208 Št. — 4. IctO. Ppfelina pavšalirana.	Današnja	številka	velja	2*— K V Ljtibrp«U, sobota 3. Septembra 1921.
_ .	----------------------——— /	  im	——r—nr~i—i——m— ----------- ,-v , . _   
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLAV.
Uredništvo:
'—o ulica 1/1. Teleti!..
W0W0« JL ..
glinic*
fr*ak0 Telefon 44. ne vračajo. tsjllk]:	priložiti	znamko
•/®ha, dgovor.
Kralj se vrne v Beograd oktobra.
Bograd, a. septembra. Na snočr.ii seji ministrskega sveta je poročal ministrski predsednik Pašič o zdravstvenem stanju Nj. Vei. kralja Aleksandra. Stanje se je obrnilo na bolje in je odstranjena vsaka nevarnost, vendar pa je po mnenju zdravnikov kralj tako pilabel, da bo potreboval najmanj tri
tedne, da se popravi in se bo v tem času moral vzdrževati vsakega napo rai' Zaradi tega ni mogoče, da bi se kralj pred enim mesecem vrnil v domovino, kakor se je to mislilo prej. Kralj se najbrže povrne šele meseca oktobra.
Sporazum med Jugoslavijo in Romunijo glede prometnih ivez.
Beograd, a. septembra. Po poro-a iz Bukai
Ul« iz Bukareite od 30. avgusta se je 'dosegel sporazum med našo .cralje-viao in Romunijo, Posebna komisija Id Ja imela izdelati predloge o železni-Ikem, pojtnem in brzojavnem prometu med Jugoslavijo in Romunijo, Je končala svoje delo in predlagala sporazum, ki naj obstoja v glavnem Ja nastopnih točk:	x. Vzpostavitev
. mednarodne proge Beograd—Bukarešta. Zgradi naj se železnica preko llchadije in Smedereva; pri Smederevu naj bi se zgradil velik železniški most Proga naj bi bila sestavni del mednarodne proge Bordeainc—Odesa, g. Zgradi naj se železniška zveza od jCiuiove do Beograda preko Gruje, N ego ti na in Poiarevca z.mostom med Gntjo in Prahovom, 3. Zgradi naj se železniška proga preko Tdntišvara do Bazljaia, ki bi na romunskem in na-
šem, ozemlju bila približno enako dolga in s katero bi se osebni in tovorni promet znatno olajšal, ker bi s tem odpadle vse ovire, ki so dosedaj otež-kočale promet. 4. Izboljšanje brzojavnega pronjeta med našo in romunsko kraljevino. Naši člani komisije se vračajo v Beograd, da sporazum predložijo vladi v podpis.
Bukarešta, 2. sept. (Izv.) Romunsko - jugoslovanska komisija za ureditev železniških zvez med obema državama je končala svoje delo. Sklenila Je, da se zgradi nova železnica med Beogradom In Bukarešto, ki naj bi pri Smederevem prekoračila Donavo. Nadalje naj bi se ustvarila letalska proga, ki naj bi vezala Pariz, Prago, Beograd, Bukarešto In Carigrad. Na vsej progi bi se napravila letališča z vsemi potrebnimi napravami.
Evakuacija Zapadite Ogrske.
London, 2. sept. Veleposlaniški svet jja poslal madžarski vladi noto, ki izraža začudenje, da zavlačuje madžarska vlade predajo Zapadne Ogrske AvstrljL Nota spominja na to, da so Srbi že izpraznili Baranjo. Izraža se upanje, da ne bo nobenega zavlačevanja več.
Dunaj, 2. sept. Narodni svet se je da-mi sestal k razpravi o zapadno-ogr-skem vprašanju. Najprvo se je soglasno odobrila ‘ med avstrijsko republiko in Zedinjenimi državami sklenjena mirovne pogodba. Zvezui kancelar dr. Scho-ber je potem poročal o najvažnejših dogodkih na Zapadnem Madžarskem in je končal z zagotovitvijo, da bo v znil-slu včerajšnjega sklepa zunanjega odteka avstrijska vlada v zaupanju na dotedanje postopanje treh glavnih velesil yitrajala pri svoji odločni volji, izvesti pogodbe, dokler ne bo v nedeljo tako zločinsko prekinjena predaja Burške izvršena. Nato so govorili še
zastopniki strank in odobril se je po glavnem odseku storjeni sklep, da se z ozirom na sedanje razmere v Burški odgode volitve članov upravnih mest za Burško.
Beograd, 2 septembra. Zastopniki male entente v Pragi so v neprestanem kontaktu glede skupnega koraka pri madžarski vladi, da se z noto, ki naj ima značaj ultimata, zahteva, da se brezpogojno izvrši trianonska mirovna pogodba. Madžari morajo evakuirati vse dele dežele in se morajo popolnoma razorožiti.	,
Budapešta, 2. sept. Kakor doznava »Pesti Hirlap«, od kompetentne str&hi, se je madžarska vlada glede zapadno - ogrskega vprašanja obrnila z noto na entent o in naprosila, naj preskrbi garancije za to, da Av-‘ strlja izpolni svoje obveznosti, ki Jih ima napram Madžarski.
Grki pred Angoro.
Pariz, 2. avgusta. Kakor poroča •Temp« iz Aten, se potrjuje vest, da W levo krilo turške armade umika (MTOti severovzhodni Angori.
Beograd, a. septembra. Presbiro poroča iz Aten: »Efemerini« piše, da bo. kralj Konstantin v kakih tret tednih na čelu svoje vojake vkorakal V Angoro.
Carigrad, 2. septembra. I' ) poročilih iz grškega vira se nada’.juje;o boji ob Sakariji z največjo ijutostjo. Komunisti se ljuto branijo in V"dijo neprenehoma v bitko. Navzlic temu so morali zapustiti več točk na spodnjih postojankah. Oba sovražnika sta izvedla več napadov in proti napadov.
Republikanske manifestacije v Nemčiji
Nauen, s. septembra. Skupna ma- proti reakcijonarnim in vojaškim lfto-nifestacija meščanskih in socijalistič-aih strank levice za republiko in ustavo je ▼ vsej Nemčiji potekla v največ jem redu. V Berlinu , je bilo okoli pot milijona manifesten tov. Kljub tolikemu številu manifestantov se ni pripeta noben incident niti prt nasto-
&niti pri razhodu. Vsi list« poudar-, da so manifestacije doka«, da se j republikanska demokracija ojačila.
Vladna politika je dobila novo oporo.
Meščantvo in soctjalizem imata večino
gom.
Magdeburg, 2. avg. Tiskovni urad višjega predsedništva poroča: V Neu-haldenslebnu so desničarske stranke nabile velike čmo-belo-rdeče obrobljene lepake z natiskom: 2ivela monarhija! Razburjeni delavci so vdrli v hišo, kjer šo bili voditelji desničarskih strank, jih iztirali in jih vlekli po cestah, kjer so jih zasramovali. Po poročilu župana ni bil nihče poškodovan.
Vstaja v Indiji.
Berlin, 2. sept. Listi javljajo Iz Pariza: Kakor poroča »Petlt Journal« iz Kalkute, se vrše tam poulični boji med vstaŠklrpi domačini ln britanskimi četami. V mestu so zgrajene barikade. Indijski duhovniki pridigajo lavno proti Evropejcem. Vsa britanska Javna poslopja so vojaško zastražena. Kakor
poroča »Matin«, so angleški vladni krogi Jako prestrašeni zaradi zadnjih poročil iz Indije. Podkralj je dal razglasiti poostreno izjemno stanje nad Kalkuto in nad Bombayem. V sedmih pokrajinah so domačini oznanili sveto vojsko proti Evropejcem.
ANGLEŠKI POLKOVNIK COSSET ODSTRANJEN.
Beograd, 2. sept. (Izv.) Iz Subotice javljajo, da je angleška vlada odstavila angleškega polkovnika Gosseta. Njegove posle prevzame drug član ententne komisije.
STRADAJOČA RUSIJA.
Moskva, 2. septembra. Do 31. »v* gusta se je vsega skupaj pripravilo. 11,169.464 pudov žita, tako da j« za-goto.vUfcoa zimska setev na ozemlju,
kjer je lakota. Kakor pa je razvidno iz .jeznih razglasov in iz ^ člankov »pravde«, je položaj stradajočega prebivalstva še vendno obupen. Vlada je nafjfcreč del dobavljenega žita porabila ttfcll za preskrbo industrijskih delavcev v veflkih mestih in za bolnic*. Brzojavka Kalininova iz lakotnega ozemlja priča, da je ondi umrljivost zaradi lakote še vednef ako velika. V kirgiški republiki je položaj strahovit, obupani starši popuščajo svoje otroke kar na cesti.	■'
POTOVANJE MINISTRSKEGA , PREDSEDNIKA V PARIZ.
Beograd, 2. septembra.. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič odpotuje mogoče jutri zvečer ali pa v nedeljo v Pariz.
NASE ZASTOPSTVO PRI ZVEZI NARODOV.
Beograd, 2j septembra. Danes odpotuje v Ženevo dr. Miroslav Spalajkovič z našim bernskim poslanikom Jovanovičem In vseučiliščnim profesorjem Novakovičem, da zastopajo naše Interese na zborovanju zveze narodov, ki se začne 4. septembra.
MADŽARSKA NASILJA V BARANJI.
Beograd, 2.. septembra. Ministrski predsednik Pašič je snoči sprejel depu-tacijo iz Baranje, ki je prišla v Beograd, da poroča o strašnem postopanju Madžarov v Baranji. Vlada Je takoj sporočila obmejnim oblastvom, naj kar natančneje poročajo o razmerah v Baranji,
NAŠA VOJSKA PROTI MADŽARSKI OJAČENA.
Beograd, 2. septembra. Radi vedno pogostejših madžarskih napadov na severnem delu naše meje se je sklenilo, da se v popolno zavarovanje naše meje ojači naša vojska.
RAZMEJITVENA KOMISIJA Z ROMUNSKO.
Beograd, 2. septembra. (Izv.) Danes dopoldne sta se Vršcu sestali naša ln romunska delegacija razmejitvene komisijo za določitev jugoslovansko - romunske meje v Banatu. Ena komisija bo začela z delom v okolici Vrica, druga pa pri Velikem Bečkereku.
NAS NOVI GENERALNI KONZUL NA DUNAJU..
Dunaj, 2. septembra. (Izv.) Dosedanji jugoslovanski 'generalni konzul na Dunaju Cerovič je bil zaradi raznih nepravilnosti' umirovljen. Za njegovega namestnika je imenovan dosedanji generalni konzul v Wa-shingtonu Savič. Novi generalni konzul pride v kratkem na Dunaj in prevzame svoje posle. — Odstavitev generalnega konzula Ceroviča je pri uradništvu konzulata in poslaništva, pa tudi y krogih jugoslovanske kolonije na Dunaju zbudilo veliko zadoščenje.
KONGRES DRŽAVNIH URADNIKOV.
Beograd, 2. septembra. Dne 15. t. m. bo v Beogradu kongres delegatov državnih uradnikov. Kongres ima namen, konstituirati centralno zvezo državnih hradnikov za vso kraljevino.
PRIJETI ODMETNIKI.
Prijepolje, 2. septembra. Orožniška patrola predsnočnim v selu prijela Jusufa Ajamovičar, odmetnika iz čete Huseina Boškoviča. Po njegovi izjavi se je Boškovičeva tolpa razpršila. Večina odmetnikov iz prijepolj-skega okrožja se je vrnila domov,, do-čim je Boškovič z nekaterimi člani čete odšel v Albanijo, <Ja tam prezimi. Z njim so odšli odmetniki, ki se ne morejo vrniti domov, ker jih oblasti poznajo.
ALBANSKO VPRAŠANJE PRED ZVEZO NARODOV.
Ženeva, 2. septembra. (Izv.) V današnji seji zveze narodov, kateri je predsedoval Wellington Koo, je prišlo albansko vprašanje v razpravo. Najprej so prečitali tozadevno poročilo Balfourja, potem pa sta podala svoje mnenje albanski škof Fan Noli in jugoslovaski delegat Jovanovič. Svet zveze narodov je prišel do zaključka, da mora vsekakor slediti izvajanjem Belfourja in se postaviti na njegovo stališče. Škof Fan Noli je izjavil, da se tudi on strinja z izvajanjem angleškega zastopnika, dočim je jugoslovanski delegat Jovanovič izjavil, da jugoslovanske čete niso zasedle nobenega novega albanskega ozemlja, ampak da so ostale na demarkacijski črti, ki.so je določile velesile.	*	.	/	.
GRCUA NOCE IZROČITI SEVERNEGA EP1RA.
Atene, 2- sept, (Izv.) Kakor poročajo listi, je grška vlada odločena, da severnega Eplra ne prepusti Albancem, ker noče grškega prebivalstva Izročiti slabi albanski upravi, Grčija se pri tem sklicuje na dogovor med Tittonijem in Venizelosom, ki ga Je odobril vrhovni svet.
Ljubljanski veleseim.
Z nekako skrbjo smo pričakovali otvoritev prvega vzorčnega velesejma v Ljubljani. Nismo imeli skušenj na tem polju in čas je pritiskal. Stavka gradbenih delavcev je našo skrb le še povečala in opravičena je bila bojazen, da bi se mogel prvi naš poskus na tem polju ponesrečiti.	%
Toliko večje veselje nas navdaja sedaj, ko je težko delo uspelo in ko je Ljubljana in z njo vsa Slovenija in Jugoslavija pokazala, kaj da zmore.
V najkrajšem času je uredila sejmski prostor tako lepo, da smemo biti ponosni nanj in da bodo z najlepšim dojmom zapustili tudi oni tujci, ki so navajeni velesejmov v drugačnih dimenzijah.
Opozoriti moramo pri otvoritvi prvega jugoslovanskega vzorčnega velesejma po prevrafu na veliko važnost tega modernega načina trgovskega posredovanja in reklame. Naša produkcija stopi pred kritiko svetovnega trga in se spušča v odkrit boj z inozemsko konkurenco. Nedvomno je to koristno ne samo iz trgovskega, temveč tudi iz gospodarskd-moralnega ozira• Vsaka produkcija se kvalitativno zboljša pod pritiskom kritike in konkurence. Mi pa smo dosedaj ravno to kritiko skoro absolutno pogrešali. Upati pa je, da se bodo taki vzorčni velesejmi v Ljubljani ponavljali, kar bi nedvomno veliko prispevalo k povzdigu vsega našega gospodarskega življenja.
Po ljubljanskih ulicah žc postaja živo tujcev. Obisk velesejma obeta biti jako dober. Pozdravljamo z veseljem in zadoščenjem vse obiskovalce in prepričani smo, da se bodo teh par dni, ki jih bodo prebili med nami» dobro počutili v naši beli Lubljani. Četudi bodo med njimi ljudje, ki bodo z bistrim očesom našli tu in tam morda kako napako, šmo vendar prepričam da ne bo med njimi nikogar, ki bi nam ne priznal velikih težkoč prvega koraka in ne priznal agilnosti in inicijativnostl, s katero je Slovenija šla na delo. Videli bodo vsi, da živi tukaj sicer mlad, toda zdrav in priden narod, v katerem čaka še nebroj neporabljenih sil svoje udejstvitve. In to ne bo najmanjši uspeh prvega ljubljanskega velesejma.
Z današnjo otvoritvijo ljubljanskega velesejma stopa Slovenija in pred tujci Jugoslavija na gospodarsko bojišče, ki ni manj pomembno od političnega. Upajmo, da bo v tem težkem boju z deloma mnogo močnejšimi nasprotniki tudi častno obstala.
Inozemci, ki jih iskreno pozdravljamo v naši sredi, pa naj bodo zagotovljeni, da bomo z radostjo storili vse, da jih v vsakem oziru zadovoljimo.
RUSKI MONARHISTI NA ČEŠKEM.
Praga, 2. sept. (Izv.) »Češke Slovo« doznava iz verodojstojnega vira, da se je v zadnjem času pojavilo na Češkoslovaškem zelo mnogo ruskih monarhistov, ki so z ruskimi monarhističnimi centralami v Nemčiji in na Madžarskem v zvezi. Organizacija ima mnogo denarja na razpolago.
POLJSKA VLADA PROTI STAVKU-JOČIM.
Varšava, 2. sept. Ministrski svet Je Izdal proglas na prebivalstvo, v katerem svari pred novimi stavkami. Vlada opozarja, da je izdatno skrbela za izboljšanje gmotnega stanja državnih nameščencev in da je pozvala tudi zasebna podjetja, naj vpoŠtevajo mezdne zahteve nameščencev. Razen tega stori vlada vse za pobijanje draginje. Zato upa, da bo delavstvo podpiralo njeno prizadevanje in čuvalo intetese države.
PREBIVALSTVO GORNJE ŠLEZI-JE ZASLIŠANO O LOKALNIH VPRAŠANJIH.
Ženeva, 2. sept. (Izv.> V krogih sveta zveze narodov pripisujejo veliko važnost dejstvu, da ima komisija pravico, zaslišati nemško in poljsko prebivalstvo o lokalnih vprašanjih.
VENIZELOS NOCE NA GRŠKO.
Beograd, 1. sept. Presbiro poroča Iz Aten: »Elektros« doznava iz- zanesljivega Vira, da Je ugledna angleška Osebnost, ki je znana kot helenofilska, v razgovoru nagovarjala Vpnizelosa, naj gre na Grško in tam obnovi organizacijo liberalne stranke ter prevzame vlado v svoje roke. Venizelos je to odbil, rekoč, da Je njegova odločitev padla in da ga nič več ne spravi iz tega pota.
PRAŠKI NADŠKOF IN VELIKI RA-BINEC ZA STRADAJOČE V RU-, SIJI.
Pariz, 2. sept. (Izv.) Pariški nadškof kardinal Dubois in višji rabinec Levi objavljata skupen proglas, ki pozivlje na podporo gladujoči Rusiji. Oba naglašata, da gre za.nesrečo, kakršne še ne pozna zgodovina. Petintrideset milijonov ljudi Je v nevarnosti, da umrejo gladu.
LJUDSKI ODER V PRAGI.
Praga, 2. sept. (Izv.) Bivša arena Plstek se je izpremenila v ljudski oder. Ravnatelj novega češkega gledališča Lacina ga je včeraj otvorIL
LETALSKA RAZSTAVA V OLOMUCU.
Olomuc, 2. septembra. (Izv.) Prihodnji teden se tukaj otvorl letalska razstava. Protektorat Je prevzel general Kroupa.
VZORČNI VELIKI SEMENJ V TRSTU ODPOVEDAN.
Trst, 2. sept. (Izv.) Trždškl vzorčni veliki semenj, ki bi se imel otvo-rltl dne 11. septembra t. 1., je odpovedan, ker je proračun izkazal tako velik primanjkljaj, da -se ne more računati na kak uspeh prireditve.
Borzna poročila.
Zagreb, 2. sept. Devize: Berlin 210.25—-211.25, Italija izplačilo 805 do 825, London 680—685, Newyork 180—180.50, Pariz 217—219, Švica 3090, Dunaj 16.15^16.20, Bukarešta 215—218, Budimpešta 46—46.75. Valute:	Dolarji 179.80, avstrijske
krone 17—18. carski rublji 22—30, 20 kran v zlatu 650, franc, franki '1425, napoleondorl 635—640, nemške marke 208—210, Italijanske lira 815—£18, češkoslov. krone 211.
Praga 2. sept. Marke 95.75, švt-carski franki 1423.50, Italijanske • lire 371, francoski franki 651.50, funti 310, dolarji 82, dinarji 176.25, leji
93.50, levi 66, avstrijske krone 7.025, poljske marke 1.95, madžarske krone 20.60.
Dunaj, 2. sept. Dolarji 1125—1129 marke 1313—1319, funti 4240—4260, francoski franki 8940—8980, lire 5180—5200, dinarji (tisočaki) 2443 do 2463, (stotaki) 2433—2453. poljske marke 35.25—37.25, leji 1312.50 do 132.50, švicarski franki 19.475 do 19.525, češ?1ovaške krone 1372' do 1375, madžarske krone 289.50 do
292.50, levi 910—920.
Curih, 2. sept. Devize. Berlin 6,775, Newyork 583, London 21.83, Pariz 45.95, Milan 25.80, Praga 7.05, Budimpešta 1,775, Zagreb 3.25, Bukarešta 6.925. Varšava 0.20, Dunaj
0.69, avstrijske krone 0.54.
Vsem pridobitnim krogom ljubljanskega mesta. Mesto Ljubljana Je znano kot' eno najcenejših in najsolidnejših mest med vsemi kraji naše širne domovine. Ker ima veliki sejem nalogo pridobiti in trajno držati številne kupce cele naše države, je v neprecenljivo korist cele Slovenije, da z vsemi silami delujemo na to, da si tega glasu posebno v velesejmskih dneh z eventuel-niml višjimi cenami ne pokvarimo.
Pridobivajte
Ljubljanski velesejem.
K otvoritvi.
Danes se Je otvoril ljubljanski i Vzorčni velesejem, ki je prvi v Jugosla-(Viji PO prevratu. Kdor se je tekom zadnjega leta zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je videl, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot enega najuspešnejših sredstev so pri tem svojem stremljenju uporabljali vzorčne I velesejme, ki so dosegli v posameznih i mestih skoro amerikanske dimenzije. J ,V svetovnem časopisju se kar vrste vabila na posamezne trge in Praga, Lip-sko, Dunaj in Varšava preplavljajo svet z reklamo za svoje trge.
Gotovo Je znak slovenske Inlcljatlv-nosti in agilnosti, da je Ljubljana kot prva sledila vzgledu drugih, večjih narodov in se odločila za prireditev vzorčnega velesejma. Zavedamo se velikih težkoč ki sp Jih morali premagati pripravljale! ln zato ne smemo soditi preostro, če ni še vse tako, kot bi moralo biti. Gotovo pa je to velik korak naprej v našem gospodarskem življenju. Tujci, posebno trgovski krogi se na ta način v primeroma kratkem času seznanijo z Vso našo ponudbo in naši trgovski, industrijski ln obrtniški krogi pa Stopijo potom velesejma v žive stike s tujim konzumentom.
Pa tudi za gospodarski napredek v 'Jugoslaviji sami Je ljubljanski velesejem velike važnosti. Ljubljana Je važno uvozno tržišče in trgovci vzhoda ln jugovzhoda naše države sl na primeroma cen način lahko ogledajo na razpolago stoječe uvozno blago. Poleg tega pa je Slovenija najbolj industrializirana pokrajina cele Jugoslavije In hrvatski in srbski trgovci imajo sedaj priliko spoznati domačo našo produkcijo in se v strokah, v katerih se proizvaja dobro ln v cenah konkurence zmožno blago, osamosvojiti od Inozemstva.
2elimo prirediteljem prvega ljubljanskega velesejma najlepši uspeh in upamo, da bodo nedostatkl, ki bi se tekom sejma morda pokazali bili prirediteljem le v spodbudo In šolo pri bodočih vzorčnih velesejmih v Ljubljani.
Ing. arh’, prof. Rado Kregar:
Umetniški
aranžma.
Velika in težka je bila naloga, .ki jo je stavil pravilni aranžma ljubljanskega velikega sejma na gradbeni odsek, ono instanco, ki je odobrila oki roma ovrgla, načrte, predloge, naročila in oddajo del. V ta odsek so bili povabljeni gradbeni strokovnjaki, ki so x nasveti, predlogi in intervencijami olajšali delo arhitektu Costaperariji, kateremu je bilo poverjeno gradbeno vodstvo. Dodeljen mu je bil ing. arh. prof. Kregar Rado, s katerim sta si delila ogromno delo, ki je moralo biti izvršeno v teku štirih mesecev. Pri administrativnem in tehničnem delu sta v veliki meri pomagala gg. ing. Pokorn in tehnik Rajner. Ta “kratki čas je onemogočil povsem dovršeno študiran je osnutkov za celokupni aranžma, kakor tudi za posamezne paviljone v celoti in detajlih. .V teku dveh in pol mesecev so morali biti skončani vsi celotni in detajlni načrti uradnih, velikih skupnih razstavnih in privatnih paviljonov, kakor načrti za vhod, ograjo, napeljavo elektrike in vodovoda. Poleg tega še razdelitev in dodelitev prostora v skupnih paviljonih med posamezne raz-stavljalce, katere je bilo najprvo potrebno združiti v skupine enake in sorodne stroke v skupnem paviljonu« Celotni aranžma je zasnoval g. arh. Costaperaria, ki se mu je v glavnem zelo posrečil. V svrlio proučevanja mednarodnih sejmov drugih velemest, se je peljal g. arhitekt spomladi v Prago in Lipsko, kjer je imel priliko slično prireditev temeljito študirati.
Prostor za ljubljanski velesejm je ■/. ozirom na njegovo lego zelo lep, vendar pa je delala njegova oblika, ne-enakostraničen trikot, precejšnje težave pri skupni rešitvi tlorisa. Doseči gotovo simetrijo, ki je za vse momen-talne stavbe in večje slavnostne prireditve potrebna in v veliki meri dvigne estetični utis, je bilo zelo tež-. ko. Vhod leži ob najkrajši stranici ^trikota ob Gosposvetski cesti.
Delna simetrija se je dosegla na ta način, da se je razpostavil kot, v katerem leži vhod in ta črta tvojfl si-metralo celokupnega tločrta. Simetrično na to črto je zgrajen vhod, flanki-ran od dveh uradnih paviljonov (arh. Costaperaria), to je desno poštni paviljon, levo paviljon eejmskega urada in dveh blagajn. Sredino vhoda markira originalen mlaj, okrašen z mnogobroj-nimi narodnimi barvami in. državnimi trakovi. Takoj ob vhodu za ograjo, med uradnimi paviljoni, leži‘obširen prostor, ki dovoljuje večje zbiranje došlega občinstva in tvori začetek jfflaype promenada. jželiena^Z-V-Sredini.
stoječimi plakatnimi stenami v' dva hodnika, ob katerem leze najlepši paviljoni večjih domačih titrdk. Glavna promenada kakor vse ceste ob velikih paviljonih so okrašene z zastavami na visokih drogih zvezanih med seboj z žicami, na katerih vihra stotine zastav evropskih držav, kar daje celemu sejmu neobičajno veselost in življenje. Prvi paviljon * glavne promenade je trafika, ki bode prodajala izbrane spe. cijalitete ljubljanske tobačne tovarne. (Osnutek arh. Costaperarije.) Dekoracije za ta paviljon je napravil akad. slikar profesor Santelj. Prvotno sta bila projektirana dva paviljona, eden za trafiko, drugi za prodajo časopisov, Vsled velikih stroškov se je eden opustil in ostali postavil na sredo promenade, kar pa zelo kvari celo lice, ker zakriva lepo perspektivo, katero zaključuje privatni paviljon Češkoslovaške republike.
Levo od trafike je paviljon združenih opekarn (arh. Kregar). Je to primitiven odprt paviljon, katerega stebri so zidani iz surove opeke, ki pa žal ni najboljše kvalitete, da bi repre-zentiralo podjetje. V tem paviljonu bode razstavljena različna opeka omenjenih tovarn. Desno od trafike leži ogromna sfinga iz kita (delo- akad. kip. prof. Repiča) kot reklamni objekt tvrdke Žankl sinovi. Za omenjeno sfingo ob promenadi je lep paviljon »Združenih papirnic Vevče«. 2al, da zgornji del ni izvršen po osnutku Costaperarije, kar zelo zmanjšuje vrednost zunanjosti. Njemu nasproti stoji paviljon firme Keber. Poleg omenjenih je še paviljon »Združenih tvornic stekla Zagreb« (arh. Costaperarije), ki je zelo ličen, vendar ne karakterizira dovelj stroke. Ima namreč premalo stekla in preveč lesa« Predstavljam si ga bolje kot ogromen kristal, ali pa kristalno hišico.
Na nasprotni strani opozori na se originalna oblika strehe paviljona firme »Balkan« (arh. Costaperarija), ki pa je zelo težka in ga tlači k tlom. Veliko zanimanje vzbuja stanovanjska hišica »Slov. stavbene družbe« (arh. Seidl), izvršena popolnoma v lesu. Ima zelo lično zunanjost (izvzemši secesijonistično ograjo balkona, ki ne spada med drugače dobro modernizirane narodne motive. Sicer je visoka, strma. ma»sardna streha v naših krajih nenavadna in klimatično neutemeljena, dovoljuje pa ekonomično izrabo ostrešja za stanovanjske sobe. Z ozirom na njeno notranjost bi omenil, da so sobe« sicer malo majhne, ali zelo prijažne. Na vsak način pa bo dosegla omenjena firma dobe* uspeh, ako se nekoliko prilagodi omenjeni tip našim krajevnim razmeram. Omeniti moram izredno hitro izvršitev, ki je v današnji stanovanjski mizerjji velike važnosti. Na isti strani kot omenjena hišica leži še en paviljon konzervnih tovarn Vrhnika (arh. Costaperaria) in vzbuja po svoji originalni obliki pozornost. Je to zložljiv in prenosljiv paviljon in vsled tega zelo praktičen. Oblika spominja na skupino škatelj. Je precizno izvršen in dela čast firmi, ki ga je izvršila. Umestno bi.bilo, da bi vsaka firmao označila svoje delo ih bi s tem delala reklamo za se, kar bi bilo popolnoma opravičeno, kakor so to tudi napravili graditelji skupnih paviljonov.
Kot zaključek te glavne promenade tvori »Češkoslovaški paviljon« j(arh. Costaperaria). Je to največji privatni paviljon, izvršen od slov. st. dr. in to izvanredno kratkem času, vendar zelo solidno. Zanimivo je bilo gledati, kako so ga gradili, kar nekam amerikansko je bilo to delo. Ta paviljon je pač najlepše dekoriran. Zaslugo ima dekorater našega gledališča umetnik Strušny. Vsa čast mul Češki narodni motivi ga venčajo zunaj in krase njegovo notranjost. Simetrično na to glavno promenado, ali nekoliko oddaljeno od nje, ležita dva osmero-kotna paviljona, in sicer paviljon »Pivovarne Laško-2alec« (arh. Kregar) in nasproti godbeni paviljon (arh« Kregar, arh. Costaperaria). Paviljon Laško-Zalec je dekoriral gospod Strusny. Originalna oblika, šotora in bujne barve dvignejo njegovo reklamno vrednost. Le nesrečna oblika zaključka strehe ga kazi. Godbeni paviljon je izvršila firma Geyer ter se držala točno načrtov. Delo je zelo precizno in dela firmi vso Čast. Le žal, da ni časa za okusno lakiranje. Paviljon je izvršen iz kovanega železa. Dekorativni motivi in konstrukcija popolnoma Odgovarja materijaln in njegovi tehnologiji.
Ogale razstavnega prostora zaključujejo paviljoni združenih pivovarn »Union«, ki so zelo praktično zasnovani, vendar težki v barvah. Poleg omenjenih je še cela vrsta drugih manjših privatnih paviljonov, ki pa ne odgovarjajo enotnemu licu celokupne-, ga aranžmaja in to vsled njihovih zastarelih' ali se^esiionističnih ..oblika
Omenil bi še paviljon firm »Hitro-zid« Maribor, ki je zanimiv po svojem materijalu. Strašno secesijonističen je paviljon Rogaške Slatine.
Desni kot razstavnega paviljona je bil prvotno namenjen za restavracijo, ki pa je vsled velikih stroškov prireditve moral odpasti. Na tem prostoru so nameščeni vinski paviljoni in barvarna, ter ruska kuhinja. Ta del je najbolj nesrečno rešen. Tu ni več enotnega lica, ni pravega reda. Skrajno neokusen je paviljon za šampanjec firme Čuček. To bi moral biti elitni najelegantnejši paviljon, tako pa zgleda kot pri kaki '»oštariji« na deželi. Edina okusna paviljona tega prostora sta paviljon »Union« (arh. Costaperaria) in paviljon »Gospodarske zveze« (arh. Kregar), lči pa je zanjo pemajhen. Delo je zelo fino in je hvalevredno za dotično firmo, ki ga je izvršila. Kavarni je videti, da je stara čez 30 let in ne spada v ta moderni semenj. Tudi Rusi so postavili svoj paviljon, ki je vkljub Svoji primitivnosti in s skromnimi sredstvi postavljen zelo posrečen in ima nekaj lastnega.
Cel sejmski prostor je obdan od petih velikih skupnih paviljonov (arh. Kregar). Pravilna in estetična rešitev vhodnih in stranskih tfasad je bila težka vsled izredne dolžine in primitivnih sredstev (lepenka in les). Dolga ploskev zunanjih sten je oživljena po delitvi v manjše enake ploskve, katere so v presledkih po ploskvah drugih oblik, kar tvori ritmično delitev.
V te ploskve so pritrjene reklame table, ki po svoji prostosti oživljajo to dolgo fasado.
- Ti veliki paviljoni obstoje Iz velike n m široke razstavne notranje zaprte dvorane. Na eni zunanji strani ima priključen odprt hodnik, ki je z lesenimi stenami predeljen v posamezne botse. Tudi ta stran je sama na sebi precej monotona, kar pa mahoma zadobi drugo lice, ko, vsak raz-stavljalec okrasi svoj boto z živimi tapetami, napisi in reklamnimi tablami. 2e samo na seb^ pestro sliko oživljajo veliki poljedelski in industrijski stroji ki bodo v obratu in zvonenje na sejmišču razstavljenih zvonov, vlitih v zdr. strojnih tpy. in livarnah v Ljubljani. Zvonovi imajo krasen glas in imajo izredno. okusne oblike, okrašene z krasnimi- Umetniško dovršenimi ornamenti moderniziranega romansko bizantinskega sloga, zasnovani od g. inž. prof. arh« Vurnika. Slog ali arhitektura je pri vseh teh skupnih in privatnih paviljonih vkljub pestrosti in različnost enotna.
Merodajen za obliko ali slog je bil v prvi vrsti materijal in pa namen paviljona. Oblika odgovarja, materijalu in njegovi tehnologiji in to	je kar karakterizira moderno	dobo.	Nekoliko
baročnih motivov	dviga	vrednost
okusne .zunanjosti.
Konstrukcijo za	velike	paviljone
je napravila vsaka posamezna firma po svoje. Najboljša in namenu odgovarjajoča je konstrukcija firme Rav-nikar, ki s svojo strešno konstrukcijo (trikotno predalije) najboljše izraža tip razstavne dvorane.
Iz navedenih imen j? razvidno, da so sodelovali poleg arhitektov in stavi benikov strokovnjakov tudi drugi slovenski umetniki, kaicor slikarji in kiparji, kar znači, da se je prvič združila umetnost s trgovino in industrijo, da dela z roko v roki za prospeh ju-goslovankega naroda. '
Ljubljanskim obrtnikom se naznanja, da pridejo v nedeljo, dne 4. septembra dopoldan ob n. uri 30 do 40 zagrebških obrtnikov, da se ogledajo ■ljubljanski velesejm. Ob tej priliki želi, da se z ljubljanskimi obrtniki, zlasti stavbene stroke osebno spoznajo in o važnih zadevah pogovore.
V ta namen se bode vršil v nedeljo popoldan ob 4. uri v prostorih »Narodnega doma« prijateljski sestanek zagrebških in ljubljanskih obmikov. Prosim ljubljanske obrtnike osobito stavbene stroke, da se v nedeljo dopoldan ob it. uri udeleže sprejema na južnem kolodvoru in popoldan ob
4.	uri prijateljskega sestanka v »Narodnem domu«, — Eing. Franchtti, načelnik zveze obrtnih zadrug.
Stanodajalci, v katerih stanovanji]! prenočujejo obiskovalci ljubljanskega velesejma se naprošajo, da prijavijo eventualno izpraznitev po tujcih v Času semnja, takoj centralni pisarni stanovanjskega urada na Dunajski .cesti št. 18, Tourist office.
Trgovci, obrtniki, rzzatavljaldf Za časa velikega sejma je pač najvažnejše za vsakogar, kdor hoče kgj prodati ali kupiti, <U da oglas v »Jugoslavijo«, ki je največji jn največ čiiani slovenski dnevnik. . ,	.	‘	'
Železniške karte. Inšpektorat državnih železnic objavlja: Ker je pričakovati v nekaj dneh zaradi otvoritve »prvega ljubljanskega velikega s«j-maa vullk nausl ialeteflaom. aa, rukeia.
da mora biti tamošnja osebna blagajna. potenši s 1. .septembrom do preklica vsak dan redno in nepreklicanb odprta od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, in bo tako omogočena potujočemu občinstvu nabava vozovnic tudi med tem časom.
V času ljubljanskega velikega semnja, ki se danes otvori in ki traja do 12. t. m., bo naš list redno izhajal v-povečani obliki ter posvečal osobito pažnjo gospodarski rubriki, ki je bila doslej vsled pomanjkanja prostora omejena le na 2 koloni. Pridobili sino vrsto novih sotrudnikov — strokovnjakov, ki bodo obdelali v poljudnih člankih vse panoge gospodarstva. Vljudno’ vabimo vse cenjeno občinstvo, da pridno sega po »Jugoslaviji«, ki se bo te dni razen na običajnih prostorih prodajala tudi okrog sejmišča, ter se bodo naročila za oglase in naročnike sprejemala tudi v paviljonu E št. 15, kjer ima »Zvezna tiskarna in knjigarna« svoj razstavni lokal.
Stanovanjski urad ljubljankega ve-lesemnja naproša najemnike stanovanj, naj bi vsak po svoji moči proti primerni dškodnini odstopil vsaj mal kotiček, v katerem bi sc odpočil tujec, da ne bo Ljubljana zgubila svojega gostoljubnega slovesa. Prijave sprejema centralni stanovanjski urad v pisarni Tourist office na Dunajski cesti št. 13.
Stanovanjski listi. Stanovanjski urad ljubljansk. velesemnja za izdajanje stanovanjskih listov, posluje od danes naprej neprestano v svoji pisarni na južnem kolodvoru. Centralna pisarna tega urada pa posluje vsaki dan glede splošnih stanovanjskih informacij, sprejema pa tudi prijave stanovanj v pisarni Tourist office, Dunajska cesta 8.
Fotografiranje na sejmišču. Vsako fotografiranje na sejmišču je brez odobrenja »Urada Ljubljanskega velikega semnja« prepovedano. Kdor bt želel slike paviljonov, posameznih razstavnih lokalov« posameznih predmetov ali celega sejmišča se naj obme na sejmski urad.
li popravo pita.
Beogradski »Trgovinski glasnik« piše: Od osvobojenja do danes, naše narodno gospodarstvo trpi radi slabega prometa. Predvsem, predvojna Srbija se ni mogla hitro povzdigniti, ker ni bilo prevoznih sredstev, da bi se v vse kraje napeljale življenske namer-nice, gradbeni materijal itd.
Vez Beograda, prestolice Srbije in glavnega centra uvozne trgovine z ostalo Evropo obstoja I? samo ene proge, ki je enotirna. Od tod stalno naku-plčenje na progi' in nerednost prometa. Trgovci so šli običajno sami, da sprejmejo svoje vagone in jih dovedejo do Beograda. Vsi ti ogromni stroški so šli v račun cene blaga in nikakor ni čudno, da se življenska sredstva življenja vedno bolj dražijo.
Naš izvoz stalno trpi vsled pomanjkanja vagonov, zbog tega, ker traja transport blaga iz naših ivozniških cen,trov do meje mesece', tako, da se lahko skvarljiva roba skoro redno pokvari na tem dolgem potu in ravno zbog tega se naš izvoznik hi mogel okoristiti s konjukturo na tujem tržišču, a skoraj nikoli se ni smel obvezati, da dobavi blago v nekem določenem času. Iz tega razloga nas vedno bolj zapuščajo kupci iz daljnih krajev, osobito oni, ki bi nam za naše proizvode dali dobro, zdravo valuto. (Angleška, Francoska, Holandska in dr.)
Na mnogobrojnih konferencah', ko se Je pretresalo vprašanje, kako bi se popravil naš dinar, je prvo, kar se je ugotovilo, bila zahteva, stavljena vladi:
»Popravite promet!«
Na nekem zboru izvoznlčarjev sliv, so se čule grenke žalitve na promet. Ni pretirano reči tedaj, da zavisl od prometa’ celokupno naše gospodarsko žlvlejnje.
Prošlo leto, v teku izvozne sezone* je bil ustavljen železniški projnet mesec dni V istem Času ni bil ploven niti Dunav niti Sava zbog izjemno nizke vode. In ml smo imeli občo krizo in zastoj v poslovanju.
Da bi se v enem odpfavill vzroki, kojl povzročajo, da imamo neurejen in težaven promet, se je vlada odločila, da uporabi velik del Iznosa novega posojila 600 milijonov dinarjev za obnovo obstoječih prog in usposobljenje glavne proge Zagreb—Beograd—Carlbrod odnosno Djevdjellje. V to svrho je odrejeno' 200 milijonov, dinarjev in to je razdeljeno tako:	;	■
1.	Vzpostavljenje prometa Zagreb— Beograd dinarjev 4,000.000. .
, 2, Nabava pragov in obratne gradnje 32,000.000.
3. Polaganje ozkotirnic v 'dva premogovna centra 20,000.000.
4. Dovršenje osrednjega skladišča v Batajnlci 4,000X00.
5. Transportščina is Tlvta 1,600X00. železnice 1,670.000.
7. Poprava lokomotiv in vagonov 34X00.000.
8. Postaje v Novskoj, VmkovclK, Samboru, Indjlii in Veliki Klkiadi JU»fMKXW
9.	Nabava lokomotiv in vagonov za ozki in normalni tir 15,000.000.
10. Razširjenje in zgradba delavnic v Zagrebu, Bečkereku, Nišu in Sarajevu 12,000.000.
11. Delavnica v Ljubljani 5,000.000.
12. Zidanje prostorov pri oblastnih direkcijah 4,730.000.
13. Zgradba za inšpekcijo Ljubljane 1,000.000.
14. Potreba beogradske in zagrebške
postaje 12,000.000.
15. Poprava instalacije 5,000.000.
16. Naprave na glavni progi Zagreb, Beograd, Niš in Djevdjelije i. t. d. 40,000.000. Skupaj dinarjev 200,000.000.
Kakor se vidi, so to najvažnejše potrebe našega železniškega prometa ln ko se odpravijo, hočemo brez sumnje imeti boljši, hitrejši, ugodnejši in ureje-nelši promet Zato vsakdo — in to so vsi družabni sloji,* koji posredno ali neposredno zavise od prometa — kdor, želi, da se stanje popravi ln da pomore državi pri Izvedbi načrta, mora podpisati,nove obveznice 7 odstotnega notranjega državnega posojila, katere-1.1. S tem se ne dela samo za občo korist, za povzdigo ekonomskega blagostanja celega naroda, nego se okoristi tudi pojedinec, ki podpiše posojilo, ker sigurno in produktivno naloži svoj novec, ki mu prinaša 7 od sto obresti.
Ml In Avstrlla.
. Neutrudni Beneš ne miruje, marveč, brez prestanka prede mreže, v katerih' bi se čehoslovaška počutila varno in o katerih bi si v gospodarskem ozlni pri-pravila potrebne zveze za' procvit države.
To pot nam pripovedujejo poročila o snujočih se ožjih stikih z Avstrijo. Pri tem naj bi se stvorila zveza med malo-, ehtentnima državama Cehoslovaško ta Jugoslavijo ter Avstrijo. Ker so se prve vesti glasile celo nekoliko nenavadno, vsebujoč točko o dozdevni naši priprav* ljenosti dovoliti mejno popravo ob Dravi v avstrijsko korist, je treba naprara zvezi z Avstrijo zavzeti načelno stališče.
Ml nikakor ne moremo biti iz principa proti vsaki zvezi z Avstrijo. 2lvljeii-ski boj, ki smo ga bili v stari Avstriji s Nemci,’ je končal v glavnem vendarle g našo zmago, v toliko, da smo sl ustvarili svojo narodno državp, dasl so nam v stoletjih ponemčili toliko naše zemlje in je ostalo še stotisoč naših rojakova nesvobodnih v Koroški. V glavnem m sedaj moramo z Nemci pogajati prvia po tisočletnem robsfvu kot resnično enasj kopraven narod.
Toda kadar prihajamo v podrobno sti, pa imamo absolvirati mnoge točke ’ ki morajo biti razrešene, predno i« meti nami in Avstrijo mogoč resničen spo* razum. To se pravi, mi naših rojakov v Korotanu ne bomo pozabili in ta točka je tako pereča, da se lahko na njena sporazum povsem razbije.
Z Avstrijske strani nam bodo br1/ kone odvrnili, češ: tudi ml ne bomo po-' zabili našh zatiranih rojakov v Mariboru in Ptuju in Celju in kakor se že imenujejo vsa ta bivša nemškhtarska gnezda. Na te Nemce nas je opozoril že Ren-' ner, menda je bilo o priliki Koroškega' plebiscita. Na to smo odgovorili že te-, daj in ponavljamo danes znova. Prime-< re med Koroškimi Slovenci in spodnje- j štajerskimi »Nemci« mi sploh ne priptt-' stlmo. Kajti ti spodnještajerski Nemof' so v resnici po 9 desetink Slovenci, ki se' bodo v bližnjih letih vrnili k svojemu narodu, vrh tega otok v slovenski okolici. Slovenci na Koroškem pa predstavljajo kompaktno naše prebivalstvo, narodno žalibog sicer ne dovolj osveščeno^ a kljub temu — slovensko.
Ako temu stanju primerno revidiramo mejo na Koroškem, ne bi imeli men-' da tudi ml nič proti temu, ako odstopimo Nemcem onih'par nemških vari v apaški kotlini. Toda ker imajo AvstrUdj neprimerno več najie zemlje, ko ml nem*’ ške, dvomimo, da bi bili oni že dane«1 tako uvidevni, da bi segli k takšni p«! ravnavi.
Predpogoj uvodu v resnično zbližan)* med nami in Avstrijo pa je, da se sprt\ meni kurs v nesrečni Koroški ln da sf dajo tam našim rojakom naj prinrittf* nejše narodne pravice.	I’"
Ko se bodo v prihodn jih letih iz kaotičnega današnjega političnega stanj* srednje in vzhodne Evrope začeli kazati, obrisi trdnejše grupacije, se bo morda; izkazala potreba sporazuma ln zveze' med Slovani in Nemci. Ml smo že opozorili na to možnost, na katero nas napeljuje razvoj v Rusiji. V tem slučaju ji tem bolj v interesu srečnejše bodočnosti, da odstranimo ono, kar bi še moglo motiti stike med dosedanjimi podaniki in gospodarji. Nemci sp prvi na vrsti, dg pokažejo dobro voljo. Seveda smo lahko po vseh skušnjah, ki jih imamo v tem oziru, skrajno skeptični glede nemške uvidevnosti. Zato se ne ndajmo Iluzijam.' Realna politika pa nas uči, ozirati se po člniteljlh, ki bi bili v stanu ta pri volil*' podpreti nale označene zahteve v zadostni meri ter doseči tem potom nJIhT saturiranje. To pa je stvar bodoči o kateri le danes teži« konkretpo
voritL
Hnewn@ vesti.
— Železničar ji-vpokojenci, begunci/ Narodni poslanec gospod Anton Brandner je sporočil naši organizaciji, da je storil potrebne korake, da se opcijske prošnje železniških vpokojencev-beguncev, katerim so bile ustavljene draginjske doklade, rešijo takoj, čim predloži notranjemu ministrstvu imena prizadetih, kraj in datum vložene Prošnje. Poživljamo vse begunce-vpokojen-oc-železničarje, da javijo takoj vse slučaje osrednjemu odboru ZJZ, Ljubljana, Gradišče 7, da potem predložimo skupne podatke m se njim na podlagi istih pripomore naknadno do drag. doklad. — Predsedstvo GZ.	,
— Organizacija radikalne stranke v Slov cniji. »Samouprava« poroča pod jem hapisom v št. 196: »Pred kratkim časom ie pričel dr. Niko Zupanič, direktor etnografskega muzeja v Ljubljani, z aktivno Propagando (t. j. z zmerjanjem in psova-, njem!) med našimi slovenskimi brati za Širjenje radikalne stranke in njenih načel V slovenskih krajih naše očetnjave. Prva radikalna organizaoija v Sloveniji ie osnovana v Kočevju in je za predsednika^ okraj-fie organizacije izbran g. dr. Ivan Sajovic, advokat (pravilno odvetniški kandidat!) v Kočevju. V Ljubljani je izbran ožji krog radikalne stranke, ki hoče voditi širjenje radikalne stranke v Sloveniji. Sedaj sc presedejo na slovcnačkl dijalekat statuti In program radikalne stranke. Bog ve, kaj je to zopet za ena Iznajdba: slovenački dijalekat? Potemtakem je tudi ruski jezik le »dijalekat«, ker je srbščini podoben. Kaj bodo Prešeren, Cankar, Tavčar in drugi s svojimi nesmrtnimi deli, ko so pisani v »dija-lektu«! Prizanesite s svojimi Statuti h jih ohranite kar v svojem dijalektu!) Izgloda, da dobi radikalna stranka v doglednem času .svoj list v Ljubljani. Kakor smo obveščeni, se širi radikalna stranka tudi po drugih mestih Slovenije in posebno v Kranju in njegovt okolici. G. dr. Niko Zupanič je pooblaščen, da do popolne organizacije vodi vse posle za slovenske kraje v pogledu stvarjanja radikalne stranke.« — Kakor je videti, hoče imeti tudi radikalna stranka »voj delež pri popolnem razsulu demokratske stranke!	\
— Velika skupščina »Družbe sv. Clrilil fn Metoda« se vrši dne 8, septembra v Ljubljani. Ob 9. uri zjutraj je zaupno zborovanje v družbeni pisarni v Narodnem domu. Dostop imajo izključno le delegati, pokrovitelji
C. M. obrambenl skladovcl (kamnarji). ~~ Ob pol 11. url se vrši Velika skupščina * veliki dvorani Kazine. Vabljeni ste v»l Prijatelji Družbe. Udeležite se zborovanja Polnoštevilno, da pokažemo javnosti, da živi jr našem narodu še idealna nesebična ljubezen in požrtvovalnost. Vsem udeležencem »Velike skupščine« sporočamo, da sta dovolili obratni vodstvi južne železnice in majih železnic (to je po vseh progah Južne železnice, ter po malih železnicah: Ljubljana -—Vrhnika, Grobelno—Rogatec, Slov. Bistrica—mesto Bistrica, Poljčane—Konjice) polovično vožnjo vsem, ki se pri blagajni izkažejo s potrdilom svoje podružnice, da se kot delegati ali pokrovitelji udeleže C. M, velike skupščine. Za vožnjo nazaj, na se morajo zglasiti v družbeni pisarni, da dobe potrdilo, da so se skupščine res udeležili.
— »Družbi sv. Cirila in Metoda« je poslal trgovec g. Iv. Perdan od družbenih vžigalic zopet 10.000 K. Rodoljubi, čim bolj bodete uporabljali družbine vžigalice, teni bolj bodete podpirali našo družbo.
— Skupščina Udruienla jugoslovanskega učiteljstva, sekcija za Slovenijo, se vrši iutri 4. t. m. v Rogaški Slatini.
— Zatirani Nemci v Jugoslaviji. Ministrstvo Je dovolilo,'da se na drž. gimnaziji v Novem Sadu otvorljo nemške paralelke, ako se prijavi zadostno število nemških Učencev. Sedaj bobna švabsko-nemska kul* turna zveza tudi po naših pokrajinah za vpisovanje.
— Imenovanje. Vladni svetnik A. Korošec, dosedaj inšpektor v poljedelskem ministrstvu, je imenovan za nadzornika obmejnih veterinarskih postal s sedežem v Mariboru.
— Ostra kritika. Odvetnik pred sodiščem. Odvetnik dr. Mirko Triller v Radovljici se je povodom neke obravnave izjavil v svoji prostodušnosti malo ogorčen nad cenilci In izvedenci, da sta izvedenca povedala pri cenitvi oslarijo, ki pa jo hočeta sedaj napraviti plavslbel s tem, da pri senu Pripuščata cene. Državni pravdnik je bil tnnenja, da presega ta kritika meje dopustnosti in je tožil dr. Mirko Trillerja po § 104. ~~ Po daljši obravnavi je bil dr. Triller po, S 259 oproščen.
— Pesek kontra Jelenc. Včeraj se je završlla obravnava proti uredniku »Jutra« Vitoiniru Jelencu, katerega je tožil Anton Pesek zaradi žaljenja časti. Jelenc je namreč 28. junija v kavarni »Zvezda« že pozno v noči na verandi napadel nenavzočega Peska in mtf očital med vpitjem, da je aranžiral atentat na sedanjega kralja, takrat Prestolonaslednika in ga opsoval z "različnimi psovkami. Prva obravnava je bila preložena, ker so navedle stranke še nekal prič, ki naj bi pojasnile položaj In podkrepile dokazovanje. Včeraj so bile nato zaslišane še razne priče, katere so v bistvu potrdile obtožnico. Obtoženi Vitomir Jelenc je bil obsojen zaradi krivega očitanja, da je bil Pesek v zvezi z atetatom in ga obmetoval z raznimi psovkami, na 5 dni zapora ali pa 1000 kron denarne kazni. Jelenc je prijavil vsklic.
— Premestitev poštnega urada Zgornji Cmurek na Marijo Snežno. S 15. septembrom t. 1. se premesti poštni urad Zgornji Cmurek na Marijo Snežno, občina Velka, okrajno glavarstvo Maribor ter se hkrati Spremeni tudi Ime poštnega urada v »Marija Snežna«.
— Atentat na poslanca Majcna. Ko se ie nedavno poslanec Iv. Majcen s svojo rodbino ponoči vozil iz Mokronoga domcv v Št Janž, je padel Iz zasede strel, ki k sreči ni nikogar zadel. Ze poprej je nekdo skušal zažgati njegovo hišo, a Je bil ogenj Pravočasno opažen in zadušen.
— Umor in samomor. Pri Sv. Barbari ?lže Maribora je ustrelil Tomaž Klinc Ženo brivskega mojstra Petroviča iz Novega VI-hodola, nato pa še sebe.
— Aretirani nemškutarji. V Konlicah
zaprli zaradi protlnarodnega in protldr-
žavnega rogovllcnja nemškutarje Fr, Ha-Senb!chla ml., Jos. Druškovlča in Glogovška.
—■ Nesreče. Krovce Ivan Nolda' je na P°sta)l Brezovica padel raz strehe in se težko poškodoval. Ponesrečenec je doma J? Hodomjna na Cehoslovaškem. — Maks ^nirkol iz Kolovrata pri Litiji, ie 26. avgusta oprezoval drevesa. Pri tem je padel raz “revo tako nesrečno, da sl je zlomil levo roko Jo-jm- zelo nevarno pretresel.
— Zagonetna smrt. Blizu grenadirske-ga mostu pri Celju so v sredo 31. avg. ponoči našli na železniškem tiru strahovito razmesarjeno, okrog 20 let staro deklico. Vlak ji je odrezal glavo in roke. Kmalu so dognali, da je nesrečnica Lucija Vantur iz Makolj, ki je služila pri nekem posestuiku v Zavodnji. Ker je bilo na njej že dalj časa opažati znake slaboumnosti, se splošno sodi, da je sama skočila pod vlak.
— Glavne tobačne zaloge'se znova razpišejo. Monopolska uprava je sklenila, da s
1.	oktobrom t. I. razpiše licitacijskim potom vse glavne tobačne zaloge v državi. Pogoji bodo taki, da se bodo mogli licitacije udeležiti tudi' interesenti z malimi' kapitali.
EJublJama.
= Herman Wendel je včeraj prišel v Ljubljano.
=• Profesorsko društvo — sekcija Ljubljana vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v petek 9. septembra ob osmih v risalnici 1. drž. gimn. v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Določitev referatov, predlogov in. delegatov za zagrebški kongres. — Pododbori naj po §§ 31. in 32. Pravil določijo delegate za kongres ter nal prineso zanesljivo na občni zbor imenik vseh članov svojbga pododbora. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti..
— Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo ima v soboto, dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta, svoj običajni sestanek. K obilni udeležbi vabi odbor.
= Zglaševanje o bivanju. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani opozarja občinstvo v lastnem interesu, da veljajo zgiasllni ptedplsi tudi za časa ljubljanskega sejma in da se ima torej vse osebe, katerim se da prenočišče zglasiti, oziroma odglasiti tekom 24 ur.
= Pričetek šolskega leta 1921122 na javnih mestnih ljudskih \šolah v Ljubljani.« Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, izvzemši I. in II. mestno deško ljudsko šolo in pa mestno pomožno šolo, prične se novo šolsko leto 1921/22 v sredo, dne 14. septembra 1921 s skupno sv. mašo in v četrtek, dne 15. septembra 1921 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v pon-deljek, dne 12. in v torek, dne 13. septembra 1921 vselej od osmih do dvanajstih .dopoldne, . in sicer: Za III. in V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško ljudsko šolo in za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju nia Erjavčevi Cesti št./19; za Šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Clasllski cesti št. 242; za mestno bar Janko šolo v šolskem poslopju na Ižanski cesti St- 40. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo, po čemur se je Šolskim vodstvom točno ravnati. Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju.
= Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 21. do 27. avgusta Je bilo v Ljubljani 27 novorojencev (14 dečkov, 13 deklic). Umrlo je v isti dobi 51 oseb (30 moških, 21 žensk). Smrtni vzroki so bili: 3 Jetika, 1 trebušni legar, 21 griža, 1 kolera, 1 zastrupljenje rane, 2 druge nalezljive bolezni, 1 možganska kap, 3 srčna hiba, 17 drugi naravni I smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile prijavljene: 72 slučajev griže in 2 slučaja trebušnega legarja-
a* Slovenska sluiba božja se vrši v nedeljo ob 10. uri v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti.
p= Poziv1 Ponovno se obrača »Gosposvetski Zvon« na narodno čuteča, dobra srca Slovencev In do bratskih narodov Srbov in Hrvatov — do svojih neosvojenih bratov Korošcev z milo prošnjo, da uspe-vhjo po svojih močeh pri cvetličnem dnevu, ki bode dne 11. septembra 1921. Potreba je nujna in velika, ker bode moral »Gosposvetski Zvon« v prihodnjem šolskem letu vzdrževati razne zavode in konvlkte v prid koroškim dijakom, da se tako pripravi in ohrani inteligenca za bodoče veliko narodno delo. Pri tej priliki se že sedaj naproša vrle narodne gospodične, da se Zglasijo v veliki dvorani na magistratu v"svrho prodajanja cvetlic istega dne ob 8. uri. •
=* Nov cirkus v Ljubljani. Te dni je dospel v Ljubljano velik češkoslovaški cirkus A. Kocska. Cirkus je lepo opremljen. Prva predstava se je vršila sinoči.
= Nočni pretep. Na Vodovodni cesti Je v sredo ponoči nastal velik vrišč. V bližini stanujoči g. Alojzij Repše, ki se je vsled šundra' prebudil, je skočil s postelje in šel gledat, kaj bi to bilo. Opazil je, kako Peter Leban klofuta Janeza Marinkota t Gline. G. Repše Je prijel bojevitega Lebana fn ga odvedel na policijo.
= »Neverjetna predrznost.* K tej naši včerajšnji notici Izjavlja gdč. Jul. štorova, prodajalka čevljev v Prešernovi ulici, sledeče: »Ker občinstvo splošno misli, da se tiče obdolžitev mene, pozivam dopisnika, naj s svojim polnim imenom sporoči, v kateri trgovini čevljev se mu je opisano pripetilo, ker so v Isti ulici še druge enake trgovine. Ljubljančanom in okoličanom pač ni treba zagotavljati, da nikdar In proti nikomur pisem rabila podtlkanih mi nemških besed, ker se čutim Slovenko.« (Tudi uredništvo poziva dopisnika, naj zadevo pojasni in da obrekovani zadoščenje, sicer bi bili primorani njegovo Ime izročiti obdolženkl.)
— Vlom prt l. C. Mayrju. Iz dobr,o Informiranih krogov se nam poroča, da se je posrečilo detektivu Joško Hauptmanu po večdnevnem trudapolnem delu priti na sled vlomilcem. Ko dobimo natančnejše podatke bomo o zadevi poročali.
Ceili«.
J a ali samomor? V četrtek L t. ni. dopoldne so našli na železniški progi od Celja proti Laškem blizu drugega železniškega mostu pri Bregu povoženo žensko. Kolesa vlaka so ji odtrgala glavo, / ®t}° roko, ter truplo tudi drugače razmesarila. Povoženka je stara od 18. do 24 let, nia črne lase ter Je bila slabejše oblečena. Ce je storila samOmor, ali Če se je dogodila nesreča še ni dognano. Tudi identiteta se ni moglo še dognati. Truplo so spravili na okoliško pokopališče.
Nabori se vrše te dni v Celju. Fantje prihajajo na okrašenih vozovih, prepevajo ih s harmonikami. Slobodno prepevajo in po ulici In nikdo jim ne trga raz prsi in klobukov narodnih znakov, kakor sp to delali pod Avstrijo bivši nemškutarskl celjski policaji. V tistih časih so te odgnali v
kajho, če si le oglasil s slovensko pesmijo na celjskih ulicah.
Stavka delavcev v tovarni porcelanskih izdelkov v Libojah še vedno traja. Zidovsko vodstvo tovarhe je trdovratno in noče priznati upravičenih zahtev delavstva.
Pasji kontumac v celj. okr. je, v toliko omiljen, da so psi sedaj lahko sanio varno priklenjeni brez nagobčnikov, prosto lahko letajo z nagobčniki, ali pa se jih lahko vodi na vrvici brez nagobčnikov.
Zopet novo tvornlško podjetje. V Gaberju blizu cinkarne so pričeli s preddeli in z voženjem materijala za stavbo nove tvornice, ki bo proizvajala žico in podobne izdelke. Tvornica bo last neke družbe Celjanov.
Prva hrvatska Štedlonlca, prej »Union-banka«, v Aleksandrovi ulici, bo razširila svoje poslovne prostore tja, kjer Je bil prej del Zamparuttijeve zajutrkovaltilce.
Znake ln legitimacije za ljubljnaski ve-lesemenj prodajate v Celju tudi podružnica Jadranske banke in trafika Kovač v Aleksandrovi ulici.
Ptuj.
Gospod vodja okr. glavarstva dr. Plrk-maler je nastopi! svoj letni dopust. Nadome-stuje ga komisar g. Forčesin. Osebe, ki so z njim v jako ozkih stikih vedo povedati, da se g. dr. P. ne povrne več v Ptuj. Ta svoj dopust pridno uporablja za letanje po uredništvih raznih listov, da ne bi kaj izdali. Dne 29. pr. m. je bil v uredništvu »Straže«, kjer hotel na vsak način govoriti z glavnim urednikom Ker tega ni bilo doma, mu ni mogel ustreči niti sam g. prof. dr. Vesenjak. Gosp. dr. Pirkmaler je temu odgovoril, da mu edino lahko glavni urednik pomaga', ker drugemu ne more zaupati svojih srčnih želj. Radi verjamemo, ker vse tisto, kar je o njem prinesla »Straža«,, katero sc ni upal tožiti, niso malenkosti za uradnika kot je oh. Pa vendar se ne bo g. dr. Pirkmaler tako ponižal in »Stražo« prosil, naj ga brani in vzame v zaščito.
Pri malih je treba začeti štedltl! Tega pregovora se drži tudi g. Bratina, ki vodi začasno pošle "stanovanjskega oblastva. Po njegovem rcaeptu naj bi šle vse osebe, ki Imajo lastno gospodarstvo, v hiralnico, katera je že sedaj prenapolnjena, In stanovanj bo dovolj. Gosp. Bratini takoj povemo, da naj ne išče tako daleč stanovanj, ko jih Ima v bližini dovolj. — Gosp. dr. Pirkmaler ima za 3 osebe 7 (sedem) sob. Ce je bilo prejšnjemu glavarju, ki je imel večjo družino, dovolj veliko stanovanje samo s 5 sobami, naj se tudi njegov naslednik malo skrči v svoji komoditetl. Davčna oblast naj se naseli zopet y tiste sobe, Iz katerih Jo Je g. vodja dr. Pirkmaler ven vrgel iri bo takoj jako lepo stanovanje prosto. Takih velikih stanovanj, se razume tudi velikih ln boiatih gospodov. Je v Ptuju dovolj. Te naj se najpoprej prime, ne pa revne ljudi.
Vsled pomanjkanja snovi ni Izšel zad-il * s°^oto naš toli pričakovani »Ptujski list«. Upamo.- da se ta ponovna Izostajanja S ,več dogajala. Tako brihtne ptujske advokatske ln profesorske glavice ■ okoli uredništva bodo vendar napisale tedensko par člankov fž 1001. noči
Uradni jezik na'postaji je najbrž Se vedno nemški, ker ptujske nemške tvrdke Izgotavljalo celotno tovorne in brzojavne liste v nemškem jeziku. Uradnlštvo mesto da bi tako izpolnjene liste kratkomalo zavrnilo, Jih sprejema brez ugovora. — Kaj ni znana gospodom uradnikom na postaji tista naredba, kjer se odredjuje kot uradni jezik slovenski? Gosp. postajenačelnik ne trpite v svojem uradu takih nerednosti!
Ferijalno društvo »Preporod« je priredilo dne 3p. avgusta veseloigro »Ulica št. 15«. Igralci so izvršili jako dobro svojo nalogo. Ptujčani kakor navadno ob takih prireditvah tudi tokrat niso storili svoje dolžnosti. Manjkalo je precej občinstva, zlasti takozvana »višja« inteligenca je popolnoma izostala. Ce bi se ne bilo vojaštvo (moštvo) v tako obilnem številu udeležilo, bi bilo g edallšče na pol prazno. — Reklama je bila tudi jako saba, ker so bili plakati šele tisti dan nabiti, in marsikdo ni vedel.
Šport in turistika.
Turneja težko atletske sekcije 'A. š. K. »Croatia«' nastopi danes ob pol 9. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Na programu je dviganje utežev, francoska rokoborba in druge atletske produkcije. Noben sportsmen in noben ljubitelj športa naj ne ostane doma in sl ogleda silne, mlade atlete, kako Izvajajo s čvrstim, proporoijo-nfclno razvitim mišičevjem ln vso eleganco najtežje vaje, ki nudijo kot športna novost v resnici krasen užitek. — Arbiter.
Nogometna tekma Grazer Amateursport-klub : Ilirija se vrši v nedeljo 4, t. m. ob 17. uri ha prostoru Ilirije pted drž. kolodvorom. Graški Amaterji so lanško sezono že Igrali v Ljubljani in dosegli proti Iliriji rezultate 3 : 2 in 2 : 4. So prvorazredno avstrijsko moštvo, ki uživa dober renome. Ilirija bo nastopila proti njim z istim moštvom, ki je pretečeno nedeljo tako izvrstno igralo proti sarajevskim amaterjem.
Boksarski match med avstrijskim championom težke kategorije Rossom in championom Jahke kategorije Vrbančičem se priredi v nedeljo 4. t. m. pred nogometno tekmo Ilirija : Grazer Amateure na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom. Pričetek ob pol 17. uri. — Po velikanski pozornosti, ki jo je vzbujal pravkar match za svetovno prvenstvo med Amerikanceih Dempseyem in Francozom Carpentierom po celem svetu, bo tudi nedeljski match med tema izvrstnima atletoma za naše športne k’ogc velika senzacija.
Porota.
Žalostna usoda 16 letne deklice — oče ubijalec. V Spodnjih Stranjah ^ pri Kamniku si je ustanovil svoj dom mladi gospodar Jernej Štirn. Vzel je družico, 7 let starejo Marijo, ki mu je bila dobra in skrbna gospodinja. Rodila mu je 6 otrok, trije so ostali ln med temi" tudi 16letna Angela. Dobro sta gospodarila, mož jč bil priden čevljar in gospodarstvo je raslo, se raivijalo in procvl-talo. Poleg ličnega doma sl je družina prihranila tudi še precej gotovine. Prišla je usodna svetovna vojna. Mož je pustil dom In šel vojakom. Vrnil se je, toda ne več tak ket je odšel: Telesno invalid s 60 kronami mesečne invalidnine, fizično slabeli delavec se je vrnil domov. Toda tudi duševno in moralno je mož padel. Ker ni mogel po vojni toliko delati kot preje, je začel pohajat! od hiše.do hiše ln iskal je zaslužek na lažji način. Kupčeval je. — Pri tem pa se Je seznanil v svojo, v nesrečo cele .-odbine in v, usodno smrtno nesrečo z neko Marijo Potočnikovo. 2ivljenje pri Stirnovih se Je popolnoma spremenilo. Samevala je očetova delavnica, prašila so se okna, thož moj-
ster pa je pohajal po svetu in popival vedno bolj vesel in dobre volje z novo izvoljenko tujo ženo. — Kolikor bolj pa je bil mož vesel v družbi Marije Potočnikove, toliko bolj je bil mrzel ln oduren v domačem krogu. Odtujila je tuja žena pravi ženi moža, otrokom pa očeta. In zgodilo se jo nekoč, da je pil in se zabaval Stirti s tujo ženo pozno v noč in se peljal nato s kočijo mimo svojega doma na njen dom. — Propadala je družina — samevala je žena in pripetilo ?e je, da je bila lačna deca. Mož pa 'je postajal vedno bolj oduren, vedno bolj surov in višek svoje sirovosti je pokazal na dan 17. maja na binkoštni torek, na dan, ko je postal morilec svoje 16 letne hčere. Potek žalostnega dogodka je bil po izpovedi ma-tere-žene približno ta-le. Omenim pri tem, da je izpovedala žena kot zaprisežena priča, dasi se je prvotno temu prptivila. Vrnil se je mož iz Kamnika. Prišel je kot običajno siten, pust, 'oduren in pijan. Legel je na klop in zaspal. Kmalu pa se Je prebudil in šel pod streho. Tam ■ je baje opazil, da mu je zmanjkalo nekaj denarja. Jc-li bilo to r£s ali ne, ni dognano. To pa je moža tako raŽ-jarilo, da se je obudilo v njem vse sovraštvo, kar ga je nakopičilo do tega časa nedopustno razmerje s tujo ženo in pohajanje po svetu, sovraštvo do žene in otrok, ki so mu dozdevno na poti v novem povojnem življenju. — Angela je popravljala zid pri zadnjih vratih. Mož jo je pograbil za vrat, počel jo je daviti In klical ji je: Povej, kaj si storila? Dekle pa, ki ni vedelo, kaj oče zahteva, mu je prestrašeno klicala: Ata, kaj pa hočete? Toda besni oče ni hotel slišati milih besed nedolžne hčere. Kričal je dalje. Danes bomo Imeli obrajt. Ležala je bllzo mala ročna sekirica. Pograbil jo je in s skrito sekiro za hrbtom je tiral hčer v vežo, kjer se je dekle že razbito in opešano ijaslonllo na ograjo. Pograbil jo je oče za vrat, vrgel po stopnjicah v klet in skočil za njo. — Strašen prizor se Je odigral tam doli. Oče divjak pobije in potlači hčerko po tleh in ko se otrok ne more ganiti, zavihti nad njim očetova roka smrtonosno sekiro. Zakričalo je dekle, ostrina sekire pa je prodrla skozi 4 prste globoko v hrbet in presekala hrbtenico, prerezala mozeg. In čula je mati, ki je stala pred hišo ter si ni upala blizu, kako jo je klicala hči, čula je njen jok in stok, čula je silen krlč in Čula žalostno zadnjo molitev pokore otroka, ki je padel in umiral vsled smrtnega udarca očetovega. Klicala je Angela umiraje. Mama umrla bom, o bog, odpusti mi vse storjene grehe. Umolknilo je dete. V kleti Je ležal mrlič, oče pa se je vrnil v delavnico. Tam se je sestal z nadučiteljem Maksom Komanom, ki mu je prišel plačat čevljarski račun. Stim je nadučitelju potožil, da ne more doma več vstrajati in da je ravno sedaj hčerko kaznoval. Priliko, ko je šel Štirn z nadučiteljem v delavnico je porabila prestrašena mati. da Je skočila v klet. Našla Je dete strto in pobito na tleh, v krvi z globoko rano na hrbtu — mrtvo. — Prenesla sta skupno nesrečno žrtev lz kleti. Prišli so v hišo tuji ljudje, da opravijo mrliške obrede, iz hiše pa je pobegnil nesrečni oče kot morilec svoje hčerke. Obtoženec pri razpravi zanika krivdo uboja. On toži. kako ga je mučila žena z ljubosumnostjo, če Je le pogledal žensko, s katero jo prišel v do-tlko na kupčij skih potih, že je bil ogenj v strehi. Zanika vsako pregrešno razmerje z Potočnikovo, pač pa on obtoži svojo ženo njenih mladih grehov, odlomek njenega življenja pred poroko na Velesovem. Pove, .da je napadel hčer, ker jo je surrtij, da mu je ukradla denar ln da jo je tiral v klet zato, da bi mu priznala in vrnila, če ne pa bi jo zaklenil ln poklical orožnike. V kleti jo je odrinil pri vratih z vao silo od sebe in vrgel za njo sekiro, ki je slučajno tako nesrečno in smrtno zadela hčerko. Zvedene! zdravniki so izjavili, da bila rana težka, smrtna in vsaka tudi takojšnja pomoč bi bila brezuspešna. Dokazano pa je tudi, da je padla ostrina, vertikalno na hrbet otroka, ki je tvoril trdno podlago za udarec — torej dekle ni padalo — in da ne kažejo posledice po-u ? v, obliki' Izkrvavenja v prerezu vseh mehkih delov, koščenega Ogrodja hrbtenice, da Je bil Izvršen udarec v obliki vseka — neposredni vsek. Mučni so večkrat prizori v dvorani, ko obsoja žena svojega moža, ga biča kot ubijalca, on pa odločno zanika svojo krivdo in obtožuje ženO. Senat de stavil porotnikom dve glavni vprašanji ln sicer zaradi uboja ln zaradi telesne poškodbe, ker je udaril 8. maja v Strhnjah Jožefa Ko-matarja z litrom po glavi, vsled česar ta po izjavi predsednika senata ni mogel imeti posebno prijetnih občutkov. Kot tretje je bilo pridejano na predlog zagovorništva še dodatno vprašanje glede malomarnega uboja. Porotniki so obe vprašanji soglasno potrdili, izključili pa so dodatno vprašanje. Po izreku porotnikov je bil obsojen Jernej Štirn na 8 let težke ječe.
Narodne Stanke mm e prati
i
_ .Dne 25. t. m. se je zglasil predsednik ZJZ pri tukajšnji pokrajinski upravi. Ker je g. kraljevi namestnik odpotoval na daljši dopust, je istega sprejel njegdv namestnik dr. Baltič.
Tov. Korošec je stavil g. namestniku sledeča vprašanja:
1. Kaj namerava ukreniti pokrajinska uprava proti navijanju in navijalcem cen vseh življenjskih in drjiglh potrebščin, ker so zadnji čas skokoma narasle do te višine, da jih velika večina prebivalstva pod nobenim pogojem ne more več zmagovati,
2. Nadalje, je-li g. namestniku znano, da razsaja epidemija v podobi griže v okolici In mestu, ter da neznosna draginja bolezen še pospešuje?
G. dr. Baltič odgovarja, ča 'bode pokrajinska uprava takoj pričela po izdani odredbi ministrstva za omiljcnje draginje izvajati tozadevne korake. Sprejel je predlog, da se prve dni prihodnjega tedna udeleži zastopstvo narodnostanoyskih organizacij pri pokrajinski upravi in da bode do tega časa storil, kar Je v njegovi moči, da se tej draginji odpomore. Dne 29. t. m. pa je bila pokrajinski upravi izročena naslednja spomenica: •
»Vsled dnevno naraščajoče .draginje predlagajo podpisane združene naroino-stanovske organizacije pokrajinski upravi sledeče točke v razmotrivanje in kakor najbolj hitro rešitev. Z ozirom na Izdano odredbo »Uradnega lista« št. 97 od 16. avgusta 1921 se naj skllčejp stanovskostro-kovne organizacije k soposvet vanju, oz. k sodelovanju pri izvajanju te odredbe.
V glavnem predlagamo:
1.	da vlada takoj omogoči delovanje po-trošačkih zadrug na ta način, da jim da na razpolago takoj potrebni obratni kapital, ki že leži kot* lastnina uslužbenstva pri finančnem ministrstvu in ki se naj v razmerju
po številu uslužbenstva posameznih pokra* jin nemudoma nakaže za svrhe imenovanih zadrug-;
2. da se izvoz živil prepove, oz. da se kontingentira;	.v-
3. da se revidira stanovanjska naredba z dne 21. maja 1921, ki je povzročila v vo» liki meri sedanjo draginjo;
4. da se uslužbenstvu prizna zopet primerna stanarina;	...
5. da se uvrsti Ljubljano v prvi razred draginjskih doklad;
. 6. da vlada takoj pritisne na znižanje ccn živilskih potrebščin in ako bi no bilo izdatno znižanje obstoječe draginje mogoče, zahtevamo primerno splošno zvišanje dra-. ginjskih doklad.
Ker se dosedanji predlogi naših organizacij na merodajnih mestih niti najmanj« niso upoštevali, je nezadovoljstvo v vrstiih vseh javnih nameščencev narastlo v taki meri, da bi bili današnji društveni fuilkci-jonarji v slučaju neuspeha te akcije prisl-' ljeni, odložiti svoja mesta in jih prepustiti radikalnejšim elementom.
Upamo, da bo pokrajinska vlada v pok ni meri te naše upravičene zahteve uvaža* vala in jih Izvede kar najhitreje.
Zveza jugoslovanskih železničarjev;
Zveza poštnih organizacij;
Osrednja Zveza javnih nameščencev in vpokojencev..
'31. t. m. ob 17. url Je sprejel namestnik kr. namestnika g. dr. Baltič odposlanstvo gori navedenih narodnostanovskih društev k širšemu posvetovanju, ki je trajalo nad 2 uri.
Zastopniki navedenih društev so temeljito očrtali nevzdržen položaj z ozirom na sedaj naraščajočo draginjo ter zahtevali od, pokrajinske uprave takojšnjo odpomoč z ozirom na zgoraj navedene točke v spomenici, ki spadajo deloma v rešitev centralna vlade v Beogradu, deloma pa jih lahko re& pokrajinska uprava sama.
Zahtevali so, da naj pokrajinska vl&da nastopi najenergičnejše pri centralni vladi in sicer v prvi vrsti glede Izvoza klavna živine, da se doma neobhodno potrebna količina mesa kontingentira ln da se določiju take cene, ki jih bodo nastavljene! in delavci lahko zmagovali. O. dr. Baltič je pri-zna! upravičene pritožbe in zahteve deputa-cije ter odgovoril, da hoče vse storiti pri centralni vladi, da se ugodi zahtevam prebivalstva. Pokrajinska uprava bo naredbo z dne 16. avgusta letos, ki je bila Izdana v svrho določanja cen in pobijanje draginj« energično izvajala.
V zadevah pa, ki spadajo v rešitev, centralne vlade v Beogradu, se obrne na Iste z nujnim predlogom.
Upamo, da ne ostane samo pri besedah, ampak da se v teh važnih zadevah res ukrene to, kar se končno ukreniti mora. Pravična blagoblt prebivalstva pač mora biti tudi ljudem na odločujočih mestih pri srcu.
GledaliSte in glatba.
Letno gledališče v park hotela »Tivoli« se je otvorilo snoči ob precejšnji udeležbi ljubljanskega občinstva, ki je bilo z izvajanjem točk prav zadovoljno, ter ni štedilo z zasluženim aplavzom. Prav posebno je poslušalce navdušila ga. Gorska, bivša članica dvorne opere na Dunaju s svojim sijajnim altom, ki je občudovanja vreden. Njen organ je izredno obsežen, ob enem pa tako sočen in zvočen, da je g. Gorsko, ki je tudi v prednašanju postavila prvovrstno umetnico, občinstvo za vsakim nastopom ponovno klicalo na okusni oder. Enako pozornost je vzbujal tudi ko-lesasrki umetnik, ki je izvajal na svojem kolesu naravnost neverjetnosti. Ker se je z današnjim dnem ensembte izpopolnil, je gotovo, da bo »Letno gledališče« nudilo res prijetno zabavb in ga bo vsak, kdor ga je enkrat videl, rad tudi ponovno posetil.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Po ppčitnlškem oddihu začne pevski zbor zopet svoje redno delovanje. Bodoča koncertna sezlja 1921/22 bo Izredno važna z ozirom na proslavitev 50 letnice Glasbene Matice kot našega prvega kulturnega zavoda in 30 letnice obstoja njenega pevskega zbora. Poleg rednih, pripravljal se bo zbor za velike slavnostne koncerte, pri katerih je obljubil svoje sodelovanje zborov ljubljenec g. ravnatelj Matej Hubad. Vabimo tedaj vse naše že do sedaj delujoče, vse Izkušene pevec iz stare naše pevske garde, pa tudi dobre, navdušene nove moči, predvsem tenorske, da se prijavijo ■ v zbor. Le po kakovosti pevskih glasov ln po disciplini odlični zbor, bo zmožen v tem jubilejnem letu Glasbene Matice Izvršiti dostojen juM-lejskl program. Pripraviti bo torej dostojno slovensko pevsko reprezentanco. Prijave ža pevce, ki so* že delovali v- našem zboru, sprejema odbor v dneh 5. do vštevši 7, septembra t. /., za nove in vnovič vstopivjfe pevce pa od 9. do vštevši 15. septembra til. v arhivu (št. 2) Glasbene Matice. SkUpfti pevski sestahek vseh pevcev in pevk, pa se vrši v četrtek, dne 15. septembra v dvorani Glasbene Matice ob 8. uri zvečer. — Odbor.
—  ..............  i	.....
Sokolstvo.
Sokol Polje priredi v nedeljo, dne
4.	t. m. svoj II. javni nastop v Zgornjem Kašlju pri,Gradu. Sodeluje orkester Sokola I. Ugodna zveza z vlakom Zalog—Ljubljana in nazaj, Na razpolago izborna jedila in prvovrstna pijača. Prihitite polnoštevilno mlade-mu društvu na pomoč.' Odbor.
»Vesna.« -Te dni izide III. zvezel rtustr. kulturnega in modnega meseč mka »Vesna«. Gpozariamo posebni na članek k dr. Ivan Tavčerjevi 70 letnici, ki ie opremljen - 19. slikami a je Pnnaša ta zvezek poleg drugegi zanimivega litemrnega čitiva m podol tudi 8 posnetkov od pogreba N.j. Ve ličanstva km! a Petra. Opozarjani« na ta iedv i, .c-ski modni Ust p. n intee	:	- . -n, da si list čim*
pre •	'i	; • zanimanje za lisi
iz red - Os v ■
Maetiei Zovaco:
»NOSTRADAMUS."
Kaj je videla v teh zagonetnih besedah? Kakšna luč sc je bila zasvetila v njeni duši? Očividno se ji je zdelo, da je uganila. Citalh. je Mene-Tekel-Upharsin Henrija II., svojega soproga l Zakaj nenadoma si je 7a-irrila obraz s pajčolanom, da mag ne bi videl žročega plamena v njenih očfch in strašne n a d e, ki je spačila iijeue črte. 't eman in bridek ustnev je zaigral na Nostradamovih ustnicah...
•. »Evo,« je pomislil na tihem, *prvo seme zločina že klije v nji!... Prav tako!... A Bog ne daj, da bi ga , umorila takoj... Držim te, Katarina; ne drzni se mi streči po Henrijevem Življenju, dokler ti ne ukažem jaz!,.:
V silno dušo kraljičino se je medtem vračala hladnokrvnost. Iskala je sredstev, kako bi navezala Nostra-dan^a nase.
»Mag,« je dejala, »če si pripravljen služiti moji stvari, te obogatim preko tvojih želja ...«
Nostradamus se je prezirno nasmehnil.
»Gospa,« je odgovoril tiho, »kadar bodo vaše blagajne prazne, pridite k meni, da jih napolnim.«
»Vi?«
»Jaz! Vidite II to mizo? Ulita je Im suhega zlata, ki sem ga napravil Ja*. In jaz sem stopil v svojih, loncih tvarine, iz katerih so nastali demanti, Id jih vidite na temle križu.«
»Ohl« je strmč zajecljala Katarina, »tedaj ste našli, kar je zaman Iskalo toliko slavnih učenjakov do danaSnejega dne?...«
»Kaj mislite, gospa?
»Kamen modrih/« je zamrmrala. kraljica, gledaje ga s pohlepnimi očmi.
Nostradamus še je zamislil. Nje-fovo krasno, visoko čelo se je sklonilo na prsi. Zdelo se je, da je pozabil Katarinino prisotnost. Govoril je, kakor bi se menil sam s seboj-V njegovem glasu Je odmevala neizmerna bol.
»Našel sem, ali bolje rečeno, Uganka mi je pokazala ono, kar. utegnejo najti ljudje čez dvakrat ali trikrat tisoč let. Kamen modrih je resnica, le da še skrita, kakor toliko in toliko drugih. Kadar bo človek razumel edino, vesoljno resnico, bo črtal besedo »smrt« iz svojega jezika. Zakaj brez zmisla je ta beseda, gospa. Edina je med vsemi besedami, ki ni odmev višjih besed, edina, ki ne odgovarja ničemur. Zakaj vse je živo, gospa, In vse živi preko groba v večnosti življenja... To je nauk, katerega me je naučila Uganka ...«
»Ali ste človek?« je zamrmrala kraljica. »Ste li angel?... Ali demon? ...«	’
»Človek sem,« je dejal Nostradamus s težko otožnostjo. »Zakaj veda me ni naučila premagovati bolečin srca. Ako tvorijo vse stvari strnjeno verigo In je snov ena in vsesplošna, potem razumete, gospa, da je človeška beseda le nekakšen odmev besede, zapisane v pradavni večnosti, da je izdelovanje zlata zgolj vprašanje računa, in da se tisti, ki jih vi imenujete mrtve, lehko zglase na poziv človeka, ki ume govoriti ž njimi.«
Katarina se je ozrla s pogledom polnim groze.
»Gospa,« je povzel Nostradamus, videč, da Je kraljičin duh napet do skrajnosti, »ne bojte se ničesar: člo-
vek sem; človek, druge premorem s le malo... Obljubi
ki trpi in plaka. Za cer mnogo, a zase i ste, da mi hočete
Jasno razložiti svoj sedanji položaj..«
Katarina se je počasi In goreče prekrižala.
»Da,« Je jeknila šklepetaje z zobmi, »govoriva rajša o meni.*
Nostradamova prisega.
»Torej,« je dobrodušno izpre-goVoril Nostradamus, »vaš soprog Henri, francoski krnlj, ne ravna z vami tako, kakor bi moral?«
Kraljica ni začutila nenasitnega sovraštva, s katerim je izrekel kraljevo iire, niti ni zapazila žgoče iskre, ki je Sinila iz migovega pogleda.
»Henri.« je dejala s temnim usme-vom., »je ljubil mnogo žensk. To me ni nikoli vznemirjalo. Toda nje, ki jo ljubi zdaj, se bojim. Oh, strast, ki ga vleče k nji, se ne bo plašila niti «
Nenadoma je umolknila. Val krvi ji ;e oškrlatil bledo lice. ‘Nosijadamus se je sklonil k nji ter zamrmral jed-va slišno:
,4 »Niti tega, da vas zavrže, kaj ne, gospa?«
Katarina se je besno zdrznila ter ošinila maga s pogledom, ki bi bil prestrašil vsakogar drugega.
»Obljubili ste, da hočete biti odkritosrčni, gosna. No, še je čas, da molčite.«
»Ne, ne!« je dejala kraljica zamolklo. »Zdaj je prenr-rno, ne morem se več umekniti. Rcsnica je. To je, rak, ki ml gloda življenje že nekaj mesecev,«' je povzela s pretrganim glasom. »Kralj blazni od ljubezni. Ponudil bo tej Ženski Francijo; prestol ji ponudi, a'mene zdrobi, ker sem mu* v"napotje! Toda naj počaka! Le naj počaka!« je nadaljevala s strašnim grohotom, namah - vsa podobna angelu sovraštva; ves životJ\ je trepetal od prevelike bolečine. Ze dolgo se ni bila razodela tako brez pridržka; sama je strmela nad svojo zaupnostjo. Umolknila -je, sedla iazaj, potegnila se z roko po mokrem čelu in zamrmrala:
»Ta ženska, gospod, me lehko pahne v nepopravljivo nesrečo. Ženska? Pravzaprav je otrok... Nevarno, pokvarjeno bit?e. ki se ume odrekati, da tem gotoveje doseže vse...«
»Smem II vedeti njeno ime?« je vprašal Nostradamus.
»Ime ji je Floriza,« je odgovorila kraljica. »Floilza Roncherollska...«
Nostradamus se ni genil. Noben drhtljaj ni pretresel nfe^ove^a bitja, nobena guba se ni začrtala na njegovem obrazu.-Toda kraljica Katarina, kakor je bila močna, Li bila vendar vztrepet Ja od groze in pobegnila, da Je slišala vrisk radosti, ki se je dvignil v Nosti-damcvem srcu.
»Floriza!« je kriknil §am pri sebi. »Roncherollesova hči! Henri ljubi Florizo!... Ohl V duhu ga vidim trpeti enako, kakor sem trpel jaz, zakaj Floriza je že, ali pa vsaj bo ljubica Royala de Beaureversa, ‘ a Royal de Beaurevores je Henrijev sin! Kralj nancoski, krvnik in morilec nje, ki sem jo obožaval. kazen se zbira nad tvojo glave! Le ljubi svojo Florizo! O, da bi jo ljubil še tisočkrat bolj, nego sem ljubil jaz Marijo!...«
Po tej strašni, molčeči zarotbi se je njegov duh umiril. Srce, pravkar še razburkano, je utihnilo. In Nostradamus je bil samo Še grozen računar, ki je tehtal delo svojega maščevanja. Naslonil se je s kazalcem na zlato mizo,'nagnil se proti kraljici ter jel poslušati s srdito pozornostjo. Katarina pa je govorila:
»V mojo obrambo ml’ preostane samo še eno: poizkusiti na Henriju kak ljubavni čar... Slišala sem že govoriti o takšnih pijačah..-, rabih sem jih celo sama,« je dodala z negotovim glasom, in ne brez učinka... Mag, moje zaupanje v vas je brezmejno ... zato čakam,vaše besede!.«
Nostradamus ji ni odgovoril; govoril je sam s seboj.
»Evo Klimeneštre! Kakšna krvava bodočnost se obeta tej pr.klet; rodbini! Ah, to bo Hennjeva kazen, ki ga zadene najprej na lastnem te-
lesu in nato še v potomcih! To je r rekleta rodbina, v kateri mori žena moža in mati otroke in se trgajo orat-je med seboj kakor tigri in vokevi!«
»Mag!« je povzela kraljica z zamolklim srdom, »zakaj molčiš?«
Nostradtmus je vstal in stopil h Kata rini. Sklonil se je nad. njo kakoi duh prekletštva. I.i ko je dvignila oči ter mu pogledala ,v prepadeni obraz je videla, da mu drhti' na UotaicaU usodna beseda. Z zamirajočih, sr cem je čakala nanjo, in Nostradamus je i/pregovoril:
»Kraljica, ti sovražiš človeka, ki te je ponižal in popazil tvoje si ec., In praviš, da želiš zanj ljubavne pijače! Beži! Trpljenje, ki ti ga je naložil on, zahteva liujse kazni! Le izkušaj ga prikleniti k sebi z ljubeznijo, ako hočeš. Uporabi proti njemu še enkrat vse zapeljive čare svojega telesa. Zakaj krasna ši, Katarina, krasna v svo-)' lepoti, ki vene in gine kakor zav -žen cvet. Da, le poizkusi zadnji, . bup-ni naskok na Henrijevo srce. jdz se v to stvar ne vtikam!«
Katarina je zaškripala z zobmi.
»Molči!« je nadaljeval No.^rada-mus. »Henri, da ves, bo ljubil Fu rizo de Roncherollesi Isjtgova strast b-j prestopila vse meje in zapreke, in ti okusiš strašno minuto zavrženja ...«
Kraljici se je izvilo ječanje one moglega gneva.-l eda mag je polzel
»Takrat šele poseže usoda v ivo-;e življenje. Takrat ti priskoatn na pomoč tudi jaz in te otmem. Ne doš navržena, Katarina; vladala boš.. Sedela boš na picstolu Fianeije, hkrati s sinom svojca si ca. Naj mf ftrela razbije v pian. ako ne i7po‘-nim te obljube!...«
Iz kraljičinih pja je planil vdenk, v katerem so se lzhii; vse njene strašne skrbi in naitc, ki se jih dotlej niti sebi ni upala priznail Nekaj hipov je kar strmela, vsa zavreta pred nohtni duhom Iz magovih besed. Nosuada-rnus pa se je v tem umeknil in se pogreznil v premišljevanje, polno teme in bliskov v temi.
»A če bi res poizkusila narezati tega človeka nase! Oil Če bi ji uspelo!... Saj lepa je ie vedno. In kralj je slabič. Kaj če se spet zaljubi v Katarino! Potem je po meni! V^a moja c.sveta se razšuje v nič... Ki, ne! Treba je, da postavim med Katrino in Henrija neproitopno mci';! Še enkrat v življenju hočem por.kusiti strašno delo, ki se mi j j že posrečilo nekoč.. Bodite mi naklonjene, skrivnostne sile! Saj vidite, da iir*m za vse cilje svojega življenja!«
Katarina se je pomnlem umirila. Vstala je in se z-.ivila v pajčolan, rekoč: -
»Kmalu bo polnoči. Bodice pripravljeni na to, da vas še Reddi po~ setim. Dotlej pa ohranim v srcu vase besede; zapisane so vanj kakor a razbeljenim svincem ...«
»Gospa,« je naglo izpre&cvoril Nostradamus, »v veljavnost moje prisege, je treba, da jo ponovim, pred kakim umrlim članom rocbme vašega kraljevskega soproga. Bodite močni, bodite pogumni...«
IV.
Francev duh.
Nostradamus je mahnil z roko, In raztresena luč, ki je padala z viha kupolnega oboka, je zdajci ugasnila; po vsej dvorani je zavladala iema. Katarino je oblila ledena zona.
»Kaj hočete storiti?« je-zajccijala vsa preplašena^
Začutila je roko, ki jo je prijela In jo odvedla s seboj. Tisti hip je za-čula oddaleč kakor v sanjah zategli, otožni klic nočnega čuvaja:
»Polnoč je! Ljudje pariški, spite v miru! Polnoč je!...«
»Polnoči!« je ponovila Katarina in duša ji je omahnila od razburjenja.
»Rotim vas pri vseh višjih Silah! j ji je zamrmral v uho magov glas. »Ne
črhnite bescJo, ako hočete, da se posreči zarotba. In če želite vladati, je treba, da se pesreči! Treba je, da sli • ši mojo prisego eden izmed sorodnikov Henrija, francoskega kralja...«
Katarina je otresla grozo, ukrotila svoje razburjene živce in neustrezno sledila Nostradamu, ki je stopal naprej, vlekoč jo za sabo. Prišla sta v sobano, razsvetljeno z nekakšnim rdečkastim svetlikanjem, z lučjo, ki je bila povsod in nikjer. Takoj jo je pograbil čuden vonj in jo prešini! s čustvom ostre grozo, ki niti ni utegnila premisliti na to, da bi ji ušla ali da bi se je branila ...
{Dalje prihodnjič.)
Novo!	Novo!
Helena.
Povest Marije Kmetove.
Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K.
Naroči se:
knjigarna
Ljubljana, Mari|in ti*g štev. 8.
»TRICUNA«
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4, Zvonarjeva ulca 1.	1813
VEČ RABLJENIH DVOKOLES,
švainih strojev in, otroških vozičkov v dobrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4.	,	1819
Kupi se:
UGODNA KUPNA PRILIKA!
Lepo posestvo na deželi z okoli 60 oralov zemlje, od te je skoraj 20 oralov gozda, in s prmernim pravom za pašo se proda. Posestvo obsega dve posestvi, lepo nq. novo zidano hišo, prav dobre hleve in gospodarska poslopja ter se nahaja v Durnbachu, občina Mozelj. Vsa poslopja so krita z opeko; gozd ni izsekan. Pojasnila daje lastnik Ivan Meierle v Durnbachu št. 9 ali Karel Kresse v Livoldu št. 4.	/
SUHE GOBE, LANENO SEME
in druge deželne pridelke plača najbolj© Sever ln Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
1754
1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLf NAPETOSTI
’/< PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom. se takoj kupi. Cenjene ponudbe pro-im na upravništvo lista.	1613
Službe:
Proda se:
■
PRODA SE HIŠA
v trgu na Štajerskem z mesarijo in za!o;;o piva. Pri hiši je tud lep zelenjadni vrt. Cena K 150.000. Resne ponudbe na upravo pod »Bodočnost«.	I82'1
LEPA HIŠA (VILA)
s' 4 stanovanji, verando, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo, z vinsko trto zasajeno in eno njivo. Eno stanovanje se lahko tako) sprazni. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Jurčičeva, ulica, št. 18 predip. StudencL	1827
ZGODOVINSKE KNJIGE KRANJSKE
VALVAZOR, 4 knjige: »Die Ehre des Her-zogthums Krainc z bakrotlsi. Podružnica Jugosl., Celje.	1828
HIŠA S POSESTVOM
enonadstropna, na glavnem trgu v Kočevju (ev. tudi s pohištvom), z vrtom, za vsako podjetje primerna, z gospodarskim poslop,-jem, njivami, travniki tn gozdi — polni ao-rašenim lesom — se proda iz proste roke po ugodni ceni. Več se poizve pri trgovcu Jbslp Rothel — Kočevje.	' 1829
POSESTVO V ARHINU,
oddaljeno 10 min. od Vojnika in 5 minut od drž. ceste. Ravna lega. Hiša zidana in krita z opeko (2 sobe, 1 shramba; 1 lopa,- , 2 kleti). Gospodarsko poslopje (hlev za govejo živino, svinjski hlev Itd.) Tri johe travnika in nlive. Natančneje prt M. Zupa-nek, Vojnik 97.	1830
POSESTVO SE PRODA
oddaljeno 20 minut od Ptuja z žlahtnim vinogradom, sadonosnlkom z lepo zidano hišo, viničarskim poslopjem in Inventarjem vrtnarske obrti. A. Tlršek, Ptuj. 1832
PRODAM
večjo množino sodov od 200 do'2000 1 starih in novih po ugodni ceni. Mohar Anton, sodar, Vič.	1833
NJIVA V DRAVLJAH.
nasproti predkolodvora v Dravljah pri državni in Kan tonski cesti. Poizve se v Dravljah St 78 nad Ljubljano.	1835
POSESTVO
60 oralov veliko z vsemi potrebnimi gospodarskimi poslopji In delnim Inventarjem In živino vred za ceno 60.000 dinarjev. Pojasnila daje Jakob Oradišnlk vlg. fekorpjon Sv. Duh nad Selnici ob Dravi. Železniška postaja St. Lovrenc na Pohorju.	1806
JERMENA
gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova y dimenzijah (širinah) od 30—250)mm prodaja po cent, takoj z skladišta. Glavno zastopstvo za Jugoslaviji! Frkovlč 1 drug, Mes-nlčka 5. Telefon 4—45. Ljubljana, Stritarjeva ul. 7, telefon 422.	1870
VELIKA IZBIRA
otročjih vozičkov, dvokoles ln šivalnih strojev po ceni F. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme se y polno popravo za emajliranje z ognjem ln poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroii. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4.	1819
SPREJMEM TAKOJ
i.roJaialko za moko prodajati, katera bi )iia ztnožna tudi nekoliko knjigovodstva in korespodence. Plača po dogovoru. Ponudbe pa Anton Poljane, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu.	1823
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
za boljše zbito In šivano delo, proti dobri plači ln vsej oskrbi v hiši, za takojšnji nastop išče Rud. Jeglič, čevljarski mojster. Radeče p. Zid. most.	1825
ELEKTROVODJA
za srednjo elektrarno, samostojni Izvežbanl delavec se sprejme. Ponudbe na upravo »/uKoslavIle«, Celje pod »ELEKTRO-VODJA« z označbo, kedaj lahko vstopi In za katero plačo.	1831
NATAKARJI IN NATAKARICE
28 ve,es°menj. Park hotel Tivoli
1822
Rasno:
Dr. VIKTOR BRESKVAR
ordinira zopet Hilšerjeva ul. 7. (OradiščeL 1834
NAZNANILO.
Slavnemu občnstvu najuljudneje naznanjam, da sem dobil obrtno dovoljenje z« plakatiranje in da sem obenem prevzel službo postreščeka, katero bom Izvrševal najvestneje in po zmernem zaslužku. Priporočam se cen], občinstvu za naročila bodisi na kolodvor ali s kolodvora, ker «8 bom‘potrudil, Izvršiti vsa naročila najhltre* Je ln najvestneje. Z velespoštovanjern Mihael Lužar, postrešček ln plakaten Kranj.
PENZIONIRAN DRŽAVNI POD-URADNIK
Išče službo kot skladiščnik, sluza, vratar,
oskrbnik ali kaj podobnega. Cenjene ponudbe prosim pod št 1808 na upravo list«.
PRIPOROČA SE
atelje za črkoslikarstvo Filip Prlstou rt Bricelj, Ljubljana, Aleksandrova cesta L (Hotel Malič).
ZLATO - SREBRO
staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, Pr»* šernova ulica 1.	878
DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI,
prevzema po svojih članih prevažanj« pohlStva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz ln oprem, glasovlrjev, železnih blagajn In vaa v to pomije spadajoča dela pb nitjnlijlh eenah, 1227
POZORI ZIMA! POZOR!
Zimo vsake vrste Izdeluje in prodaja tvrdka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago poštnine prosto.	1737
IŠČEM STANOVANJE
Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod* stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev. samo mesečno soho. Cenjene ponudbe prosim pod »Nujnot na upravo Usta. 1764
Zenitne ponudbe:
MLADO, FINO IZOBRAŽENO DAMO,
s	premoženjem, želi v svrho
poročitve znanja samo z Inteligentnim, boljšim, gospodom do 35 let, najraje z Ino-zemcem. Tajnost strogo diskretna* Ponudbe na upravništvo Jugosl. pod »Medicina«
Franc Peterca naznanja v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, tužno vest, da je naša srčno ljubljena, predobra mati, oziroma stara mati itd. danes dne 2. septembra 1921, ob 2. uri zjutraj, pre-vldena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu .zaspala.
AGNEZA PETERCA
valaposaslhica
Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 4. septembra 1921' ob 4. uri Popoldne iz hi$e žalosti Dunajska 'C e sta 41, na pokopališče k sv. Kr 1Š tofu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. v
Sv. maiše zadušnice se bodo darovale v Več cerkvah.
Obvestilo.
imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane In članice.
Cenilci na razpolago 1
, PETER CAPUDER
Zdravo! ,'v' Dobavitelj J. S. S.
SPEDICIJSKA TVRDKA
IU909IH SEVBII «d.
na RAKEKU «>X°
oskrbuje točno, najhitrejše vse v špe-dloljsko stroko spadajoče posle, kakor tudi ocartnjenje,
V Ljubljani, dne 2. septembra 1921. Mestni pogrebni zavod.
Belisi za ssaZeoje M čevlje?. Pog! n za pokonMe miši in podgan, Morin za pokončale Mov, Rapid za pnkonlavanie steilc,
S. C. Kotar, Ljubljana Ma, WaSfova ulica šlev. 3.
Trgovci primeren popusti
Steklo za ure
vse velikosti, ima v zalogi
s
nssnu s simo« m pou
UilBLHlllF01llLfflIt.fi.
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini.
Priznano jiaMši. lastni izdelki
i i ircli. lil« papirja in i»i ovita
Učiteljska tiskarna
Ljubljana
Frančiškanska ulica štev. 6. ilajnižie wl -	Zahtevajte jesik!	.	točna posteč
Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4
SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE
Priporočam slavnemu občinstvu dobrt domače vino in dobro
kuhinjo po najnižjih cenah.	'
Eranjo Stiki er, restavrater.
o založbi
——|£$ | U j ‘prr-^sm
DBlBtpgovina manufakture
na debelo
razpošilja vsakovrstno manufaltiurna felago.
W©If©¥a ulica št. 1
Dr. Alojzij Vrtačniki
naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno v Ljubljani
Bethovnova ulica št 10. (poleg Kranjske hranilnice).
tCrasna vila ¥ Mariboru.
▼ najboljšem stanju, na najlepšem delu mestnega parka, 8 minut od središča mesta, enonadstropna, v vseh sobah park.ina tla,	/
1 stanovanje se lahko takoj zasede.
^ S 8 sobami, predsobo, kuhinjo, kopalno sobo s plinovo kurjavo, sobo za posle, balkonom ter drugimi pritiklinami, velik vrt z vodometi ter sadnim drevjem, hlevi za kokoši, (zidani in z «g>eko kriti), vrt za sočivje ln cvetličnjak
takoj naprodaj.
Dopisi pod »Seltener Geiegenheitskauf« na g. direktorja 8chwarz, Internacionalna časopisna pisarna, Zagreb, Iliča 21.
Tovarna konzerv in mesno industrije na Vrhniki
naznanja otvoritev tovarniškega obrata.
Izdelujejo vse vrste mesnih konzerv, Vse vrste prekajenega mesa, vse vrste klobas, masti, jtfhine kocke in drugi izdelki. Tovarna izvaža nadalje sveže meso, živino in prašiče.
is
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje z ozirom na novo uredbo socialnega zavarovanja za okoliš Slovenije
tri štipendije za kirurge-špecijaliste
in eno štipendijo za bakteriologa. Štipendije znašajo po 1000 dinarjev mesečno. Pogoj za njih dodelitev je: državljanstvo kraljevine SHS< dveletno vežbanje v vseh strokah medicine na kaki domači bolnišnici, na to dveletni študij kirurgije, oziroma 2—3 letni Študij bakteriologije, histologije, serdlogije in kli-niških kemijskih raziskav na tu- ali inozemskih■ klinikah in inštitutih. Kirurgi se bodo po končanih študijhh dodeliti bla-gajničnim ambulatorijem v Ljubljani, Mariboru In Celju, kjer bodo tudi lahko privatno delovali kot kirurgi-specialisti. Isto-tako bo tudi voditelj blagajničnega diagnostičnega laboratorija lahko izvrševal privatne preiskave, kakor hitro dobi zavod v to potrebno avtorizacijo. Ustna in pismena pojasnila daje šef-zdravnik blagajne, dr. Bleiweis, Ljubljana, Kongresni trg 15.
V Li
[Park- Hotel Tivoli.
I Prvovrstna restavracija, izborna domača in inozemska vina.
Se priporoča
Vek. Dolničar, hotelir.
dne 15. avgusta 1921.	;
Ravnatelj:	Načelnik:
Kocmur, s.r. Mih. Rožanec, s.r.
na iin n v Pii no m n n wm\
Telefon: Vrhnika št. 10.
Ljubljana št. 7.
risama Ljubljana „linpex" Kreta trg 10. SrhnlM g tonami. I
BaaBSEsnšBsaKal
Lastni razstavni paviljon
na Ljubljanskem velikem semnju
od S.-12. septembra 1821.
Združene papirnic®
Vevie, Goričan« in Medvode delniška družba v Uubilanl
Mn št. 1—07 (Ljubljano)	Brzopi: Papirnica Uk
Tata centrala:
Papirnica v MA, Polita: D. M. v Polja pri Ljobliani. Postaja iti. H.: Zalog
Papirnice s W, papirnica, tvomica celuloze in lesnim g Goričanah in tgornica lesogine g JHedvodah.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih arst .
'Papir Iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. — Rotacijski tiskovni papir. — Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni
ovojni papir.
us mm za nn.
platnu, dalje za snaženje nožev šmirglov prah. steklen papir (Glaspapier), kremenalov papir (Flintpapier) razstavi na »Ljubljanskem velikem semnju« v paviljonu H. štev. 245 tvrdka Toman <£ Reich, Maribor, Gosposka ulica 38. Tele!on štev. 3S6.
Zahtevajte vzorce 1______Cene	konkurenčne!
FRAN RAVNIKAR
mestni tesarski mojster
[\Mm uliia M. li • Mm ih. 115.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje
tri štipendije za medicince.
Štipendije se podelijo medicincem državljanom kraljevine SHS po uspešno dovršenem L rigorozu; prednost imajo sinovi bla-gajničnih Članov. Štipendije znašajo 10.000 js. K na leto, razven tega se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisane kolegijske ure in vse izpitne ter promocijska taksa. Z 9. semestrom se štipendije povišajo na letnih 15.000 K, po dovršenem doktoratu pa na letnih 20.000 K, ki jih šfipedisti lahko uživajo toliko časa, dokler ne dobe službe kot sekundariji. Štipendisti se imajo z reverzom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinske vede in da bodo na to skozi 6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oziroma nje naslednici, oblastveno avtorizirani predstavnici socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjeikoli bo potreba po bla-gajničnih zdravnikih. Glede nadaljnega nakazovanja štipendije in študijskih uspehov veljajo določila Raglasa o štipendijah in državnih podporah visokošolcem v inozemstvu, Ur. I Dež. vlade za Slovenijo, št. 91 ex 1921.
Prošnje za razpisane štipendiji je vlagati do 15. septembra 1921. pri podpisani blagajni. \J
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš. vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, la razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m.
Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrije,
• tl« •
m ima i Liiii,
dne 15. avgusta 1921.
Ravnatelj:
Kocmur, s. r.
NaCelnik:
Mih. Rožanec, s.r.
Največja izbira
naj novejših, najtinejših in naj cenejših objek za gospode, dame in otroke
P
Mestni trg 5—6.
Qblačilnica za Slovenijo p.z o.z. b Ljubljani
uljudno naznanja, da je prejela od znane bmske tvrdke ST?ASSNy & SCHLESINGER
bogato zalogo volnenega ženskega
blaga
za zimo, ki se lahko ogleda vsak dan v njenem glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored štev. 21. Cene za prvovrstno blago kar najugodnejše,
Samo na debelo I Samo na debelo S
u posve dobrom stanju, zajedno sa Cornwall-kotlom prodaji se uslijed nabave veče jedinice. Pregledat se može u pojgonii$ Prodaje se nadalje:
jedno dvostruko sito (frelschwingender Pfanslcherh ‘ jedan stroj za luštenje (Schtilmasclune) sa 500 kg djelatnši} kadrosti po satu, jedno tararno sito (Tararsieb) sa 700 kg djelatne ko* drosti po sata.
tal parni i upa i. i (afcoi Mirt).
izdeluje po najnižjih cenah: vsakovrstne ročno- ln strojnoko* vane žeblje, spojke, kljuke» verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. Na sejma zastopana v paviljonu Gospodarske zveze v Ljubllanl.
I R||77n|!f]j delikatesna trgovina, zajtrkovalnica,
le UUaJ&Ullflllf Ljubljana, Lingarjeva ulica 1
im« vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tiboiter in J)ol emendolski sir, Šunko, čaj, kakao, čokolado, likerjev ter vina v steklenicah. '
ssa
cenik
»«Wi
JUGOSLAVIJA- S. septembra^!
Vodno velika Ubira vsoh vrst
bombaža, sukanca, kvačkano,, nogavic,
m dame in gospodo, ter galenterlje na debelo,
f
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
IliMSgiOiMli MM
sprejme takoj:
Lekarna pri DARIJI POMAGAJ". Celje,
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
Zaiosa: Turjaški trg št. 1. (Telefon št. 572.)
■ Tvrdka zastopana s paviljonom H št. 267 ■
■ pri ljubljanskem velesejmu. S
regisfrovana zadruga z omejeno zavezo
poleg Nunske Cerkve.
Tovarna
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštno-čekovnega urada; vlagatelj eni so položnice brezplačno na
razpolago.
čevljev Peter Kozina & Go.
Ma pisai in zalopa na irclo in na Mie, Liljana, Breg t
Telefon št. 260
Posojila na^zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd.
deluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, Sevro-usnja in drugega materijala. — Najmodernejše oblike I — Najsolidnejši izdelkiI—
Konkurenčne cenef — Razstava: Paviljon.
Kdor še nima srečk
Državne razredne loterije
naj se blagovoli tozadevno obrniti na
jjlndus-ft laja i
C preje -
8 KAROL POLLAK,
Imamo še nekaj polovičnih, kakor četrtinskih in osmin-skih srečk na razpolago. Cenjena naročila sprejemamo in izvršujemo kar najhitreje.
Pripominjamo, da mora vsak igralec, ki začne igrati v poznejših razredih 'enega kola, doplačati vse ostale razrede istega kola nazaj.
Za lil. razred se sprejemajo, naročila do 6. septembra t l.
Cena srečkam:
1/1 192 K, 1/2 96 K, 1/4 48 K, 1/8 24 K; za priporočeno pošiljatev zaračunamo 8 K.
csn razstavlja svoje izdelke v skupnem (||7 U ' K oddelku za usnjarsko industrijo I| /
1 Wj na prvem'mestu levo. |
čAmjEBCKA”	ifniinn	volih TStlnnsi
dttSfftHLBPMKA	»«“»"	lulugu
Mm SpI ii idin rt i*M
Zahtevajte cenike in proračune.
tMB y CAPAJE®^	Llin«	SARAJEVSKA*
" CuMe MHJiytuHonukayj».lS-' 1 {litin . ' PABR1KA
Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica, vsebuje: dve sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. Zastavljena ploskev 73 m-. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, ključavničarskim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno <3 tednih. Cena za 1 m2 zastavljene ploskve lOOO do 2000 kron po obliki tlorisa.
SAPUEVU
PavšItesiB i-, ©sl
• Udeleženec „L]ubIj&nsliBp vzoršnega velesejma'
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani«
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Odjiovorni urednik: Dominik Cebi&