen. Škoda na družbenem premoženju je nastala, ker je ta denar ■ last Elite in bi za posojila, ki so jih dobili zaposleni, morali veljati pogoji, kakršni veljajo na trgu. Elita je namreč dolgoročni depozit v HKS Sloga vezala po 14 odstotni obrestni meri, zato bi morala HKS Sloga vsaj tolikšne zaračunati tudi pri posojilih delavcem. Niso je, ker v tem primeru delavci anuitet ne bi mogli odplačevati niti s celotnimi mesečnimi plačami. Elita je zato sklenila dodatek k pogodbi, s katero so depozitv HKS Sloga vezali brezobrestno, da so bila lahko tudi posojila delavcem brez obresti. Tako je do 30. junija letos nastalo za 12.986.791 tolarjev materialne škode, ki je opredeljena v kazenski ovadbi. Seveda je zdaj že velja, saj nenehno narašča, stvari pa medtem niso bile prekinjene. Če se vam je uspelo prebiti skozi zapleteno zgodbo divje privatizacije v kranjski Eliti, vam za kones ponujamo "ocvirek ". Deleži posameznikov v mešani družbi Elita seveda niso enaki, tako je denimo eden izmed njih kar 3,2 odstotni lastnik, saj ima 1.239 deležev, do tega pa se je prikopal s tem, da je vložil 39.000 tolarjev, kar je tedaj predstavljalo približno 3.000 mark. # ]V|. v. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Rekordni obisk Bohinja Vročina je dodobra segrela tudi Bohinjsko jezero, voda v njem že dolgo ni bila tako topla, zato se zlasti ob vikendih tam namaka zares veliko ljudi, težko je najti parkirišče za avto, prav tako prostorček na obali. V Bohinju imajo te dni približno 3.500 gostov, kar je več kot leta 1990, s katerim letos radi primerjamo turistični obisk. K temu je nedvodno prispevalo letošnje izredno vroče poletje pa tudi propagiranje Bohinja in njegovega naravnega okolja. Bohinjski hoteli so te dni polni, v njih je 800 gostov, od tega približno 200 tujih, največ je Nemcev, Italijanov in Nizozemcev. V zasebnih sobah je 650 gostov, od tega 250 tujih, zasedene so 70-odstotno. Tudi kampi so se v zadnjih dneh napolnili, tam je 800 gostov, od tega približno 200 tujih. Zaživelo gradbišče elektrarne Vrhovo Po izdaji garancije za najem posojil so dela na gradbišču vodne elektrarne Vrhovo ponovno zaživela. Minister za energetiko Franc Avberšek pravi, da bodo kreditne linije stekle najkasneje v treh tednih, najprej bodo poplačali stara posojila, potem pa zagotovili denar za nadaljevanje in dokončanje del. Napovedal je, da naj bi nova vodna elektrarna prve kilovatne ure dala že za novo leto. Dva agregata so že namestili, tretjega pa še ni, ker so hrvaškemu Rade Končarju dolžni 240 milijonov tolarjev. Skupni dolg pri tej gradnji pa je zdaj 6 milijonov mark. Minister Avberšek je dejal, da bi bilo smotrno, če bi po dokončanju Vrhovega takoj začeli graditi novo elektrarno v Boštanju, za katero je že sprejet odlok o gradnji. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Vlada vrača žogico Zavarovalne premije ne bodo višje Prejšnji teden smo poročali o višjih zavarovalnih premijah za obvezno /a> a rovanje avtomobilov. Republiška vlada je sklep zavarovalnic razveljavila in premije vrnila na raven pred 3. avgustom. S podražitvijo avtomobilskih zavarovani za 29.4 odsrtotke tako zaenkrat ne bo nič. vendar so v>e slovenske zavarovalnice napovedale, da bodo ukinile \>e ugodnosti pri sklepanju obveznih avtomobilskih zavarovanj, če vlada do 15. avgusta ne bo ugodila njihovim zahtevam po prekinitvi zamrznitve. Predstavniki zavarovalnic se pri tem sklicujejo na dejstvo, da jim je prejšnja vida po štirimesečni zamnznin i. ki je veljala od 26. marca, dovolila povišanje za 29.4 odstotke, vendar se Drnovškova vlada tega ne drži. Zavarovalnice so že v marcu zahtevale povečanje premij za več kot 100 odstotkov in sicer zaradi lanskoletne izgube, spremembe registracijskega območja v višjo rizično območje, podražitev avtomobilov in prilagoditve kvalitetnejši skupini vozil, ki vozijo po slovenskih cestah, odobreno povišanje pa je znašalo le 29.4 odstotka. Zavarovalnice tudi pozivajo vlado naj ukine prometni davek pri storitvah za popravilo vozil. • M.G. V pričakovanju madžarskih podjetnikov Cene, cene... Jeseni bo tudi na naš trg prispela prva pošiljka najmanjšega mitsu-bishijevega modela colt. Koprsko podjetje Impuls, ki je pred meseci prevzelo zastopstvo za tega japonskega proizvajalca, bo slovenskim kupcem ponudilo izvedbo s 1298 kubičnim motorjem z dvanajstimi ventili, ki zmore 75 KM. kar naj bi po tovarniških obljubah zagotavljal najvišjo hitrost 170 kilometrov na uro. Novi colt ima vse značilnosti sodobnega avtomobilskega oblikovanja, kar se najbolje kaže v številnih okroglinah. posebej pa so konstruktorji poskrbeli za varnost. Do konca leta bo na našem trgu tudi prenovljeni lancer. Mitsubishije pa bo kmalu prodajalo tudi kranjsko podjetje Mark mobil. kjer bodo imeli tudi manjši servis. • M.G. Kranj, avgust - Konec avgusta bodo Slovenijo obiskali madžarski podjetniki, srečanje s slovenskimi podjetniki bo od 26. do 28. avgusta potekalo na Otočcu. Nekateri bodo nadaljevali začete poslovne stike, ki so bili vzpostavljeni ob obisku na Madžarskem, za druge bo to nova priložnosti za vzopostavitev stikov. Julijski obisk slovenskih podjetnikov na Madžarskem je bil uspešen. Deset podjetij je pred podpisom pogodbe, osem pa se jih še dogovarja. Začeto sodelovanje bodo torej lahko na Otočcu le okrepili. Prireditelj srečanje je Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine (DIB), ki bo tudi tokrat pripravilo katalog udeležence\. Razpis je bil objavljen konec julija, odziv je bil velik, v novomeškem Investu pa so prijave zbirali še te dni. Program tridnevnega srečanje je obsežen. Pni dan bo posvečen predvsem madžarskim partnerjem in njihovemu sprejemu, drugi dan bo svečana otvoritev in predstavitev različnih oblik gospodarskega sodelovanja in možnosti razvoja, popoldne pa bo potekala borza. Tretji dan bo v celoti namenjen poslovnim dogovorom. Srečanje bo spremljala vrsta dodatnih prireditev, saj bo celotni Otočec zaživel v znamenju Kontakta DIB. Železniški popusti za skupine po Nemčiji Kranj, avgusta - Če se odpravljate na pot v Nemčijo ali prek nje, lahko izkoristite zelo ugodne železniške popuste, ki vam potovanje z vlakom tudi do trikrat pocenijo. Popusti Mitfahrer-Fahrpreis (sopotnik). Sparperis (varčna cena) in Super-Sparpreis (super varčna cena) so namenjeni skupinam, v katerih sta najmanj ena odrasla oseba in en otrok oziroma največ pet odraslih in en otrok, pri čemer se dva otroka od 4. do 12. leta starosti štejeta kot ena odrasla oseba. Vozovnica Mitfahrer je relacijska, najkrajša možna razdalja je 100 km. velja za 1. in 2. razred vse dni v letu. za prestop v višji razred pa je potrebno doplačati. Tako kot druge mednarodne železniške vozovnice tudi ta velja dva meseca, izbira prevozne poti po Nemčiji ali prek nje pa je prepuščena samim potnikom. Tudi vozovnica Sparpreis je namenjena skupinam (1 + 1 oziroma 5 + 1) na vseh progah v Nemčiji, omejeni pa so dnevi potovanja. Pri odhodku velja vozovnica najdlje od prvega ponedeljka do lO.ure. pri vrnitvi pa od 3. ure prve sobote od začetka veljavnosti vozovnice. Namenjena je torej predvsem potovanjem ob koncu tedna. Podobna določila veljajo tudi za vozovnice Super Sparpreis. le da je treba oditi na pot v z vlakom najpozneje do 10. ure dopoldan \ nedeljo, vozovnice pa se lahko uporabijo od ponedeljka do četrtka in ob sobotah Za primer vzemimo cene na relaciji Salzburg-Hamburg prek Frankfurta. Običajna cena za povratno vozovnico v 2. razredu za dve osebi je 1.054 mark. Vozovnica Mitfahrer (velja tudi za eno odraslo osebo in dva otroka) stane 790, Sparperis 359 in Super Sparpeis 314 mark. Popusti so torej izredno ugodni. Vozovnice za cenejše potovanje po Nemčiji lahko kupite tudi na večjih železniških postajah v Sloveniji. Kranj. 10. avgusta pretekli petek smo izbrali štiri trgovine, od tega dve družbeni in dve v zasebni lasti. Povprašali smo jih po cenah nekaterih artiklov in zbrali naslednje podatke: Artikel Mercator Živila Zapravljivček Palček Planina Zl. Polje Stražišče Lahovče kis 1 1 126.40 112.90 180.00 127.00 kis za vlaganje 1 1 126.90 — 180.00 — 31 393.00 452.20 — — sladkor 1 kg 85.00 88.70 93.00 86.70 olje Cekin 1 1 113.10 126.50 147,00 128.90 moka 1 kg tip 500 37.70 35.80 47.00 35.70 toaletni papir listki 18.00 38.60 45.00 27.00 toaletni papir role 28.00 27.10 35.00 24,10 šampon za tuširanje 1 1 292.00 — 389.00 199.00 1 41 — 221.30 — — praini prašek 3 kg 466.00 815.30 550.00 740.00 pivo Union 41.00 48.40 47.00 37.90 Prijazne trgovke smo povprašali, če naročeno blago pripeljejo na dom. To napravijo le v trgovini Palček v Lahovčah, kjer lahko blago naročite po telefonu in vam ga dostavijo na dom. Večkrat imajo različne nagradne igre, trenutno pripravljajo izlet za kupce, ki pri njih kupijo za najmanj 1.500 SIT. Izžrebani kupci se bodo odpeljali v Prago. _ Poletna šola v Bohinju Bohinj, 8. avgusta - V Gea Collegu v Bohinju so zaključili dvotedensko poletno šolo podjetništva za študente, v njej je sodelovalo 25 študentov. Študente so seznanili z osnovami podjetništva, predvsem s tem, kako pripraviti dober poslovni načrt za lastno podjetnje. Na zaključku so svoje poslovne načrte javno predstavili, oblikovali so načrte za podjetja: Študentski podjetniški center, podjetje za računalniške storitve Abraxas, sanatorij za nego na domu Avroro ter zasebna bencinska črpalka Gril & Gril. Tečaj sta finančno podprla ministerstvo za šolstvo in študentska organizacije Univerze s sodelovanjem Gea Collega. Podobno bo v prihodnjih dneh pripravili dva tečaja podjetništva za srednješolce, sodelovalo jih bo 50. Na Brdu dekani poslovnih šol Kranj, 10. avgusta - Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju pripravlja prvo konferenco dekanov srednje- in vzhodnoevropskih poslovnih šol, ki bo potekala 28. in 29. avgusta. Ustanoviti nameravajo združenje za pospeševanje menedžmenta v tem delu Evrope, udeležbo je doslej potrdilo že 25 dekanov in direktorjev šol iz držav "Nove" Evrope (Rusije, Madžarske, Litve, Estonije.CeSke, Slovaške...), prav tako tudi predsedniki poslovnih šol po svetu. um Najnovejši modeli vozil PEUGEOT v paviljonu Murka na gorenjskem sejmu V KRANJU od 14.-23.avgusta Nov, sodobnejši način prodaje velikih gospodinjskih aparatov Gorenja PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, HLADILNIKI NA LEASINC ' " Velenje - V podetju Gorenje Maloprodaja so pred kratkim pričeli prodajati velike gospodinjske aparate na leasing. Ta, v Evropi uveljavljena možnost nakupa, se je pri nas najprej pojavila pri prodajalcih strojne opreme in avtomobilov, sedaj pa se vse bolj uveljavlja pri izdelkih, katerih nakup predstavlja večji izdatek. PEUGEOT "Ob znanem dejstvu, da je kupna moč zelo padla, in da je ob zaslužku od 200 do 600 mak težko kupiti izdelek, ki stane čez 1.000 mark, smo se odločili ponuditi nov način nakupa. Ob podpisu pogodbe za nakup aparata plača kupec polog 150 DIM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, preostanek vrednosti, ki je v pogodbi določena v DEM, pa poravnava v 12 ali 24 enakih obrokih /po želji/ prav tako v tolarski protivrednosti DI M na dan vplačila po uradnem tečaju BS. Dobava apara-ta je takoj oziroma najkasneje v 14 dneh po podpisu pogodbe. Seveda sta garancija in servis zagotovljena. Da je omenjen način nakupa res dostop n i i najširjšemu krogu kupcev, pa zagotavlja višina obro ka za pralni stroj že od 44 DEM naprej ali /a hladilnik od JO DEM naprej. Seveda je možno obročno odplačevanje skrajšati z enkratnim odplačilom. Na ta način in z dokaj gosto mrežo naših in pooblaščenih prodajalen nameravamo približat i naiO ponudbo vsakemu gospodinjstvu. Te dni smo pričeli prodajati na leasing tudi male gospodinjske aparate v setih, kar pomeni, da je mož- nost kupiti samo več malih aparatov skupaj, obrokov je 6 ali 16, polog pa je prav tako 150 DEM v tolarski protivrednosti po uradnem tečaju BS. Seveda pa naši načrti predvide vajo še razširitev ponudbe v tovrstnem načinu prodaje in še kaj, o čemer bodo kupci pravočasno obveščeni", nam je podal direktor podjetja Anton Založnik. Gorenje Maloprodaja bo sodelovalo tudi na mednarodnem gorenjskem sejmu, ki bo od petka, 14. avgusta v Kranju Na njihovem razstavnem prostoru boste lahko dobili podrobnejše informacije o možnosti nakupa gospodinjskih aparatov Gorenja na leasing in se seveda za nakup tudi dogo vorili in podpisali pogodbo. ( e slučajno ne boste utegnili priti na seiem, ali pa se boste /a na kup odločili kasneje, pa se lah ko oglasite v eni od poohlašče nih prodajaln: VVeco v Eeseah, Rožna dolina 40; Sigma elek tromk v Ir/iču, PrediTniika 16 Elektromehanika v Radomljah, VII. ulica del 25 ali \ prodaj nem centru Gorenje v I pihlja m ihinajska 15, kjer so vam na voljo podrobne informacije. Nakup na leasing se od nakupa na obroke razlikuje v tem, da le kupljeni izdelek do končnega odplačila last prodajalca. 1 a* način nakupa je veliko enost**' nejši, kot nakup na kredit, saj potrebno porokov in je tudi cenejši, saj cena ni toiiko vi*J*' kol znašajo stroški kredita. GOKENJSKA MIJEKAivNA KRAH 4 ZIBELKA SLOVENSKEGA MLEKARSTVA Mlekarstvo ima v Sloveniji že skoraj stoletno tradicijo, kar velja še posebej za njeno alpsko in predalpsko območje. To je posledica naravnih gospodarskih pogojev, saj je živinoreja najvažnejša kmetijska panoga, močnega zadružnega gibanja in ugodne prometne lege. Predhodnik naše mlekarne je bila Mlekarska zadruga Naklo, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1903. Ta sicer ni bila prva mlekarska zadruga v Sloveniji, bila pa je ena tistih, ki se je najhitreje razvijala. 27 članov zadruge je začelo s proizvodnjo 3. februarja 1904 v delno prenovljenem hlevu v Naklem na enostavnih ročnih strojih, pa vendar so najbolj znana proizvoda (smetana in surovo maslo) prodajali celo v Optaijo in na Dunaj. Število članov zadruge, tehnična opremljenost in tržišča so se z leti povečevali, zato so začeli pripravljati novo lokacijo za večjo, modernejšo mlekarno. Zainteresirani kmetje so se preko zadruge 17. oktobra 1938 združili v Gorenjsko mlekarsko zadrugo, banska uprava jim je preskrbela zemljišče in začetni kapital in tako je bila v obdobju 1938 - 1941 zaključena gradnja nove mlekarne s kapaciteto 15.000 I mleka dnevno. Po drugi svetovni vojni so državni predpisi mlekarni spreminjali imena in upravo, mlekarna pa se je z razvojem živinoreje in povečanih potreb povečevala in širila v moderen obrat z današnjimi kapacitetami 120.000 I dnevne predelave mleka. Povojni razvoj mlekarne je spremljalo tudi mlekarsko šolstvo, saj je naša kranjska šola izobraževala in še izobražuje ves slovenski mlekarski kader. Povojna politika je opredeljevala tudi povezovanja in združevanja naše mlekarne z drugimi proizvodnimi in trgovskimi podjetji, tako smo od 1. 1. 1990 samostojna družba z omejeno odgovornostjo z lastnim kapitalom v višini 2.359.000 ECU, od katerega smo 602.000 ECU (26 %) vložili v Poslovni sistem Mercator Ljubljana, delniška družba, enak znesek pa je Poslovni sistem Mercator Ljubljana vložil v našo družbo. Mlekarna si zagotavlja odkup kvalitetnega gorenjskega mleka z dolgoročnimi (večletnimi) in letnimi pogodbami s področnimi kmetijskimi zadrugami, v katere so združeni kmetje in z družbenimi kombinati. Nekaj več kot 80 % mleka (26.000.000 I) tako odkupimo od kmetijskih zadrug iz Kranja, Cerkelj, Nakla, Tržiča, Radovljice in Bleda, nekaj manj kot 20 % (6.500.000 I) pa od kombinata v Kranju in Radovljici. Mleko dnevno prevzemamo v 130 zbiralnicah in ga z lastnimi kamioni - cisternami ter s pogodbenimi privatnimi prevažamo v Kranj. Kvalitativno in kvantitativno analizo mleka spremljajo delavci našega laboratorija, pri zahtevnejših analizah pa si pomagamo tudi s strokovnjaki neodvisnih kontrolnih institucij (ŽVZG Kranj in Biotehniška fakulteta Ljubljana). Na osnovi rezultatov kvalitativnih analiz (% tolšče, % beljakovin, % mikroorganizmov) plačujemo mleko dobaviteljem. Pripeljano mleko v mlekarno ponovno količinsko in kvalitativno pregledamo in ga po pasterizaciji pripravo za predelavo na naših strojih. Posamezne faze proizvodnje spremljajo budni kontrolorji in tehnologi, ki skrbijo za najboljšo k -aliteto naših proizvodov. Po naših pr )izvodih je bilo povpraševanje, saj iz kvalitetnega gorenjskega mleka izdelujemo k> alitetne izdelke, kar potrjujejo tudi ugodni rezultati kontrolnih institucij (DOMUS Lj ibljana) in številna priznanja z kvaliteto na različnih ocenjevanjih ter posebna sprič vala Gospodarske zbornice in Ministrstva za trgovino (SQ Slovenien Quality). Take rezulta 3 dosegamo s poprečno 130 zaposlenimi delavci. Bodočo notr njo organizanost (lastniško strukturo) bo pomembno opredeljevala nova zakonot 3ja (zakon o zadrugah). Ne glede na pričakovano spremembo strukturo lastništva, >odo osnovni strateški razvojni cilji mlekarne ostali nespremenjeni, saj dosedanji rer Itati potrjujejo pravilnost naših usmeritev. Vemo, da nismo veliki, toda morda je em tudi naša prednost, ki jo bomo potrjevali s kakovostnimi izdelki. Ne prezrite, ne zamudite naše posebne ponudbe v MLEČNI BUTIK ZA VSAK OKUS IN ZEP BRNIK Naša prodajalna je naša vizitka Da se lastna hvala nekje valja, pravi pregovor. Zato preprosto lahko samo povabimo: pridite in se prepričajte! Naša prodajalna v sklopu Mlekarne je resnično naša vizitka na kateri piše: pridite zopet! Znano je, da so tako imenovane "tovarniške prodajalne" vedno nekaj posebnega, že zaradi bistveno nižjih cen. Tudi pri nas je tako, prodajalci in prodajalke: Majda, Irena, Slavko, Mario, Zvone, se bodo še posebej potrudili, da boste v tem mlečnem butiku za vsak okus in žep lahko kupili dobro in poceni Ker to ni nobena prodajna fraza, vam naše prodajne adute lahko tudi naštejemo •ZBIRA je res pestra Našli boste ponudbo prav vseh mlečnih proizvodov kranjske Mlekarne Mleko, siri, jogurti Kaj bi naštevali! Pozabili niso tudi na primerjave z drugimi Kar na poli cah samih se boste prepričali o založenosti naše trgovine, saj Ponujamo izdelke drugih mlekarn iz vse Slovenije. To dokazu ie, da nas konkurence ni strah in zaradi tega vas še posebej opozarjamo na še eno značilnost v naši trgovini so na voljo tu di izdelki iz uvoza, iz tujine To velja tako za Hrvaško kot Avstrijo in Italijo Zato bo obisk v naši prodajalni pravzaprav srečanje * bogato ponudbo PRILOŽNOST za vas so tudi izdelki, ki jim v nekaj dneh poteče rok uporabe Preprosto povedano če danes kupite jogurt, ki ga boste pač danes tudi ponudili za zajtrk ali malico ali večerjo. Potem ste prihranili kar pol siceršnje cene! To pa pomeni, da je za gospodinje in gospodinjce seveda nakup cenovno izredno zanimiv, le malce "načrtovanja" družinskega jedilnika zahteva, ali ne? "(^M^EIIGLAS POSEBNOST naše ponudbe v trgovini kranjske Mlekar ne je tudi "železna krava" čeprav ne tekmujemo z odlični mi gorenjskimi kravami, ki prispevajo kakovostno mleko, ima "železna krava" v naši prodajalni zanimivo lastnost vedno je na voljo sveže mleko odlične kakovosti, ki ga nali lete v steklenice Cena je resnično nizka, le 35,20 tolarjev boste odšteli za liter mleka! DOSTOP do naše trgovine je odličen Nobenih težav ne bo, če boste kupovali "na veliko", pomagali vam bomo pri na kupu Komunikacijske možnosti so prav tako dobre nobe ne mestne gneče, le pri kranjskem Delavskem mostu lavi jete proti naselju Planina in že sto pri Mlekarni, že ste v naši t/govini Prav zaradi teh razlogov bo vaš nakup pri nas var čen m hiter, obenem vas bo nas mlečni butik prepričal, da smo gorenjski mlekarji pravi mojstri z dolgoletno tradicijo in bogatim znanjem Ugotovili smo, da se 73,6 odstotka kupcev, ki pridejo v našo trgovino, tja tudi ponovno vrne po nakupih PREVERITE TU Dl VI. ZAKAJ" DODATNA CENOVNA UGODNOST V naši prodajalni, tik ob Mlekarni, na Smledniški 1, imamo poleg naštetih prednosti še eno CENOVNO UGODNOST Odobrili vam bomo 5 odstotni popust za plačilo z gotovino Ni pa treba posebej poudarjati, da so cene v naši prodajalni že tako nižje kot v drugih trgovinah... TOREJ PRIČAKUJEMO VAS! vsak torek in petek z novicami z Gorenjske in tudi od drugod, z Odprtimi stranmi. Snovanji, Glasovo stotinko, red no tedensko prilogo Panorama s TV in radio programi, časopis, ki je z branjem za vso družino nepogrešljiv sko raj v vsakem drugem gospodinjstvu na Gorenjskem! Če še niste naročeni na Gorenjski glas. Vas vabimo, da to storite čimprej, saj ga bosta do konca septembra preje mali brezplačno Čakajo Vas tudi ugodnosti pri objavi malih oglasov ipd. Izpolnite spodaj objavljeno naročilnico in nam jo pošljite ali jo oddajte v naši upravi na Bleivveisovi 16 v Kranju, v času Gorenjskega seima v Kranju, od 14 do 23 8 1992 pa lahko tudi na našem razstavnem prostoru Za naročni ke pa smo tudi tam pripravili presenečenja in nagradno žrebanje z lepimi nagradami! HOČETE SIR ZASTONJ?! IMEJTE KUPON! Malo je stvari, ki bi jih Gorenjci zavrnili, če so zastonj V ča su od 11 22 8 smo vam pripravili posebno PRODAJNO AKCIJO če boste v naši trgovini kupili skupaj tri kilograme naših odličnih sirov, vam bomo prijazno dali na tehtnico še pol kilograma zastonj' če pa boste prijatelje, znance in so rodnike oskrbeli s šestimi kilogrami sira, bo sedmi zopet ZASTONJ! POTREBUJETE PA TALE KUPON! NAROČILNICA PODPISANI naročam GORENJSKI GLAS najmanj za 1 leto na naslov pošta Pod j) i s GORENJSKI GLAS ♦ 10. STRAN Torek, II. avgusta 1992 Torek, 11. avgusta 1992 Gorenjska mlekarna Kranj zagotavlja: mleko, ki ga dajejo pazljivo izbrane in stalno nadzorovane krave na Gorenjske* slovenskega mlekarstva. Pridobljeno je s skrbjo in dobrim znanje MLEKO ZA ZDRAVO MLADOST SVEŽE MLEKO Mleko je biološko visokovredno hranilo, kar lahko sklepamo že po tem, da je prehrana dojenčkov. Toda tudi za odrasle je mleko zdravo nepogrešljivo živilo. Sveže kravje mleko ima naslednjo sestavo: - 87,5 % vode, - 3,8 % mlečne maščobe, - 3,3 % beljakovin, - 4,7 % mlečnega sladkorja, - 8,7 % rudninskih snovi Poleg gotovih izdelkov pa vsebuje mleko še majhne količine encimov, vitaminov, prostorih organskih kislin, plinov. Mleko vsebuje kar 90 različnih snovi, kar bistveno prispeva k njegovi visoki biološki vrednosti. Liter mleka s poprečno kemično sestavo ima energetsko vrednost 690 Kcal (2898 KJ) in je ob svoji bogati biološki in energetski vrednosti najcenejše živilo. Sveže kravje mleko ima zelo kratek rok obstojnosti (poleti nekaj ur), zato ga za potrošnike pripravljamo po posebnem postopku pasterizacije in sterilizacije s tem podaljšamo rok uporabe, pri pasteriziranemu mleku za nekaj dni, pri steriliziranemu pa za nekaj mesecev. sveže gorenjsko mleko je pasterizirano in homogeni- - - zirano mleko z 3,2 % mlečne f„ .<•*«,> maščobe. Mleko je pripravljeno iz kvalitetnega mleka proizvedenega na področju Gorenjske in obdelanega v postopku pasterizacije, to je 15 sekund segrevanja mleka na 72 0 C. Pri tem se uničijo zdravju škodljivi mikroorganizmi, obdržijo pa se vsi vitamini in podaljša rok obstojnosti (5 dni). V samem postopku se mleko tudi HOMOGENIZIRA, to pomeni, da se maščobne kroglice pri visokem pritisku razbijejo in se ne morejo v embalaži več dvigovati. Tako se prepreči lepljenje smetane na embalažo, izboljša pa se okus in prebavljivost mleka. Mleko lahko shranjujemo nekaj dni pri temperaturi do 8° C. megamilk - navadni jogurt Jogurt je najbolj znan in razširjen mlečni napitek. Pripravljen je iz homogeniziranega, pasteriziranega mleka s 3,2 % mlečne maščobe, prijetnega kiselkastega okusa. Okus in aromo mu dajejo mlečne kislinske bakterije. Na trgu je v 180 g embalaži, tekoči jogurt pa v 500 g embalaži. —^i^.. milk-milch latte sveže gorenjsko megamilk - sadni jogurt je pripravljen po istem tehnološkem postopku kot navadni jogurt, le da mu je dodana sadna masa in sladkor. Ker je sladek in tekoč, ga imajo radi predvsem mlajši potrošniki. Na trgu plasiramo jogurt z okusi jagode, borovnice, maline, višnje, breskve v 500 g in 180 g embalaži. je sterilizirano homogenizirano mleko s 3,2 % mlečne maš čobe in tremi meseci obstoj nosti. V tehnološkem postopku segrejemo mleko za štiri sekunde na 140 ° C. Toplotni šok uniči vse mikrobe, ne pa vitaminov. Alpski cvet ima praktično uporabnost in ga lahko kupujemo za zalogo. Za shranjevanje pa ne potrebujemo hladilnika in ga lahko hranimo pri sobni temperaturi. jogurt desert vanilija in kakav je jogurt namenjen dobrokus-cem, saj zaradi višje vsebovanosti maščobe (7 %) daje poln okus in tudi nekoliko več kalorij. megamilk - jogurt z muslijem KISLI MLEČNI IZDELKI Kisle mlečne izdelke izdelujemo iz standardiziranega homoge niziranega in pasteriziranega mleka s pomočjo delovanja mle čnokislinskih bakterij. Mlečnokislinske bakterije spreminjajo laktozo v mlečno kisiino, ki izdelkom daje značilen osvežujoč okus in podaljšuje njihovo obstojnost. Mlečna kislina ugodno deluje na sestavo mikroorganizmov v črevesju, zato te izdelke uvrščamo tudi med dietne izdelke Ker pa mlečnokislinski mikroorganizmi sodelujejo že v tehnološkem procesu, so mlečne sestavine že delno razgrajene v zaželeni smeri, kar povečuje prebavljivost, količino vitaminov in s tem biološko vrednost teh izdelkov. Kisli mlečni izdelki so priporočljivi zlasti za tiste, ki ne prenašajo konzumnega mleka zaradi visokega odstotka mlečnega sladkorja. Kisle mlečne napitke shranjujemo v hladilniku (do 8 ° C). MEGAMILK jogurt, tekoči jogurt, - sadni jogurt, nizkokalorični jogurt, jogurt desert Gorenjska mlekarna je pri razvoju tega izdelka skušala slediti tisočletnim izkušnjam človeštva v uravnoteženi prehra ni in v posebni dvopredalni embalaži pripravila mešanico žitaric in jogurta z okusom bo mm. rovnice in jagode. Za tiste, ki pa niso ljubitelji sadnih jogurtov, pa so pripravili običajni jogurt. Jogurt je zelo prime ren za tiste, ki bi si radi na hitro pripravili zajtrk ali malico megamilk nizkokalorični jogurt je pripravljen iz mešanice po sebne vrste bakterij, ki dajejo jogurtu specifični okus, ki se razlikuje od okusa običajnega jogurta. Nizkokalorični jogurt ima 1,6 % mlečne maščobe, zato ima tudi manj kalorij in je primeren za vso populacijo, pred vsem pa za tiste, ki omejujejo kalorično prehrano. Strokovnjaki pa mu pripisujejo tudi antikarcogeno delovanje. sportmilk pinjenec mm PIHJENEC BUTTMIM Pinjenec nastaja pri proizvodnji masla, in je zelo cenjen u mlečni napitek, saj vsebuje•"•"»«. prav vse sestavine kislega mleka, le da je skoraj brez maščobe Zaradi svoje nizke energetske vrednosti zaradi bogate vsebovanosti lecitina, beljakovin in vitaminov, ga priporočamo vsem, še poseb no pa doječim materam, špor tnikom in diabetikom SVEŽA SMETANA Smetano pridobimo s posnemanjem mleka. V mlečni maščobi so raztopljeni vitamini, zlasti A in D v'tamin. sveža sladka smetana s»veia'sladka SMETANA sv«fas^s le sestavine za testo To ž'1 položimo v tortni model i[1 bro potlačimo, da se zrneSFe^, me dna Nanj denemo na& povrhu potresemo še os ^ drobtine Dobro zglad"TlCp0 damo v že ogreto pečico^ . ćomo 90 minut pri 150 stoK njah C fj Marija Sire, Ul. 31 divizij^) Torek, ti. avgusta 1992 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Finančni nasvet Na Hrvaško z VestnikSDK Koliko je vreden tolar Konec julija smo opisali ugodnosti potovalnih čekov, ki se glasijo v HRD, če potujete na Hrvaško. Naš finančni nasvet je bil tedaj zelo aktualen: v ŠKB, d.d. je bil menjalni tečaj za HRD vsega 0,30 SIT in z nakupom potovalnih čekov, je bila menjava denarja najugodnejša. Naš nasvet smo zaključili z bojaznijo, da gre bržčas za kratkoročno ugodnost, ki jo utegne sprememba razmerja SIT : HRD (in predvsem DEM : HRD) hitro spremeniti. Ugodnosti, ki smo jih omenili, v teh dneh niso več v prid potovalnih čekov. Menjalni tečaj za potovalne čeke (velja za potovalne čeke SK.B, d.d., ki so vnovčljivi na hrvaških poštah brez provizije) je 33/35. Narodna banka Hrvaške pa je prejšnji teden določila srednji tečaj za 1 DEM 175,00 HRD (pri prodaji deviz vam bodo hrvaške menjalnice upoštevale tečaj 1 DEM 174,125 HRD). In če upoštevate, da je menjalni tečaj za slovenski tolar 1 DEM 57,00 do 57,50 SIT, potem je aktualni finančni nasvet glede načina plačevanja blaga in storitev na Hrvaškem kot junija in v pni polovici julija: na Hrvaško z markami. Ob upoštevanju predpisov o znesku deviz, ki jih smete prenesti čez slovensko mejo (o čemer vas bodo cariniki verjetno povprašali). Sicer pa se s hrvaškim dinarjem dogaja nekaj podobnega kot s slovenskim tolarjem lani oktobra. Avgustovsko mesečno revalorizacijsko stopnjo hrvaške banke obračunavajo na dobrih 20 odstotkov - zato bodo tečaji konvertibilnih valut še drseli. Sorazmerno dobra turistična sezona bo morda vplivala na rahlo znižanje hrvaške inflacije; vendar pa ne tako zelo kot v naši državi. Predvčerajšnjim so v hrvaških menjalnicah za 100 slovenskih tolarjev odšteli med 220 (na menjalnicah HPT - Hrvaške potše) in 250 HRD (v poslovnih bankah, npr. Reški banki). Takšna menjava potrjuje naš turistični napotek, ki smo ga v Gorenjskem glasu zapisali že v začetku velikega slovenskega zanimanja za Hrvaško (nakupi, turizem): nikar s tolarji k južnim sosedom! In še izračun za okrepitev naše uvodne ugotovitve: za 20.000,00 SIT (kolikor bo za teden dopusta kar treba odšteti) vam bodo v poslovnih enotah SK.B Banke prodali potovalne čeke v vrednosti 55.000,00 HRD. Čeke boste na poštah sosednje države vnovčili brez težav in provizij. Če boste za isti znesek SIT kupovali marke, vam jih bodo v menjalnicah našteli med 340,00 m 350,00. S tem denarjem pa dobite približno 60.000,00 HRD (odvisno od tega, kako ugodno ste uspeli tolarje zamenjati v marke - črne menjave mark na Hrvaškem pa ob uradnem tečaju 1 DEM 174,00 HRD nima smisla tvegati). GLAS RUBAC 1 teden DEM 95 5. in 12. 9., avtobus KOMPAS Kranj, tel.: 211-022 KOMPAS Škofja Loka, tel.: 620-960 Služba družbenega knjigovodstva Slovenije je začela izdajati svoje uradno glasilo "Vestnik SDK", prva številka je izšla pred kratkim. Z osamosvojitvijo Slovenije so bile na SDK Slovenije in njenega direktorja prenesene pristojnosti in naloge SDK Jugoslavije, ki se smiselno uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov v Republiki Slovenji, če seveda niso v nasprotju z našim pravnim redom. Vestnik SDK je namenjen objavam navodil, metodoloških podlag, sklepov in drugih aktov z delovnega področja SDK, ki so bistvenega pomena za enotno uporabo predpisov, je uvodoma zapisal generalni direktor SDK Slovenije mag. Igor Omerza. Vestnik SDK torej ni namenjem samo uslužbencem SDK, temveč tudi vsem pravnim osebam, republiškim institucijam ter republiškim in občinskim upravnim organom. Pošiljali ga bodo samo tistim, ki ga bodo naročili, naročnina do konca letošnjega leta znaša 400 tolarjev. # M.V. Odličja za Pivovarno Union Kranj, avgust - Pivovarna Union je na letošnjem mednarodnem ocenjevanju piv in brezalkoholnih pijač Monde Selection v Bruslju prejela kar štiri medalje, od tega tri zlate in eno srebrno. Zlate medalje so prejeli: Pils original, Union pivo in Črni baron. Srebno medaljo pa je prejel Uni brez alkohola. Pivovarna Union je prejela še posebno priznanje - pokal za visoko kakovost Trop-he de la Haute Qualite, ker so bili njeni izdelki na tem ocenjevanju že tretje leto zapored nagrajeni z zlatimi medaljami. Slovesna podelitev letošnjih nagrad bo semptembra v Amsterdamu. Če si torej v teh vročih dneh žejo gasite s pivom, si jo lahko s ponovnim potrdilom, da vam teče po grlu odlično pivo. • M.V. Izvoz v prvem polletju višji za polovico Kranj, 10. avgusta - Zavod za statistiko je sporočil, da je Slovenija v prvi polovici letošnjega leta izvoz povečala za 45,5 odstotkov, uvoz pa za 9,8 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je bila kar 114 odstotna. ' Izvoz blaga in storitev je v letošnjem prvem polletju znašal 2,78 milijarde dolarjev, uvoz pa 2,44 milijarde dolarjev, presežek je tako znašal 340 milijonov dolarjev. Slovenska podjetja so letos izvoz povečala zlasti v Francijo, Nemčijo in Avstrijo, uvoz iz teh držav pa se je zmanjšal, obojestransko pa se je zmanjšala menjava z Italijo. V BiH je v letošnjem prvem polletju Slovenija izvozila za 1,9 milijona dolarjev blaga in storitev, uvozila za 2,1 milijona dolarjev. Na hrvaškem trgu je Slovenija prodala za 443,3 milijone dolarjev, uvozila pa v vrednosti 389,6 milijonov dolarjev. Slovenski izvoz v Makedonijo paje znašal 12 milijonov dolarjev, uvoz pa 7,4 milijona dolarjev. Na ostala območja bivše Jugoslavije je Slovenija izvozila za 371,9 milijona dolarjev blaga in storitev, uvozila pa za 258,9 milijonov dolarjev. Največ denarja za nakupe v tujini (brez držav nekdanje Jugoslavije) je Slovenija porabila za nakup reprodukcijskega materiala in opreme in sicer 84,7 odstotkov, za uvod blaga široke potrošnje pa samo 15,4 odstotke. Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov velja od 11. dalje: valuta nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 811,2768 5.710,0000 7,5486 6.364,6515 83,9313 816,9600 5.750,0000 7,6015 6.409,2375 84,5193 V menjalnicah so bili v ponedeljek, lO. avgusta ob 13. uri tečaji naslednji: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD TRGOVINA TEHTNICA STRAŽIŠČE, tel.: 311-134 OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA IMA NA IZBIRO MEHANSKE IN ELEKTRONSKE TEHTNICE TER ŠOLSKI PROGRAM PO UGODNIH CENAH. POSEBNA PONUDBA 00 15.8. Samsung, ekran 55 cm, teletekst, scart, raven ekran, slep timer, on screen display CX-5322Z(T) Cena na tri obroke 53.880 -10 % za gotov. 48.490 - 5 % na oglas 46.065,00 Na zalogi vse velikosti TV, videorekorderjev, Hi-Fi stolpov S tem oglasom dobite 5 % popusta! TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9. do 12. ure in od 15 do 19. ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel:212-367 Dobrodelna kulturno zabavna prireditev "PRAV LEPA JE PREDDVORŠKA FARA..." v soboto, 22. avgusta, ob 18. uri na igrišču ob OS Matije Valjavca v Preddvoru p°sebna dragocenost farne cerkve v Preddvoru (poleg oltarnih slik Ivana VVolfa) so cerkvene orgle - z izkupičkom prireditve želijo J^ddvorčani zaključiti obnovo orgel.__ Tri nagrade v vrednosti po 2.000,00 SIT in dve nagradi po 1.000,00 SIT bomo izžrebali med pravilnimi odgovori! Nagradno vprašanje: Napišite ime zavetnika preddvorske farne cerkve: Kupon z odgovorom in Vašim naslovom pošljite najkasneje do 21. j^us-tajia: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. _ Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - Ljubljanska tržnica INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur - Partner Kranj Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj 55,70 57,10 7,60 7,98 33/37 55,60 57,00 7,80 8,15 30/37 56,00 57,00 7,80 8,10 32/36 55,70 56,95 7,60 7,99 33/40 55,90 57,10 7,70 8,10 31/35 55,20 56,80 7,82 8,10 29/34 55,00 56,90 7,60 8,00 — 55,50 57,30 7,70 8,10 30/36 55,50 57,50 7,88 8,17 — 55,60 57,00 7,88 8,00 33/38 54,00 56,70 7,40 7,89 — 55,60 57,00 7,65 8,00 — 55,50 57,50 7,88 8,17 28/38 55,55 57,00 7,70 8,00 Zakaj je pri nas zlato dražje Kranj, avgust - Minuli teden je bil na zlati borzi Ljubljanske borze borzerje razburila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena cena zlata in drugih plemenitih kovin. Banka Slovenije je namreč upoštevala cene plemenitih kovin na Londonski borzi, kar pomeni, da ni upoštevala domače, čeprav pri nas obstaja tudi borza plemenitih kovin. Zlato je v svetu cenejše kot pri nas, tako je bila objavljena cena 846,5 tolarjev za gram, medtem ko je na Ljubljanski borzi zdaj gram vreden 1.040 tolarjev. Na Ljubljanski borzi trdijo, da je pri nas zlato dražje izključno zaradi višjih prometnih davkov in ostalih davščin, ki so po njihovem previsoke in nepotrebne, saj s fiskalnega stališča ne pomenijo veliko. Svetovno ceno zlata bi torej pri nas lahko dosegali, če bi bilo približno enako obdavčeno. Odbor za plemenite kovine Ljubljanske borze pa je na zadnji seji že zmanjšla članarino za polovico, kar so želeli njeni delničarji na zadnjem zboru delničarjev. Članarina se je tako z 5.000 znižala na 2.500 tolarjev letno. SALON POHIŠTVA m inim Predoslje pri Kranju, te Spalnica NELA Spalnica MATEJA Sedežna garnitura SILVA UU Sedežna garnitura KOPA Kuhinje Prepričajte se o nafti ugodni ponudbi pa Je povsem vaša! del. čas: od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure 241-031 62.300 SIT 87.400 SIT 77.900 SIT 82.200 SIT zelo ugodno ■ odločitev 12. - 14.8. DNEVI NAKITA ZLATARNE CELJE Bogata izbira nakita po ugodnih rRODAJNIH POGOJIH .ggCENJE in MANJŠA popravila nakita 13.8. DAN KOZMETIKE HENKEL zlatorog demonstracija izdelkov, svetovanje, S?iecene ' *wpec pri nakupu nad 1.000 sit dobi .parilo - GLOBUS, Kranj 3 TEN TEN 92 TEN TEN, ki je v slovenskem in tudi širšem prostoru do sedaj poznan predvsem kot prizorišče največjega teniškega turnirja SLOVENIJA OPEN, pripravlja na svojem centralnem igrišču od 14. do 16. 8.1992 košarkarski turnir, na katerem so svoj nastop že potrdile naslednje ekipe: • ZADAR HRVAŠKA • PANIONIS GRČIJA • HELIOS DOMŽALE • CIBONA HRVAŠKA • STEFANEL ITALIJA t SMELT OLIMPIJA Košarkarski turnir bo potekal teden dni po košarkarskem olimpijskem tunirju, in sicer od 14. do 16. avgusta. V tem času bo na centralnem igrišču "TEN TEN"-a, ki bo v teh avgustovskih dneh pokrit z montažnim parketom, tudi mednarodni turnir v malem nogometu. V večernih urah bodo nastopale najbolj znane Slovenske pop in narodno-zabavne skupine. Tekme se pričenjajo ob 16.30,18.30 in 20.30 uri. V primeru slabega vremena bo prireditveni prostor HALA TIVOLI ob istem času. V petek, 14. avgusta, ob 22. uri, bo v TEN TEN-u nastopila skupina POP DESIGN. 45 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK SKZ zahteva pomoč vlade Ljubljana, 10. avgusta - Slovenska kmečka zveza, ki je prejšnji teden kot stanovska organizacija SLS imela občni zbor, je v včeraj na novinarski konferenci predstavila ukrepe, ki jh bo predložila vladi, da bi z njimi omilili posledice letošnje katastrofalne suše. Slovenska kmečka zveza bo predlagala republiškemu odboru za kmetijstvo odpis davkov kmetom na ogroženih območjih, odlog vračanja kreditov in regresiranje obresti. Za takšna stališča so se odločili, ker bo za omiljeneje posledic letošnje suše, ki je verjetno hujša od tiste leta 1952, potrebna finančna pomoč države, da bi v naslednjem letu lahko zagotovili normalno kmetijsko proizvodnjo in rešili socialni položaj kmetov, ki jih pestijo tudi neustrezne odkupne cene, s katerimi ne pokrivajo stroškov pridelave. Kolikšna bo škoda zaradi suše je v tem trenutku nemogoče napovedati, saj je zaradi nadaljevanja vročine iz dneva v dan višja. • M. G. Odkup pšenice pri kraju (STA)V Sloveniji so do začetka avgusta odkupili 75.454 ton žita, je povedala Lidija Sedej, svetovalka direktorja Žitne skupnosti Slovenije. Odkup gre h koncu, le v celjski občini in v Žitu Ljubljana ga še niso zaključili. V družbenem sektorju so odkupili 49.052 ton, v zadružnem sektorju pa 26.282 ton žita. V Žitni skupnosti Slovenije pričakujejo, da bodo odkupili še približno 2.500 ton žita in bo tako skupni odkup znašal 78.000 ton. Lani so odkupili 82,833 ton žita, kar pomeni, daje letošnji odkup v primerjavi z lanskim, manjši za 6 do 7 odstotkov. V zadružnem sektorju so lani odkupili približno 34.200 ton žita, ker je približno 10 odstotkov več kot letos. V družbenem sektorju pa je letošnji odkup pšenice le za malenkost večji od lanskega. V Žitni skupnosti Slovnije so še dodali, da so zadovoljni z letošnjim odkupom pšenice, kljub znanim zapletom glede odkupne cene. Žito odkupujejo po dogovorjenih cenah, ki so bile obljavljene v Uradnem listu. Prepoved uvoza živali iz BiH Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jože Protner je 4. avgusta izdal odredbo o prepovedi uvoza in prevoza živali, proizvodov, surovin in odpadkov živalskega izvora iz Bosne in Hercegovine v Republiko Slovenijo, oziroma čez njeno ozemlje. Osnovni namen te odredbe in prepovedi, ki velja od začetka avgusta, je v tem, da bi preprečili prinos kužnih bolezni v Slovenijo. Izdana je na podlagi zakona o varstu živali pred kužnimi obleznimi, ki ogrožajo vso državo. MEŠETAR AGR0MEHANIKA KRANJ, Poslovno servisni center. Hrastje 52/a. tel.: 064/324-033 AVTOPRIKOUCE že od 29.000 SIT dalje KOSILNICE VRTNE že od 26.800 SIT dalje PLUGI IMT enob. 33.000 SIT PLUGI IMTdvob. 10 col 51.000 SIT PLUGI IMTdvob. 12 col 52.900 SIT PLUGI TV enob. N.T. 23.625 SIT PLUGI TV dvob. N.T. 30.900 SIT OBRAČALNIKI TT0 200 64.000 SIT OBRAČALNIKI TT0 220 73.000 SIT OBRAČALNIKI TV 160 57.000 SIT OBRAČALNIKI TV 150 60.000 SIT Tolikšne suše še ni bilo Katastrofalne posledice suše Škoda na vseh kmetijskih posevkih in vrtninah - Jeseni bo primanjkovalo krme - Zgodnji krompir je ušel suši Krme ne bo dovolj Kranj, 7. avgusta - Poleg cenovnih nesoglasij med vlado in pridelovalci bo letos največjo škodo naredila katastrofalna suša, ki je tudi na Gorenjskem že dodobra izsušila kmetijske pridelke in sadno drevje. Zdaj je že jasno, da bo peklenska vročina uničila več kot polovico pridelkov. secih, ko bo zmanjkalo krme. Kako bodo pomanjkanje nadomestili je za sedaj težko napovedati, delno pa bodo pri KŽK — Kmetijstvu uporabili zaloge, ki so jih pripravili kar precej. Težava je v tem, ker bodo zaradi slabše krme morali uporabiti večjo količino močnih krmil, kar bo seveda podražilo prirejo. Na posestvih Kmetijsko živilskega kombinata so do konca prejšnjega meseca so zaradi ugodnih vremenskih razmer poželi skoraj vso pšenico ječmen in ostale poljščine razen ovsa. Stane Bernard, vodja kmetijstva pri KŽK je povedal, da so dokaj zadovoljni z letino pšenice, in da pridelek ni bistveno manjši. Precej slabše je s koruzo, čeprav za zdaj še ni opaziti večje škode, razen na lahkih prodnatih zemljiščih, kjer bo pridelek zaradi peklenske vročine zagotovo prepolovljen, bistveno slabša pa bo tudi kvaliteta. Na teh zemljiščih je koruza v fazi propadanja, tako da ji verjetno tudi deževje ne more več pomagati. Precej so prizadete tudi druge poljščine, paša za živino je zaradi posušene trave in slabe košnje precej skromna. Najhujše posledice suše se bodo pokazale šele v jesenskih in zimskih me- Posledice tudi na krompirju Krompir, vsaj tisti zgodnji, je v večji meri "ušel" najhujši suši. Tudi zato je bila letina zgodnjega krompirja dokaj dobra, zaradi uporabe novih odpornejših sort, bolj pravilnega gnojenja in pogostejše menjave semen, pa ga v letošnjem letu napada tudi manj bolezni. Dr. Miloš Kus z Mercator KŽK-je-ve raziskovalne enote pravi, da se bo suša poznala predvsem na poznih sortah krompirja, ki ga je na Gorenjskem največ. Po nekaterih njivah se krompir že Škoda zaradi letošnje vročine in suše bo torej velika, je pa še prezgodaj, da bi govorili o številkah. Ob nerazumevanju vlade z« višje cene kmetijskih pridelkov domačih pridelovalcev, se tako slovenskim kmetom v jesenskih in zimskih mesecih ne obeta nič dobrega, saj bodo številni zasebnui živinorejci zaradi pomanjkanja krme prisiljeni redčiti živino v svojih hlevih. suši, škoda pa bo še večja, če v kratkem ne bo obilnejših padavin. Sadje prehitro odpada_ Posledice katastrofalne suše bodo tudi na sadnem drevju, saj sadeži v preveliki količini odpadajo, zorenje pa je zaradi pomanjkanja vlage prehitro Tudi sadjarji upajo, da bo v prihodnjih dneh vendarle začelo deževati, tako, da bi letos sicer precej polno sadno drevje na sebi ohranilo večji del pridelka. Letos si lahko obetamo predvsem dobro letino jabolk — M. Gregorič, foto M. G* Suša letos res huda Sonce pripeka, dežja zaenkrat še ni, kaj naj naredijo gorenjski kmetje pa ostaja vprašanje. Ostane jim samo to, da na kakršenkoli način zalijejo svoje pridelke in čakajo, da iz tega kaj bo. Najbolj šibka točka na gorenjskih njivah je krompir. Za zgodnji krompir, ki so ga kmetje že pobrali, se ni pohvalil nihče. Prav tako za krmo, ki je v veliki meri primanjkuje. Ljudje bodo mogli živino prodati ali kupiti dodatno zalogo. Toda kje?! To, kar čaka tudi ostale pridelke, pa je le še vprašanje časa oz. dežja. Boštjan Porenta, Sorsko polje: "Mi nimamo kmetije. Vem pa to, da se dela velika škoda. Od pričevanj ljudi sem lahko izvedel, da gredo vsi pridelki h koncu, in da bo krme za živino Janez Dobnikar, Brnik: "2e precej sem star, a takšne suše še nisem doživel. Vsa polja so "posmojena" in krme ne bo. zato bo treba živino prodati-27. julija smo posejali repo-Danes smo 8. avgusta, pa še nobene repe nisem videl. Morala bi biti zelena že v treh dneh. Zgodnji krompir je bil prav tako slab, sedanji bo še slabši." letos primanjkovalo. Kaj bodo naredili z živino, ostane popolnoma njihova odločitev..." I NT E RT RADE • ITOS O S E BM SIS T K M I RAČUNALNIKOM PS/1 PS/2 Opcije Tiskalniki Matrični Laserski Sistemski Blagajne LES KOŠ KOVA 4 Tel.: 061 102-088 Tel.: 061 443-405 PROMOCIJSKI CENTER EffiSK KOLODVORSKA 9 Tel.: 061 122-122 int. 272 Janez Košnik, Kokrica: "Letos bo s krmo zelo slabo. Malo boljše se obeta tistemu, ki ima pognojeno. Imamo malo živine in to kar smo trenutno pograbili bo za našo živino kar zadostovalo. Krompirja in ostalih pridelkov ne pridelujemo, delček njive, s katero se ukvarjamo, pa imamo le za hobi." Ivana Jerman, Britof: dobro bi bilo, če bi padlo 'ni* dežja. Drugače res ne vem. kl! ko nam bo uspelo rešiti pri"e ke. Dosedaj smo imeli vsaj f?* lo krme, ker smo prej gnoji'1' naprej pa ostane le veliko Vpjj! sanic. Pomagamo si sicer z z8 . vanjem, vendar to še z dal** tako učinkovito, kot dež- ^\ večja tragedija pa je, da s* vr dje sploh ne zavedajo, da ko pride do lakote." • H- p dar, Foto: M.G. Ustanovljena zveza razlaščenih vasi (STA) Ljubljana, 10. avgusta - / ikon o denacionalizaciji ne l"4"'^ deva vrnitve odvzete zemlje tudi drugim pravnim osebam, *n}V samo cerkvi. V Sloveniji je bila zemlja odvzeta tudi železarni iM*J niče, psihiatrični bolnišnici v Ijubljani in tudi več kot 2000 slov skim vasem. Slovenske vasi so bile ob nacionalizaciji ob več kot '- nli hektarov zemljišč. Pred kratkim je bila v Sloveniji ustatiovlj zveza razlaščenih vasi, ki naj bi se zavzemala za vračanje odvz vaške zemlje, največ je pašnikov in gozdov. Ohranili sta se obliki lastnine: trgi, napajališča, ter skupna lastnina vasi, W.*^c lastniki znani, vendar ne v vseh primerih vknjiženi v zefn f1' so knjige. Predsednik zveze razlaščenih vasi Rudi šimac meni. <• ^ slovenske kmetije z odvzemom te zemlje postale majhne. P< je lokalne samouprave pa je imela značilen vpliv na razslojev j. vasi. Zveza se bo zavzemala tudi za ponovno vzpostavitev I ■. tuta, pravice do lesa, ki je izrednega pomena za hribovske ^''^„l je in je v Sloveniji veljal do konca petdesetih let in omog uporabo lesa i/ skupnih gozdov, kar je še.vedno zivljenskega I 0 mena za visokogorske vasi. Zveza meni, da je potrebno za**, denacionalizaciji dopolniti ali pa sprejeti novega, ki bi vkljU«»Ju tudi vračanje vaške zemlje, ("e jim ne bo uspelo zahtev ure*^i3( preko parlamenta in strank, bodo problematiko internacion« rali, pri čemer računajo na podporo alpskih dežel, kjer imaj0 dobno urejeno vaško življenje. mm cm KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi ^jirrrian ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 ran Krištof Gašpirc, kombina-torec Robi Zaplotnik in drugi mladinski reprezentant Gregor Martinjak." Rezultati: 12 m skakalnica: dečki do 9 let: 1. Anže Branko-vič 163,0 točk, 2. Jan Tomazin (oba TR - Teling) 155,5 točke, 3. Gregor Seljak (Alpina Žiri) 153,0 točk, 4. Luka Koritnik (TR - Teling) 150,0 točk, 5. Robi Klemenčič (Alpina Žiri) 147,5 točke. Dečki do 10 let: 1. Primož Zupan Urh 172,0 točk, 2. Gašper Cavlovič (oba TR -Teling) 166,0 točk, 3. Domen Ribnikar 164,0 točk, 4. Blaž Jordan (oba Tržič) 163,5 točk, 5. Anže Brankovič (TR - Teling) 163,0 točk. 22 m skakalnica: dečki do 11 let: I. Marko Šimic (TR - Teling) 177,7 točke, 2. Urban Zupan (Tržič) 173,1 točke, 3. Blaž Bilban (Dolomiti) 172,0 točk, 4. Primož Zupan Urh (TR - Teling) 169,9 točke, 5. Gašper Cvetko (Ihan) 165,3 točke. Dečki do 12 let: I. Miha Rihtar (Ihan) 196,0 točk, 2. Luka Mo-horič (TR - Teling) 194,5 točke, 3. Milan Živic (Velenje) 192,6 točke, 4. Bine Norčič (TR - Teling) 192,3 točke, 5. Boštjan Sire (Tržič) 188,5 točk. SMUČARSKI SKOKI NA GORENJI SAVI Pokal kranja uspešen za domačine Gorenja Sava, 8. avgusta - SK Triglav Teling je v počastitev občinskega praznika Kranja pripravil tekmovanje za 21. mednarodni pokal Kranja. Tekmovanje je bilo na vseh skakalnicah za vse kategorije. Nastopilo je preko 200 skakalcev iz Avstrije, Italije, Češkoslovaške, Nemčije in Slovenije. Tekmovanja so zelo dobro uspela, največ uspeha so imeli domači tekmovalci, saj so od osem kategorij dosegli kar pet posameznih zmag. Največ tekmovalcev je nastopilo pri najmlajših kategorijah, kjer so imeli največ uspeha Gorenjci in pri članih, kjer so nastopili člani in mladinci v enotni kategoriji. Okrog 1.500 gledalcev je na večerni tekmi Pod žarometi uživalo v napetem tekmovanju do zadnjega skoka. Najbolj pa so bili veseli domači smučarski delavci, saj so se tekmovanj udeležili tudi nekateri tuji reprezentanti. Domačini so pripravili bogat sre-colov, za katerega so posamezniki in firme prispevali lepe dobitke. Vsem se SK Triglav Teling najlepše zahvaljuje, ravno tako tudi gasilcem iz Bes-nice za prometno ureditev, ter smučarskim delavcem domačega kluba. Trener SK Triglav Telinga Janez Grilc pa je po tekmi povedal: "Tekmovanje je bilo kvalitetno, kljub odsotnosti nekaterih naših tekmovalcev, ki so v Franciji, smo imeli zelo močno mednarodno udeležbo, saj so nastopili tudi posamezni feprezentanti iz Avstrije, Italije, Slovaške, Nemčije, kljub temu je zmagal domačin mladinski reprezentant Rok Polajnar, zelo dobro so skakali tudi vete- GORENJSKA MLEKARNA N J MEGAMILK Tri« bi vani so dokazali, da so dobri organizatorji in skakalci Foto: G. Sinik 45 m skakalnica: dečki do 13 let: I. Bojan Miklavžina 196,5 točk, 2. Bojan Hriberšek (oba Velenje) 184,2 točke, 3. Luka Mohorič (TR - Teling 182,8 točk, 4. Sašo Peceli 171,2 točke, 5. Marko Gostič (oba Termit Moravče) 171,0 točk. Dečki do 14 let: I. Miha Eržen (TR - Teling) in Peter Žonta (Dolomiti) 188,4 točke, 3. Andraž Černi-vec 172,7 točk, 4. Boštjan Brzin 165,1 točk, 5. Klemen Eržen (vsi Tržič) 152,5 točk. Dečki do 15 let: I. David Jerele (Velenje) 200,7 točk, 2. Lojze Žumer (TR - Teling 192,5 točk, 3. Matej Hribar (Tržič) 190,8 točk 4. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri) 188,9 točk, 5. Miha Eržen (TR -Teling) in Peter Žonta (Dolomiti) 188,4 točke. V članskem tekmovanju na 62 m skakalnici je zmagal mladinski reprezentant Rok Polajnar 211,0 točk 58,5 in 59,0 m, 2. Krištof Gašpirc (oba TR - Teling) 198,5 točk 56,0 in 57,5 m, 3. Matjaž Kladnik (Ilirija) 196,0 točk 56,5 in 56,5 m, 4. Christian Moser (Beljak) 194,5 točk, 56,5 in 56,0 m, 5. Franz VViegele (Zahomc) 190,0 točk 56,0 in 55,5 m, 6. Robert Zaplotnik (TR - Teling) 180,5 točk 53,5 in 54,5 m, 7. Franci Jeko-vec (Tržič) 179,0 točk 54,0 in 53,5 m, 8. Gregor Martinjak (TR - Teling) 177,5 točk 53,5 in 53,5 m, 9. Marcus G6rtz (Berchtes Gaden) 176,5 točk 53,5 in 53,5 m, 10. Harald Rod-laver (Eisenerz) 175,0 točk 53,5 in 53,0 m. • Janez Bešter, Foto: Gorazd šini k 3- DIRKA ZA DP V HITROSTNEM MOTOCIKLIZMU Vročina v zraku in motorjih Na Crobniku se je pomerilo več kot 100 motoristov - Druga velika zmaga Šterna - v razredu superbike padlo s«dem motoristov. Grobnik, 9. avgusta - Dirkališče na Grobniku je bilo v nedeljo že dr»Rič prizorišče dirke v hitrostnem motociklizmu, ki je štela za pr-Vo državno prvenstvo. Slovenski predstavniki so ponovno odnesli zmage v treh tekmovalnih razredih. Tekmovalcem tokrat ni grozil de* pač pa jih je motila peklenska vročina. Temperatura je naraščala e v zgodnjih jutranjih urah, med dopoldanskimi treningi Paie dosegla več kot 35 stopinj elzija, zato' so se pregrevali tako tekmovalci kot tudi mo-W Organizatorju AMD J°mžale se je tokrat posrečilo r*ati časovnice, tako da so v prvem tekmovalnem razredu s°.'25 kubičnih centimetrov - D.V'r motorji, motoristi pri-peljal, v ci|| y pnc.lkmaIK.m Jsu in tudi v sicer pričakovani uvrstitvi. Na vrhu so se tako ^ot pred štirimi tedni /našli tri-! . Ital'|ani, nas najboljši pt je Boštjan Urbančič. član AM» Domžale, tek cnako močni kategoriji Kniovalnih motorjev smo pri-<*kovali ogorčen boj med inla Pad ,gor,cm Jermanom, ki je nu i, /na doPoldanikem trenin- štar, i eg0r'cm ^it>rcem , ki je moral vSprVepozicijc vcndarJe VOditv« i m kr°gU PrcPustiti kroo,', Jcrmanu V drugem nato . •' m,'s" »menj«l« JC ^'orec samo povečeval razliko in prepričljivo zmagal. Tretji je bil Robert Hmeljak. Tako treninge kot dirko v razredu do 250 kubičnih centimetrov je krojil odlični in v nedeljo še posebej razpoloženi Albin Stern, ki je svojega največjega rivala Silva Habata, ki je bil na koncu šele četrti, Ugnal kar za I I sekund. Sicer je bila ta dirki manj napeta kot prejšnja, saj je Stern brez posebnega truda iz kroga v krog povečeval naskok pred konku renti. Več dela je imel Habat, ki M je moral boriti z (talijano ma Sirianijem in Vie/./.erjem, ki si.i hila na koncu hitrejša. Tako kot na prejšnji dirki, ic biki največja gneča v razredu superbike, kjer je nastopilo 36 tekmovalcev, od katerih jih je sedem padlo tik pred koncem dirke. Do 10. kroga, ko je bila (tuka prekinjena zaradi precej spektakularnih padcev, ki so bili k sreči brc/ hii|ših posledic /a Italijana Brugnera, ki mu je pO padcu i/teklo olje iz motoi ja, nato pa so prav zaradi tega Nervoza pred startom v razredu do 250 cem, kjer je premočno zmagal odlični Kranjčan Albin Stern (10), Silvo Habat (14) pa je bil šele četrti. padli še štirje naši in dva Itali-lana, je bil najboljši Hrvat Josip Drmeš. Drugi je bil Karim Biibič, tretji pa Žirovničan Bra ne Lipnik, ki je sicer dobro štartal, nato pa iz kroga v krog popuščal Prikoličarjev, ki so vozili pod vtisom nezgod v prejšnji kategoriji je nastopilo šest posadk, zmagala pa sta Retnše in Kranic, pred zmagovalcema z zadnje dirke Martinim Ribar-jem in Dragom Tomicem. I okratna dirka, sicer zanimiva, vendar slabo obiskana, je odraz razmer v slovenskem avto-moto športu. Malo razumevanja in velika zagnanost motoristu* in športnih delavcev sta tudi tokrat pokazala, da je več kot potrebno, da končno tudi v Sloveniji zgradimo dirkališče. Četrta dirka, ki bo tudi zadnja, bo na letališču v Portorožu. • Matjaž Gregorič, slike M.G. in P. Močnik v Španiji so slavnostno ZAPRLI XXV. POLETNE OLIMPIJSKE IGRE Hvala Barcelona, Barcelona^ vabljeni v atlanto S temi besedami predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha so se v nedeljo zvečer zaključile letošnje olimpijske igre, največja športna prireditev na svetu. Kar šestnajst dni so se najboljši športniki vsega sveta (iz 173 držav) merili v petindvajsetih panogah in si na koncu razdelili 257 kompletov olimpiskih odličij. Med njimi je bilo tudi 35 slovenskih športnikov, ki so z dvema bronastima odlič-jema dostojno zastopali novo mlado državo Slovenijo. Blejski dvojec brez krmarja v katerem sta veslala Iztok Čop in Denis Žvegelj se je v zgodovino olimpijskih iger vpisal kot prvi dobitnik olimpijske medalje za Slovenijo, že naslednji dan pa so olimpijski bron osvojili še veslači v četvercu brez krmarja : Janez Klemenčič, Sašo Mirjanič, Sadik Mujkič in Milan Janša. Ko so na nedeljski sklepni slovesnosti govorniki zaključevali šetnajstdnevnmo druženje (organizatorji pa tudi večletne priprave na velik športni dogodek) so bili vsi zadovoljni. "To so najboljše olimpijske igre v zgodovini človeštva," je dejal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, ko je hvalil španske prireditelje. Na odru so ponosno stali špotniki z zastavami svojih dežel, mnogim seje na Olimpiadi izpolnila želja po dobri uvrstitvi, mnogi so domov odhajali razočarani, saj niso dosegli pričakovanega rezultata. Pa vendar so vsi doživeli druženje, ki si ga bodo zapolnili za vse življenje. Toda čeprav je slovesnost izzvenela v navdušenju nad novimi dobri rezultati (med njimi so bili tudi svetovni in olimpijski rekordi) je mnogim, predvsem nam, ki smo blizu vojne na Balkanu, ostal grenak priokus, saj Couvberteinova zamisel o prekinitvi vojn v času druženja športnikov ni niti za hipec zaustavila nasilja v Bosni in Hercegovini. Celo udeležba športnikov preostanka Jugoslavije na OI je dvignila precej prahu.In tuđiti športniki so si naolim pijskih igrah priborili medalje..., vse v streljanju. • V. Stanovnik Mladinci save po desetih letih spet zmagovalci Cerklje na Dolenjskem, 9. avgusta - Minulo nedeljo je bilo v Cerkljah državno prvenstvo kolesarjev v ekipni vožnji. Lep uspeh so dosegli starejši mladinci Save, ki so zmagali v preizkušnji na 70 kilometrov. V najmlajši kategoriji pionriji B so bili najboljši kolesarji Krake, Savčani so bili sedmi. V kategoriji pionirji A na 20 kilometrov so bili ponovno najboljši mladi kolesarji Krake, Savčani so bili drugi. Nastopili so v postavi Berce, Stare, Ši-lar in kalan. Med mlajšimi mladinci je zmagala ekipa Roga, Savčani so bili peti. Bajt, Kosmač, Studen in Ziherl pa so Savi privozili naslov državnih prvakov v ekipni vožnji za starejše mladince. Članske ekipa Save se je konec tedna udeležila dirke po Zgornji Avstriji. V petih etapah, skupaj dolgih 592 kilometra je zmagal Valter Bonča, najboljši med Savčani pa je bil Ber-toncelj na 12. mestu. • (vs) LESKI PADALCI ODHAJAJO NA SVETOVNO PRVFNSTVO Branko mirt bo branil naslov prvaka I^sce, 11. avgusta - Jutri, 12. avgusta, odhaja v Trieben slovenska državna padalska reprezentanca. V tem avstrijskem kraju se namreč v četrtek začenja 21. svetovno padalsko prvenstvo, ki bo trajalo enajst dni. Na svetovno prvenstvo odhajajo člani Alpskega letalskega centra iz Lesc: Branko Mirt, Bogdan Jug, Roman Pogačar, Dušan Intihar, Senad Salkič in Irena Avbelj. Poleg reprezen-tantov odhajajo na svetovno prvenstvo še trener Drago Bun-čič, vodja Srečko Medven in sodnik Miro Vindiš. Naša reprezentanca ima pred seboj težko nalogo, to pa je braniti naslov svetovnega prvaka v skokih na cilj, ki ga je pred dobrima dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Lescah osvojil Branko Mirt. • V. Stanovnik ri GLASOVA k StotinkA NOGOMET NOGOMETNI PRAZNIK V BAŠLJU ČE BI ŽIVILA "ODPISALA" DESET GOLOV, BI BIL IZID NEODLOČEN Zamisel, da bi v dolini Belice, "tam, pod mogočno goro Storžič" (kot bi v slogu Francija Pavšerja dejal bašeljski športni komentator Joža Roblek) uredili nogometno igrišče, je stara že več kot desetletje, prizadevni Bašljani, na čelu z nogometnim navdušencem Ivanom Markičem, pa so jo uresničili letos. Igrišče so s pomočjo krajevne skupnosti, domačega turističnega društva ter s prostovoljnim delom in prispevki uredili v dveh letih. Uradno so ga "odprli" ob krajevnem prazniku, doslej pa so bile na njem že tri tekme. Najprej so Bašljani premagali "izbrano vrsto" Bele, nato še moštvo Tupalič, v soboto pa so se pomerili še z državnim ligašem Živili Naklo. Da je v Bašelj prišlo nogometno moštvo iz Nakla, z njim pa tudi trener Brane Oblak ter predsednik kluba Janez Zupan in podpredsednik Brarnko Remic (sicer tudi glavni direktor Živil), je bil za kraj velik dogodek. Tekma je bila le uvod v nogometni praznik, ki se je zavlekel pozno v noč (za prenekatere pa celo tja do zgodnjega jutra). Čeprav je igrišče, vsekano v pobočje Storžiča, ni povsem ravno, ampak je še vedno malo "v bregu", pa to tudi enajsterice iz Nakla ni motilo. Tekma je bila zanimiva, med več sto navijači iz Bašlja in okolice, pa je bilo tudi nekaj deset beguncev iz Bosne in Hercegovine. Če bi Oblakova enajsterica poslušala komentatorja tekme in bi Baš-Ijanom podarila ali odpisala deset golov, bi bil izid celo neodločen, tako pa je bilo 13 : 3 za Naklječane. Selektor bašeljske-ga moštva Ivan Markič je bil po tekmi zelo zadovoljen. Le kako ne bi bil? Pričakoval je, da bo "toča golov" močnejša, razlika večja, in da domačinom ne bo uspelo zabiti kar treh golov. Po prvi tretjini je bilo 2 : 0, po drugi 8 : 1 in na koncu, kot že rečeno 13 : 3. Za Bašelj so dali gole Jani Kern (6:1), kapetan Stane Zupan (8 : 2) in Ciril Roblek (13 : 3), v moštvu Živil Naklo pa je bil najučinkovitejši Robi Marušič. Pa še poglejmo, kdo je igral za Bašelj: Slavko Bogataj (vratar, ki je precej "kriv", da Nakeljčani niso dali še več golov), Jožko Cuderman, Igor Ribnikar, Boštjan Markun, Joža Cuderman, Franci Lom-bar, Stane Zupan, Klemen Markič, Jani Kern, Ciril Roblek, Marjan Bogataj, Rajko Kožar, Peter Cuderman in Robi Klevi-šar. Nogometaši Nakla so se po tekmi zadržali v dolini Belice na pikniku, Bašljani pa so jim obljubili, da jih bodo s svojim transparentom bodrili na tekmah državne lige. • C. Zaplotnik V NEDELJO SE ZAČENJA ZARES Živila naklo prvič v kranju To nedeljo, 16. avgusta bo na spredu prvo kolo drugega državnega prvenstva Slovenije. Od Gorenjskih ekip bo v 1.4igi ponovno igrala ekipa Živila Naklo, ki bo domačin na nogometnem igrišču v Kranju. RAZPORED TEKEM SNL 92/93 ŽIVILA - NAKLO JESENSKI DEL ZA N.K. kolo 16. 8. NEDELJA v KRANJU ŽIVILA - NAKLO : ELEKTROELEMENT 16.30 16.30 16.30 16.30 16.30 kolo 22. 8. SOBOTA v MARIBORU kolo 30. 8. NEDELJA v KRANJU kolo 6. 9. NEDELJA v M. SOBOTI kolo 13. 9. NEDELJA v KRANJU kolo 20. 9. NEDELJA v LJUBLJANI SLOVAN ŽELEZNIČAR ŽIVILA - NAKLO ŽIVILA - NAKLO : STEKLAR MURA : ŽIVILA - NAKLO ŽIVILA - NAKLO : RUDAR MAVRICA : ŽIVILA - NAKLO 7. kolo 27. 9. NEDELJA v KRANJU 8. kolo 4. 10. NEDELJA v KOPRU 9 kolo 7. 10. SREDA v KRANJU 10. kolo 11. 10. NEDELJA v N. GORICI 11. kolo 18. 10. NEDELJA v KRANJU 12. kolo 25. 10 NEDELJA v N. MESTU 13. kolo 31 10. SOBOTA v KRANJU 14. kolo 8. 11. NEDELJA v LJUBLJANI 15. kolo 15.11. NEDELJA v KRANJU 16. kolo 22. 11. NEDELJA v CELJU 17. kolo 29. 11 NEDELJA v KRANJU ŽIVILA - NAKLO : LJUBLJANA KOPER : ŽIVILA - NAKLO ŽIVILA - NAKLO ; MARIBOR SAOP GORICA : ŽIVILA - NAKLO ŽIVILA - NAKLO : POTROŠNIK STUDIO D : ŽIVILA NAKLO ŽIVILA - NAKLO : SCTOLIMPIJA SVOBODA : ŽIVILA - NAKLO ŽIVILA - NAKLO : BELVEDUR IZOLA PUBLIKUM : ŽIVILA - NAKLO ŽIVILA - NAKLO : NAFTA 16.00 16.00 15.00 15.00 15.00 15.00 14.00 14.00 13.30 13.30 13.30 13.30 Tudi nk dolnov - creina tretjeligaš Kranj, 7. avgusta - Poleg Zarice in Jelovice LIH je nov gorenjski tretjeligaš še kranjski klub Dolnov - Creina, ki letos slavi 20 - letnico obstoja. Klub ima državne prvake v kadetski kategoriji, ima izredno nadarjeno generacijo mladincev, njihov cilj v članski kategoriji za letošnjo sezono pa je, da si zagotovijo obstanek v ligi- Novi igralci v moštvu so Korenjak, Delič, Ažman in Ver-bič, tako da sedaj v klubu igrajo že trije bratje Verbič. Mladinci in kadeti (30 igralcev) so bili na pripravah v Bohinju, za pomoč pri tem pa se zahvaljujejo TO Kranj, Turističnemu društvu Bohinj in gostišču Danica ob istoimenskem kampu. V dosedanjih tekmah za trening so kadeti Creine premagali mladince Seleča (druga slovenska liga) z 1:0, mladinci pa so z enim najboljših slovenskih moštev - mladinci Gorice -igrali neodločeno 0:0. V klubu je tudi nekaj novincev, zlasti nadarjena med njimi sta brata, dvojčka Markelj iz Žirov. Oba sta srednješolca in bosta bivala v internatu v Kranju. Kot je povedal predsednik kluba Miran Subic so na škofjeloškega župana naslovili prošnjo, da bi dobili nadomestilo za bivanje vsaj enemu, vendar žal niso uspeli... Klub pa si je uspel pridobiti nekaj pokroviteljev: podjetje DOLNOV s Primskovega, Varnost iz Kranja in druge. Kot je tudi dejal predsednik kluba, jih trenutno pesti huda finančna stiska, zaradi dokončanja novega, prelepega igrišča v Kokrškem logu. Preko poletja so opravili stotine prostovoljnih ur, prenovili garderobe in okolico, postavili novo ograjo. Tudi to jesen (igrišče bodo odprli ob krajevnem prazniku) bodo še gostovali od Britofa do Šenčurja in Stražišča. To v klubu še veča stroške, naložba pa je pred zaključkom. Prav zato v vodstu kluba trkajo na mnoga vrata, saj si mladi športniki želijo igrati na domačem igrišču. Hkrati pa si skupaj s krajani želijo urediti promet v Kokrškem logu, ki je skupen problem. Seveda pa je prva naloga v klubu, da bi v svoji nogometni šoli še naprej vzgajali mlade talente. Trenutno imajo tri stalne reprezentante Slovenije in nekaj kandidatov, vsem pa bi radi omogočili razvoj in športni uspeh. Le finančni primež je neusmiljen in zato so veseli sleherne pomoči. Obljubljajo, da jo bodo vrnili z rezultati! • V.S. VATERPOLO Triglav je že državni prvak Kranj, 9. avgusta - V soboto in nedeljo je bilo odigrano 8. in 9. kolo državnega prvenstva za sezono 1992. V nedeljo je Triglav visoko porazil Koper v Kopru in pred koncem prvenstva že osvojil naslov prvaka. Lep uspeh so dosegli tudi igralci Foto Kosi Kranj 90, ko so premagali na Vrbskem jezeru domači VVorthersee in tako osvojili tretje mesto. VVORHERSEE : TRIGLAV II 14 : 13 (3 : 3, 4 : 4, 3 : 2, 4 : 4) Celovec, 8. avgusta - Igrišče na Vrbskem jezeru, gledalcev 1000, sodnika Pičulin in Marinček iz Kranja. Triglav II: Kavčič, Nastran, Košir, Klofutar 1, Bečič 6, Bukovac, Alidžanovič 1, Galič 2, Podjed, Klančar, Antonijevič 1, Štromajer, Pikec 2 Mlada ekipa Triglava II se je dobro upirala starejši ekipi iz Celovca, za katero igrata Kranjčana Kodrič (dosegel 3 zadetke) in Perkovič (vratar). Nekoliko so popustili v tretji četrtini, ki so jo dobili gostitelji s 3 : 2. To prednost so Celovčani zadržali do konca in zmagali z minimalno razliko. FOTO KOSI KRANJ 90 : KOPER 8 :14 (2 :5,1 :3,1 :5,4 :1) Kranj, 8. avgusta - Bazen na letnem kopališču, gledalcev 100, sodnika Stariha in Podvršek iz Kranja. Foto Kosi Kranj 90: Dejak, Vončina, Brinovec, Zupanič, Kosi 1, Rozman 2, Radonjič, Pičulin 2, Jerman 2, Celar 1, Hajdi-njak, Kociper, Rauter Domači vaterpolisti niso bili kos izkušenim nasprotnikom. V prvih treh četrtinah so gostje naredili razliko devetih golov in igrali zadnjo četrtino z rezervnimi igralci. To je domača ekipa izkoristila in znižala razliko na šest zadetkov. VVORTHERSEE : FOTO KOSI KRANJ 90 11 :13 (4 :4,2 : 2,2 : 3, 3 : 4) Celovec, 9. avgusta - Bazen na Vrbskem jezeru, gledalcev 300, sodnika Rakovec in Marinček iz Kranja. Foto Kosi Kranj 90: Dejak, Vončina 4, Brinovec, Zupanič, Kosi, Rozman 2, Radonjič, Pičulin, Jerman 5, Hajdinjak, Kociper, Celar, Rauter 2 Kot da so se igralci Foto Kosi Kranj 90 zavedali, da jih na tretje mesto v državnem prvenstvu pelje le zmaga, tako so tudi igrali. Domačinom so se odlično upirali v prvih dveh četrtinah, napravili prednost dveh zadetkov v tretji četrtini in to vodstvo niso več izpustili. Tokrat je bil za igro razpoložen Dani Rozman, ki je igral zares odlično, saj so bili na njem izključeni skoraj vsi, ki so ga krili. TRIGLAV I : NEPTUN 33 : 3 (6 : 0, 8 : 2,11 : 0, 8 : 1) Kranj, 8. avgusta - Bazen na letnem kopališču, gledalcev 150, sodnika Rakovec in Stružnik iz Kranja. Triglav I: Čimžar, Hajdinjak 4, Margeta 1, Balderman 4 Grabeč 2, Čadež 4, Homovec, Vidic 5, Štirn 4, Peranovič 1, Štromajer 5, Troppan 2 V tekmi mačka z miško so domači vaterpolisti že razmišljal' o derbiju, ki jih čaka naslednji dan. Trener Rado Čermelj je dal priložnost vsem igralcem, to pa je najbolj izkoristil mladi Anže Vidic in dosegel kar pet lepih zadetkov. Igralci Neptuna niso pokazali prav nič in ni čudno, da so na zadnjem mestu brez osvojene točke. KOPER : TRIGLAV I 9 : 17 (2 : 4, 3 : 3, 3 : 6, 1 : 4) Koper, 9. avgusta - Bazen v Žusterni, gledalcev 100, sodnika Rebec iz Kopra in Pičulin iz Kranja. Triglav I: Homovec, Hajdinjak, Margeta L Balderman, Grabeč, Čadež 2, Gantar, Čimžar, Vidic, Štirn 1, Štromajer 7, Trop', pan 5, Peranovič 1 V derbiju, ki je odločal o prvaku državnega prvenstva so več znanja vaterpola pokazali Kranjčani. Takoj so povedli z dvema goloma, to razliko v drugi četrtini zvišali na pet zadetkov (2 : T)> nato nekoliko popustili, tako da so se jim domačini približali na dva zadetka. Tudi sodnik iz Kopra domačinom ni mogel pomagati, kajti reprezentanti iz Triglava so bili premočni. Po tekmi f bivši kapetan Triglava Uroš Čadež dejal: "Vesel sem takeg3 uspeha. Biti prvi državni in pokalni prvak v mladi državi je nekaj nepozabnega. Mislim, da tako mislijo tudi vsi moji soigralci. Se' daj se moramo pripraviti še na nastope v Evropskem pokalu, kjef naj bi dobro zastopali Slovenijo." Vrstni red pred zadnjim kolom: 1. TRIGLAV I 18, 2. KOPER 14, 3. FOTO KOSI KRANJ 90 8, 4. TRIGLAV II 7, 5. NEPTUN 0, 6. VVORTHERSEE 7 (- izven konkurence). • J. Marinček NEPTUN : TRIGLAV II 7 : 21 (1 : 3, 1 : 3, 4 : 9,1 : 6) Celje, 9. avgusta - Letno kopališče pri hotelu Merx, gledalcev 50, sodnika Podvršček in Stariha iz Kranja. Triglav II: Kavčič, Nastran, Košir 2, Klofutar 5, Bečič 3, Bukovac 2, Alidžanovič 1, Galič 1, Podjed 3, Klančar 2, Antonijevič, Štromajer, Pikec 2 Mlada ekipa Triglava je brez težav visoko premagala domačine. Z zmago so si mladi vaterpolisti priigrali četrto mesto v državi. Tokrat je svoje strelske sposobnosti dokazal Jaka Klofutaf' • J. Marinček TEKMOVALCI TEKAŠKEGA KLUBA KRANJ SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA ZIMO SODLOVANJE S ČEHI NAJ BI DALO ŠE BOLJŠE REZULTATE Minula sezona je bila ena uspešnejših za Tekaški klub Kranj, ki je z združitvijo Kokrice in Triglava postal edini klub * Kranju in v skupni uvrstitvi dosegel prvo mesto med slovenskimi tekaškimi klubi. Enak cilj imajo tudi v novi sezoni na k** tero se tudi poleti že resno pripravljajo. Kranj, 7. avgusta - Kljub vročini smučarji tekači te dni ne počivajo. Mraza bo namreč pozimi še dosti, dobre priprave pa so garancija, da uspehi v novi sezoni ne bodo izostali. Iako te dni kolesarijo, vadijo na rolkah, tečejo. Sklenili so namreč, da bodo pozimi uspešnje nastopali ne le na domačih tekmovanjih, ampak tudi na mednarodnih tekmah. Ko smo jih obiskali minulo soboto zjutraj na Kokrici, so se odpravljali na trening z rolkami in kolesi. " V novi sezoni 1992/93 je naš glavni cilj, da ponovno osvojimo ekipno prvo mesto med tekaškimi klubi v Sloveniji. To pa kljub temu, da smo letos izgubili dva naša najboljša člana, Kordeža in Nunarja, ki sta zapustila klub. Prav tako pa pri čakujemo dobro uvrstitev pri pionirjih v Zitovem pokalu Tako smo letos začeli s pripravami takoj po končani zimski sezoni. Dobro smo izkoristili sneg, ki je bil na Pokljuki precej dolgo in smo maja lahko še trenirali tehniko, kar je pomeb-no predvsem pri pionirjih. Nato smo s pripravami nadaljevali na suhem. Delali smo predvsem na kondiciji, tako da smo imeli treninge na kolesu, na rolkah in v gozdu na krosu. Udeleževali smo se tekmovanj, krosov in kjerkoli smo nastopali, so naši tekmovalci dobili medalje. Udeležili smo se priprav na Češkem, kjer smo imeli skupni trenig z enim njihovih klubov. S primerjalnimi merjenji smo ugotovili, da naši tekmovalci niso slabši od Čeških in mislim, da bo to sodelovanje treba nadaljevati še po/imi in takrat ugotavljati v katerem delu priprav nas tuji tekmovalci prekašajo. V klubu smo se namreč odločili, da moramo tudi v mednarodnem merilu, pred vsem z. mladinci, doseči večje uspehe," pravi O Franc Ažbe E, ki je v Tekaškem klubu Kranj trener mlajših kategorij. Edini profesionalni trener v kranjskem klubu pa je O Žak Jan E, ki je v Kranj prišel pred tremi leti iz Češke. Tekmovalcev v klubu imamo dosti. Letos si največ obetam od mladincev Anke Mohorič in Grega Mali ja, ki sta zelo sposobna, pa Alc ša Grosa, Bojana Kožuka, ...tako, da je tekmovalcev, ki so sposobni dosegati dobre re-zulate v Alpskem pokalu kar nekaj. Seveda v članski konkurenci v klubu računamo tudi na Tomaža Globočnika in Andrejo Grašič, ki sta člana državne reprezentance in imata svoj individualni trening. Tomaž Glo-bočnik je trenutno na služenju vojaškega roka, Andreja Grašič pa trenira v sodelovanju i italijanskim klubom. Predvsem pa sem v klubu zelo zadovoljen z delom trenerja v mlajših kate gonjah, Francem Ažbetom, ki neverjetno dobro skrbi naraščaj v klubu in s katerim odlično sodelujeva. " Anka Mohorič je članica tekaškega kluba že osem let, sicer pa je dijakinja srednje zdravstvene šole. Je slovenska mladinska reprezentantka v smučarskih tekih, o letošnjih pripravah na sezono in svojih pričakovanjih pravi: "Trenut- no imamo priprave dvakrat dnevno. Zjutraj je jutranja gimnastika, sledi dopoldanski trening, ki je precej naporen. Popoldne pa imamo trening za moč in sprostitveni trening v telovadnici. Moj glavni letošnji cilj je predvsem uspešen nastop na svetovnem mladinskem prvenstu na Češkem, ki bo februarja naslednje leto. Od uspeha na tem tekmovanju bo gotovo tudi precej odvisna moja nadaljna kariera, saj bi bil uspešen nastop dobra spodbuda, da bi pri smučarskih tekih ostala še do nastopov v članski konkurenci. Poleg tega bom letos nastopala na tekmovanju v pokalu Kurikala, udeležila naj bi se vseh tekmovanj v Alpskem pokalu, odvisno od rezu-latatov, pa bom nastopala tudi na drugih tekmah v tujini." Gregor Mali je dijak škofjeloške gimnazije in je slovenski mladinski reprezentant v smučarskih tekih: "letos sem, zaradi šole, začel s treningi malo kasneje, šele konec junija. Od takrat pa treniram zelo dobro. Tjtm mm Gregor Mali predvsem imamo sedaj ^''^ ture, manj je krajših ŠPrl0*!Lj Dobro se počutim in zase ^ kaže vse najbolje. Letos m« % kajo predvsem tekme za A«P_ pokal, ki so mi glavni cilj stV(1. ne in seveda svetovno ml** , sko prvenstvo. Poleg tega n' nastopal tudi na državnem P venstvu, kjer računam na Uj,, stitev med prve tri in »P1,"11'^, jo bom dosegel." • V. Sta nik Gorske štafete za lovoriko tercivento" v Cerciventu v Furlaniji Julijski Krajini v Italiji jebil 217-937_10488 VODOINŠTALACIJE - popravila in vzdrževanje, kakovostno, hitro in poceni. *g 218-427_10503 Skupina prevzame GRADBENA DELA, dela kvalitetno in poceni. ■g 325 672_10530 STANOVANJA DVO ali TROSOBNO stanovanje najamem v Kranju ali okolici. ^ 222-120 interna 342 10263 OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Kranju, Jesenicah ali Radovljici s predplačilom DEM, išče družina. Prednost: ogrevanje, topla voda. ® 222-188, med 17. in 19. uro. (pizzerija Prešernov hram) SOBO s kopalnico, oddam ženski ali moškemu, "p 48-621 10460 Študentka 1. letnika IŠČE ogreva-no SOBO s telefonom v središču Kranja 0601/25-891, od 8 do 13. in od 16. do 19. ure. 10489 KUPIMO, PRODAMO in ZAME-NJAMO več različnih stanovanj na Gorenjskem. APRON - NEPREMIČNINE KRANJ, Likozarjeva 1/a, » 064/214-674, torek in četrtek popoldan, sredo in petek dopol-dan_10519 GARSONJERO, 21 kv.m., v Kranju, s centralno, telefonom, v 1. nad-stropju, prodamo. 45 422 10526 V Radovljici ugodno prodam DVOSOBNO stanovanje, kredit in gotovina. Ponudbe pod Šifra: SEP-TEMBER 92_10529 VOZILA DELI 126 P, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. <& 65-738 10458 RENAULT 18, letnik 1981, prodam. Stara Loka 9, Škofja Loka. ® 620-546 10465 FIAT 500 Oldtimer, letnik 1967, odlično ohranjen, prodam. ^ 725-637_10467 PEUGEOT 309, letnik 1989, prodam za 16000 DEM ali zamenjam za Peugeot 405. « 222-551 10470 LADA SAMARA, letnik 1989, pro-dam.« 70-294 10473 ZASTAVA 101, letnik 1987, pro-dam® 216-592 10495 JUGO koral 45, letnik 1989, pro-dam. Pot Mihe Fistra 2, Naklo _10516 ŠKODO 120 L, prodam. ® 57-659 _10523 ZASTAVA 750 in RENAULT 4, prodam« 326-741 10528 mo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sproročajo uporabniki. _10522 ZAHVALE Gospa IRENA OREŠNIK, iskrena hvala; Janez Učakar, Gorice. ŽIVALI PISKE nesnice, stare 19 tednov, prodam. Adergas 1. « 422-027 H _10409 KOZO mlekarico s kozličkom, prodam. Škrjanec, Spodnje Duplje 100 10474 KOBILO haflinger, staro tri leta, prodam. qf 65-934_10476 TELICO simentalko, prodam. Re-zar, Hraše 6, Lesce 10496 BIKCA simentalca, 6 tednov starega, prodam. Sp. Besnica 151 10500 TELICO simentalko, 18. mesecev staro, prodam. ® 422-610 10506 KONJA haflige, 3 leta starega, prodam. ® 41-586, Jaka 10512 ŽREBIČKA, 6 mesecev starega prodam. Avguštin, Reteče 62, Škofja Loka 10513 MLADEGA MUCKA, črno oddam.® 213-994 belega 10514 KRAVO ali TELICO simentalko pred telitvijo, prodam, 'S 422-770 RENAULT 4, prodam po delih. ® 45 349 10464 OSTALO VOZILA ZRAČNO PUŠKO Slavija, prodam za 7000 SIT, "g 061/612 341 10468 RISALNO DESKO Robotron Reiss A3, komplet z ravnili in kotome rom, prodam g 216-734 10507 BUKOVA DRVA, prodam. « 633 693 10509 NOVO KLETKO, za 120 kokoši, prodam g 403 013_10511 BUKOVA DRVA, prodam 5 421 345 10525 MAZDA 323 1.6, 64 KW, 16 V, letnik 10/1990, metalik, prodam Ce na 16500 DEM «■ 70-070 10455 ZAPOSLITVE ŠIVILJE pripravnice, zaposlimo za šivanje perila. Hesto d.o.o., Dor- farje. g 632-294_10253 DEKLE, s prakso v gostinstvu, zaposlim takoj. Nedelje in prazniki prosto.620-513 10335 KUHARJA in NATAKARICO zapo-sli pizzerija Romano, fl? 622-236, od 19. do 20. ure._10461 KUHARJA in NATAKARICO sprej-me na delo takoj restavracija Vint-gar pri Bledu. * 725-050 10478 KV GOSTINKA dobi zaposlitev v dopoldanskem času. flf 325-186 _10485 ŠIVILJO, za šivanje usnjene opre-me za kuške in mucke, zaposlimo. ® 43-234, Scorpio, Poljševek 30/a 10508 NUDIMO HONORANO delo, v ob-čini Škofja Loka. ^ 65-488, zvečer _10510 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a) vključili smo samo mesta za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom, b) zapisali le nazive poklicev, pri čemer lazko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo in podobno); c) upoštevali le nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvid na iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organiza cije oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Jesenice: KUHAR, TEHNIK STREŽBE. Kranj: ORGANIZATOR DELA, PROFESOR SLOVENSKEGA JEZIKA, DIPLOMIRANI PRAVNIK Radovlji ca IZDELOVALEC VIJAKOV. Iskalce zaposlitve hkrati obvežča entlarico, no prodam ^ 10531 POSESTI ^H^MATERIAL ^ERVOL trdi, 2 kub.m , 2. kvalitete, ^^^prodam. ■g- 65-452 10482 naJiE.K0V ža9an LES, prodam po -liliji'«' 76 474_10520 - !?OBRAŽEVANJE RAZNO PRODAM KUPIMO, PRODAMO in ZAME NJAMO več različnih hiš, novogradenj in parcel na Gorenjskem APRON NEPRREMIČNINE KRANJ, Likozarjeva 1/a, flr 064/214 674. torek in četrtek po poldan, sredo in petek dopoldan OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava TECH STJEPAN VRBANIĆ rojen 1935 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 10. avgusta 1992, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. Delovni kolektiv SAVA KRANJ INŠTRUKTORJA za angle ^»_325 398, po 15 uri 10471 k0 2gnu,nAM matematiko in fizi ft> i,,vse ^o\e, uspešno in poceni _. * n, M 6 razred Oš, prodam. £327 155 ,0532 % 79 nćo° ^ dni stare9a. kupim 10406 dni i. 8irn«ntalca, starega do 14 CeSn • 8fnrekove, borove in me '-~^v^1kupim g 64 103 10515 j^OLESA ^enoK°tK0L0 Ro». dobro ohra ?04 oA. b Postav, 204 prodam Ur 10490 PURANE za zakol in domače ŽGA NJE, prodam. Češnjevek 8 10483 STAN. OPREMA KAVČ, rabljen, zelo ugodno pro dam ^ 622 412_10459 KAVČ, rabljen, zelo ugodno pro dam <8> 622 412 10487 ŠPORT_ LOK z vsemi dodatki, ugodno pro dam tf 41 275 10479 STORITVE Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA TOTISK. v Kranju. Slovenski trg 7 (delavski dom), na zalogi štampilj ke "IZJAVA" ZA NAROČILNICE ' flp 064/217 424, sprejem naročil vsak delovnik od 8 do 14 ure 9176 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene JELKE PRESTERL se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z mano in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, še posebno pa sodelavcem Elana in LIP Podnart za denarno pomoč in cvetje. Prisrčno se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju UKC - Infekcijski oddelek iz. Ljubljane, še posebno dr. Beovičevi. Zahvala gorovnikoma za ganljive besede slovesa ter g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Janez v imenu sorodstva Ljubno, 4. avgusta 1992 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Tovarne Sava - Semperit - pregleda plascev VINKO MIJATOVIČ rojen 1964 Od njega smo se poslovili v petek, 7. avgusta 1992, ob 15. uri, na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ V SPOMIN Z neizmerno žalostjo se spominjamo 15. avgusta, ko nas je za vedno zapustila ŠTEFKA BUČAN iz Strahinja št. 9, Naklo Še vedno si med nami, v naših srcih, a' srce ljubeče Tvoje več ne bije, ker v gomili tihi spiš. Vsi njeni Naklo, Kranj, 15. avgusta 1992 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, brat, stric in boter TOMAŽ NARAT iz Kokrice Najiskreneje se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Posebna zahvala družinam Toporš, Vakaričič in Ličen za nesebično pomoč. Hvala tudi tovarni Oljarica Britof in vsem ostalim za darovano cvetje. Hvala g. župniku iz kokrice za lepo opravljen obred, pevcem iz kokrice za zapete žalostinke in vsem, ki so se udeležili pogreba. 2alujoČi: Vsi, ki smo ga imeli radi Kokrica, 3. avgusta 1992 ZAHVALA Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker tebe DAVOR v našem domu ni. DAVOR KOKALJ roj. 1985 iz Zg. Biten j Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega malega sina, bratca, vnuka, pravnuka in nečaka, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na tako človeški način pomagali lajšati bolečino. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Njegovi Zg. Bitnje, II. avgusta 1992 Kmečki ohceti na Bledu in v Bohinju Vasovali smo, se ženili in eden po drugem hodili... Ob tako vročih vikendih, kakršne doživljamo to poletje, si vsak išče hladno senco, predvsem pa mlado in staro beži k vodam: jezerom, potokom, v kopališča, k rekam. Od Jasne v Kranjski gori tja do So-re - vsa dopustniška Gorenjska je bila ob vodah... In tako se je ob minulem vikendu tudi namerilo, da so v » najbolj obleganih « gorenjskih turističnih središčih, na Bledu in Bohinju turistični delavci sočasno pripravili vsak svojo tradicionalno kmečko ohcet. Bi rekli da ob pravem času, kajti prav minuli vikend je bilo v Bohinju dnevno vsaj 10 tisoč obiskovalcev, v nedeljo pa še znatno več, tako da je bila gneča nepopisna. Takega obiska domala ne pomnijo! In ker turistični delavci vedo, da tega Bohinj brez resnih težav ne prenese, so se dobro organizirali: bilo je veliko več policr-stov in čistilcev parkirnih površin, sodelovali so komunalni redarji Triglavskga narodnega parka. Da se je vsaj za silo vzdrževal red, so zasnovali pravi pravcati »krizni štab«! Razumljivo je zato, da je običaje obeh kmečkih ohceti v obeh krajih videlo na tisoče ljudi. Ob vasovanju Pod skalco v Bohinju je bilo gledalcev krepko čez tisoč in tudi na blejski kmečki ohceti se je trlo radovednih gostov. Ob tako hudi vročini pa se je pod narodno nošo potil »tazaresni« ohcetni par na Bledu in namišljeni poročni par v Bohinju, skupaj s folkloristi Triglava iz Srednje vasi in ekipo mladih iz Bohinjske Bistrice, ki je zares vžgala. Na Bledu so ohcet priredili jeseniški gledališčniki, ob neumornem umetniškem vodju Radu Mužanu, ki te zadeve imenitno pripravlja. Kmečka ohcet v Bohinju pod Skalco je pritegnila številne obiskovalce, ki so se mudili ob jezeru... - Foto: D. Sedej Na kmečki ohceti na Bledu sta se zares vzela Janja in Drago, ohcet pa so pripravili jeseniški gledališčniki... Foto: D. Sedej Vse se je veselo in srečno izteklo: povasovali smo in se po-možili, kdor je imel denar, je tako na Bledu, kjer so postavili kar 70 stojnic ali v Bohinju kaj kupil, kaj pojedel in kaj popil. Kakšne silne gneče pa pred stojnicami ni bilo: hotelski gostje imajo hrane dovolj v ho- telih, domači pa imajo s seboj praviloma priročne zamrzovalne skrinje. Sicer pa ob taki gneči najbolj » trpijo « stalni tuji gostje, ki nikjer po svetu ne marajo takšne vikendske gneče, ki jo povzroča lokalno prebivalstvo. In jo ob takih dneh, ko se napovedujejo kilometr- ske kolone, rajši popihajo na kakšne mirnejše lokacije. Ampak v minulem vikendu tudi v hribih niso imeli tovrstne sreče: v Kranjski gori so nam rekli, da po planinskih stezah hodijo kar eden po drugem... Kar je res, je res - po lanski vojni smo nenadno » odkrili « Bled in Bohinj in to » odkritje « je kajpak vredno obiska. Ce nič drugega je zvečer prav lepo posedeti na kakšni beli klopici ob blejskem jezeru, si ogledovati labode, zraven pa ti pihlja mil poletni vetrček. Prava romantika! Od vsepovsod se sliši živa glasba, sonce je potonilo v jezeru, pletnarji čakajo na morebitne goste, po parku se sprehajajo zaljubljeni parčki. I" ker se ti še ne da v naravnost grozno nepretrgano kolono vo; zil, ki se vije iz Bohinja proti Bledu, vaški obvozi pa so ti zoprni, posediš še na terasi. In k° vprašaš kelnerja, kdaj zapirajo in se odreže, da » tedaj, ko ffl voli odditi zadnji gost «, veš. da se že marsikje premika. Včasih bi mi namreč natanko ob deseti uri zvečer pred nosom potegnil prt z mize... • D. Sedej Pod 300-letnim varstvom Marije Udarjene - Krajani in /upijani Posavca, Otoč, Praproč in Ljubnega so konec minulega tedna pripravili razstavo Ljubno skozi stoletja in različne prireditve z imenom Pod 300-letnim varstvom Marije Udarjene. Razstavo je v četrtek popoldne v šoli in župnišču odprl podpredsednik SKD in član predsedstvas R Slovenije Ivan Oman. Razstava je bila na ogled do nedelje, vsak dan zvečer so bili v ljubenski cekrvi koncerti pevskih zborov, v nedeljo dopoldne pa je nastopila tudi foklorna skupina z Bleda. - A. /. - Foto: J. Čigler Ovčarski bal na Jezerskem Uspel prikaz nekdanjega dela in življenja p N AVTOŠOLA Beg unjska 10, Kranj \ini\v] 216-245 Jezersko, 10. avgusta - Nedeljski Ovčarski bal ob Planšarskem jezeru na Jezerskem je kljub tradiciji pomenil za Turistično društvo (in seveda tudi za vsa ostala) ob sodelovanju Živil v osnovi možnost in priložnost, da na ta način z izkupčkom od prireditve kasneje uresničijo še kakšno opredeljeno in željeno turistično in ureditveno usmeritev na Jezerskem. Vendar pa jim je v lepi in celo na Jezerskem precej vroči nedelji, ob upadlem jezeru, številnim obiskovalcem uspelo prikazati predvsem ta del etnografskega trenutka naših dedov in babic. Etnografsko-turistično obarvana prireditev pa je v nedeljo dala slutiti, da so se Jezerjani že precej večinsko odločili, da je za turizem vse bolj ena od glavnih usmeritev. Celovit prikaz prihoda pastirjev in ovac v dolino, striženje, krtačenje, predenje in pletenje, priprava in postrežba domačih jedi je terjalo kar številčno udeležbo domačinov za uresničitev scenarija, ob tem, da številni obiskovalci niso bili ne žejni, ne lačni, da so na stojnicah lahko izbirali med različnimi izdelki, in da se nenazadnje ni zatikalo tudi pri prometu. "Današnji Ovčarski bal ni prva letošnja prireditev na Jezerskem. Vendar pa je bilo časa za pripravo sorazmerno malo ob vsem ostalem dogajanju v kraju. Nastriženo volno je Milica Bajželj - Ožbaltova najprej skrtačil*' Vida Košir - Kovačeva (na sliki) je spredla nit, Meta Močnik - Oj sova (na sliki) pa je pletla nogavice. Nada Rebolj (na sliki) in Anica Muri - Anzejeva z Jezerskega sta na prireditvi kuhali žgance in masunjek. Pa vendar, upam, da nam je uspelo pripraviti prireditev, ki naj obiskovalcem pokaže nekdanje delo in življenje pri nas. Ob delu številnih domačinov pa naj hi danes morda ostal tudi kakšen tolar za načrte, ki jih imamo vsi skupaj na Jezerskem," je med srečanjem s predsedn** kom Turistične zveze SlovenO Marjanom Rožičem in pf*_ sednikom Gorenjske turisti^ zveze Andrejem Babičem1^ prireditvi povedal predsedn Turističnega društva Jezers* Rihard Murn. • A. /alar Ne prezrite petkove številke Gorenjskega glasa, v katerem bo objavljeno vse o našem nagradnem žrebanju in tudi kupon za popust pri nakupu sejemske vstopnice. Gorenjski glas vas vabi na svoj razstavni prostor na Gorenjskem sejmu, od 14. do 23. avgusta 1992, v Kranj v halo A. Tam boste lahko kupili Gorenjski glas, se nanj naročili, oddali mali oglas in povprašali o vsem, kar vas zanima o časopisu. Za stare in nove naročnike zopet pripravljamo bogato nagradno žrebanje! Zadnji večer bomo izžrebali nagrade v skupni vrednosti pol milijona SIT. Na našem razstavnem prostoru se bo zvrstila tudi vrsta gostov s posebej ugodno ponudbo za \l stare in nove naročnike Gorenjskega glasa,_ Na svidenje na Gorenjskem sejmu! GORENJSKI GLAS vaš časopis