Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, 1988, str. 53-68 Prispelo/Received: 1987, december ODC 945.14/.15 KAKO JE HIERARHIČNI DECIMALNI KLASIFIKACIJSKI SISTEM (ODC) Z DOPOLNITVAMI DOKAZAL SVOJO VREDNOST TUDI ZA RAČUNALNIŠKO TEHNOLOGIJO Marja ZORN* Izvleček Oksfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarstvo je bil sprejet l. 1953 pri IUFRO in FA O. Kmalu zatem se je raz.širil po svetu, začele so ga uporabljati številne gozdarske knjižnice in informativne službe. V času burna ključnih besed in prehajanja na računalniške podatkov- ne zbirke je postala njegova uporaba vprašljiva. Po dopolnitvah in posodobitvah paje še ved- no najboljše pomagalo pri moderni tehnologiji hranjenja (in iskanja) znanstvenih informacij v gozdarstvu. Opisali smo njegovo uporabo v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. Ključne besede: ODC, projektna skupina IUFRO, dopolnitev ODC, gozdarska znanstvena informatika, računalniška obdelava podatkov, gozdarska knjižnica. IBE HIERARCHICAL DECIMAL CLASSIFICATION SYSTEM (ODC) WITH THE AMENDEMENTS PROVED ITS WORTH FOR COMPUTER TECHNOLOGY Marja ZORN* Abstract The Oxford System oj Decimal Classifikation f or Forestry was accepted with IUFRO and FAO in 1953. Soon it was world-wide spread and used by many forestry libraries and informa- tion services. However its application became questionable in the period oj booming key words and introducting computer data bases. Amended and updated it is stili the best tool oj modern technology for storage (and search) scientific informations in the field oj forestry. Its application in the Forestry Library,of Ljubljana is presented. Key words: ODC, the IUFRO project group, ODC-amandements, f orestry scientific inf or- mations, computor data processing, forestry library. * dipl. inž. gozd., faštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 53 KAZALO l. UVOD 2. KAJ JE ODC? 3. NASTANEK IN RAZŠIRITEV UDK TER ODC V SVETU 4. PRELOMNICA: ODC - DA ALI NE? 5. PROJEKTNA SKUPINA ODC: DOPOLNITEV SISTEMA 6. PONOVNA OŽIVITEV ODC 7. UPORABA ODC V GOZDARSKI KNJIŽNICI IN NJENI INDOK SLUŽBI 8. EPILOG 9. ZUSAMMENFASSUNG 10. REFERENCE 54 55 55 56 58 59 61 61 64 64 66 1. UVOD Gozdarstvo je panoga, ki obravnava ves z drevjem in grmovjem poraščen celinski svetovni prostor - okrog 4.400.000.000 ha, na katerih živi mnoštvo narodov, na- rodnosti in jezikov. Problemi in iz njih izhajajoče raziskave z vseh koncev tega pro- stora so podobni in primerljivi. Na svetu je približno 2500 jezikov, povprečen znanstvenik (raziskovalec, dokumen- talist, bibliotekar) pa obvlada poleg svojega še kvečjemu enega do dva druga. In kje je ostalih 2499? Iz problemov nastajajo znanstvena in strokovna objavljena, neobjavljena in aplika- tivna pisna dela - dokumenti, ki jih hranijo knjižnice. Da bi današnje velikansko število dokumentov lahko uredili, moramo uporabljati klasifikacijski sistem. Temu, pravita Regina SCHENKER in Oliver-Noe! BLATCHFORD, se lahko odpovedo le geniji z nezmotljivim spominom (3). Pravilno izbran sistem je porok za dobro uredi- tev dokumentov in za dobro znanstveno obveščanje. Gozdarji so že v sredini tega stoletja izdelali za svojo interdisciplinarno stroko po- sebno klasifikacijo (ODC), tako na široko zasnovano, da se ohranja tudi v moderni tehnologiji posredovanja informacij. In zakaj se ohranja? Ker je z vrstilci (številka- mi) zmožna premagati jezikovne ovire. Klasifikacija dokumenta, pisanega v kate- rem koli jeziku sveta, z vrstilci ODC takoj sporoči bralcu glavno tematiko zapisa, ne da bi bilo temu treba obvladati jezik tega zapisa. Številke so pač v vseh jezikih ena- ke, vsem razumljive. Naslednji zapis govori o nastanku, razvoju, ohranitvi in posodobitvi ODC, pri če­ mer sem tudi sama dejavno sodelovala. 2. KAJ JE ODC? ODC je kratica za Oksfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarstvo, v angle- škem izvirniku je to The Oxford System of Decimal Classifikation for Forestry. Sistem je desetinski, temelji na številu deset in njegovih potencah: pojem deli na 10 podpojmov, od katerih je lahko vsak znova razdeljen na 10 podpojmov (to daje sto- tine) in po potrebi vsak še na 10 podpojmov (to daje tisočine), to se lahko ponavlja tako dolgo, dokler ne dobimo ·potrebne razdelitve. Sistem je hierarhičen, ker razvršča gozdarsko (in lesarsko) znanost od grobega do podrobnega, od najvišje proti najnižji stopnji. Vsako število je decimalno, pred seboj ima opuščeno decimalno piko. Da bi bilo branje olajšano,. so s piko ločene troštevilčne skupine. 55 Pregled osnovnih poglavij ODC: O GOZDOVI, GOZDARSTVO IN UPORABA GOZDNIH PRIDELKOV. (za splošne regionalne razlage o gozdovih in gozdarstvu glej 904) 1 DEJAVNIKI OKOLJA. BIOLOGIJA. 2 GOJENJE GOZDOV. 3 NAUK O DELU (ŠTUDIJ DELA). POSEK, IZDELA V A IN TRANSPORT LESA. GOZDARSKO INŽENIRSTVO. 4 POŠKODBE IN VARSTVO GOZDOV. 5 IZMERA GOZDOV. PRIRASTEK, RAST IN STRUKTURA SESTOJEV. MERJENJE IN KARTIRANJE. 6 UREJANJE GOZDOV. EKONOMIKA, UPRAVLJANJE IN ORGANIZACI- JA GOZDNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. 7 TRGOV ANJE Z GOZDNIMI PRIDELKI. EKONOMIKA GOZDNEGA TRANSPORTA IN LESNE INDUSTRIJE. 8 GOZDNI PRIDELKI IN NJIHOVA UPORABA. 9 GOZDOVI IN GOZDARSTVO Z DRUŽBENEGA VIDIKA. EKONOMIKA GOZDARSTVA. Primer razdelitve od grobega do podrobnega: 1 18 181 181.1 181.2 181.21 181.211 DEJAVNIKI OKOLJA. BIOLOGIJA. Ekologija rastlinstva. Način življenja, avtekologija. Gozdnogojitvene lastnosti drevja. Naravna razširjenost. Odnosi do podnebja. Aklimatizacija. Odnosi do svetlobe. Potrebe po svetlobi in prenašanje: na splošno. Sistem je gibljiv: knjižice z malo gradiva lahko pri klasifikaciji uporabljajo le os- novne pojme, večji INDOK centri ali posamezni raziskovalci specialisti pa lahko po svojih potrebah pojme delijo dalje. 3. NASTANEK IN RAZŠIRITEV UDK TER ODC V SVETU L. 1873 je ameriški bibliotekar Melvil DEWEY izdelal klasifikacijski sistem za ce- lotno znanje na osnovi številk in po njem organiziral državno knjižnico v New Yor- ku, katere vodja je bil. Sistem se je hitro razširil po Ameriki. Na prelomu stoletja je njegovo razdelitev prevzel mednarodni bibliografski inštitut v Bruslju (IIB, danes FID) in belgijska odvetnika Paul OTLET in Henry LAFON- T AINE sta iz nje razvila obsežen klasifikacijski sistem, imenovan Univerzalna deci- malna klasifikacija (UDK), ki je bil bolj urejen za potrebe evropske znanosti in teh- nike. Objavljen je bil l. 1905 v francoščini pod naslovom Manuel du Repertoire Uni- 56 versel v Bruslju, v l. 1927-1933 pa je prav tam izšla popolna francoska predelana izdaja. V tej klasifikaciji gozdarstvo ni imelo niti samostojnega vrstilca, ampak je bilo uvr- ščeno skupaj s sadjarstvom (634 Sadjarstvo. Gojenje gozdov; 634.9 Gojenje goz- dov. Gozdarstvo). Pri mednarodni zvezi gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO (International Union Forest Research Organizations), ki je bila ustanovljena l. 1893, so do prelo- ma stoletja že začeli razmišljati o svoji gozdarski klasifikacijski shemi. L. 1903 je IUFRO zaupala svojemu komiteju za bibliografijo (Bibliographical Comittee), izde- lavo univerzalnega sistema za klasificiranje gozdarske literature in pripravo medna- rodne gozdarske bibliografije. Po vzoru Melvila DEWEY A so pripravljali gozdarski decimalni sistem domala tri- deset let, najbolj tvoren človek pri tem pa je bil švicarski gozdar dr. Philipp FLU- RY. L. 1932 je IUFRO na svojem kongresu v Nancyju sprejela celotni klasifikacij- ski sistem, ki je bil objavljen (1933) pod naslovom Forest Bibliography, vendar je kasneje na široko zaslovel kot Fluryjev sistem (Flury sistem). Označen je bil z deci- malnim vrstilcem 634.9 F v nasprotju z vrstilcem, pod katerim je bilo uvrščeno goz- darstvo v UDK, t.j. 634.9. Oba sistema sta se med seboj razlikovala v podrobnostih. Med dolgotrajnim obdobjem dodelave Fluryjevega sistema se je raziskovalno delo na gozdarskem področju močno razmahnilo, zlasti pri tehnologiji in ekonomiki, in kmalu se je pokazala potreba po spremembah. Pod pokroviteljstvom IUFRO in F AO (Food Agriculture Organization) so pri Commonwealth Forestry Bureaux (CFB) v Angliji Fluryjev sistem popolnoma predelali (1948) in ga pri združenem ko- miteju za bibliografijo FAO/IUFRO (Comittee on Forest Bibliography) še usklaje- vali. Novi sistem je bil sprejet na kongresu IUFRO v Rimu (1953), kasneje istega leta pa tudi na zasedanju F AO v Rimu - s sporočilom: da so se začele priprave za prevod sistema v vse uradne jezike FAO in IUFRO, s priporočilom: naj ga prevzamejo vse gozdarske knjižnice, dokumentacijski cen- tri in inštituti v deželaj članicah in z zahtevo: naj združeni komite za bibliografijo FAO/IUFRO občasno pre- gleda sprejeto klasifikacijo in jo po potrebi dopolni in uskladi ter nadaljuje s pogajanji za vgraditev novega sistema v UDK. Angleški izvirnik je izšel l. 1954 pod naslovom The Oxford System of Decimal Clas- sification for Forestry. Po sprejetju na mednarodnih forumih se je ODC hitro razširila po vsem svetu pod nazivom „oksfordski sistem" ali kar „oksford". Izšle so avtorizirane verzije: nemška 57 (1957), španska (1959), francoska (1960), italijanska (1962), portugalska (1964), švedska (1966), in prevodi: holandski (1952), turški (1954), češki (1957), madžarski (1957), japonski (1973), poljski (1973), ruski (1977) in finski (1978). Prvi slovenski prevod smo dobili l. 1960, prvi srbohrvaški pa l. 1986. V UDK je bila ODC vgrajena l. 1957 z vrstilcem 634.0, l. 1974 pa s samostojnejšim vrstilcem 630. Tako je ODC dobila legalne pravice v svetu. Prevzele so jo vse pomembne in številne gozdarske INDOK službe in knjižnice za razvrščanje literature v bibliografijah, referatnih časopisih (Forestry Abstracts 1951-1977, Forstliche Umschau 1958-, Referativnyj žurnal Lesovedenie i leso- vodstvo 1965-), na dokumentacijskih karticah in v sistematskih katalogih. Z oks- fordskimi vrstilci so bile opremljene monografije, članki, sestavki in raziskovalne naloge. Tudi postavitev knjig po policah knjižnic je bila zasnovana po ODC. 4. PRELOMNICA: ODC - DA ALI NE? L. 1978 so pri CFB iz enega referatnega časopisa napravili dva: Forestry Abstracts in Forest Products Abstracts (bolj lesarsko obarvan) in v njih začeli uporabljati dve novi pojmovni sistematski razdelitvi gozdarsko-lesarske znanosti, ki nimata nobene povezave z oksfordsko klasifikacijo in nista bili nikdar mišljeni kot njeno nadome- stilo. · Gozdarske (in lesarske) INDOK službe po svetu so bile zbegane. Zakaj so opustili ODC ravno pri Commonwealth Forestry Bureaux, tvorcu in prvemu preizkuševalcu sistema? Ali je s tem klasifikacija opuščena tudi pri IUFRO, ki je l. 1973 prevzel zanjo odgovornost od skupnega Komiteja za bibliografijo F AO/IUFRO? Maja l. 1979 je bil v Hamburgu (ZRN) mednarodni simpozij strokovne skupine S6.03 Informacijski sistemi in terminologija. Posvečen je bil predvsem moderni ob~ delavi gozdarske literature z velikimi računalniki v „on-line" povezavi s terminali in na podlagi deskriptorjev (ključnih besed), ki naj bi bili pomagala pri iskanju podat- kov. Vodja strokovne skupine S6.03 in starosta gozdarske dokumentacije dr. S. SCHRADER nam je povedal, da pri Bundesforschungsanstalt fiir Forst- und Hol- zwirtschaft v Hamburgu opuščajo oksfordsko klasifikacijo (na tej podlagi so deset- letje gradili svoje dokumentacijske fonde) in prehajajo na računalniško obdelavo podatkov z uporabo deskriptorjev. Vse to je kazalo, da je oksfordski sistem v svojem razvoju prispel do pomembne prelomnice. V sporu, ki je nastal pri moderni tehnološki obdelavi znanstvenih informacij ali le strokovni pojmi (deskriptorji) ali decimalni klasifikacijski sistem (vrstilci - šte- 58 vilke in ustrezni pojmi - predmetna gesla) so se večje gozdarske INDOK službe od- ločile za deskriptorje. Njihovi zagovorniki so ugotavljali, da je ODC zastarela, da v njej manjkajo sodobni pojmi in da kot hierarhični sistem ni primerna za avtomatizi- rano obdelavo znanstvenih informacij. Vendar številni gozdarski dokumentalisti in bibliotekarji, predstavniki manjših IN- DOK služb iz mnogih držav, nismo videli pravega nadomestila za ODC. Zato smo se odločili, da jo obdržimo, ohranimo njeno kontinuiteto in jo ponudimo tistim, ki jo tudi želijo. S. PROJEKTNA SKUPINA ODC: DOPOLNITEV SISTEMA Delovna skupina ODC se je oblikovala na mednarodnem simpoziju IUFRO v Ham- burgu l. 1979. Njeni aktivni člani smo bili .iz Birmensdorfa (Švica), Dunaja (Avstrija), Farnhama (Velika Britanija), Gottingena (ZRN), Helsinkov (Finska), Nancyja (Francija) in Ljubljane (Jugoslavija). Izmed članov smo izvolili vodjo - Oliverja Noel BLATCHFORDA, gozdarskega inženirja in vodjo dokumentacije na gozdarskem raziskovalnem inštitutu v Farnhamu, in namestnico - Regino SCHENKER, biblio- tekarko iz gozdarskega raziskovalnega inštituta v Birmensdorfu. Skupina si je zadala nalogo: - ugotoviti, kako je v svetu razširjena raba ODC in - ali jo sedanji uporabniki želijo obdržati in izpopolniti. Anketa je stekla. V letu dni zbrani podatki so bili spodbudni: - izmed 427 anketiranih gozdarskih informacijskih služb, izdajateljev časopisov, univerzitetnih in raziskovalnih ustanov jih je odgovorilo 241 (51 %): 147 jih še _ uporablja ODC; izmed 94 anketiranih držav jih je odgovorilo 63, od teh pa v 57 državah vsaj ena gozdarska INDOK služba uporablja ODC; več kot 150 ustanov iz 53 držav želi obdržati ODC; 18 INDOK služb iz 13 držav pa je poslalo predlo- ge za nove pojme (predmetna gesla) in dopolnitve - pri tem se je izkazalo, da številne službe uporabljajo lastno razširjeno oziroma bolj podrobno klasifikaci- jo za domačo rabo (zbranih je bilo devet strani računalniških izpisov). Delovno skupino ODC je naknadno kot Projektivno skupino (IUFRO Project Group P6.0l-00) potrdil Izvršilni odbor IUFRO (Executive Board) na 17. svetov- nem kongresu v Kyotu l. 1981 in ji zaupal dopolnitev in izboljšanje oksfordskega si- stema. 59 S tem so najvidnejši gozdarski znanstveniki in strokovnjaki potrdili, da tudi oni - ne le dokumentalisti - vidijo v decimalni klasifikaciji možen medij za pretok znanstvenih informacij na mednarodni ravni. Ker je bil izvirni okvir klasifikacije na široko zasnovan in je predvideval že ob svoji prvi zasnovi tudi nadaljnji razvoj posameznih področij, je bilo treba ODC le pravil- no izpopolniti. V naslednjih letih do 18. svetovnega kongresa IUFRO v Ljubljani (1986) je Projekt- na skupina ODC ob veliki zavzetosti in delavnostjo vodje in namestnice opravila po- membno delo: - izoblikovala je dopolnilo št. 7 (po načelu dopolnil št. 1-6), ki je vsebovalo 49 sprememb s 17 novimi pojmi (predmetnimi gesli): pretežno so se spremembe na- našale na zamenjavo starih pojmov z novimi, sodobnejšimi izrazi oziroma njiho- vimi dopolnitvami; potrebe po novih pojmih pa so bile presenetljivo majhne, predvsem s področja ekosistemov in njihove poškodovanosti zaradi negativnega delovanja v okolju; - dopolnilo št. 7 in dopolnila št. 1.....:...6 (71 sprememb), ki so bila izdana v letih 1957~1967, so bila združena v dopolnila št. 1-7 (Amendments 1-7); - angleški izvirnik je objavljen v IUFRO News (1983) z dvojno ureditvijo: sistema- tično (vrstilci) in abecedno (predmetna gesla), pomembno pri slednji je bilo, da so bila predmetna gesla pravilno izbrana in da se vsaka beseda dobro prilega v si- stem glede na sinonime, širše in ožje pojme; - nemška različica dopolnil 1-7 je bila izdana v IUFRO News (1984); - v pripravah sta francoska in italijanska različica. Vzporedno z delom skupine so nastajale pri delu posameznih INDOK služb razve- seljive spremembe: - zaradi velikega povpraševanja so pri CAB, Farnham Royal, England, l. 1981 po- natisnili The Oxford System of Decimal Classification for Forestry z dopolnili št. 1-6; - število klasificiranih člankov, sestavkov in monografij in razvrščanj po biblio- grafijah in katalogih po ODC je močno naraslo; - pri INDOK službi v Forestry Commission, Forest Research Institute, Farnham, so že od l. 1973 dalje vztrajali pri računalniško vodeni fazi podatkov po sistemu ODC; - pri INDOK službi Forstliche Bundesversuchsanstalt, Wien, so l. 1985 prešli na računalniško podprto bazo podatkov, zasnovano na vrstilcih ODC: do tedaj so dokumentacijske kartice opremljali z vrstilci in ključnimi besedami (v nemščini). 60 6. PONOVNA OŽIVITEV ODC Resno, poglobljeno dopolnjevanje sistema in čas sta prinesla svoje. Oksfordska kla- sifikacija je dokazala svojo vrednost in močno razširila svojo uporabnost kot naj- boljše pomagalo pri urejanju in koristen pripomoček pri iskanju znanstvenih infor- macij za področje gozdarstva. 18. svetovni kongres IUFRO v Ljubljani (1986) je to potrdil: - Projektna skupina ODC vključuje 177 članov iz 58 držav, - prvič v zgodovini so bili vsi prispevki v kongresnih izdajah klasificirani po ODC, - po večletni uporabi deskriptorjev pri računalniški obdelavi informacij se ugledni INDOK center pri Bundesforschungsanstalt fiir Forst- und Holzwirtschaft, Hamburg, vrača na uporabo vrstilcev ODC, - gozdarski strokovni časopis Allgemeine Forstzeitschrift, Miinchen, je izdal kata- log Schwerpunktthemen der AFZ von 1947 bis 1985, na osnovi ODC, - pri gozdarskih raziskovalnih inštitutih v Debra Dunu (Indija), na Dunaju (Av- strija), v Farnhamu (Velika Britanija), Hamburgu (ZRN), Helsinkih (Finska), Nancyju (Francija) in Stellenboschu (Južna Afrika) raziskujejo računalniško uporabo oksfordskega sistema, - člani strokovne skupine IUFRO S6.03 Informacijski sistemi in terminologija, pred petimi leti veliki zagovorniki uporabe deskriptorjev pri računalniški obde- lavi informacij, so na zasedanju izzvali plodno razpravo in izrekli oksfordskemu sistemu, ki sodobno urejen nudi možnost uporabe vrstilcev in predmetnih gesel (pojmov,) priznanje ker ga lahko uspešno uporabljamo tudi pri moderni tehno- loški obdelavi. 7. UPORABA ODC V GOZDARSKI KNJIŽNICI IN NJENI INDOK SLUŽBI Gozdarska knjižnica in njena INDOK dejavnost je danes delovna enota Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Uni- verze Edvarda Kardelja v Ljubljani: tako je specialna in univerzna knjižnica obe- nem. že od vsega začetka je sledila modernim tokovom razvoja gozdarske in lesarske zna- nosti in temu primerno urejala svoje fonde in dajala informacije. Ob svojem nastanku l. 1948 na Gozdarskem inštitutu Slovenije je štela 2474 knjig in 38 naslovov revij, njen prvi bibliotekar prof. Stane SEVER jih je razvrstil po tedaj v gozdarskem svetu veljavnem Fluryjevem sistemu. Sredi sedemdesetih let, ko je Oksfordski sistem decimalne klasifikacije za gozdarst- vo že dodobra osvojil gozdarstvo po svetu, je bila gozdarska literatura v Ljubljani centralizirana in _knjižnica posodobljena po zamisli prof. dr. Dušana MLINŠKA. 61 Inštitutskim fondom so se pridružili fondi z gozdarsko-lesarskega oddelka Biotehni- ške fakultete in z Gozdarskega vestnika. V se knjige (11.500) so klasificirali po ODC, nanovo opremili, razporedili po policah, napisali katalogne listke in uredili kataloga -AIK in sistematski (na osnovi ODC). Večino del je opravila Marjana PAVLE, dipl. inž. gozd., pri klasificiranju so pomagali skoraj vsi tedanji asistenti, dipl. inž. gozd., delavci gozdarsko-lesarskega oddelka in inštituta. Preurejanje je trajalo štiri leta in l. 1970 je bila knjižnica nared, da začne delovati in da se iz njene dejavnosti lahko razvije INDOK dejavnost. Tedanja osnovna zamisel organizacije velja še danes. Knjige so po policah siste- matsko razvrščene na enajst oddelkov, deset je osnovnih razdelkov ODC, eden je UDK. V okviru vsakega oddelka so knjige razporejene kronološko. Uporabnik lahko sam brska po policah, ko išče literaturo za širše tematsko področ­ je. Vse o poškodbah in varstvu gozdov je npr. v oddelku 4. Vse - knjige, posebno strokovno gradivo in separate - klasificiramo po ODC oz. UDK. Sistematske kataloge vodimo po sistemu ODC. Imamo: - Sistematski katalog za knjige: razdelan do podrobnosti. - Sistematski katalog za posebno strokovno gradivo (doktorske disertacije, ma- gistrska dela, strokovni izdelki, raziskovalne naloge, poročila, diplomske nalo- ge): kartice so razvrščene le v deset osnovnih razdelkov ODC, v vsakem so naslo- vi razvrščeni po abecedi. - Sistematski katalog za članke izbranih slovenskih in jugoslovanskih strokovnih revij (1985-), razdelan po vrstilcih ODC. - Katalog analitičnih informacij (za dela domačih raziskovalcev z IGLO in VTOZD): poleg vrstilcev ODC so tudi ključne besede in izvlečki. Poleg gornjih imamo kataloge dokumentacijskih kartic: - V l. 1971-1977 smo dobivali kartice iz CAB, Oxforda, na katerih so bili obdela- ni članki (in monografije) z vsega sveta v angleščini: vrstilci ODC in izvlečki. - Od l. 1981 dalje dobivamo kartice iz Forstliche Bundesversuchsanstalt, Wien, na katerih so obdelani članki (in monografije) z vsega sveta v nemščini: ključne be- sede in vrstilci ODC; l. 1986 so prešli na računalniško izdelavo kartic, na katerih so le vrstilci ODC. Referatni časopisi, ki so urejeni po sistemu ODC in obdelujejo periodične publikaci- je z vsega sveta ter zastopajo tri svetovne jezike - angleškega: Forestry Abstracts (1951-1977), nemškega: Forstliche Umschau (1985-) in ruskega: Referativny žurnal - Lesovedenie i lesovodstvo, so na razpolago v knjižnici. Domači referatni časopis Bilten dokumentacije A3. Šumarstvo, ki je bil zasnovan po UDK -> ODC, je nehal izhajati (1950-1982) iz neznanih razlogov. 62 V zadnjih letih je bilo izdanih nekaj domačih specialnih bibliografij: - PREŽELJ, V.; ZUPANČIČ, M., Gozdarski vestnik. Bibliografija od 1938 do 1977. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 1979. PREŽELJ, V., Gozdarski vestnik. Bibliografija 1978-1982. Ljubljana. Goz- darski vestnik, 1983. - MILINKOV, B., Bibliografija naučnih i stručnih radova nastavnog osoblja šu- marskog fakulteta Univerziteta u Beogradu za period 1945-1980. Beograd, šu- marski fakultet .Univerziteta u Beogradu, 1985. · LUKIČ, B., ŠIJAK, M., Bibliografija naučnih i stručnih radova nastavnog osoblja Šumarskog fakulteta Univerziteta u Beogradu 1981-1985 (sa dopunom za period 1945-1980), 1986. - ZORN, M., PREŽELJ, V., Bibliografija znanstvenih in strokovnih izdaj Inšti- tuta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana in VTOZD za gozdarstvo BF Ljubljana za obdobje 1949-1985. Ljubljana, IGLO, 1986. Vsa dela v inštitutskih izdajah in izdajah VTOZD za gozdarstvo in Gozdarskem vestniku so obdelana z vrstilci ODC, prav tako pa tudi številne periodične publikaci- je in monografije iz jugoslovanskega, evropskega in severnoameriškega prostora, ki jih imamo v naši knjižnici. Vse te vire in možnosti uporabljamo pri dajanju informacij na določeni zahtevek (tematiko). Uporabnikove „besede" mora dokumentalist le prevesti v manj ali bolj podrobne „številke", t.j. vrstilce ODC. Z ozirom na vrstilec ali vrstilce si lahko uporabnik sam ali ob pomoči knjižničnih delavk poišče podatke po ustreznih predalčkih. Pisni zahtevki vzamejo mnogo več truda in časa - kajti mi to še delamo klasično - je pa trud že poplačan pri naslednjem uporabniku z istimi zahtevami. Lahko re- čemo, da so mlajši uporabniki že dokaj vzgojeni za uporabo vrstilcev ODC pri iska- nju podatkov. Pouk o osnovah bibliotekarstva in osnovah informatike na našem VTOZD za gozdarstvo poteka že deset let, od štud.1. 1977/78 dalje, v II. letniku za to namenijo osemnajst ur. Nove delavce IGLO oz. VTOZD ter ostale gozdarske strokovnjake iz operative pa uvajamo v ODC po potrebi in željah. Zdi se, da pri nas traja obdobje od ene do druge posodobitve dvajset let. L. 1988 praznujemo štiridesetletnico obstoja. Upamo, da bo naša sedanja posodobitev - uveljavljanje računalniških storitev tako napredovala, da bomo kmalu lahko po- stregli s poskusnim računalniškim preiskovanjem domačih podatkovnih zbirk na podlagi ključnih besed in vrstilcev ODC, to smo si tudi zastavili za cilj. 63 8. EPILOG švicarski gozdar dr. Philipp FLURY je „prvi univerzalni sistem za klasificiranje gozdarske literature" dopolnjeval skoraj trideset let. Ko je bil končno sprejet in ob- javljen, je z globokim prepričanjem dejal: ,,Nobena razdelitev ni idealna in trajna, univerzalno je le število." one moramo stalno dograjevati, če hočemo slediti razvoju posameznih področij gozdarskih znanosti, spremembam gozdnega okolja zaradi znanih in neznanih člo­ vekovih vplivov in novemu izrazoslovju. Zdaj pripravlja projektna skupina ODe nova dopolnila (št. 8): dosedanja dopolnila (št. 1-7) želi objaviti v čim več jezikih, zlasti svetovnih, da se bodo gozdarji glede svoje literature lahko sporazumevali na najenostavnejši način. Sistem one je na mednarodni ravni vključen v Univerzalno decimalno klasifikacijo z vrstilcem 630. Za povezovanje z ostalimi področji znanosti ga lahko po potrebi prevedemo v UDK: pred vrstilci one, ki sledijo oznaki in vrstilcu UDK moramo postaviti* (npr. UDK 630*187 ODe 187). Pri vključevanju v skupno delo pri IN- DOK centru za biotehniko tako tudi delamo. L. 1986 so vse biotehniške knjižnice in INDOK službe (agronomija, biologija, goz- darstvo, lesarstvo, veterina, živilska tehnologija in živinoreja) dobile mikroračunal­ nik AT ARI 520 ST + . Z njim in s programom STEVE delamo prve korake pri gradnji svojih podatkovnih zbirk in gradnji skupne podatkovne zbirke Biotehnika Slovenika (številka O je izšla v l. 1987). 9. ZUSAMMENFASSUNG Schon um die Jahrhundertwende haben sich die Mitglieder des internationalen Ver- eins der Forstforschungsorganisationen (IUFRO) mit der Idee der Klassifikations- schema beschaftigt, wonach die forstwissenschaftliche Literatur eingreiht und die internationale Forstbibliographie eingeordnet werden konnte. Nach dem Vorbild der Klassifikationssystems des Amerikaners Melvil DEWEY fiir