408 Šivni stroji ali šivne mašine. Vsak izkušen človek nam pritrdi, da je bila ženska po mestih dosihdob več šivankina sužnja, kakor pa človek v pravem pomenu te besede. V desetem letu svoje starosti je začela šivati, potem pa je bila prikovana za vse življenje k šivalni mizici, k dolgočasnemu delu, ktero je škodljivo zdravju, in od kterega ni bilo otetbe. Te dušne in telesne sužnosti so ženski spol oteli Šivni stroji, ker odsihdob je šivanje zares lahka igrača, ki nikdar kvare ne dela zdravju. Ni torej dvomiti, da bodo šivni stroji tudi v našej državi imeli po rodovinah važne nasledke, kakorŠni so se uže pokazali v združenih amerikanskih državah. Prihranjeni čas in dušne zmožnosti bodo pa sedaj mogle v boljšo rabo obračati ženske, ki se bodo lahko pečale z drugimi potrebnimi rečmi; matere bodo sebe in svoje otroke lehko bolje izobraževale, ter podpirale domačo in narodno blagost. Severnim združenim amerikanskim državam gre čast, da so iznašli te šivne stroje. Uže 1840. leta so se bili prebrisani Amerikanci prvič lotili te stvari, pa to se ve, da poskušnje prvega začetka so bile pomanjkljive , in še le po 10 letih so bili tako srečni, da so naredili stroj, kteri popolnoma nadomestuje delo z rokami. Zdaj so v Ameriki šivni stroji tako izvrstni in potrebni, da ni nobene boljše hiše brez te priprave. Prav zanimljiva je statistika, ktera kaže, kako so se ti stroji čedalje bolj in bolj razširjali. Tako je, na priliko, bilo leta 1853 v obrtnosti 2509 strojev, „ 1854 „ 4469 „ „ 1855 „ 5513 „ „ 1856 „ 7323 „ „ 1857 „ 12.713 „ „ 1858 v 17.589 „ " „ 1859 K; 46.243 Šivnih strojev ne rabijo samo po Ameriki, temuč razširili so se po vseh delih sveta, posebno pa to raz-širjevanje po Evropi tako napreduje, da ni glavnega mesta, v kterem bi ne bilo zaloge (magazina) šivnih strojev. Grozno velike so amerikanske fabrike, ki delajo šivne stroje, posebno pa Wheeler-jeva in Wilson-ova fabrika v Bridgeportu v državi Novega Jorka. Šivni stroji pa niso koristni samo gospodinji, mo-distiki in švelji (mojškri), ampak tudi krajaču, čevljarju, klobučarju, krznarju, remenarju, sedlarju, marilarju in sploh vsem rokodelcem, kterim daje šivanka opraviti. V kratkem času so jako razcvela tista rokodelstva, ki so se bila hitro poprijela šivnih strojev. Nektere delavnice imajo po 20, 30, 50, 100, 400 in tudi več šivnih strojev, ki stoje drug poleg druzega, da se na njih šiva. V Nev-Haven-u (v državi Connecticut) je zavod, v kterem neprenehoma giblje 400 strojev, ki delajo srajce amerikanskej vojski; v Troy-i pa, malem mestu združenih amerikanskih držav 5000 strojev dela srajce, ovratnice itd., ki se razpošiljajo na vse strani sveta. Gotovo so toraj šivarski stroji tudi nam zelo koristni in potrebni, česar smo se uže sami na svoje oči lahko prepričali, da nam torej ni treba iskati dokazov po dalj njej Ameriki. Kdor uže sam ima Šivne stroje, kdor jih je vidii šivati: gotovo mi pritrdi, da so izvrstni na vse strani. Uže prvi pogled vsacega lahko preveri, da si ženska prisluži brez velicega truda pet- krat, in če dobro zna, lOkrat več na teden, kakor poprej. To lahko umeje vsak, če le pogleda statistične dokaze , ktere je dal sestaviti Wheeler in Wilson na šivnih strojih po štirih različnih šivaricah: na stroj i: z roko: ur minut ur minut Moška srajca se dela 1 16 14 26 tenka suknja ... 2 38 16 35 atlasov oprsnik (jopič) 1 14 7 19 platnen oprsnik . . — 48 5 14 volnene gače ... — 51 5 10 poletne gače ... — 38 2 50 svilena obleka ... 1 13 8 27 merinova obleka . . 1 4 8 27 katunova „ . . — 57 6 37 ženska srajca ... 1 1 10 31 morov podkrilnik . — 35 7 28 ponočno oblačilo . . 1 7 10 2 svilen z&stor (firtoh) — 12 4 16 Šivanka vbode v minuti na stroji: z roko: pri tenkem platnu . 640krat 23 tedaj 28krat več „ atlasu .... 520 „ 24 „ 22 „ „ „ sviU . . . . . 550 „ 30 „ 18 „ „ „ robljenji tencega sukna .... 594 „ 38 „ 16 „ „ „ drobnem šivanji amerik. kože . . 175 ,, 7 ,, 25 „ „ „ robljenji ženskih čevljev .... 510 „ 28 „ 18 „ „ „ robljenji klobukov 374 „ 33 „ 11 „ „ Ker so tedaj šivni stroji tako izvrstni, zato se ne bode nihče Čudil, da so dobili pri vsakej razstavi darila ; uže več sto tacih daril ima trgovska hiša Wheeler et Wilson, ktero so pri zadnjej londonskej razstavi lanskega leta počastili s prvim darilom. Šivni stroji so se v Cehih jako razširili, in gospod Naprstek ima to zaslugo; v Ljubljani pak so na ogledu na Starem trgu v hiši št. 18, kakor je bilo uže večkrat povedano v „Novicah."