/ ^ m m; m ■v* v-$ m< m m\ m ti® [(Sito! m felGi m na nžvadno leto 1935 jlliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiniiHiiinHitiiiiuiiiiiiiiiinuiiiiiiiii. f JANEZ CVETIČ 1 I MURSKA SOBOTA | I TVORNICA I PERILA | i i | Prodaja samo ob villho! ^i|liiniiiiiiiuiimiuiuiiiiiuuHiiiiiiiiiiiiimmiiniiiHiiiiltr j|liiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMl|i. | Hahn Izidor j I trgovina s papirjem in f | šolskimi potrebščinami | r- Murska Sobota. 1 s S | Prekmurskatiskarna j ^llliimimiiimmiiimiu..................................... m Zavedni kmetje, obrtniki, trgovci i delavci |§ nalagajo svoje prišparane peneze varno pri I KMEČKOJ POSOJILNICI g§ V Murskoj Soboti Cerkvena cesta št. 5. m v lastnoj hiSi prek od birovije. - Ček. raC. 15.229. Kmetje, ta gasa je vaša, zato se Je poslfižtijte I jo tudi priporočajte drttgim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knjižice ali tekoči račun ino je obresttije najbolše. Hranilne vloge znaSajo dozdaj prek 7500.000 Din. Za te vloge Je pa dobrOga stanja poleg hiše do 65.000.000 Din. Letni promet znaša prek 10,000.000 Din. Nove vloge se vsak čas izplačajo. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tiidi na tekoči račun na več let na dužna pisma, po najnižišoj obrestnoj meri. Rentnl divek od penez plača Posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, trgovci 1 delavci, ne sinete se spozabiti 8 te gase, štera podpira v stiski naše lfldstvo. Pridite v svoj dom, gde te poslOženi po avcjoj voli! MA LUDVIK ZlltIH ■našlnšlosarska 1 mehanična delavnica MURSKA SOBOTA Zvezna ulica Prevzemem vsefelč mašinšlosarsko i mehanično delo, specijalno predelovanje i popravlanje mia«l-ne dampf-mašine 1 vse drfige mašlne, motore, automobile, gaterne žage, milne i vse, ka spada v šlesarsko-raehanično stroko po n&jfalejšoj cejnL Vsaki Sunce Mejsec zide zahdja zide zahaja 1 2 Pžtek Sobota Ignac Svečnica Mrzlo .a 7 30 7 29 16 59 17 1 5 59 6 42 14 2 15 27 Evang. Mate 8. 23—27. Epišt. Rim. 13. 8—10. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Po tri kr. 4 Veronika Agota d. m. Dorothea d. Romuald Sv. Jžnoš Elvira O 17 v. 27 m. Premenjdvno obl&čno nestalno vrejmen A A H> 9* 28 26 25 23 21 20 18 17 3 17 4 17 6 17 7 17 8 17 10 17 11 7 15 7 41 8 3 8 8 42 9 9 28 23 21 16 57 18 25 10 51 15 22 36 56 423 Evang. Mate 13. 24-30. Epišt. Kol. 3. 12-17. 10 Nedela Po tri kr. 5 C 10 v. 25 m. M* 7 17 17 13 9 57 1 14 11 Pondelek Efrosina M 7 16 17 15 10 34 2 26 12 Tork Ella Snejg, H 7 15 17 17 11 19 3 31 13 Sreda Kastor nestalno M 7 13 17 18 12 13 4 26 14 Četrtek Bdlint premenjavno -K 7 11 17 20 13 15 5 10 15 P6tek Faustin vrejmen •46 7 9 17 21 14 21 5 44 16 Sobota Julija 7 8 17 23 15 28 6 10 Evang. Mate 20. 1—16. Epištola: I. Ker. 9. 24—10. 1—5. 17 Nedela Septuages. «f 7 6 17 25 16 35 6 32 18 Pondelek Žužana @12v. 17 m. «f 7 4 17 26 17 42 6 50 19 Tork Konrdd m. * 7 2 17 28 18 47 7 6 20 Sreda Aladžr Snejžno * 7 0 17 29 19 53 7 21 21 Četrtek Eleon. K. mraz, sh 6 59 17 31 20 57 7 37 22 Pčtek Gerzon v6ter 6 57 17 33 22 7 7 53 23 Sobota A fržd fh 6 55 17 34 23 17 8 12 Evang. Lukač 8 4-15 Epištola; II. Kor. 11. 19-12. 1—9. Nedela Pondeiek Tork Sreda Četrtek Sexages. Viktor Aleksander Akoš Roman Mrzlo Q 11 v. 14 m. viherno močna zima * 6 53 6 51 6 49 6 48 6 46 J7 36 17 37 17 38 17 40 17 42 0 30 1 41 2 48 3 46 8 34 9 3 9 41 10 32 11 38 .Stoletni Kalendar: 1-2-ga oblačno i ml&čno, 2-6 snejg, zatčm velki mraz do konca. Za delo — JI V AR' obleke od Din 140 — »-» »-it-it » » it Ji jnrioi—ii it »rit ir-t-i-it—>■■»■ 11 8 Marciuš - Mali traven J ! m& 31 dni * D 3H Dnčvi Imenik PPBmsnlavanjB vrejmena I meseca 0> Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja Pčtek Sobota Albin f Simplic. ft Milejše A 6 44 6 42 17 43 17 44 4 33 5 10 12 56 14 21 Evang. Lukžč 18. 31—43. Epištola. I. Kor. 13. 1—10. Nedela Pondelek Tork Sreda četrtek Pčtek Sobota Quinquag. Kunigunda Fašenek Pepelnfcaff A. TomžŠ Zoltan 40 mant. ff Viharno 3 v. 40 m. mrzlo vrejmen A 9* 6 40 6 38 6 36 6 34 6 32 6 30 6 28 17 46 17 47 17 49 17 51 17 52 17 54 17 56 40 3 24 45 20 621 29 57 15 48 17 16 18 42 6 30 22 51 Evang. Mate 4, 1-11. Epištola II. Kor. 6. 1-10. 10 Nedela Postna 1 Nestdlno, ff 6 26 17 57 8 32 0 9 11 Pondelek Roza premenjžvno M 6 24 17 59 9 15 1 20 12 Tork Gregor C 1 v. 30 m. M 6 22 18 0 10 7 2 19 13 Sreda Kristi&n -te 6 20 18 2 11 7 3 7 14 Četrtek Mathild mokro -K 6 18 18 3 12 12 3 45 15 Petek Longin.m.ff vrejmen 6 16 18 5 13 19 4 14 16 Sobota Henriette 6 13 18 6 14 26 4 37 Evang. Mate 15. 21—28. Epištola 1. Thess. 4. 1—7. 17 Nedela Postna 2: 6 11 18 8 15 32 4 57 18 Pondelek Anselro Premenjšvno 6 9 18 9 16 38 5 13 19 Tork J6žef nestalno 6 7 18 11 17 43 5 29 20 Sreda Ruprecht © 6 v. 31 m. 'sh> 6 5 18 12 18 49 5 45 21 Četrtek Benedek sh 6 3 18 14 19 58 6 1 22 Pčtek Oktžvižn Začetek ih 6 1 18 15 21 8 6 18 23 Sobota Bol. d.M.ff sprotolejtja 5 59 18 17 22 19 6 40 Evang. Luk. 11. 14 -28. Epištola : Efez 5. 1- ■9. 24 25 26 27 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Postna 3. Ceplena M. Man 6 ff D. Jžnoi ff Gedeon Eustasius Guido Vetrovje premenj&vno (2) 21 v. 51 m. lejpo vrejmen 57 55 53 51 49 47 45 18 18 23 18 20 18 21 18 23 18 24 18 25 18 26 31 38 38 28 7 38 7 7 7 42 8 28 9 28 10 38 11 58 13 21 Evang. Jan. 6. 1-15. Epišt. Rim. 5. 1-11. 311 Nedela | Postna 4. | Toplo |A|5 43|18 28| 4 4|14 45 Stoletni Kalendar i 1—6 mrzlo, 7-9 vlažno, 13-15 deždž, 18-20 olovni deždž,. 22 topeo deždž, 26-ga se goriščisti i bode lejpo toplo, 31-ga znovič hladno. Na konci mejseca je dčn 12 v5r 45 min. dugi. Prirastek 1 vora 46 m. Za deždževne dni — „TIVARa hubertusi Din 320 — HC na j April - Velki traven | ma 30 dni 5«—»»" » ff T lr7lt «*«"if*» '»'»"irfir» irint it jrin I Dnčvi Imenik Premenjavanjc vrejmena 1 meseca 0) Sunca Mejseca zide zahaja zide zah&ja 1 2 3 4 5 6 Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Hugo f-Franc f-Richard f Izidor f Vincenc f-Coelestin Deždževno O 13 v. 11 m. prijetno Hladno t* 9* 5 41 5 39 5 37 5 35 5 33 5 31 i8 29 18 31 18 32 18 34 18 35 18 37 4 25 4 45 5 6 5 29 5 55 6 27 16 9 17 33 18 57 20 21 21 43 22 59 Evang. Janoš 8. 46-59- Epištola: Zid 9. 11—15. 7 Nedela Postna 5. H 5 29 18 38 7 8 — — 8 Pondelek Apollonia Toplejše ti 5 27 18 40 7 57 0 6 9 Tork Erhard nestalno -K 5 24 18 41 8 56 1 0 10 Sreda Džniel C 18 v. 42 m. 5 22 18 43 10 0 1 42 11 Četrtek Leo p. ff -K 5 20 18 44 11 8 2 15 12 Petek Gyula vrejmen rf 5 18 18 46 12 15 2 40 13 Sobota Hereneg mff 5 16 18 47 13 21 3 1 Evang. Mdte 21. 1—9. Epištola: Filip. 2. 5- -11. 14 Nedela Cvetna n. Mrzlo, 5 14 18 49 14 27 3 19 15 Pondelek Anastazia ff 5 12 i8 50 15 32 3 35 16 Tork Lambert nestalno fr 5 11 18 52 16 38 3 51 17 Sreda Anicit p. ff voterno sH 5 9 18 53 17 46 4 7 18 Četrtek Vel. četrtek @ 10 v. 10 ra. sh, 5 7 18 54 18 55 4 25 19 Petek Vel. petek HK 5 5 18 55 20 8 4 45 20 Sobota Vel. sobota up 5 3 18 57 21 20 5 11 Evang. Mark 16. 1—8. Epištola: I, Kor. 5. 6-8 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Sreda 25 Četrtek 26 Petek 27 Sobota Vazem VGzemski p Bčla Gyuri JVterk ev. Kilit i M. t Peregrin 5 1 18 58 22 30 5 44 V8ter, 4 59 18 59 23 32 6 27 toplejše 4 57 19 1 -- 7 33 prijetno «2 4 55 19 3 0 25 8 30 vrejmen 42. 4 53 19 4 1 7 9 46 0) 5 v. 21 m. £ 4 52 19 6 1 39 11 6 A 4 50 19 7 2 5 12 27 Evang. Janoš 20. 19-31. Epištola. I. Jan. 5. 4-10. 28 Nedela Po vfizmi 1 Grmlenca, 4 48 19 8 2 28 13 48 29 Pondelek Sibilla vlanžno, 4 46 19 10 2 49 15 9 30 Tork Sian. Katar. toplo, lejpo 4 44 19 11 3 9 16 31 Stoletni Kalendar« Notri do 14-ga mrzlo i siiho, 16 i 17 preveč mrzlo; od 25-ga do konca toplo; 28-ga grmlanca, bliskanca, deždž. Dčn ZAMERKANJE Notrijemanje flodavanje Din D Din P • i f '.-v . r L - ■ * ■ ... i V i t ■ i Za sprotoletje — „TIVAR" ogrtači aaaaaaaarnaaaaaag; Baaaaaai D D 0 Q aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Maj - Risalšček o ma 31 dni ^ Dnčvi Imenik PFBmBitjavanjB vrejmena i miseca 0> Sunce Mej sec zide zahaja zide zahaja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Pčtek Sobota Filip i Jak. Athandz pk. Irma F16rišn m. O 22 v. 36 m. Lejpo rt rt rt Mt 4 43 4 41 4 38 4 38 19 12 19 13 19 14 19 16 3 30 3 54 4 23 5 0 17 53 19 25 20 34 21 47 Evang. J&noš 10. 12—16. Epištola: I. Peter 2. 21-25. 5 Nedela Po vfizmi 2. 6 Pondelek Ditrich 7 Tork Gizella 8 Sreda Mihel arch. 9 Četrtek Gregor p. 10 Pčtek Viktor 11 Sobota Adalbert Hladen voter milejše vrejmen C 12 v. 54 m. M -K -K «f 36 34 33 31 30 28 27 19 17 19 18 19 20 19 21 19 23 19 24 19 26 5 46 6 7 46 8 53 10 1 11 8 12 14 42 23 22 47 35 0 12 0 41 1 4 1 22 Evang. Janoš 16. 16—23. Epištola: I. Peter 2. 11—20. 12 Nedela Po vfiz. 3. * 4 25 19 27 13 19 1 40 13 Pondelek Servac Lejpo * 4 24 19 29 14 25 1 56 14 Tork Bonifac toplo prijetno 4 23 19 30 15 31 2 12 15 Sreda Zofia sh 4 21 19 31 16 40 2 28 16 Četrtek N. sv.Jšnoš vrejmen T Ms? 4 20 19 32 17 51 2 47 17 Pčtek Paškal m.t 4 19 19 34 19 5 3 11 18 Sobeta Erik © 10 v. 57 m. rj^- 4 17 19 35 20 17 3 43 Evang. Janoš 16. 5—15. Epištola: Jak. 1. 16-21. 19 Nedela Po vflz. 4. 4 16 19 36 21 23 4 23 20 Pondelek Anastaz Mokro & 4 15 19 38 22 20 5 16 21 Tork Felix v8ter 4 14 19 39 23 6 6 21 22 Sreda Julija topel & 4 13 19 40 23 41 7 36 23 Četrtek Dež<3 deždž A 4 12 19 41 -- 8 56 24 Pžtek Ester A 4 11 19 43 0 9 10 17 25 Sobota Orban 3 10 v. 44 m 4 10 19 44 0 33 11 37 Evang. Janoš 16. 23-30. Epištola; Jakub 1. 22-27. 26 Nedela Po vfiz. 5. 4 9 19 45 0 53 12 5o 27 Pondelek Lucian Lejpo rt> 4 8 19 46 1 13 14 15 28 Tork Vilmoš toplo rt* 4 7 19 47 1 33 15 34 29 Sreda Maxim. vihčrno rt 4 6 19 48 1 55 16 54 30 Četrtek Krlst. Vnč. vrejmen rt 4 6 19 49 2 22 18 13 31 Petek Angella rt 4 5 19 50 2 55 19 27 Stoletni Kalendar t Od 1—6. lejpo i toplo, zatem tri dni vetrovno, potom p£li do 18. lejpo i suho, tak ka za volo siihoče bodo vsi narasi trpeli, 28. i 29. topeo žiroven deždž, konec lejpi. Na konci mejseca je den 15 vor 45 min. diigi. Prirastek l vora 16 min. Ženski »TIVAR* ogrtači od Din 190 — rit j t n i-i 11-r J Juni - Ivanšček 8 □C m£ 30 dni 8 8 Dnčvi Imenik PreraenjavanlB vrejmena 1 meseca G> Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja 1 Sobota Nikodemus || 8 v. 52 m M 4 5 19 51 3 37 20 33 Evang, Janoš 15. 26. 16. 1—4. Epištola: I. Peter 4. 7—11. 2 Nedela Po vflzmi 6 H 4 4 19 52 4 29 21 26 3 Pondelek Erasmus Lejpo HK 4 3 19 53 5 30 22 8 4 Tork Keržnj toplo -K 4 3 19 54 6 36 22 40 5 Sreda Bonifžc premenj&vno «f 4 2 19 55 7 45 23 6 6 Četrtek Norbcrt vrejmen 4 2 19 56 8 53 23 27 7 Pčtek Lukrdtia 4 1 19 56 10 0 23 44 8 Sobota Medard 4 1 19 57 11 6 -- Evang. Janoš 14. 23—31 Epištola : DjAa. 2. 1—13. 9 10 Nedela Ris&li O) 6 v. 49 m. * 4 0 19 58 12 10 0 0 Pondelek Ris. pond. A 4 0 19 59 13 16 0 Ib 11 Tork Barnabžš Oblžčno A 4 0 20 0 14 23 0 32 12 Sreda Klaudius nestalno 4 0 20 0 15 32 0 50 13 Četrtek TobiSš deždževno r Mr 4 0 20 1 16 45 1 12 14 Pčtek Vazul vrejmen UBC 3 59 20 1 17 48 1 40 15 Sobota Vid 3 59 20 2 19 8 2 16 Evang. Janoš 3. 1—15. Epištola: Rim. 11. 33-36.. 16 Nedela Sv. troj. ® 21 v. 20 m. 3 59 20 2 20 10 3 4 17 Pondelek Adolf 3 59 20 3 21 1 4 5 18 Tork Arnold PremenjSvno 3 59 20 3 21 41 5 19 19 Sreda Gjžuteš zaran megla, A 3 59 20 3 22 12 6 39 20 Četrtek Tejlovo toplo A 3 59 20 4 22 38 8 3 21 Pčtek G. sv. Alojz vrejmen 3 59 20 4 22 59 9 25 22 Sobota Paulina 2S 3 59 20 4 23 19 10 45 Evang. Lukač 16. IS —31. Epištola: I. Jan. 4. 16-21. 23 Nedela Po sv. tr. 1 C 20 v. 45 m. >4* 3 59 20 4 23 38 12 5 24 Pondelek Ivdn Začčtek H1 3 59 20 4 -- 13 23 25 Tork Vilmoš leta 23. 3 59 20 4 0 0 14 42 26 Sreda Jeremiaš Lejpo ** 4 0 20 4 0 25 15 59 27 Četrtek Lžslč toplo 4 0 20 4 0 55 17 14 28 Pčtek Ince vrejmen a 4 1 20 4 1 33 18 22 29 Sobota Peter i Pav. H 4 1 20 4 2 20 19 20 Evang. Lukač 14. 16-24. Epištola: I. Jan. 3. 13-18. 301 Nedela | Po sv. tr. 2 20 v. 25 m.|»4S| 4 2|20 4| 3 17|20 5 Stoletni Kalendar t Od 1—8 lepo, 9. i 10. potrpžči deždž, zatem oblačno do 13, potom pati lejpo vrejmen b6, štero de do konca trpelo. Na konci mejsecaje džn 16 vor 2 min. dugi. Prirastek 16 minut. Za šport — *T IV AR" obleke od Din 340 — gu^i^uojoaacrouju^crrirnp B Juti - Jakobešček | T-r^r »-»-"-T—g-"m 6 ma 31 dni f-[f * Dt f Dnčvi Imenik Ppemeniivan]B srejmena l meseca O) Sunce zide zahžja Mejsec zide [žahaja Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Theofil Srp. B. D. M. Kornel UIrik Cyril i Met. Sv. Antun Letna vročina Nestžlno -K -K «f 20 20 20 20 20 20 3821 4 21 5 30 6 7 46 8 52 9 57 20 41 20 8 32 21 49 22 5 22 21 Evang. Lukač 15. 1-10. Epištola: I. Peter 5. 6-11. 7 Nedela Po sv. tr. 3. Deždž * 4 6 20 2 11 2 22 37 8 Pondalek Kilian C2) 23 v. 28 m. sh 4 7 20 2 12 8 22 54 9 Tork Lukrčcia sh 4 8 20 1 13 15 23 14 10 Sreda Amalia Voter BB>« 4 9 4 10 20 0 20 0 14 25 15 37 23 38 11 Četrtek Lili toplo Hit 12 Petek Izabella # 4 11 19 59 16 47 0 10 13 Sobota Margit 4 10 19 58 17 53 0 bi Evang. Lukač 6. 36-42. Epištola: Rim. 8. 18-23. 14 Nedela Po sv. tr. 4. Nest&no, # 4 13 15 Pondelek Razli. Apost. premenjdvno & 4 14 16 Tork Ruth @ 6 v. 0 m. & 4 15 17 Sreda Elek vroče A 4 16 18 četrtek Friderik A 4 17 19 Pčtek Emilia vrejmen 4 18 20 Sobota Eliaš £ 4 19 56 20 19 58 19 57 19 19 56 19 55 19 54 19 53 18 51 19 36 11 20 40 21 3 21 24 21 45 1 46 2 54 4 14 5 39 7 4 8 28 9 50 21 22 23 24 25 26 27 Evang. Lukač 5. 1—11. Epištola: I. Peter 3. 8-15. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po sv. tr. 5. Maria Magd. Lenke Kristina Jakub Anna Martha Lejpo C 20 v. 42 m. Vročina, sp&rno a a -K 21 22 23 24 25 27 28 19 52 19 51 19 50 19 19 48 19 47 19 45 49 23 22 5 22 29 22 57 32 0 16 1 10 11 11 12 31 13 49 15 5 16 15 17 15 18 4 Evang. Mate 5. 20-26. Epištola: Rim. 6. 3-11. 28 Nedela Po sv. tr. 6. Vihčr -te 4 29 19 44 2 11 18 41 29 Pondelek Beatritt ploha HK 4 30 19 42 3 18 19 11 30 Tork Judith 9 10 v. 32 m. 4 31 19 41 4 27 19 35 31 Sreda Ignac Loyol «f 4 32 19 40 5 34 19 55 Stoletni Kalendar: Od 1. do 4. velka faica, od 5. do 19. deždževno, dobro vrejmen. zatem Za lepo vremen — „TIVAR" hlače Din 80 — Augustuš - Meštijek ma 31 dni ac Dnčvi Imenik PremenjSvanji wejmena 1 meseca C Sunce Mejsec zide zahaja zide zahdja 1 2 3 četrtek Pčtek Sobota Ver. Peter Lehel Hermina Vroče * * 4 33 4 35 4 36 19 38 19 37 19 36 6 41 7 46 8 51 20 12 20 28 20 44 Evang. Mark. 8. 1—9. Epištola: Rim. 6. 19—23. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Po sv. tr. 7. Osvald Preob. 1. Jez. Kajetšn L4sl6 Emod LSrinc Premenjžvno Voterno 3) 14 v. 23 m Deždževno shi sh HE * * 37 39 40 41 43 44 4 46 19 34 19 33 19 31 19 29 19 28 19 27 19 26 9 55 11 1 12 9 13 18 14 28 15 35 16 36 21 0 21 19 21 41 22 8 22 44 23 36 Evang. Mdte 7. 15-23. Epištola: Rim. 8. 12- -17. 11 Nedela Po sv. tr. 8. 4 47 19 24 17 26 0 31 12 Pondelek Klžra Nestalno a. 4 49 19 22 18 6 1 45 13 Tork Kassian oblačno A 4 51 19 20 18 38 3 7 14 Sreda Ožčb © 13 v. 44 m. & 4 52 19 18 19 4 4 33 15 Četrtek Vel. meša 4 53 19 17 19 27 6 0 16 Petek Rokuš f Deždževno 4 54 19 15 19 48 7 25 17 Sobota Anastaz 4 55 19 13 20 10 8 49 Evang. Lukač 16. 1-9. Epištola: I. Kor. 10. 6—13. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Sreda 22 Četrtek 23 Pčtek 24 Sobota Po sv. tr. 9. Lajoš Štefan Šamuel Timoth Beo.sv. Filip Bertalan Nestžlno Jasno C 4 v. 17 m. toplo f*" 4 57 19 11 20 33 10 12 4 58 19 9 21 1 11 34 4 59 19 7 21 34 12 53 M 5 1 19 6 22 15 14 6 t* 5 2 19 4 23 6 15 9 a 5 4 19 2 -- 16 2 -K 5 5 19 0 0 4 16 43 Evang. Lukač 19. 41—48. Epištola : I. Kor. 10. 6-13. 25 Nedela Po sv. tr. 10. 5 7 18 58 1 9 17 15 26 Pondelek Zephir Vročina 5 8 18 56 2 17 17 41 27 Tork Oebhard vihčrno 5 9 18 54 3 25 18 2 28 Sreda Agošton «r 5 11 18 52 4 31 18 20 29 Četrtek Sv. Ivana gl. O 2 v. 0 m. * 5 12 18 50 5 37 18 36- 30 Pčfek Rozšlia d. f toplo & 5 14 18 48 6 41 18 52 31 Sobota Rajmund sh 5 15 18 46 7 46 19 7 Stoletni Kalend&r s 1. i 2. velka vročina, od 3. do 19. deždževno, 29-ga lejpo potom nestalno do konca. Dčn ZAMERKANJE NotrljEtnanje flodasanje Din p Din P - . — - • t i Za šolsko deco — „TIVAR" obleke Din 60 — flaaagaaaaconcaaaaaaaaaaaaaia 8 September - Mihalšček J H ma 30 dni K Baaaaaaaaaannaaaanaa eaaeacaeacjE Dnfevl Imenik Premenjivanle nrtlmeia i meseca C Sunce Mejsec zide [zahaja zide jzahaja Evang. Lukdč 18. 9-14. Epištola I. Kor. 15. 1 -10. 1 Nedela Po sv. tr. 11 A 5 16 18 44 8 51 19 25 2 Pondelek Abšalon Nestžlno th 5 18 18 42 9 58 19 46 3 Tork Mansvet pk. premenjavno r JLf- 5 19 18 40 11 5 20 11 4 Sreda V. sv. Rozžl. toplo HK 5 20 18 38 12 14 20 42 5 Četrtek Just. sv. L6r. 5 21 18 36 13 21 21 23 6 Pčtek Zakaridi 3 3 v. 26 m. *r 5 23 18 34 14 22 22 17 7 Sobota Regina 5 24 18 32 15 15 23 22 Evang. Mark 7. 31-37. Epištola; II. Kor. 3. 4-9. 8 Nedela * Po sv. tr. 12 5 25 18 30 15 59 — — 9 Pondelek Gorgon Lejpo a. 5 27 18 28 16 34 0 38 10 Tork Erik toplo ik 5 28 18 25 17 2 2 1 11 Sreda Prot. i Jdc. vrejmen. A 5 29 18 23 17 27 3 26 12 Četrtek Guido © 21 v. 18 m. 5 30 18 21 17 49 4 52 13 Pčtek Ludovika 5 32 18 19 18 11 6 18 14 Sobota Serenka mf 5 33 18 17 18 34 7 43 Evang. Lukač 10. 23—37. Epištola: Gal. 3. 15-22. 15 Nedela Po sv. tr. 13 5 34 18 15 19 1 9 8 16 Pondelek Ludmilla Nestalno 5 36 18 13 19 33 10 31 17 Tork Sv. Franzar. oblžčno t* 5 37 18 11 20 12 11 49 18 Sreda Titus deždževno M 5 39 18 9 21 1 12 59 19 Četrtek Sidonia C 15 v. 23 m. M 5 40 18 7 21 58 13 57 20 Petek Friderika HK 5 41 18 5 23 2 14 42 21 Sobota Mžte -K 5 43 18 3 -- 15 17 Evang. Lukač 17. 11—19. Epištola: Gal. 5, 16—24. 22 Nedela Po sv. tr. 14 Premenjdvno 5 44 18 1 0 9 15 45 23 Pondelek Thekla Jesen se t* 5 46 17 59 1 16 16 7 24 Tork Gellčrt začne 23. 5 47 17 56 2 23 16 26 25 Sreda Kleof« VSterno 5 49 17 54 3 28 16 43 26 Četrtek Justina mokro fr 5 50 17 52 4 33 16 59 27 Pčtek Adalbert • 18 v. 29 m. 5 51 17 50 5 37 17 15 28 Sobota Vencel 1*2 5 53 17 48 6 43 17 33 Evang. Mate 6. 24-34. Epišt«la: Gal. 5. 25-6. 1—10. 29 Nedela Po sv. tr. 15 [VOter, nestal- sH 5 54 17 46 7 49 17 53 30 Pondelek Jeromoš 1 no vrejmen. 5 56 17 44 8 56 18 16 Stoletni Kalendar: Od 1. do 4. lejpo, potoni grmlanca i močna ploha, zatem pali dobro vrejmen do 20-ga, od tegamao deždž i nestalno vrejmen notri do30-ga. Na konci mejseca je dčn 11 včr 48 min. dugi. Pomenšanje 1 v. 40 m. Za slabo vrejmen — „TIVAR" hubertus Din 32o — J Oktober - Svestvinšček B g ma 31 dni g anaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaaa Dnčvi » Imenik Preraenjavanje vrejtnena 1 meseca O) Sunce Mejsec zide zahaja zide zahšja 1 2 3 4 5 Tork Sreda Četrtek Remig pk. Angel var. Kandid Franz Sev.f Aurel HK # & 5 57 5 59 6 0 17 42 17 40 17 38 10 4 11 11 12 13 18 46 19 23 20 11 21 11 22 21 VOtern® deždževno Pčtek Sobota vrejmen 3 14 v. 40 m. & <3. 6 2 6 3 17 36 17 34 13 8 13 54 Evang. Lukač 7. 11—17. Epištola : Efez. 3. 13 -21. 6 Nedela Po sv. tr. 16. 6 4 17 32 14 31 23 37 7 Pondelek Amalia V6ter & 6 5 17 30 15 1 --- 8 Tork Etelka A 6 7 17 28 15 26 0 58 9 Sreda Dčneš pk. premenjavno 6 8 17 26 15 49 2 21 10 Četrtek Gedeon deždž 6 10 17 24 16 11 3 45 11 Pčtek Brigitta rt 6 11 17 22 16 33 5 9 12 Sobota Maximilian @ 5 v. 39. m. rt 6 13 17 20 16 58 6 35 Evang. Lukač 14. 1-11. Epištola: Efez. 4. 1-6. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Po sv. tr. 17 Kalist Terezija d. Gal apat Hedvig Lukžč ev. f Alk. Peter Nestalno slabo megleno mokro C 6 v. 36 m. rt rt M a -K HK HK 14 16 17 19 20 22 23 17 18 17 16 17 14 17 12 17 17 17 8 17 18 18 19 10 20 21 6 23 29 6 52 47 50 58 6 8 0 9 22 10 39 11 44 12 36 13 16 13 47 Evang. Mate. 22. 34—46. Epištola: L Kor. 1. 4-9. 20 Nedela Po sv. tr. 18 21 Pondelek Oršolya 22 Tork Kordula 23 Sreda Igndc 24 Četrtek R&fael ang. 25 Pčtek Blanka f 26 Sobota Demeter Lejpo voter sunce deždž «f 6 25 17 4 — — 11 11 rf 6 27 17 2 0 13 14 31 6 28 17 1 1 19 14 49 * 6 29 16 59 2 23 15 5 * 6 31 16 57 3 28 15 22 sh fi 32 16 55 4 33 15 39 iH 6 34 16 54 5 39 15 58 Evang. Mate 9. 1—8 Epištola: Efez. 4. 22-28. Nedela Pondelek Tork Sreda četrtek Po sv. tr. 19. Šimeon Jud. Narcis R. sv. Alfonz Reform, sv. 6 11 v. 15 m. Premenjdvno megla hladno HK tf 6 35 6 37 6 38 6 40 6 42 16 52 16 30 16 47 16 46 16 44 6 46 7 55 9 2 10 7 11 4 16 21 16 49 17 24 18 10 19 6 Stoletni Kalendar: Notri do 13-ga neprijeten deždž, 14. oblačno, 15. deždž, 19. lejpo, do 24. deždž, potom pžli lejpo, od 29. do 31. hladno i megleno. Na konci mejseca je dčn 10 vor 2 min. dugi. Pomenšanje 1 v. 43 m. Za zimu ženski JIVAR' kaputi Din 29o — r aaaaaaaaoacoaaaaanaaaaaai November - Andrejšček j mi 30 dni iftt7i|r,tnnnnnr*?>rtt*iii Dnčvl Imenik Premenltvan]! m]mena 1 meseci O Sunce Mejsec zide zahaja zide zahajn 1 2 Pčtek Sobota Vsej sv. den Mrtvecov d. «2 *2 6 48 6 48 16 42 16 41 11 52 12 30 20 12 21 35 Evang. Mate 22. 1—14. Epištola : Efez. 5. 15-21. 3 Nedela Po sv. tr. 20 Lejpo A 6 48 16 39 13 2 22 43 4 Pondelek K&rol B. 3) 0 v. 21 m. A 6 48 16 38 13 28 — — 5 Tork Imre Ml* •m* 6 49 16 36 13 51 0 2 6 Sreda Lenžrd hladno 6 51 16 35 14 12 1 22 7 Četrtek Engelbert 6 53 16 34 14 33 2 42 8 P&ek Gottfried vrejmen 6 54 16 32 14 57 4 5 9 Sobota Tivadar 6 56 16 31 15 24 5 28 10-17. 10 Nedela Po sv. tr. 21 @ 15 v. 42 m. 6 57 16 29 15 58 6 52 11 Pondelek M&rton M 6 59 16 28 16 39 8 12 12 Tork Kunibert V6ter, H 7 1 16 27 17 31 9 24 13 Sreda Stanisl6 premenjavno M 7 3 16 25 18 33 10 23 14 Četrtek Levinus mokro -K 7 4 16 24 19 41 11 9 15 Pčtek Leopold megla 7 5 16 23 20 51 11 42 16 Sobota Ottmžr «f 7 7 16 22 22 0 12 14 Evang. MAte 18. 23-35. Epištola. Filip. 1. 3—11. 17 Nedela Po sv. tr. 22 VCter 7 9 16 21 23 7 12 35 18 Pondelek Oto C 1 V. 36 m. * 7 10 16 20 — — 12 53 19 Tork Eržčbet * 7 12 16 19 0 12 13 11 20 Sreda Felix vederno * 7 13 16 18 1 16 13 27 21 Četrtek D. Marija sh 7 15 16 17 2 24 13 43 22 Pčtek Cecilia nestdlno sh 7 16 16 16 3 26 14 2 23 Sobota Kelemen CJfc? 7 18 16 15 4 33 14 24 Evang. Mate 22. 15-22. Epištola : Filip. 3. 17-21. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pčtek Sobota Po sv. tr. 23 Katalin Konrad Virgli Štefania Saturnin Andraš Stdlno hladno 3 v. 35 m. XMT & & «2 Šk 7 19 7 21 7 7 7 7 7 22 23 24 25 27 16 14 16 13j 16 12 16 11 16 10 16 9 16 9 5 41 6 50 7 57 8 58 9 49 10 31 11 4 14 50 15 23 16 5 16 59 18 4 19 16 20 33 premenjšvno mokro hladno Stoletni Kalendar: od 1. do 4. lejpo i prijetno, 5—6. viher, zatem 3 dni močen deždž, do 16. vgojdno megleno, ed 17—25. oblačno 1 mrzlo, potem deždž. -Na konci mejseca je den 8 vor 42 min. diigi. Pomenšanje 1 voro 17 m. Za Božič , T I V A R " obleke aaaaaaaaaaaDDaaaaaaaaaaaacn i December - Prosinec 0 m& 31 dni BaaaaaDaaaaaaaaaaaaaaaaaDcna Dnčvl Imenik Premsnjavanje vPEjneni 1 meseca O Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja Evang. Mdte 21. 1-9. Epištola Rim. 13. 11—14. 1 Nedela Advent 1 A 7 28 16 8 11 32 22 51 2 Pondelek Aurelia Nestalno A 7 30 16 8 11 55 23 9 3 Tork Xav. sv. Fr. C 8 v. 28 m. 7 31 16 8 12 16 -- 4 Sreda Borbžla 7 33 16 8 12 37 0 27 5 četrtek Sabbas obl&čno 7 34 16 7 12 57 1 46 6 Petek Mikloš snejg It 7 85 16 7 13 23 3 7 7 Sobota Ambruš t* 7 36 16 7 11 53 4 27 Evang. Lukač 21. 25-36. Epištola: Rim. 15. 4-13. 8 Nedela Advent 2 Premenjžvno 7 37 16 7 14 30 5 47 9 Pondelek Joachim nestalno f» 7 38 16 7 15 17 7 3 10 Tork Judith © 4 v. 10 m. H 7 39 16 6 16 14 8 7 11 Sreda Damžz 7 40 16 6 17 20 8 59 12 Četrtek Gabriella včterno -K 7 41 16 6 18 30 9 40 13 Pčtek Licija vrejmen *f 7 42 16 6 19 41 10 11 14 Sobota Nikžiz 7 43 16 6 20 51 10 36 Evang. Mate 11. 2-10. Epištola: I. Kor, 4 1 -5. 15 Nedela Advent 3 Mrzeo 7 44 16 6 21 57 10 56 16 Pondelek Ananias v6ter * 7 45 16 7 23 8 11 14 17 Tork Lšzžr <2) 22 v. 57 m. 7 45 16 7 — — 11 31 18 Sreda Gracijan sh 7 46 16 7 0 7 11 48 19 Četrtek Abrahžm oblačno sh 7 47 16 8 1 11 12 6 20 Pčtek Liberat sh 7 47 16 8 2 17 12 26 21 Sobota Tomžš 7 48 16 8 3 25 12 50 Evang. Janoš 1. 18-28. Epištola: Filip. 4 4- -7. 22 Nedela Advent 4 Prijčtno rjar 7 49 16 9 4 33 13 20 23 Pondelek Viktorija 7 49 16 9 5 41 13 58 24 Tork Adam i Eva hladno 7 50 16 10 6 45 14 48 25 Sreda Koledni sv. 6 18 v. 49 m. fr 7 50 16 10 7 41 15 59 26 Četrtek Števana m. 7 50 16 11 8 28 17 0 27 Petek Janoš snejžno 7 50 16 12 9 5 18 18 28 Sobota Drov. dec. vrejmen A 7 51 16 13 9 35 19 38 Evang. Lukač 2. 33—40. Epištola: Gal. 4 1 7. 29 Nedela PO kol. sv. A 7 51 16 13 10 0 20 58 30 Pondelek Džvid kr. Mraz 7 51 16 14 10 22 22 17 31 Tork Silvester snejg 7 51 16 15 10 43 23 35 Stoletni Kalendar: 1-ga lejpo; silno i vetrovno do 15-ga; od 16. do 20-ga mrzlo; od 21. do 29. oblščno i snejg, zatem preveč mrzlo. Na konci mejseca je den 8 vor 24 min. dugi. Pomenšanje 16 min. Dčn ZAMERKANJE Notrijemanje Voddvanje Din P Din P ■ . C' StV« > • Potrejbna znanja na 1935-to leto. To 1935. leto je nžvadno leto, štero m£ 365 dnčvov, ali 52 tjčdna i 1 den. Začne se z torkom i dokonča se z torkom. Pravoslavno leto se začne januSra 14. 1935 leta i se dokonča 1936 leta januara 13. Mohamedansko leto, štero je 1353 se je začnoio 1934 aprila 16. je nžvadno leto z 354 dnevi i trpij do 4. aprila 1935. Aprila 5. se pa začne novo leto 1354, štero je nivadno leto z 354 dnčvi. Židovsko leto 5695 se je začnoio septembra 10. 1934 in se dokonča septembra 27. 1935 leta. 1. Začčtek leta 1935. Občno i držžvno leto se začne 1. januara; cerkevno leto pa z 1. adventskov nedelo v. 2. Leitnl čas: Sprotolejtje se začne marca 21-ga ob 14 vori 18 min. Nouč i den sta toga časa ednžko dtigiva. Leto se začne junija 22 ga ob 9 vori 38 min. Prinas je toga časa najdiigši den. Jesen se začne septembra 23 toga ob 0 vOri 39 min. Nouč i den sta zdaj pi ednako dugiva. Zima se začne decembra 22-ga ob 19 vori 37 min. Prinžs je toga časa nžjkračiši den. 3. Prestopni svčtkl: Septuagesima februara 17; Pepelnica marciuša 6; Vel. petek aprila 19; Vflzem aprila 21; Krist. v nebo zastopienje mšj. 30; Ri-salska nedela jun. 9; Sv. Trojstva nedela jun. 16; 1. adventska nedela dec. 1. 4. FaSenski tekaj: Fašensko vrejmen se začne po Trej krSli na drugi den, tou je jan. 7-ga i trpelo bode do irdrca 5-ga, vsevkap 58 dn». S. Kvaterni posti. 1. kvatre sprotvlejšnje ali postne 13., 15., 16. mžrciuša. 2. kvatre ris&lske ali letne 12., 14., 15. junija. 3. kvatre jesenske 18., 20., 21. septembra. 4. zimske ali ad^entske 18., 20., 21. decembra. 6. Premenidvanje mejseca se znamenilie: 0 mlid, prvi frtao, © pun, C slednji frtao. 7. Sunce z svojimi planetarni: Na srejdi svoji planet je naše sunce. Prednje planete so: Merkur: skoron 8 milijon mil od sunca; 1 leto na njem trpi 88 dni. — Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 225 dni. — Ženila: 20 milijon mil od sunca; leto na njoj trpi 365 dnL — Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 mdli planet do 1925. leta; ali zvezdoslovci ji ešče vsako leto n&jdejo več na tistorn tšli pod nebov. — Jupiter: 107 milijon mil od sunca: okoli sunca obhodi svojo pot v 12 letaj ednok, zžto na njem 12 naši let trpi edno leto. — Saturnus : 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnevi, zžto na njem edno leto tak dugo trpi. — Neptun : 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 26 dnevi; leto na njem zdto tak dugo trpi. — Uranus : 396V2 milijon mil od sunca ; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 letaj. — Planet-planete, štere se naimre okoli vžkši planet vrtijo i z-veklimi vrčd pa okoli sunca, se za mesece zovčjo. Zemla 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mesec. 8. Narodni svčtki: 28. junija : Vidov dan; 1. dec.: Ousvetek narodnoga vjedinjenja Srbov, Hwatov i Slovencov. 6. septembra: Rojstni den Njegovoga Veličanstva Krate Petra II. 9. Planet znamejnje: Sprotolejtje: Jesčn: Koš Bik nrf, Dvojki M Vaga Roglač Strejla # Leto: Zima: Rak »ig, Oroslžn ^.Devojka & Bak Deždžev. Ribe 10. Sunca i meseca potemnenje v 1935-tom leti. V 1935. leti bode 5 sunca i 2 meseca potemnenje, od šteri de se vu Srednjojeuropi samo prvo mesečno potemnenje vidilo z tžla. 1.) TSlno sunčno potemnenje 5. janužra, trpelo bo 8 minut i se bo vidilo samo na ednom malem tžli juž. ledenoga morja. 2.) Celo mesečno potemnenje 19. januara. Začne se ob 16 vfiri 4 minutaj, skonča se ob 17 vori 31 minutaj. Vidilo se bo na sever-nom z&hodi od Severneamerike, na tihom i na indijskom oceani, v Austr&liji, v Aziji, v Europi i Afriki. 3.) Tžlno sunčno potamnenje 3. februara. Začne se ob 15 vfiri 30 minutaj, skonča se ob 19 vori 1 minuti. Vidilo se bo vu Severnoj Ameriki, vovzčvši severozahodni tao, vu Srednjoj Ameriki, na juž. Grdnlandi i na prikapčeni t&laj Tihoga i Atlantnoga oceana. 4. Tžlno sunčno potemnenje 30. junija. Začne se ob 19 vori 34 minutaj, skonča se ob 22 vori 25 minutaj. Vidilo se bo na Severno-zžhodi i Sevri od Evrope, vu Severnoj Aziji, na GrSnlandi i na se-vernom ledenom morji. 5.) Celo mesečno potemnenje 16. julija. Začne se ob 5 vOri 9 minutaj, skonča se ob 6 vori 50 min. Vidilo se bo na južnozdhodi od Europe, v Afriki, vovzčvši, severnozhodne tale na Atlantnom ocežni, vu Severnoj i Južnoj Ameriki i na zhodni tžlaj Tihoga oceana. 6.) Talno sunčno potemnenje 30. julija. Začne se ob 9 vori 2 m., skonča se ob 11 vori 30 min. Vidilo se bo na juž. ledenom morji. 7.) Obročno sunčno potemnenje 25. dec. Začne se ob 16 vori 42 min,, skonča se ob 21 v5ri 17 min. Vidilo se bo na južn. tžli od južne Amerike, na južni krajinaj Tihoga i Atlantnoga Oceana, na Novomsčlandi i na južnom ledenom morji. Vladarska hiža kralevčine Jugoslavije. Njegovo Veličanstvo Kral Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglašen za krald 9. oktobra 1934. zavolo smrti Nj. Veličanstva krala Aleksandra I. 9. okt. 1934. v Marseillu. — Po čl. 41. in 42. ustave Kraljevine Jugoslavije vršijo kraljevsko namestniško oblast: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Kara-djordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Njeno Veličanstvo kralica-mati Marija, rojena v Gothi 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevič Tomislav, rojen 19. janudra 1928, v Beogradi. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Stric: Princ Juri, rojen v Cetinji 27. augusta 1887. Princesa Jelena rojena na Reki (Flume) 23. oktobra 1884. zdana 21. aug. 1911. z Konstantinom Konštantinovičom, kotrigov bivše rusoske casarske rodbine. Rodovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Torkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga: sin Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkec je v jesen tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je voosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beogradi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921 Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga kneza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od. bolše-vikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi Gjorgje, rojen 27.aug. 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909 Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Kralevsko oblast je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustdvi je naslednik krala Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3. kak krdl SHS. i od 3. oktobra 1929 kak I. kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvari, poročen z Auroro, knezinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. apria 1893 v Petrogradi. Nove poštne pristojbine. 1. Pisma: a) v krajevnem prometu do 20 gramov 1-50D, čez20 gramov kakor v medkrajevnem prometu; b) v medkrajevnem prometu do 20 gramov 2 — Din, čez 20 gramov do 50 gramov 2 Din, čez 50 gramov do 250 gramov 3 50 Din, čez 250 gramov do 500 gramov 5'— Din, čez 500 gramov do 1000 gramov 10-— Din. K tem izpremembam pripominja poštno ravnateljstvo. Dokler minitstrstvo glede krajevnega prometa načelno ne odloči, se smatra za krajevni promet, promet na vsem področju pošte, torej tudi v selskih okrajih, na področju pomožnih pošt itd. Promet na področju dveh pošt se smatra za medkrajevni, četudi sta po~ dročji obeh pošt geografska enota. 2. Dopisnice: odprte, vsaka po ~*75 Din. Dokler ne izidejo nove dopisnice po 75 par, naj pošte prodajajo stare dopisnice tako, da nanje nalepijo še znamko za 25 par. 3. Priporočene pošiljke: a) priporočnina v krajevnem prometu 2 Din. b) v medkrajevnem prometu 4 Din. c) V mednarodnem prometu 4 Din. 4. Vrednostna pisma: a) težna pristojbina kakor za priporočeno pismo, b) sedanja vrednostna pristojbina ostane še nadalje v veljavi. 5. Paketi: a) težna pristojbina za pakete do 1 kg 3 Din, čez 1 kg do 5 kg Din. čez 5 kg do 10 kg • I. pas (do 100 km) 10 Din, II. pas čez 100 do 300 km 15 Din, III. pas (čez 300 km) 20 Din, čez 10 do 15 kg • I. pas (do 100 km) 15 Din, II. pas (čez 100 do 300 km) 22 Din, III. pas (čez 300 km) 30 Din, čez 15 do 20 kg: I. pas (do 100 km) 20 Din, II. pas čez (100 do 300 km) 30 Din, III. pas (čez 300 km) 40 Din, b) vrednostna pristojbina kakor za vredn. pisma. Za pakete čez dalnje pristojbine. 6, Nakaznice : a) navadna pristojbina: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V teh pristojbinah je všteta tudi izplačnina. b) izplačnina, ki se v bodoče izterja od naslovnika samo pri inozemskih in Čekovnih nakaznicah: do 50 Din 0-50 Din. do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. 7- Čekovna vplačila: a) do 500 Din 50 par, čez 500 Din 1 Din. Pristojbina za pismena izporočila na zadnji strani položnice odpade. 8. Odkupne pošiljke: pristojbina za dostavo 1 Din. 9.Poštni nalogi: Pristojbina za dostavo 1 Din. 10. Predalnica: Za predal brez ključa mesečno 15 Din, za predal s ključem mesečno 20 Din. 11. Zaklenjene torbe: mesečno 15 Din. 12. Obvestilo o nedostavljenem paketu- izterja se od pošiljatelja 1*50 Din. 13. Poste-restante: Pristojbina za hranjenje pisem in pa dopisnic poste restante 50 par. 14. Dostavnina za vrednostna pisma in pakete: a) za vrednostna pisma 1 Din, b) za pakete do 5 kg 2 Din, za pakete čez 5 kg 5 Din. 15. Pooblastila: a) za omejeno pooblastilo če velja samo za enkrat 1 Din, za trajn© (ako velja za več kakor 15 dni) na leto 5 Din. Stouleltni prorok od leta Prikldnjanje. Znovič je preteklo edno leto, Štero je malo dobroga melo, O < Človeško trplejnje i življenje, Je den za dnčvom jako slabejše, Vsem vsi vlasjč v nebesa stojijo. Tčn, ki si naopak svejt zmislijo, Ali zato se ne prestrahšimo, Ar smo že itak odišli mimo. Deca! Velko vrejmen sem preživo I povedo sem vsigdar istino; Zdaj Vam tudi mislim povedati, Naj zndte, kak se mate ravnati. Zima. Sirmaštvo, nevola v zimi pride, Njč potrebčina nas gor poišče, Za gut nds primle i žebke držij, Ka mate, vse sč! — nam v vtija brečij! I tak je leto, za letom v zimi, Na to si naj vsakši dobro misli. Zdto pa si pripravimo v leti, Da glad naj v zimi nemo trpeli. Letošnja zima de jško močna, I v ništerni dnčvaj trnok ostra. Snegž bode preči i zadosta, Šterim do meli brez dela, posla. Vi pa stdri prijatelje tisti, Dober Pajdaš ne pustite z misli, Nego si ga spravite i ga čtite, Ar v njem najdete vse, dosta fčle. Sprotolejtje. Lejpo sprotolejtje k nam pride, Tč nam vsžm že malo ležej ide. Dnčvi so dugši i toplejše je, Korine cvetijo i lepše je. Ftiči s popejvom radiijejo se, Vžrt z vertinjov tanačiijejo se, Gdč i ka do najprvle delali? Pa, ka bi v štero njivo sejali? Da bi lejpi, dober pov dobili,. Z šterim bi vsi zadovolni bili. Obdelajte zemlo, gda se piistij, I to je, gda se ona posiihšij. Leto. Povprečno je bilo lanjsko leto; V letošnjem pa več viipanja mejmo, Ar de nam letošnji pov kak boter, V slami, v zrnji i zevsem prav dober. Vu ništeri dnčvaj de vročina Svojo tekočo pot prestopila. Zdaj te zevali, v senci — kak vrana De vročini na kopaj zevala. Poprejčno pa vrejmen nede vroče, Nego kak je prav, tak ono bode. Jesčn. Z letošnjega vrejmena v jesensko, Tak pridemo, da nanč znali nemo. Z jesenskim mo se mogli paščiti, Či bi radi vredi opravili. Na vrejmen se nezanašajte, Ar de ono den za dnčvom slabše. Zžto pa, za zimo se poskrbte, Naj v njoj nete meli sukešine. Poprejčno pa to jesensko delo, De Vam to sredjen blagoslov melo. Slobod. Veseli me, ka sem pa med Vami, Radujem se, ka ste Vi med nami, Med našimi dragi čtejočimi, I pa, ka ste nas nej zapustili. Z Bogom naši dragi prijatelje, Slobod vzemen i odidem dale; Vočno je moje brodjenje, moj hod, Tak tu, kak med zvejzdaj, je moja pot. Morem vsepovsod zmerom hoditi l za Dober Pajdaš pa broditi, Naj Vam kleti več znam povedati: Za to pa morem dosta delati. Zdaj pa z Bogom v etom novom leti, Bog daj, da se vsi vidimo kleti! Božič. Gda k nam sveti božič pride, Tč beli snejg svetla ide, Ha je čarno vse zakrije, Pod nogami nam vsem škriple. Pokrita je domovina; Ulov grmovje, oslica. Bela je psa čarna bunda, Tak, kak, da bi bila z cukra! Stari paster stoji, mnvi, Z kravjim roglom močno tuli, V stalo pride v roke fuda, Se pokloni flleluja. H jaslam stopi, dol poklekne, Z glave doli bobo vzeme, I zdiiiiavanjem v kmično noč, Popejva sveta tiha noč! Gda k nam sveti božič pride, Te narod vojk križi ide, Svejče nese, tam položi, V snejg, pred hrižom - plej LGdje ido k polnočnici, Dobri dobijo kriskindli. Božično drevo se svejti, Dnes božični den je sveti. TALANYI FRANC Božič. Mrzlo je zebe me . . . Dr&go moje dejte, Fžnika, hodi esi i odeni me. Tak je gučala mžle, komaj Ščst lejt stare Fdnike mati, štera je betežna v posteli 1 eždlss. Mala Fanika k materi stopi i jo ode-ne, da naj jo ne zčbe. Doktor pregledne Fžnikino mamo i na eden papčr gor napiše, ka vse trbej z apoteke prinesti. Što de žou, da sirota betežna ženska nema nikoga, koga bi poslala? Fdnika idi ti — prdvi posteli ležčča betežna mati. Tam v omžri pod prtom jeste eden 10 dinžrski poišči ga. Pa vzemi na sčbe velki robec, nžj ti oede mrzlo. Pašči se i pazi na sebe! VSni velki voter piše, lQd-jč drgečejo, snejg se pomali si-tava, mrzlo je. Mžla Fanika v velki robec zasukana bižij, oz-dalčč se samo edna velka krpa vidi. Kak pride do edne velke hiše tli zaglčdne apoteko i poleg dvčr malo gombo stiskava i zvonij, poleg tč gombe pa stoji edna md!a škatula i v toj ska-tuli posvejt gori i na to je gor napisano, ka to coč štera apoteka m& nočno šliižbo. Ali mžla Fanika ešče nevej čteti i tak li zvonij i od mraza drgeče, pa ar nišče ne pride dveri odpirat se joče. Ta apoteka nema nočne službe, tak se samo odsebe razmi, da zopstom čaka . . . Ludje pomali žč k polnoč-nici idejo. Pela se eden auto, šteri stane, šofer doj stopi i primle to milo Faniko. Autoja dveri se odprejo i že eden an- gel vosegne pa jo notri v auto zdigne. V autoji sedčča gospa šo-feri pri vi, da naj k drugo j apoteki pela, štera mi nočno siažbo. Auto se hitro obrnč i naprej letij. Finiko v autoji sedčča go-spi k sebi stisne i svojov top-lov bundov odene . . . Joj, mama so ti betežni ? janoš, li hitro . . . Fanika že puna vOsta cuk-ra ma . . . Auto stene, Janoš vzeme recept i edno banko od gospe dobij, ide v apoteko, za malo je vristvo že v rokaj mile Fa-nike. Gospi začne pojdoč pripovedovati maloj Finiki — kak jo z autojom proti domi pela. Jaz sem tfidi mela ednok mojo mamiko i jaz sem tudi sitna bila. Jaz bi tudi rada bežala po vristvo mojoj mamiki, ali že je prekesno bilo . . . Lejpoj gospej z oči skuze po lici tečejo . . . To miš mila — i v kflkel velkoga robca, šteroga je mela mila Fanika na sebi, gospa več papernatni bankovcev i srebrne pejneze zveže. To nesi tvojoj mamiki i to na etom papčri je moj atres napisani, či bi ešče kaj niicali samo mi glas dajte. Doma smo, auto st&ne. No mila Fanika, zdaj pa me ktišni, tu na licaj. Fanika z vristvom vo z autoja stopi i bežij v sobo k svojoj drigoj mamiki, šteroj pri-povediva, ka se je z angelom srččala, šteri njej je vse to dao. Kr. prodajal smodnika. Vse vrste Patrone i iprij. Što ščeldenžire prišp»rati more iidtigv rsžjfalejšo veletrgovino z železnino HEKLIČ ŠTEFAN-a V MURSKI SOBOTI. Šteri lovec šče dobro trufiti More šprij pri Heklič-i kupiti. Gde je n&jvekša in n&jfalelša zaloga za: Tra-verze, S16sse, kmetijsko-orodje — plugi, kose, kamli, motike, lopate itd. Ndjbolša posoda. Najlepše peči in šparherdtke. Vse vrste in ndj-bogše fžrbe in flrneiss. — Za mašinistre n&j-bogii Mašinski in Cilinderski oli. Nkjbogša Belgijska glažojna. — V toj trgovini se dobijo ešče najbogši biciklini, gumiji za bicikline in svetovno ztani Šhalni mašir.i. Nisike cene! Solidna postrežba! Vinopivec Vince. Lani sem Vam povedo, ka se letos vidimo. Hvala Bougi ka je tak — pa bi skoron nači bilo — v toj velkoj peneznoj siikešiji bi se skoron — od žčje daleč, tž gor visiko med zvezde odselo. Ka mo to teiko gučo, vam vo povčm: Nej sem meo peneze, ka bi si tu ali tam negda, negda edno kupico vina kupo. To vam je pa itak znano, da jaz Vinopivec Vince ne pijem vodo, nego samo vino. Nej sem tžkši, kak ništerni tisti, šteri vodou predgajo i vino pijčjo 1 . . . Jaz sem pravi Vinopivec Vince, či več pijčm, bole sem žeden, istino je meo znžni pesnik, gda je v ednoj pesmi napiso: Bžr bi jaz Duna pošto! Voda, Tise pa vino. Ka bi lak v mene tekla I požero, jaz bi jo. Mogoče tak, tč bi si žčjo malo odpravo. I to bi mi pasalo, ar v toj svetovnoj krizi je moja žebka tudi polek ... za toga volo sem si mislo — no več nemo šou v krčmo, ržjši si kflpim radio, s šterim se doma tfidi lejkeo veselim brez krčme 1 . . Pa tudi sem si kupo v Murski Soboti pri g. Nemeczi v železnoj bauti eden tak velki Radio, ka sera ga komaj domo privlejko. Doma ga gor postžvim, i ga notri zrihtam, gombo sem pa tja obr&čam, haj na edenkržt pa se začne nesmileno drejti . . . Hallo hir Radio Berlin! No, no ka je pa to? . . Huncvot a Nemec, on je vse povsodi te prvi . . . Glej, ga glej I . . Ne pravi se zobston — Huncvot a Nemec. Naš Mursko Sobočki Nemecz so me s tem rddiom znorili, znorili so me, žr mesto slovenskega so mi nemški rždioodali . . . Ovaksem ga pa fal kupo ! . . Fdl je, Vam lehko povčm — ali na tihoma v vGjo Vam povem — kupo sem ga ... čit na tihoma Vam morem povedati, nžj nedo čuli, žr mi ga ešče naz^j znajo vzčti. — Kupo sem ga na več kržt obrokno plačilo . . . pardon, pardon! ne plačilo, nego tajilo . . . # Tožim se Vam, ka nemrem vino piti, ar nemam penez. Ha, ha ! lanjsko leto sem vas pito lehko bi mi vžs šteri znao povedati — šteri je od nične čednejši — ka, kakšo formo bi jaz brez penez k vini prišo, ne mi je nišče povedo. Ali jaz sem sam vd zbrodo kak je to mogoče ? I to Vam ovadim, da tak vi tadi iehko pijete. Letošnja boža kaplica je jžko dobra, tak dobroga vina je že dosta lejt ne bilo. Zžto pa Vam povem kak se pije brez penez. V5rvajte mi, da sem jaz velki kope, i da se vsepovsodi gor nšjdem. Negda gda sem ešče bole nagostoma na Štajerskom kr&ji po slovenski goricaj hodo, sem v pamet vzeo, ka naši te edni velki vino trgovci, po svoji raa-šeteraj si dšjo vino kflpuvati, tak, ka mašetarje vino koštajo i mesto penez blok džjo za zžda-vek, na to tč vino pelajo trgovci z blokom. Jaz sem si t&dik tak zmislo, šo m o prek na Štajerski kr&j i tam mo vino kOpiivo — pa tak tadi delam — kak Stara sdbla l V ednoj i v drugoj klejti koštam, koštavam, kupico doj-gor obračam, gledam, kakše farbo ma, pa znovič pijem! Na zždnje konštateram, ka je vino dobro. Potom se ide samo za ceno. Pogodiva se, mšlički gla-žek muštro vzemem — velkoga že več neščejo dati, pa tudi v mšličkom glžži je bole elegantno i verjetno, ka sem te pravi kupec — po tčm mesto zždeveka blok dam, pa njim povem, ka glšs dobijo, gda de vino vkraj prišlo. Tu pa tam se mi posreči, edno ali drfigo vino vkraj spra- viti za šteroga Prekmurskoga krčmara. Po tom pa ešče včkše poštenje dobim, i v tistom kraji, drBgi krat p& s takšov pomočjov k vini pridem. Či sem pa lačen, tak gor poiščem mojega prijštela Ta-ISnyia, v Gor. Radgoni i kak pri-jatel me pogosti, štero pa ne košta nika. Gda sem že pun dobre vole, pa hajda haj na bicikli, do Radeina, „V KOŠ," tU si malo odejnem i pogučim z onimi do-manjimi prijetnimigospodičinami. Potem dale. Ka je pa to? Novi brod 1 Novi brod? Čidi je pa tč ? Cestnoga odbora ? Ah-hž, to je novi most, to je tisti most, šteroga že pet-najset let dugo delajo i mesto mosfž so zdaj samo brod napravili. Aha, že razroim, to je tak kak je negda moj šogor pravo: Či nega konja, je samar tudi dober. Ali to Vam povem ka cestnoga leteči most je falejši kak je prvle bio. * Ah, vi ste to ? . . zaistino ste to vi ? Hvžla Bogi, ka ste že en-krdt tudi knam prišli — me pozdravi moj negdanski poznanec g. Horvat krčmžr v Dolnjoj Lendavi. Ob priliki posvečdvanja Evangeliške cčrkvi, sem takrat tam hodo, i sem si mislo : Dobro je, či človik vsepo-vsedi ma poznance. Dnes sem žč preskrbleni. Na račun mojega staroga po-znanca sem eti celi den jo i pio ! Negda drfigi den sem v Moršvce trufo, g. Titžn-i v krčmo. Kak sem jaz m šli i droven, te gospod krčmžr je ržvno na opak proti meni. Ali dobro kupico sem pa itak dobo, tak, kak ne vsepo-vsodi indri. Beltinci! Sprememba! Hotel Krona je dobila novoga lastnika. Poglednem, kak je kak zdaj tO ? . . Niednoga poznanca. No de nika nedene, či dnes ne, pa drugi kržt kak mo tu hodo, mo že se spozno. Meni ne vujde ni eden krčroar . . . Dober dčn, Boug daj Boug dospod Čačinovič ali hitro Vas prosim ! . . Gospod Čačinovič so me na dugo poglednoli — 6r sem nika od sto dinšrov razlago i mislili so, ka njij sto din&rov na posido prosim — ali kak sem mo povedo: Ka me trnok vroče, i v toj velkoj vročini — nžj mi hitro eden velki špricer dajo. — Na to so se, na tak velko odehnili, tak da bi njim mlinski kamen z sred spadno . . . Takše vino sem žč dugo ne pio kak tu. Hižba, krčmar tfldi more strokovnjak biti — ar more znati dobro vino kopiti, či šče svoje goste z dobrim vinom je vo obslflžiti. * Čeden človik je bio tisti, šteri je ptikšin praj gor najšo. Ar brez piikšenoga praha nebi mogli na lov oditi. Ali naležne bi bilč te itva-r£, žr bi se njim nebi trbelo bo-jati, či nebi bilo piikšenoga praha. — To sem negda razlago v ednoj družbi, gde so gospod Heklič zrdven bili. Kaj pOkšeni pržj?. . Pfikšeni pršj more biti. Znam, znam, njim odgovorim. I takši kak se pri g. Hekliči, v Soboti dobij, šteroga nonč v patron ne trbej sipati i že poči! Se spominam, kak so eden gospod negda na jak odili. Pa so večkrat na zdvce strelali i so vsigdžr baka strelili . . . Da nebi z pržznov rokov ali turbov domo prišli, so šli k Benki i tam so si zavca kupili, da svojoj gospej pokažejo kak dobro znajo strelati. Drugo leto Vam več povem jaz Vinopivec Vince. Rnca CD \vi\ Pri PornislI na gezere sredstev, ki se nam ponujajo za vzdr-nUuO uu juul ževanje naši vlasi. Ali vlasje vseedno ispadajo... Nikaj trbej zavzeti i to pred časom. Ali ka si zberemo od vsega toga? .Najmodernejše" je tisto, ka nam v istini pomaga. Postopanje z pravim „Elsa" tannoehina-pomadom je enostavno, fal i gviišen. Regenarira vlasišče ! Varje od rane pišlivostl! 2 giažka že z pakivanjom i poštninov Din 45,— (P. S. Eden dober, zaistino neškodljivi šampon za Vaše vlase: „Elsa"-šampon 3 Din 30.) Za naročiti pri apotekari Eugen V. Feller, Stubica Donja br. 838, Savska ban. V gnejzdi živoči človek. Sledeča zgodba se je zgodila na Bolgdrskom pri Šipka stejski, gde je tista nezerensko velka eiče neobhodjena šuma. V šumo preveč globoko nišče nej vfipao notri, dr je tam vno-go braunasti medvedov. Preminočo leto se je zbralo več lovcov, ki so se odločili da do kak ndjglobše li mogoče notri šli na gjajo proti medve-dam, šteri so velki kvar delali v bližni vesnicaj i potij so za nevarne nepravili. Tak ka ne samo ednok se je zgodila, ka tu pa tam so napadnoli potnika, ki je z edne včsi v drugo ves šou. Td lovska družba, gori oborožena z najmodernejšimi piik-šami i z okoli dvddesstimi po-ganjači je na drfigi dčn že tak globoko vdrla v šumo kak pred njimi ešče nišče. Med svojov potjov so vno-go medvedov, vukov i drOge za ludi nevarne živdli spostre-lali. Že so se mislili nazdj obr-noti, gda eden poganjdč na čudno sliko pozosž gori lo?cov paznjo. Na ednoj debelo] bukvi, približno 4 metre visiko je edna nezerensko velka gnejzda bila. Po vugnjenom stebli pa edno osem liikenj bilo vo znaldčeni i je cejlo tak zgledalo, kak da bi to človeča roka delala si stube do gnejzde. Kak to z ciidov gledajo, opdzijo ka se v gnejzdi te nepozndni stančar gible i tč vidijo ka td gnejzda je tak vkiiper spletena, štero je nikša stvdr ne zmožna vkflp prinesti. Zdaj se dvd poganjdča zgJdsita, šteriva sta priprdvleni-va bild gorik pleziti na drevo i poglednoti, ka za stvari more biti t6 čfidne gnejze lastnik. Kak pazlivo plezita proti gnejzdi čiijeta ka se nika začne lučati se pa Id v gnejzdi. Te prvi je že skoro se prijao za kraj gnezde, da samo nikaj ko-smdtoga vosegnolo i ga z dreve doli pognalo tak, ka je z potre-tov rokov obležo na zemli. Te drfigi pa kak blisk plezi doli ves prestrdhšeni. Odspodi bodeči lovci, dr je te poškodovani poganjač trdio, ka je človeča roka ga lu-čila doli z dresa, so zdaj že nikak nej šteli sterliti vgnejzdo, nego vsakakor so živo žleli z-grabiti to čfldno divjdčino. Zdaj je edna trupa odišla v bliždnjo ves po skopce, zanke i lopate, te drugi so pa pazili okoli dreva, ka naj njim ne vujde te nepozndni stančar. Kak pridejo nazdj te prvi z škerjov so zanke i skopce pod drevo gor spostavili. Okoli dreva so pa skopali dvd metra globoki j£rek. Nato so vnogo listja vkup znosili i vužgali, da z di-nom ndj voztirajo z gezde toga nepoznanoga. Kak je dim objeo okoli drevo i gnejzdo, se je čiilo strašno ropotžnje i kihanje po tem se pa čBje kak nekaj teško-ga doli spadne. Eden čas se je se pa tA mlžtilo med zankami no to mer postano, ali gori na drevi se je nadale čOlo cviljenje tak kak gda bi dete cvililo. Eden čas ešče čžkojo, potem pa, &r vse tiho grdtalo, so ogen pogasili. Zdaj vidijo tam pod drevov v zanke zapleteno-ga velkcga medveda. Ar pa sta tistiva dd poga-njdča trdila, da tisto ka je z gnejzde vosdgnolo, nej raedve dova noga bila. Zdaj znovič plezita dvž gori, gda sta že skoro k coj gnejzdi prišla sta z ednov pali-cov začnola dregati notri. Nato je v gnejzi bodoče začnola cvi-liti i edna kosm&ta roka začnola trositi kraj gnejzde. Zdaj so že znali ka to, ka je v gnejzdi nikšo falingo mž i nemre vo pridti. Zdaj začneta poganjžča tak pleziti, ka sta obri gnejzde prišla. Notri po-glčdneta i tam vidita da edna strašno obraščena človeča podoba se mantra da bi gorstd-nola, ka pa nikak nemre napraviti. Kak zdaj že znžjo, ka je v gnejzdi, so začnoli špekulerati kak spravili toga nesrečnoga doli z dreva. Nazaj sta plezila dva po-ganjdča. Voze, štero sia sebov nesla, sta zanko liičila na njega potem pa sta voze prek edne vejke ločila, spodanji pa so začnoli vlečti i tak so ga lepo vo zdignoli i na zemlo pusti. To so vždli ka je človek, gučali so k njemi, ali že samo artikulžnske glase je dao z sebe. Gučati je nej znao. Čiiduvali so se i premišlž-vali, kak je to mogoče, ka tak globoko v šumi z ednim medvedom človek v ednoj gnejzdi se držo. Ali naskori so dobili odgovor. Gda so poganj&či gnejzdo začnoli r&zno brati, so notri najšli vnogo loškega sadja. Zdaj so ugotovili, ka je toga nesrečnoga medved hršno, ar na vsd-kom sSdi se je poznalo zobov mesto. Kak so sploj razmetali že gejzdo, so ndjodspodi najšli ed-no plejatno kaštulo, v šterom so bili paperje z s!ed£čim napiskom: Pred 34 letaj je bi te nesrečnež na smrt obsojeni. Posrečilo se njemi je pa vujdti i te se je notri vrgeo v šurao i je več nej vlipao med ludstvo idii. Čudno je napisano gori kak se je spoznao z medvedom. Kek je ednok pred velkim dežjem notri odbežao v eden brlog je nej opazo, ka v medvedovo luknjo vujšao. Kak so se njemi oči navadile že teme, z smrtno strahotnim pogledom vidi pred sebov ležččo medvedico, štera se z dvema mlždima medvedama špila. Oči je stisno i čakao v iteroj sekundi ga raztrga. Ali ne se je to zgodilo, ka je on čakao. Nego teva traliva medvediča sta k njemi šla ino sta se žnjim tudi začnola špila-ti, ka je on z strahotov coj gie-dao. Ali mati je na mčri ležala. Na drugo fitro je začno se vo vlččti ali medvedi za njim, dr je pa preveč lačen bio je nedaleč od brloga bodočo loško gruško začno stepati, ka se je medvedom preveč dopadnolo i so veselom skakali za kapajočim sadjem. Zdaj je že vido, ka ga ne-do bantuvali, ar kama šteč je šo so za njim šli i či si je on doli počino so medvedje tudi merno kraj njega ležali. Tak so minola leta za letom. Stara i te eden mladi sta kraj vesnola ali šteroga so lovci zgrabili je vor-no vodržao ž njim. Po leti sta se držala gori na drejvi v gnejzdi, po zimi pa v brlogi, gde je medved z svo-jov topločov brano toga nesreč-noga proti htidoj zimi. I čudna je stvar. Kak seje on brigao prvle za medveda, tak ga je te zdaj, gda je on že nej mogeo hoditi, hrano. Pred 24 letom, 1910, gda je on v škatulo zapro svoja pisma, je ešče gvušno znao guča-ti i ga je ešče intereserao svejt. Potem se je pa spozžbo z ška-tale, ka je on skrio. Pozabo je gučati i se je vtono sploj vdiv-jdčinsko stanje. Zdaj so ga iovci odpelali v bližno včs, gde ga je doktor pregledno i ugotovio, da či bi ga lovci nej najšii, bi tak tudi prejšao, ar so njemi nogč odpovedale, nikši krčni beteg ga je napadno, tak bi nej mogeo doli z dresa i bi zima končala ž njim. Keden dni je živo samo od tistlga mao, kak so ga zgrabili, ar je celi njegov znotrdšnji organum oslableni bio. Medved pa, šteroga so zgrablenoga zaprejto meli, je tečas hrano vzeo k sebi, dokeč je te nesrečen, njegov prijateo živo. Kak so ga pa pokopali, je več nikaj nej šteo jesti. Na hrbet se je lego, strašno je mrnja-vo i gččo. Na Strti din so ga zginjenoga najšii v klunji. Zgino je za svojim prijatelom. Povedao sem Petri, či našo hčerko Marico vzeme za ženo, dobi petdeset jezero dinžrov včasi žnjov, sto jezero drugi pa rasfžlano večkržt. I? Ka zakaj ne bi dobo vse na ednok ? Ar si jo on tudi nede ženo rastaiano večkrat. V Soli. Školnik: Na Janči, povej mi trij dokaze, če je zemla okrogla? Janči: Zemlevid, mapa, ajta i mama. Vsi svedočijo, ka je okrogla. Tak, kak da bi se zemla i nčba fkuper vddrila i da bi sunce potemnelo, po šterom bi postanola vekivečna noč, tak je pretrosila novica 9-ga oktobra 1934. ob 4 v6ri cejli svejt: Krao Jugoslavije je mrtev 1 Naš velki krao Aleksander I. je na Franccskom v Marseillu kak žrtev podlčgao atentati v tistem hipi, gda je stopo na Francosko zemlo. Vmorila ga je krugla, itero je na njega strelo eden podkfip- leni reneg< hfidobnik Macedon-ski terorist, šteroga so podkupili tisti, ki neščejo našo drago domovino Jugoslavijo. Jugoslavija je zgubila svojega najvčkšega očo i najbog-šega sinuj, ki se je začno kak prestolonaslednik najprvle boriti za bodočno Jugoslavijo žč leta 1912 proti Torkara. Kak prestolonaslednik je bio I. armije voj. Njegova armija je razbila na Kumanovem tčrsko vojsko. To obiadsnje je bilo v njegovom mlždom živlenji nžtj-drakia šola za bodočega vladara. Leta 1914 junija 11-ga je prevzeo kržlevske posle od svoj-ga očo, Nj. Vel. kralS Petra I. Austro-vogrski ultimitum je najšo Srbijo leta 1914 popunoma nepripršvleno. Pa itak v prvi mesecaj je austro-vogrska armada bita biia od mšle Srbije. Leta 1915 meseca oktobra je biia fronta duga že 1500 km, štero je radia Srbija s svojov nžjvčkšov močjov držala. Ali proti dostakrat vekšoj moči je mogia popflstiti. Zdaj se je začnola kaivš-rija srbske vojske, nžroda i njd voditelov, kakšo je ešče nej vidla zgodovina. Predstolona-siednik Aleksander je bio zmerom med svojimi sold&kmi. Ba-truvao je svoje povelnike i sol-džke s tem, da pride velka pomoč od zavezniške Prancije, štera de njim pomogla do pre-maganja sovražnikov. Ali prvle kak bi dobili pomoč, so mogli strašno trplenje prestkti. Cela srbska vojska zdosta civilnim prebivalstvom, se je mogla ognoti prek velki Albanski bregov. Po dvej letni trplenji, kak se je srbska vojska z pomočjov zaveznikov reorganizerala, je stopila v ofenzivo, štero je zvršo generži Franchet d'Esperay i je prek vtrgnola solunsko fronto. Nžjvišiši povelnik Nj. Vis. prestolonaslednik Aleksander je v ednom svojem dnčvnom zapovedi dao goriprečteti: V sloboščino ali smrt 1 I zgodilo se je, ka so zgfib-leno domovino nazaj dobili 1 pod tfihinskora vlždanjom bivajoče brate odslobodili, v edno velko skupno drž&vo, šteroj je im6 .Jugoslavija'. Mrou je naš krao tak, kak merje junžk v slfižbi svoje domovine i naroda v bojni. Mrou je naš krao Matjžž, ki se je ne bojo krugle i bomb sovražnikov, ki se je ne zosago v svetovnoj bojni Albdnski za-snejženi bregov, trplenja i gl&da, štero je trpo te, gda se je ogno pred dosta vekšov močjov. Mrou je naš n&rodni krao, šteri je zr&sao z naroda i se žnjim borio i trpo, dokeč je ne zdrBžo na jugi živoče slovene v edno nd-rodno drž&vo. Mrou je naš krao, ali morilci so ne dosčgnoli svojega namena. Nego ržvnok naopak. Ar celi nžred je smrt, našega držgoga blagopokojnega Viteš-koga krala Zedinitela, združila vse v edno veliko družino, štero več nikakša moč ne zruši. Z&to pa se je Jugoslavija ne i nede zrušila nego de stšla močno i živejla, dokeč d« jugoslovanski nirod živo na t&li Jugo Europe- Nam je ne mrou Vitiškt krao Aleksander I. Zedlnttei, nego samo spi i njegova drdga dBša iuva na nčs, po njegvom nčj-dragšem želenjl ml pa čuvamo Jugoslavijo / Njegovo Veličanstvo krat Peter II. Peter more delati vse tisto, ka delajo njegovi šolski tiivariši. Ne sme biti nikakšega vojemanja zato, dr je prestolonaslednik! Pri deli se ne smej odločiti od druge decč. Prva je dužnost, potem vse druge. S temi rečami je blagopokojni krao Aleksander I. pošlo prestolonaslednika Petra v šolo. Njegovo Veličanstvo krao Peter II. se je narodo 1923. septembra 6. v Belgradi, gde je tudi v osnovno šolo hodo. Višišo šolo pa v Londoni. Kralevstvo je prevzeo oktobra 9. J934, da nam čuva Jugoslavijo. Naj živi krao Peter II.! Ka prdvl naSa dridvna ustava glede naslednika. V primeri smrti krald preide po naši Ustavi cela kr&levska obl&st na prestolonaslednika, žteri postane v trenutki smrti svojega predhodnika, kržl naše držžve. Če pa je novi krao nedo-leten, to je če ešče nema 18 let starosti, tak zvršuje za njega kralevsko oblast v smislu člena 41. naše državne ustave posebno namestništvo. Namestništvo stoji po členu 42. ustave z treh oseb, štere določi krao s posebnim aktom ali teštam&lišom. Ravno tak določi krao vsakšemi namestniki nado-mestnika. Če se sprazni mesto šteroga namestnika, stopi na njegovo mesto osebno določeni namestnik, če se tudi to mesto spržzni, potem izvoli Ndrodno predstavništvo v skupni seji v tajnem glasovanji novoga namestnika izmed obeh preostalih nado-mestnikov, če pa živi ešče samo eden nadomestnik, tak tč stopi brez volitev na mesto namestnika. Prvle kak prevzemejo namestniki kralevsko obižst, položijo pred zbranim n&rodnim predstavništvom prisego, da bodo kržli vorni i da bodo vlkdali po ust&vi i zakonaj določeni v naši drž&vi. V smislu člena 44. ustave skrbijo namestniki tadi za vzgojo nedoletnoga kralž, dokeč pripžda skrb za imovino nedoletnoga kralž posebnim skrbnikom, ki jih določi krao s teštamžiišom, če pa se to ne zgodi, imenfijejo skrbnike namestništvo. Dokeč namestniki ne položijo prisego i ne nastopijo svojo dužnost, zvršiije kržlevsko oblast začasno ministerski svet. Naš držgi blagopckojni krao Aleksender je s posebnim aktom določo za primer svoje smrti namestnike i njihove na-domestnike. I to so: Kralovi drZ&vni namestniki do polnoletnosti Urila Petra II. Nj. Vis. knez Pavle. Nj. Vis. knez Pavle je sin Nj. Vis. kneza Arzena Karadjor-djeviča, strica pokojnoga kralž Aleksandra i sin kneginje Derni-dove. Rojen je bio 27. augusta leta 1893. v Petrogradi. Gimnazijske študije je dokončao v Belgradi, gde je bio od leta 1904 do 1. 1912 najbokši prijateo svojim součencem. Višišo šolo i izobrdzbo je dobo na univerzi v Oxfordi. Med bojnov je služo kak gardni oficir, zdaj pa ma rang kak podpolkovnik. Knez Pavle je človik kul-turnoga i humanoga dela. Rdečega križa je predsednik, ržvno tak Aero-kluba. Oženo se je 23. avgusta 1. 1923 s kneginjov Olgov, hčer-jov grškoga princa Nikolaja, šte-ra se je narodila 29. maja 1903. v Tatoi. Nj. Vis. knez Pavle je vozrčda lubezniv i dober oča vseh sinov: kneza Aleksandra, šteri se je narodo 13. augusta 1. 1924 i kneza Nikole, šteri je rojen 29. januara 1928 leta. Senator dr. Stankovtč. Dr. Radenko Stankovič, senator i bivši prosvetni minister, prof. medic, fakultete beograjske univerze, specialist za sreč bolezni. Narodo se je 1. 1880 v Leskovci polek Bele crkvi, v osnovno šolo je hodo v Beli crkvi, v gimnazijo pa v Novom S&di. Medicinski študij je do-končao v Beči, po končanoj študiji je delo duže cajta v Beči i v Berlini. 16 let je živo v Zagrebi, gde je bio intenziven delavec pri več fčle kulturni društvaj. Kak je odišo iz Zagreba, je pusto šestnajset delavni drflštev i svoje ndjlepše spomine kulturno i političnoga dela. Leta 1921 je bio imenovžn za rednoga profesora beograjske medicinske fakultete, septembra 1. 1932 pa ga je imenuvao pokojni krao za senatora i novembra 1. 1932 za ministra pro-svete. Minister je bio edno leto, do dnes je spunjavao dužaost profesora univerze i klinike za srce betežnike v Beogradi. « ** Ban dr. Perovič se je narodo 1881 avgusta 28. v Arbanaših polek Zadra. Osnovno šolo i gimnazijo je spunjžvo v Zadri, pravno fakulteto pa v Zžgrebi, v PrSgi i v Beči. Svojo uradniško karijero je začno kak birov. Po bojni je bio imenovan za drž&vnoga tožilca v Spliti, nekaj kesnej pa za sre-skoga načelnika v Dubrovniki. Na tom važnom mesti je bio za rirejmena okupacije francoske, ameriške i angleške vojske. Meseca aprila 1921 je po-stao komisar za severno Dalmacijo, gde je delo z velkim uspehom i je zvršio evakuacijo prve i drfige cone od italijanske vojske. Po tom je bio imenovžn za sreskoga načelnika v Šibeniki, leta 1922 pa za velkoga župana splitske oblasti, i za predsednika komisije, štera je mela dovršiti rapalsko pogodbo i santa-mar-gaentskih konvencij. Na nžjviši-šem mesti je za svojo delo dobo priznanje i novembra meseca leta 1929 je bio vo odebržni za prvega pomočnika notrdnjega ministra. Na tom mesti je ostano do leta 1931 janu&ra meseca« potom je bio imenovžn za b&na savske banovine. Mrzlo je . . . Voter šumij muvi, Gledava golobe, Z drevja listje nes6. Šterim je na strehi, Fkup se stiskavava, Ravnok tuj tak mrzlo, Ar n&j trnok zeb6. Kak nama na zemli. TALANYI FRANC V hasEh ssaHop bolnika, ^^htSMSJK plačno i poštnine prosto vučno knigo s kejpami i ka poniica ponudbo povsod poznane tvrdke PUHLMANN & CO., Berlin 440. Muggelstrasse 25-25a, ki obstoji že vnogo let. Pazte na oglas v našem Kalendariji. Bio sem veseli i dobre vole. Zakaj ? Preminoči tjeden me je naletela velka Cest, a to je bila mesarija, n&jmre moj vrli VOjec pridejo k nam po m&ne i mi erččjo: Kloši, mi mo vutro mesdrili, pripravi se, ka boš močen 1 Zdaj pa hodi zmenov. Mesariti I to mi je hitro šlo vu viiha, mesarija je liišno delo i jaz sem se pripr&vlao, da bom močen. Moč sem si pomali notri jemao. Tak znšte kakša navdda je tfi prinas vu našem kraji. Tii je tak, ka prvle, kak bi šli k hlevon, si vsdkši par kupic palin-ke za moč notri vzeme. Jaz pa, da bi močnejši postao, sem si preči kupic notri vzfeo. No, ali to vse nika, sem si mislo, vej do tam drugi pojge tudi ne samo jaz . . . Na drGgi den nam je vse lejpo šlo, kak po niti. Toga sem se jaz ne trošto ka či si čiovik par kaplic več notri vzeme, ka bi mi tak hito po glžvi dunkalo. Idemo mesžrrt, jaz primlem praščička za ržp, Števi za nogo, Vujec pa za viiho. Vieččmo, vlečemo, ali praščički se to nikak ne vidlo, ka ga mi sem pa td cukamo i hopl Biikne med nas tak hitro, ka smo vsi nazdrik spadnoli. Ali zžto smo ga nej pustili, kak bi ga pustili, vej smo močni bilij, prvle smo si moč notri vzeli i ta moč je ob-lddala praščička. Kak ga oblddamo mi V&jna v roke džjc nož, žterim ga jaz zabodnem. Oda je že več ne} brso ga odnesemo na smodišče. Tu ga lepo pokrijemo z slamov i vužgčmo. Slama gorij, poka. mi pa se veselimo i slamo poprdvlamo vsdki z ednov rdg-licov. Ni, ni — prdvi Števi : Praščiček se gible 1 Ne boj nori — njemi odgovorim. Pa istina je. Praščički je toplo grdtalo i hurra, tak žerjavi kak je, z gorečov sldmov bižij domo proti hlevom. Jezuš Marija 1 — kričijo Vfina : Kak si ga pa tč ti Kloši zabodno ? Kama si njemi nož potisno? Ešče nam hlevč vužgč! Vsi bežimo za njim. To je sreča, ka je velki snejg. Praščička zgrabimo i znova ga odnesemo, pa ga dale smodijmo. Ali zdaj že z včlcšov srečov. Pride razprdvlanje. No, Kloši, pokaži ka zndšl Oh, nikak že bo. K edno-mi falati več, k driigomi menje, eden de velki, drugi de mali. Ali zato to nika ne dene, meso li ostdne. to je pa vse edno či pri ednom ali drfigom falati. V pisker de se žč nikak spravilo. Ka pa ešče v skleco i na stol! Kak jaz trančeram, pride Andraš i me glčda. Nevem, jeli sem se njemi jaz milo ali projnik ? Zrok mi vzeme nož i začne nesmileno rezati. Dela kak da bi na akord delao. Hvala Bogi, ka me je rejšo. Za malo nam Vtina že pečejo mesdrsko pečenko. Viijec pa prinesejo glaž vina i prdvijo: Da se ndj projnik kališa po guti . . . Po tom začnemo klobdse i krvajice nadevati, zdaj pošlem pojba sosidi po mero . . . Ali sosidova mi je glds poslala, da naj jaz pridem . . . Jaz sem tbdi odišo, ali ne k sosidovim, nego k frizeri. Mogo sem se malo lejpi napraviti, človek nigdar nevej, da na kolinaj s kakšov rožicov ga šorš vkfiper prinest ? Pri frizeri se poglčdnem v tisto velko gledalo i chl tak sem se zosago, ka bi skorom na hrbet telebno. Moja drdga gldva, včeraj ešče kondrasfa bila i dnes ? Dnes pa mi mesec svejtl z njč. Na moje kondraste vlase sem vsigddr tak gizdavi bio, kak kokot na gerbčn. Ka sem si začno. Lepo sem si s krščdkom mesec pokrio i nazaj k Vtiči šou, gde so me že čakali. Hej, to je bila veččrjal Škoda ka človek v tdkšern mesti nemre več pojesti . . . Andrdš je te večdr največ znao. Kelkokrat je cigdr poleg-no, tak vsigdar je kupico sprd~ zno i drugo nategno. Smejdli smo se na telko, ka so nam skuzž kapale. Ali lOšno je pa bilo, kak nigddr inda. Bio sem vesdli i dobre vole . . . ! Notri pošlo : Katančič Kalman Černelavci. Samomi Thomas Stearns, lastnik več pomembni pejnezni zavodov v Chicagi, je pred kratkim vrej-menom zgfibo svojo ženo. Ar je njegov sin spadno v bojni 19i7 leta na francoskom fronti i se je starec pred pdr lejtmi spo-svado z svojov rodbinov, je ostao sam na svejti. Ednoga dneva se je nevolo i več nej mogeo prenesti samot-noga živlenja, se je odločo, ka se znovlč oženi. Zbrao si je za ženo svojega v bojni spddojeno-ga sina dovico, dr v Ameriki nega zakona, šteri bi prebtdno tdkšo zvčzo, sta stopila z 30 lejtnov lejpov ženskov naskori pred oltdr. sebi sin. S tov ženidbov je pa na-sfanola preveč zmešana situdcija, štero probajo zdaj rešiti ameri-kanske cajtlinge. Prvo je to, ka je postao 60 lejtni bankdr z tov ženidbov sam sebi sin, vej je pa mož svoje snehfc. Ešče bole čGden je postao položdj njegove driige žene, štera se lejko imenuje pu-nica sama sebi, dokeč pokojna prva žena naprediivala za mater svojega možd. Prdva smehšlinga pa bo nastdla te, či se z toga zdkona narodijo deca. Td deca bi bili potem tak vnuki svoji starišov. \ Ka se je vse zgodilo II v' preminočem leti po svejti Jugoslavija. Naš Vitčški krao Aleksander I. Zedinitel je mrou na Francoskom 1934 oktobra 9. S svojov krvjov je zapečato svoj trfid, za štero je zadnja leta tak dosta delo za „Europski mer". Posrečilo se njemi je osloboditi Južne slovdne i zdrflžiti v edno državo i posrečilo se njemi je stvoriti močno Jugoslavijo, posrečilo se njemi je z Bolgdri v prijdtelstvo priti, i posrečilo se njemi je balkansko zvčzo stvoriti, štera je postdnola edna velka moč v Europi. S tem svojim trfidora se odpelo na Francosko, da z našov vel-kov zaveznicov nove i močne poti naprdvi za človeški m 6r i prvle kak bi to delo z celoga pod streho prišlo, je mogeo dldiivati svoje drago živlenje. Tisti šteri so v to zločinskom deii zmes prste meli i so računali z držžvnimi nemeri, so se znorili! Ar po toj ndrodnoj nesreči so se združili vsi različnega političnega mišlenja v to, da Čuvajmo Jugoslavijo I Ka se pa dotika naše gospodarske krize i nje rešenja ali omiliti telko kelko se more, so sprobali naši voditelji na tom delati, ali to teško ide, dr kriza je ne samo prinas, nego po ceiom svejti; V velki težkočaj se nahdjajo naši kmeje, dr svoje polske pridelke po tak niski ceni morejo oddvati, ka s temi dohodki žč nikak nemrejo spunjdvati svojo dužnost proti drždvi. Vldda je v5dala zakon »Zaščita kmetov". Te zakon je našim kmetom telko na pomoč, ka tiste, šteri so zaduženi brdni, ka njim dužniki nemrejo njihovo malo vrednost na bobžn spraviti i to ka itak zdaj po tom zdkoni mdjo čas v dvandjseti letaj plačevati. Tak ka vsdlco leto pldčajo malo včkši intereš i po dvandjseti lejtaj je dug tudi plačan. Obenem pa tiidi trštvo se ne gliha z dohotki kmetov. Ali ka je v baotaj za kflpiti tisto blago je ešče itak predrdgo proti kmetskim pridelkam. ZavOpanje v naši denarni zdvodaj se je ešče ne vrnilo. Kak? Či tam vloženi dendr ne plačiijejo ? Što de pa tč notri neso ? To se zopstom prdvi, ka na novo naloženi denar vsaki čas vodobij, kak je tiidi istina, da ga dobij. Ali kaj, či liidjč to ne včrjejo i rajši ga mdjo doma, gde njim ga pokrddnejo. Kelko smo že čteli v novinaj, ka so tQ ali tam liidčtn v hišo vdrli, nje spoklali i pejneze pa odnesli. či bi pa pejneze v gasaj meli, tak nišče nebi na slepo klat i kradnot šo, ar to samo tam se dogaja gde razbojniki zndjo ka domd pri hrami je pejnez. Austrlia je preteklo leto preživela dvej revoluciji, ti prva se je odigrala meseca februarja. Tekrdt so se za svoj obstoj i za demokracijo borili socialdemokrati proti vladi, štera je razpustila vse politične stranke i parlament, demokracijo je na klin obesila i mesto parlamenta so po italijanskem vzorci napravili stanovsko ustavo i zastopstvo. Meseca julija pa je prišla ta druga revolucija, štero so Hitlerci napravili proti Dolffusovoj viadi, šteri so tiidi bujli Dolffusa. Ali zdaj ravno tak kak februarja, je pa vlada močnejša bila i je prevladala psoti postavlene. Hitlerci so odbežali z Austrije na vse kraje v soscdae diMve. Prlnas jih je trnok dosta Varaždini. Samo odsebe se razmi, šteri so pa nej mogli vujti, tiste so doma zaprli i je osodili. Ovak je pa Austrija po Italianskom sistemi organizerana. Anglia že par lejt na tihoma pela svojo politiko, različne stranke se ne svajujejo, nego solidarno roka v roki vodijo državo tak, kak najbole je v hasek svojim prebivalcem. Amerika. Volitve, štere so novembra meseca bilč, je demokratska partija z velikov večinov zmagala, z šterim je Amerikanski narod pokizo, da se gliha z Roosevelt, zdajšnjega predsednika politikov. Odpravili so prohiblcijo, — to se pravi — dopustili so, ka lej-ko pijejo alkoholno pitvino. Obenem pa tiidi gospodarske načrte so tak napravili, ka delavci ležej živejo i da kapitalisti tudi k svojemi kapitaii pridejo. Peneza vrednost so na polojno znižali, ar skoz toga je kmečki pridelek vek-šo ceno dobo, da tak kmeti ležej plačujejo svoj dug i vodavanje. Tudi denčšnjega predsednika je delo, ka so Zedinjene države pripoznale sovjetsko Rusijo, to se zgodilo leta 1933 novembra !8-ga i s tem pripoznanjem so Japoncom volo za bojno proti Rušam zavezali. V Južni Ameriki, Bolivia i Paragua se z€ par lejt svajujeta i med njima stojdče bojnsko stanje naprej tečd. Francija je dnesdčn v Europi gospodarsko i vojaško najmočnejša država. Njčna politika se naslanja na europski mer. Obdržati svoje zavezne prljatele i nove pridobiti. Domanja politika pa je preživela hude dni. Državni proračun je vfipokazo velko menkanje i tč zmčnkajoči znesek so mogli pokriti z nižanjem plač i z višanjem davkov. Razburjali so se tudi ludjč nad tom, ka je na sveklo prišlo ednoga slepara več sto milijonov državnoga denara zapravlanje, skoz toga so po cestaj velke krvave demonstracije bi!č, ka je vlada komaj obvladala. Zavolo tej demonštracij je več vlad buknolo. Nemčija. Hitler je po smrti Hindenburga, državni predsednik postao i to tak, ka se je sam imenUvao, kak predsednik republike, je na glasovanje pHsto — jeli narod odobrava ali ne, ka je on državni predsednik. S pomočjov n&rodno-socialistične stranke je žč skorom celo zakonodajo po svojem mišlenji prerčdo. Proti njegovomi diktšlorstvi so se njegovi ladje proti postavili ali srečo je meo, £r je hitro vse tiste voditele s pomočjov armdde spostrejlati dao. I tak je v par vdraj zadOšo celo revolucijo. V zvuneinjoj politiki Nemčije je jžko vžžen stopaj to, ka je v5 stopila z Društva nžrodov, po tom pa je sklenola pogodbo nenapž-danja z Polskov. Italija. Mussolini je odpravo stari parlament, šteroga de zdaj zastopalo stanovsko zastopstvo. Mussolini trnok miga z očmi proti Duni i Sredozemskemi morji. Čehoslovaika. Za obravnavanje demokracije so novi zžkon dali vo »Zaščito demokracije", z šterim zakonom so malo na prste vdarili tistim, ki so mislili rOiiti denčšnjo slobodno držžvo. Na gospodžrskom poli so tfidi nekaj dosčgnoli, znižali so inte-reš i so napravili žitni monopol, šteri določi najmenše nakOpne i nžjvišiše odžvne cejne. V zvonejšnjoj politiki se držijo : Obvarvati mčr ino prijatelstvo z svojimi starimi prijateli. Polsfca republika je samostojne potij začnola i po svoji potžj hoditi, brez pitanja svoje zaveznice je sklenola nenapadanje z Rusi i Nemčijov. Španl|a se bori: republikanska stranka proti desnič&rom, cen-tralisti proti pokrajinam, kapital proti delavcam i ni&lim kmetom. Revolucija štera je bila v meseci oktobra, se je delavcam ne posrečila. Balgdrija je dosta sprememb zvršila v svojoj notranjoj politiki. Parlament i vse stranke je razpustila i zdaj pripravla stanovsko organizerati držžvo. Tudi je v prijatelstvo stopila z našov državov. Rusija je biia vzčta v »Društvo narodov". Z jap&nci bi skorom v bojno prišla. Z različnimi drždv2mi je pogodbe sklenola za nenapadanje. Ovak pa ma dosta fabrik, v šteri se navekše dela šker za bojno. 1 Tcr»Acnr» A/rcirPnip zavislj od toga, da poznamo pravi vzrok bolez-UopCollU VlaL-CIlJC ni. za reomatične bolečine, prehlajenje, za masažo, trganje, bolečine v križki, obrazi i cejlom tejli imate pri hiži pravi Fellerov Elsa-fluid, ki se nuca že nad 36 let in se dobi v apotekaj i tozadevni trgovinaj po 6-~, 9— i 26-— Din. Po pošti najmenje 1 paket (9 poizkiisni ali 6 dvojni alt 2 velkiva špec. glaža) 58-— Din, trije taki paketi samo 139 Din pri apotekari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št. 838. Savska banovina. Odobreno ed Min. soc. pol. i zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1932. Kak je Boug Kristuš i svčti Peter sta ed-nok, negda sveta, z nebčs na zemlo prišla, da pogledneta kak je kaj na ženili med ludstvom ? Kak tak pot&jeta, sta prišla v eden lejpi bogdti kraj, gde je vsefelč sad, i silje samo tak od sčbe raslo, brez toga, ka bi je štoj sejo i sadio. Peter pita Kristuša, kak je to, ka v tom lejpom krdji nega liidi, šteri bi to bogato zemlo obdelavali i tč sad vživali. Kristuš se zasmeje i erčč: Zn£š, dragi Peter, v tom lejpom bogžtom kržji, gde vse od sebe brez dela rastč, bi la-dem nebi trbeio delati, i tak bi se samo med sebov svajfl-vali i bili. Nevorjem to, erče Peter, zakaj bi se tej tQ bili i svajfi-vali, gda bi vsega zadosta meli. Prosim te ešče ednok, daj to lejpo krajino liidčm, i stvori človeka 1 Či ti mojim rečžmnevfir-ješ, pa naj bo, b©š že vido. Vzemi palico i vdari po toj bukvi. Kak je Peter po bfikvi vda-ro, tak v tistom megnenji z bukve skoči živi človik, i Petra za vflha lošči, s sledččimi rečmi: Ka me biješ, zaka me ne-njaš v mčri ? Kristuš i Peter ideta dale, za pžr dnčvov ešče v lepši kraj prideta. človeka stvoro. Tii znova Peter pita Kristuša, zakaj je pa tč krdj tfidi brez ludi? Kristuš odgovorij : Zžtc, šli bi liidje tfitodi ne bi bili zadovolni s tčm, kamžjo. Kak je mogoče, pržvi sv. Peter Kristuši ? . . Glčj, kak lejpi je te kršj, vse cvetč, puno živiša. Tfi bi Ifldjč bldjženo živeli, kak da bi v paradičomi bili. Prosim te, daj tomi rodo-vitnomi kršji človeka, šteri de vse to bogastvo za blagor naroda znao ve ponflcati. Misliš? No naj se zgodij kak želejš, se zasmehč Kristuš. Pokrij s pldščom tč kamen i s palicov vdari. Tak se zgodiio. Na velko začiiduvanje pod pldščom se kamen gene i gor stžne. Pred Petrom stoji eden človik, šteri sem i tjž glčda, potčm pa vzeme plžšč i si ga pod pazdje dene pa žnjim bižij, tak, kak ga noge nesejo. Peter za njim, — za svojim plžščom, zopstom, sujšo je. Erče Kristuš; Vidiš Peter, ti si se brigo za lfidij. Lfldjč so postali po tvo-joj voli i so te tGdi znoršli. Te prvi te zbio, te drfigi pa ti je piašč odneso, za hv&lo. Od tistoga vremena se liidjč bijejo i krddnejo. Notri pošlo: Grabar Aladar Fokovci št. 36. Uspešne vrašciije zavis'j od toga, da Doznamo pravi vzrok bolezni. Za . ,-x, , . - , reomatične bolečine, preblajenje, ža masažo, trganje, bolečine v križki, obrazi i cejlom tejll imate pri hiži pravi Fellerov Elsa-fluld. ki se niica že nad 36 let i se dobi v apotekaj i tozadevni trgovinaj po 6 - 9 - i 26- Din. Po pošti najmenje 1 paket (9 poizkusni ali 6 dvojni ali 2 velkiva špec. glaža) 58 - Din, trije taki paketi samo 139 Din pri apotekari EUGEN V. FELLER. Stubica Donja št. 838. Savska banovina. Odobreno od Min. soc. pol. i zdravja Sp. br. 509 od 24. III. 1932. Stvorjeno je bilo, rodilo se ne. Na visikom bori pod orehovim korenom je pojedeno bilo. Kmet povej ka so njemi v grždi povedali. Noš, erčč ciganjica, to je ne tak žmetno. Či mi date malo mele i zdbila, jaz vam povem kak to naj napravite. Dobro, kak ? Vi mšte brejo prasico, šte-ro bujte i žnjč vzemte malo pra-se i jo spečte. Za krščžk sj dente orehov koren, potem ite na visiki bor, i prasč tam pojete. To je rešenje zgornje vganke. Kmet ide v gr&d i razloži to vganko. Grof se čednfije. Ali vse-edno, vganka je rešena. I tak njemi je odpiisto dug. Dobra služba. Z vesnice eden človik piše svojemi stžromi prijateli v vdraš, da njemi tam nšj sledečo službo poišče: Sifižba, štera mi dosta penez vrže, i delati mi naj drfigo nede trbelo kak jesti i piti. Varaški prijžtel njemi odgovorij: Potrfidim se, da najdem takšo slfižbo, kak ti želejš. Pa či jo ndjdem, tak si jo obdržim za sčbe. * Eden kmet pela voz sena. Na poti se srčča s sosidom, šteri ga pita: Ka pa pelaš ? Drva 1 — erčč kmet doj z vozž. Drva pržviš ? Vej je pa to vendar seno 1 Ci pa vidiš, ka je seno, zakaj me pa te pitaš. * Mati: Maričika, dnes si pa dugo spžla. Maričika: Senjalo se mi je, ka sem bžbo zgubila, i sem jo dugo iskala. ^ Učitel v prvom razredi: Ka je ime tvojemi očeti? Dečko si malo premišlava, potčm erče: Mojemi oči je imč ajta. Notri pošlo: Perš Rudolf, Šiilinci 46. Pride kmet k grofi i ga prosi, da njemi nšj tisti mali dug, štercga njemi je dužcn odpusti, dr nema peneze, ka bi pldčati mogo. Erče grof: Dobro, či boš mi zgornjo vganko znao rešiti, tak mo ti tvoj dug odpusto. Kmet ide domo, i si pre-mišlžva, i premišlžva, ka bi to moglo biti, ka ga je grof pito. Pride edna ciganica i kmeta pita: No sosid, ka Vam je, ka ste tak tužni ? Ej, njšj me, njaj, či jaz ne-vem, ti pa ešče bole neboš znala. Nemo zndla ? ka pa či mo — samo li povejte. Gde milionerare kradnejo. V preminoči štiri lejtaj so se v Združeni drž&vaj na telko razšiirili tovaje, ki človeke kradnejo, ka je dnes to stanje v Ameriki, ka nega bogatdša, ki se nebi bojao od nji. Dostami-lionerarov se džjo skrbno paziti pa ešče itak nagosti se zgodijo ka toga ali ovoga bogataša ali njegove familije Člane spo-krždnejo i tečas ne piistijo na-zdj, dokeč zahtevane šume ne dobijo. V več slufdjaj se zgodi-dilo, ka so nej dobili zahtevani znesek i tistoga so vmorili. Vo so zračunali, ka od 1933 leta so tej tovaje na vsš-kom vkrždjenom človeki poprečno 54.000 dol&rov zaslužili i či je birovija v štirideseti slučdjaj jako težko osodila tč zgrablene tovaje, ali vekši tao je li nem-rejo zgrabiti. Tisti celo se pre- več bojijo od tej to vaj o v, šteri so že ednok bilij vkradjeni i za veliko šumo penez so si kfipili nazaj svojo sloboščino. Jake Factor miiioner se redko gda vfipa genoti z hi-že, štero jžko močno da stražiti. Urschel, krao oiija je 200.000 dol&rov plžča takšim banditam i zdaj sfdlno z dvema ali tremi detektivami hudi ki stdlno pazijo na njegov vsaki stopšj. Wetz, New Yorka najbogatejši človek, Toga ešče na cesti sprevajata dvš gardista. Dostakržt se pa zgodij, ka tisti milioneri štere banditi pismeno pozovčjo na plačilo ali ga pa vkrddnejo, ržjši plačajo kak bi se proti postavili. Tžkše formo prek leta vnogo milionov dolžrov mašera tem banditam v žebko. Tovaj sem bio. V mladi lejtaj tovaj sem bio, Že sem stari fkup spotrejti,,. Rad sem kradno nemo tajio. Ne trgam več gori kleti. Ali v čelom žitki ženske, Či pa lejpo deklo varam, Nej sem zbantiivo ni edne. Na to mladi dečko gratam. 0 Kak negda v nebesa pridem, Petra fejst za rokou primlem: „Mate dosta lejpi dekeo ?" Brez njij, nebesa so pekeo! Prestavo: KATANČIČ KALMAN Černelavci.. Pravo Ielihoča ža živčno betežne, nja, z šterira so se že vnogi rešili svoji betegov. Vsaki čtitel, ki to razpravo želej, naj pošle (frankirano karto z Din 175) od ERNEST PASTERNACK, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13. Abt. E. dobi taki i tisto poštnine prosto. Skrivno pitanje Letošnje vganke. Kalendari za leto 1935. 1935 Janušr — Sečen m£ 31 dni NOVO LETO Ve i se ti no Do lom blaj mi pu los že ka len 1 no že čte i jo Paj te M. TORK le svo no to jim ber di ri vo lej lo pri čim d&i |a um V kockaj stojčče Utere se dijo zvčzati z linijami naprej, doj ali gori tak, ka stoga dobiš razmeto želenje. Notri pošlo: Botjak Matija Petajnci. II. ANTON GAČEN Sz. stilija Ka je tč človik : III. Oča vmerjč i svojim trem sinam pusti sledččo herbijo: 7 puni, 7 polojno puni i 7 prazne lagve s tem, da morejo vsi trijč ednako dobiti. Kak so si to razt&lali? IV. Stoji gr&d, okolik šteroga je pčt metrov iurki i pčt metrov globoki jšrek pun vode. Pride potnik, šteri sebov prinese 2 hloda 4 meter dugiva i brez toga, da bi je štOkao si napršvi brv po šterom prek toga jkrka v gr&d pride. Kak je to napravo? Notri posiao: Grabar Štefan Polana št. 15. V. Vzemi z dvajseti dvddvaj-set vkraj, po šterora more 78 ostati. VI. Kak je to ? či več vkraj seka je včkše, či pa k coj deva je menše. VII: Stoji drevo, štero ma dva-nijset vejk, na viškoj vejki štiri gnezde, v vsakoj gnezdi sedem ftičov i vsžki ftič zna štiridvaj-seti pesem. Notri pošlo : Novak Ludvik Bodonci št. 118, Pot brez prahfl, konj brez glavč, kočiš brez biča, pa celi svejt obhodi. IX. Z kakšim plugom so nžj-prvle oržli ? Notri poslala: Horvat Marija M. Sobota, Šolska ul. X Stere tore nišče ne kBpuje? XI Ka delamo, da na sunci stojimo ? Notri pošlo: Paučič Ludvik Fokovci 33. Vsem našim prijžtelom, damo nazn&nje, ka letos rivno tak, kak vse ova preminoča lejta 10 novi kalendarov za leto 1936 vopofegnemo i šteri do je srečo meli dobiti, tistim je po pošti domo pošlemo i njihova imčna v Dober Pajdiš kalendirium džroo naštampati. Rešenje se morejo do 15. mdrca v reditelstvo poslati, pisma etak adresirajte: Uredništvo Dober Pa|d*i ka-lenddrium, Gornja Radgona. * V lanskom kalendšri pri-nešene vganke so po sledečem pravilno rešene: I. Zvon. II. Državna cesta. III. Edna itacija. IV. Gor na mlinsko kolo i doli z kola. V. Osem. Ar je 49 faldtov 7 napravo, kak je tč 7 skadio, je pž meo 7 čikov i z te je pž tdnoga napravo VI. Crešnja. VII. Snejg. VIII. Vož&r. IX. Rosa. X. Vlase. XI. 8X8=1000 888 88 8 8 8 1000 XII Mlejko. Dobro so rejšill v ianskom kalend&ri prinešene vganke i sledčči „DOBER PAJDAŠ KALENDARIUMa dobili: Balek Josip Lucova 18. Železen Fani Lemerje 42, Ritspar Franc Kiištanovci 28, Sukič Lajoš ŠQ-linci 20, Temlin Vilmeš Brezov-ci, Škrilec Bžla Gor. Radgona, Čahuk Vince Dankovci 18,Mar-lek J. Radenci, Kflčan Štefan Bethlehem USA, Horvat Hinko Ormož. Gratoleramo vsčm našim prijžtelom, Šteri so meli srečo naš DOBER PAJDAŠ KALEN-DARIUM dobiti. Nadale so pa ešče tQdi sledeči dobro rejšili naše vganke ; ali ne so meli srečo do dobička — potroštamo j® pa s tčm, — nšj probajo letošnje vganke rešiti, lejko do pa letos vekšo srečo meli. Novak Ludvik Bodonci 118, Veren Kžlmžn i Ernest Bodonci, Horvat Marija M. Sobota, Perl Zoltan Vučja Gomila, Šušlek Mariška Tešanovci, Podlesek Franc Lemerje, Paučič Ludvik Fokovci, Šebjanič Karol Šfilinci 34, Forjan Štefan Pertoča 118, , Grabar Štefan Polana 15, Ben- cak Štefan Bodonci, Perš Rudolf Šfilinci. Oček Eduard Križevci, Grabar Aladar Fokovci, Bagar Karolj Šfilinci, Lainšček Lajoš i Kžrolj Budinci. Reditela odgovor. B. M. Petajnci, Pripovejst smo že pred p£r letaj meli v Dober Pajdaši. Vganke idejo. Srca pozdržvlenL — Kataniii K. Cernelav-ci. Drfigo je ne mogoče, Ar moralni zakon ne dopfistij. Kleti pišite kaj več. — Podlesek Franc Lemerje, pri vgankaj rešenje more zršven biti. — Rituper Franc Kuštanovci, približne vganke so že pred par letaj bile v našom kalendariji. Pišite kaj več. Pozdravleni. — Sukit Lajoš Šfilinci. Letos nega mesta, mogoče kleti. Pozdržv. Na smrt obsojenorci pride župnik, da ga spovej. Ah, pusti, pfisti — erče na smrt obsojeni — za p£r vor sem že itak pred tvojim šefom i za moje grehe mo se z njim glihao. * • * * Eden klantoš na senji vkršdne pri ednom mesari eden čeber mastij, odnese k drfigomi mesari, šteromi odd mžst s čebrom vrčd. Potoni^ nazaj ide k prvomi mes&ri i pržvi: Gospod, jaz pa znam gde je vaš čeber z mastjov, šteroga iščete i či mi d&te dv& kovžča Vam ga pokžžem. Dobij dvš kovača i njemi pokaže pri drfigom mesdri čeber. * * * No, kak pa to vovidiš ? Ka ti je, ka si telko premišlšvaš ? Hja, pred ednim tjednom sem se oženo. * * * Glej Fžnika, naš prijžteo Miška si na telko tere glavo, pa nem-re gor priti ka bi svojoj ženi dao na njčni den. Ka ? Eden ridikfll. Že mž. Ali eden lejpi zimski kostum ali bundo. To že tudi mi. Te njej pa n£j dž pejneze i si ona sama kilpi, ka njej trbej. Pejneze? Hja, ržvno to nešče vodati. * * * No, glejte sakačica, z vašov včerdšnjov večerjov lehko odidete. Vsi gosti so lačni ostanoli. Tomi se samo lehko radfijete milostiva, £r tak nebodo dosta-krat prišli. Za možom. Goreče sunce močno pečč, diščči sprotolejšnji zrak topel postane. Toploti se veselij vse živlenje, rastline. Pod visikoj si-voj nebi ni ednoga oblžfca, drevje se ne gible od vOtra, tiha tfišina kraluje. Majui je. Po drživnoj cesti edna ženska z dvoma detetoma pomali naprej ide, proti varaši, gde je njčni mož v deli. Kak dugo mo ešče šli ? — pita te m&li dečko, šteri je komaj štiri leta star. Od rana, kak so z domi odiili, zdaj žfe pčt krat pita. Mati ga merij. Nindri mo spali i vfitro tč cajt mo žč pri očeti. Mati si globoko zdehne, i misli: či tak ka nemo hitrej nogč zdigavali, tak gvfišno pred dvfl ma dnevoma ne pridemo ta, kama nas pot vodi. Na rokaj držčie dete k sebi stisne, toga včkšega pa močnej za rokou primle i hitrej začnejo stopati po pred njimi se vlečejočem cestnom pantliki. Sunce se pomali skriva pred njimi prestčrajočimi visikimi bre-gami i nebo lepo na rdeče poMrba. Za malo de krnica 1 1 nindri ni edne hiše, gdč bi to čarno kmično noč prebiti mogli. Ni, ni, ejno za grmovjem se nekaj kadij, tak gvfišno tam hiša more biti. Z državne ceste se doli obrnejo na edno stransko pot, štera proti grmovji pela. Komaj pžr metrov idejo i žč zaglčdnejo edno preči veliko hiio i pred hišov ednoga človeka stati, šteri z radostjov glčda pred hišov rastočo lejpo setvo. Naši vandrarje okolik sto stopžjov od hiše stanejo, tak da bi si premišiavali, jeli do šli dale proti hiši ali pa se obrnejo nazaj vo na velko cesto. Pred hišov stojčči vert za-gledne te mali karavan i njim proti ide. — Kama tak kesno? — V varaš. — Varaš? — Ta. — To je ešče daleč! — Daleč? — I ta dnes žč več nemrete priti, pa tudi daleč nemrete idti ar krnica gračiije, najbogše de či se na počinek denete! — Na počinek? Gdč? No ja, pri meni tudi lejko 1 Lejko ? Taka drobtina pa tam za-spij kama je denejo. — Tam. Visiko v zrdki obri hiše se jastrep vrtij. Kokoši, goske bre-čijo i pred nevarnim ftičom bežijo. Na 1 — erčč včrt i se obroč. Ženska brez reči za njim ide. Peteri — krčij vert. Peter žč davnok z očmi šercava pridoče i mrmra, ka pa to pomeni. Ženska zdaj žč zna v kakšo hišo je prišla i erčč. Bi se poklonila, ali kak se vidi nega komi. Nega. Dekle tfidi ne? Ne. Eva si globoko odehne. Včrt je dovec. Pri hiii nega ženske. Tak je dobro ... Ne spi-t&va jo nišče nika .. . Včrt samo telko erčč Petri : To dobro žensko je na poti krnica dobila. Stari Peter si bajusi pogld-di i stern da nazadnje, ka zdaj žč zna vse i razmi, Eva erčč: — No H oprdv-lajte dr nouč bode. Vert v preklit stopi po ku-korco, štero mislijo luščiti. Eva za njim pogledne i roke fktiper poči: Kak se vidi, tfi ste že eden tjeden toploga nej meli? ti več kak dvd tjedna smo nej kfijali, — erčč včrt. Vidim, tfi je vse posoda rjdva ešče tudi ponev. Eva si janko gor podvčže 3 rokave visiko zasfiče, zeme vedro i vodou prinesč. Zakori i vse posodo zapere, štera se bli-skeče tak, da bi z srebra bila. Ponev na ogen dene i za pou vore se že na stouli mlejčna kaša kadij, šteroga je prestrla za dvd domačiva, za sebe i zasvojiva dvd deteta pa pri pčči na klop dene. Kak to vert vidi, vze-me one tanjere i je na stol dene, njč pa k stoli posadij. Vredni ste, da pri meni, pri mojem stoli sedite i z menom večerjo mdte — erčč vert. Po veččrji Eva v kamro ide, melo presita. Pravi — čž sem žč ednok tfl, tak spečem par kola-čov kriiha. Vidva pa si li doli ležta. Za ran, kak se hiša prebiid-java že friško spečeni kriih diši. Kak je včrt stano, Evo že na dvorišči ndjde, kokošan, re-can i goskam jesti ddva. Kak po dvorišči okolik gleda, vse povsčt velka trdva, krplive kre plota, trndc je žč znankar več tjfednov ne bio pometen, stenč čarno okajene. Vidi se vsepovsedi, eta nega ženske pri hrami. Eva zdjtrk skfija. Po zajtrki prinese vdpno, obeli kfinjo, hišo i voni okolik hiše vse vrčd zeme. Teva dvd moškiva jo njata naj dela, naj vrčd zeme vse tisto, ka je žensko dčlo. Što zna, gda pd pride kakša ženska krdmi?... Kak je gotova, pred včrta stopi: Ka sem dužna za sdlaš? Jaz idem dale. Dale? Dale. Za možom? Za možon. Dobro, te naprežčm . . . Hvdla za vašo dobroto. Mi tudi zahvdlimo. Kak se kola stov drobnijov na kfikli v o na včlko cesto obri-nčjo, erče Peter: Delavna ženska, škoda da pri rdmi nemarno tdkšol . . . Vert z poveznjenov glavov v hišo šde. II. Kak do varaša prido, prdvi majoroš dečko, šteri je vozo: Tfi smo. Tu — erče Eva i z decov z kol doli stopi. Z Bougom stante — vzeme sloboud majoroš pojeb. Se obrnfe i nazdj domou ide. Eva z svojov nevolnov md-lov decov znovič peški ide proti svojemi cili. Kak zagledne zvona vdraša barake, v šteri stanfijejo oni delavci, šterimi fkfiper njčni mož dela, nje začne srce naglo i na glds biti. Eva kak do barake pride, se tam tomi ndjprvešemi delavci, šterim se najšla — pokloni i njemi erčč: Esi sem prišla. S6? Esi za možom. Za možom? Zanjim. Kološa njemi ime, nevejte gdč v šterom krdji bi ga najšla? Nevčm, tfi nas je več sto i eden ovoga ne poznamo. Pa dobra ženska, dovolenje morete meti. Dovolenje? Dovolenje ar se tu ženske nesmijo zdrživati. Pa gdč dobim dovolenje? Tam-e, na konci tej barak, v pisarni. HvSla vam — i dale ide proti ta, gdč ta nje je pokdzo; Kak v pisarno stopi jo in-žener trnok pogledne, pa jo pita: Ka delate tu! kakši voter všs sera prineso? Za možom sem prišla. Za možom! — tO ženske nemrejo biti — tfi mi vsi v tabori živemo. Eva na milo poslfiša. Pa kak se zove vaš mož? Kološa, Kološa Lajči. Sto? . . . Kološa? . . . Inžener z tužnim obrdzom ne vej kak bi povedo istino. Ja moja draga, ka se je zgodilo se je zgodilo. Vrednost i njegovo plačo smo vam po pošti poslali. Evi je pred očmi krnica postanola i prdvi: Vrednost, njegovo plačo, po pošti ste poslali? Tak je. Eva se čudaje. Po pošti! Meni ? . . . Vam. Eva brez razmenja stoji. Vročina jo pobije, po hrbti pa mrzlina. Inžener vidi, ka ženska ešče nka ne vej — nje pravi: Neste dobili nazndnje ?... Ne. Novine tudi ne? Ne, nej sem dobila nika. Gledajte držga ženska — njej pravi inžener — Mi tfl od naše strani, smo vse vrčd spravili ... Vaš mož je že več nej tfi med nami. Nega ga tfi? Nega. Z Evov se začne vrteti. Velke tople gemant svetle zkuzfe jo pobijejo, vfista njej drgečejo kak začne nadale pitati: Gdč je pa tč? Inžener knjej stopi i na ti-homa, ka komaj čfije, njej pravi: Mrou je, mrou je pred dv5-ma meseca. Oblast vam nedžla nazndnje ? Evi noge drgečejo, vfijaj njej šfimij. Reč nemre na vfista spraviti. Reči štere je čfila so tikši vdarec bile, ka je ne mogla razmeti njihovo razmenje. Inžener jo začne tolažiti — Ote i sete si. Eva se vdari na kfip sena štero je vbagli pred pisSrnov i na milo začne jokati. Kak dugo je sedela tfi i se jokala njej ne znano. Na ednok z velkim ku-canjotn stane i nazaj ide tam ti od kec je prišla med tč barake, pri z&dnjoj baraki se najde z ednim delavcom, šterim se tč srečala, gda je prišla, tč njej erčč: Draga ženska, kak vidim, zdaj že znate vse, vidite cčrkev i na cerkvi tdrem, tam na ovkraj torma je brfitiv, tam, tam počiva vaš liibleni mož, vajni ajtek. Tam, tam ga najdete . . . Evi na roki držčče dete lfibeznivo obine toga včkšega pa zarokoprimle i v pokazani kraj ' ide . . . III. Noč je. Mesec sveti. Drevja veje se gible od votra i kima gorik, doli, tak, kak da bi kazalo pot našim vandrarom . . . Eva ide i ide naprej po tistoj cesti tam ta od kec je prišla. Tam nindri, daleč na ovkraj bregov se začne zorja, sunce prem&ga kmično noč i pomali svetlo gračOje. Nindri daleč v ednoj šumi psi lajajo. Eva stane i okolik glčda, šercava, premišlžva gdč je ? . . Po tom tak, da bi z globokoga spanji stinola — kak je zaglčd-nola ovo hišo, v šteroj je negda a4?i5 dobila ... Spoznala je. To je Kuharova hiša. Eva stoji, premišliva. Tu na toj križnoj poti dugo i dugo stoji i globoko premišlava ka bode ? . . . Gde ti nai ide ? . . . Pred očmi njej je vse živo postilo: Vžrt, zapuščena hiša. Pred krdtkem vremenom minočiva dnčva . . . Zdaj njej na pamet pride, ka so deca ešče nej meli zžjtrika. Kak dobro bi bilo to blaženo hižo zdaj znova gorpoiskati, gde bi njčaa sirmaška deca toplo hrino dobili. . . Ešče malo stojij i glčda, ka pa či prido Kfiharov v6rt. Ne je prišo. Eva na roko vzeme to mčnie dete, toga včkšega toplo za roko stisne i se notri obrne proti Kflharovoj hiši. Malo pred hiiov se srčča z Kuharovim vertom. Od koga se tak prestraši, da njej niti reč ne pride. Dobro jfitro — se pokloni včit. Eva samo stoji i glčda, gltda toga včrta. No, ka ti je ? — Pita verL Eva si globoko zdehne, prsi se njoj zdignejo i samo telko erčč: Prišla sem . . . Drugo je mislila povedati, ali sima je nej znžla, kak njej je ta reč vujšla. Vert je tomi včkšemi deteti stopo: No ti 1 — Ferko dnes vfltro boš že za soldaka šou, tak velki si žriso. Evo je toplota polejila. Zržsao je, ne . . . Zrdso, ka pa te drugi ? Že hodi i gučij. Kfiharov vert poglčdne v& proti velkoj cesti. Gdč pa mož? Eva z očmi na zemlo gleda. Nega. Odišo je. Včrt prestrašeno: Odišo? Odišo, kak sem t£ prišla so ga že pokopali. Vert primle toga včkšega pojba za roko i vsi vkfiper idejo proti hiši. * Meseca oktobra, okolik Trej-zinoga, se oblžcke nisiko postijo i začne deždževati. Tč dčn sta Eva i Kfiharov včrt viraš odila v cčrkev, gde njiva je pop vkfiper dao. Kfiharov včrt je tč den malo gučo. Zadvečara kak sta se domo pripelala privi z toplim srcem: No, zdaj si žč doma. Evo skuze pobijejo. Dom & — privi z toplo v iGbeznostjov — i včrti od ve-selji bliskčče oči poglčdne. CIIamIn" vrastvo za stire rane na nogaj. .Fitonin* odstrani otejk ff» IlOVlIVi § i neprijetno sago, ir it v-začetki vričeaja potihša bo-ksen. Bilo je prilik, ka so bile t£kše rane stare ie prejk 20 lejt i zvračenjem »Fitoalna* so zacelile v ednom meseci. „Fitonin" košta v-apoteki 28 Din. P« peiti se lahko pošleta samo dvA glaia p* povzetji za 50 Din. Namčn« kniiic© „H" pošle brezplačno „Fiton", d. z. o. z. Zagreb 1—78. Trijč mrzli svetniki. Kak se kozmikuš zmenja! Na ledenoj steni mrzle zime, tam nindrik daleč v Siberiji se odpre edno okno, pont majuša sredi, na smrt obsodi v6 tiskajoče vetrovje, vse rastčče rastline, korine. Krivo je: Pongrdc, Servdc, Bonifec. ; V6čnem sprotolejtji živčjo te ne krivi brez vsakše krivice mraza, i nedužno so prišli v tč grdi glas — ka so mrzli svetniki. Mdjuša mraz stene; či bi pri rekaj bili Včrtam, od čemerov bi slabo obhodili, Pongrac, Servdc, Bonifdc. Vroče srce mi pomali hladno gračfije, ne delajo se zopston norca zmčne, ka več niti liibčzen mi toploto ne dariije. Kak maja mrzli svetniki, sem tak obhodo, stoga se vidi, ka sem vam kolega pošto: Pongrdc, Servdc, Bonifdc. Delavno ludstvo, bi za trud rado rnčr melo i veselje, dr na poli vse lepo rastč, z šterim bi se za celo leto preskrbelo. I oničili so ti, ar mesto toplote, so te gorpoiskali ledeni možovje: Pongrdc, Servdc, Bonifac. Talanyi Franc. . m Brutiv. Smrt gospč, je tS tiha dežela, Ona tfl kraluje, seja, ženja. Odtčc nišče nika neodnesč Drugo kak m£d z korin, m aie včeld I ta dežela kak je stanjša, Tak dčn za dnčvon je tOj močnejša Polek drfigoga dela v živlenji, Ludje itak mijo vremen mreti, I tak, negda eden ali drugi Novi prebivalec pride tudi. Skrivni svejt je tč mšli ogradček. Merno spi t njem bogateč, sirmaček. Nega ržziočka med prebivalci, Nego vsi ludjč so si edn&ki. Tu se vokivečnost raspresičra, Pa v dliševnom mišlenji razdera Misel človeka na gorstanenje, Štero se vfirje i je želenje Ka na sodni dčn p& gor st&nemo I vdkivečen žitek najdemo. Talžnyi Franc. To je dober hec. Nore Miška trgovski potnik, je bio vsigdir dobre vole. I si je vsigdir na tom trou glavo, kak bi mogo druge ludi v dobro volo spraviti. Svojov bi-strov pimetjov je včzbrodo, kak lejko pije i jej brez penez. Pride v edno krčmo i malo okolik poglčdne, po tem k ed-nomi gosti stopi, šteri je pred sebov eden kriglin pive meo, i se njemi predstavi: jaz sem ka-virne i restavracije komisar, preglejiijem jestvino i pitvino, či taka odgovdrja predpisanoj higi-eniji i dobroti. Oprostite, da vašo pivo, štero to tO v kupici mite koštam ? — Ne je čako na do-puščenje, nego je vzeo i vospio do dna. — Dober je, odgovirja predpisanoj dobroti, i prazno kupico nazaj dene pred onoga gosta, od šteroga je vzeo i dale ide drugim stolam, gde tudi tak naprav). Ednok, ednoga lejpoga dneva se sprehija z ednim svojim dobrim prijitelom po cesti. Pred njima ide eden štiri elegantno oblečeni gospod, na glivi z trdim krščikom. Vidiš toga pred nama z trdim krščikom gospoda . . . Stavi se, ka z ednim vdircom njemi tč trdi krščak na glavo do vuj potisnem. Si odnoro! Privim, staviva se . . .za edno dobro večerjo. Dobro! Držim stivbo I Ali opozirjam te, ka to brezi za-vfija pokanja ne bodeš odneso I Ka bi nebi 1 Te gospod to niti nede mislo, ka sem njemi to jaz napravo. Kak sta odzajaj, do toga gospoda prišla, je Miška z ed- nim vdircom po glavi do vuj potisno krščik, obednim pa tfldi svojega si na viija potegne ino začne kričati: Što je bio te nesramen človik, ka naenkrit dvdma to napravo ? To bi jaz tudi rad znao — odgovori tč štiri gospod. — Bi ga jaz že nivčo, srečo ma, ka je vujšo. Miška ide za svojim priji-telom, ki ga je na ednom kfikli edne hiše čakao i gleda to delo. Ne se je mogo zadosta načiidu-vati, ka je to vse tak gladko šlo. Za tčm štirim gospodom pa se pašči eden drugi gospod, ki je vido vse to, ka je Miška napravo. Kak pride do njega, se njemi predstavi i razloži, da je to tisti mlidi človik napravo, šteri je polek njega nijbole kričo. Tč se njemi zahvali i privi: Zdaj žč ga več nemrem zgrabiti ir je žč daleč odišo, ali po videnji ga dobro poznam i gda kolik pred mene pride, njemi vse to nazaj dam. Miška i njegov prijatel sta že pri veččrji bili i se dobro smejila. Minolo je edno leto, Miška je že divno pozžbo to hucvota-rijo i zmes je postano mladože-nec. Se je bilo priprivleno samo je ešče snehin vfljec falio, šteri bi žč tiidi mogo priti, tak se vidi, ka se je nindrik zamudo. Sneja je nej mela očo i mater, nego je gor zrisla pri svojem vujci. Njeni vujec je bio potnik edne velke trgovine i tak je malogda bio doma na svojem irnanji, na šterom je vdrtivala danešnja sneha, obenim pa je tudi ona bila tomi lepomi imš-nji herbaš. Zd&vanje bi moglo pred-poldnevom ob edendjstoj vSri biti. Vozovje so že vredi pred hišov stšli ino svatovje so žraet-no čakali odhod. Posvalbice pa so kritizerale mladoženca. Tč človik se meni nevidi, -- pravi edna dekla — vsigdšr si samo na hucvutariji tere glavo .. . sirota sneha, kak de ona z takšim človekom živeti mogla ?. . . Meni ga nebi trbelo — pržvi edna druga. Ravno tak so si tudi moški gučaii od njega. Tč človik bi se niti ženiti ne bi smeo 1 Na, na I . . . n&j njemi samo nede žao! . . . Ar je sneha ne kakša v ogračeki zrž-ščens korina, da bi jo malo močnejše sunce i suša straj vzčia. To je trnina, štera trnje mž, to je pa znano, ka v trnje niti grom ne vdžri 1 . . . Za njo se nej trbej bojati, ga ona že straj ze-me i vred poberč. Gostje so težko čakali i ršvnok tak mladoženec i so zmerom gor po cestž gledali odkčc bi mogo vujec, kak starešina pridti, brez njega pa nemrejo idti. No, hv^la Bcugi, auto se že prebiižžva. Pred hižov stžne. Mladoženec ide proti, vo z auto-ja stopi eden debeli gospod, to je vujec. Tč gospod kak zagled-ne Miška, ga popždne za goler i njemi pdr nesmileni prikeli za vfiha. Samo ka si mi vrokeprišo i ga dale poka. Odnoro je! Muvi Miška. Ne poznaš me ? . . . ga pita te stšri gospod — i ga za vfija poči. Gostje so rešili nesrečnoga mladoženca z vucovi rok. Ali stdri v svoji Čemeraj je vsakoga vdaro, šteri se je k njemi pre-bližavao. Prišli so policiji i vse celo pripravleno svadbo so na Magistrat odgnali. Tfi se je v8-zvedio to skrivno delo, te snehč vfljec je bio tisti st&ri gospod, šteromi je Miška pred ednim letom na cesti do viih krščak vdaro. Mladoženec i sneha sta vfica odpfiščenje prosila. Po šte-rom so se vozmerili. Ali kak so po dugom zamudjenji v cerkev prišli, je pop že nej bio doma. Odišo je nikam na sprčvod, od-kec je samo na drugi den prišo domo. Zdšvanje se je tak tudi moglo odložiti. Od zavtij pokanja je Miškin obršz ešče itak rdčSi bio, gda njemi je pravo njegov tisti prijžtel, šteri je te navzoči bio, gda je stžromi krščžk na glavo vdaro. To je dober hec ? Debelost sM zdrdnji i lepoti, i zviin toga se debeli človek dosta starejšega vidi, kak je v isti ni. Vnfigi predebel: liidje bi lžpi bili, ali prevelika debelost njim odvzeme lepoto. Zato ji trbej ono nepotrebno vnožino masti odstraniti — ali nikak ne z gladiivanjom, ar je t6 preveč nevarno. Človek leko friško zgubi svojo debelost, če ntica neškodMve „Slatinske tablete Bahovec". V apotekaj se dobi škatla z 100 tabletami za 46 Din i velika škatla z 200 tabletami za 74 Din. Več lejko zvejte o tom brezplačno, če se obrnete na apotekara Mr. L. Bahovec v Ljubljani, ki eto vrastvo naprejpostavla Daleč z tiihine. Duga leta, dosta cajta, Sem po sveti hodo, blodo. V teli, v diiši sem pa samo Doma, blajženi mčr dobo. Svetski vandrar, doma stojim, V pun radosti i vesčlji. Gda sem prišo vsi domanji, So me z veseljem prijeli. Želenje — z domi oditi, Me dnes žč več ne skiišava. Draga mi je ta krajina, / vu vsem dobro poznana. Naj bogše, naj lepše mi je. Domača grada i tč kraj. Zato sem pa prišo nazaj, Domo, dr sem doma naj raj. Tatčmji Franc. Tele. Ništerni den kak sem v Murski Soboti hodo sem se naj-šo z ednim teletom, štero je po gospockom na ednom autoji bilo. Idem bliže k teleti i je pitam: Zaka bleješ? Slab zr&k je tfl, — mi odgovori) tele — prinas domš je boukši zrak. Zaka si pa tč prišlo sč? Tele me z svojimi velkimi očmi z čfidiivanjera na milo po-glčdne — i erče: * Ka me pitate, tak mislim ka vidite, ka sem mogla notri varaš priti? Sč so me pripelali i kak vidite, po gospockom z autojom, i ržvnok jedino to mi ne pasa ir auto po benzini ma velki duh, šteromi sem ne včena. Na to pa nemilo blejč! Ne staraj se — njemi er-ččm — ostanolo bi domž 1 Ne mi je bilo mogoče, žr so mi zapovedali, ka morem iti, i jaz kak znžk poštenosti sem zapoved bogati mogla — sako tele se zapovedi pokorij. Mi smo navadni teleti i nevejmo ka je za nžs dobro i ka nam trbej, Ar to so pd modri Judjč, šteri nam jesti džjo i naz vodijo. Kama bi prišli mi, či bi si vsžko tele svojov glavov premišlavalo ? Kama pa tak pridete ? — pitam premišleno — i jalno poglčdnem na Benkovo mesnico, v šteroj se vidi obešeno friško meso. Takše nesmileno delo se niti pitati nesmi! — pržvi z zburkajočim poglčdom tele. — Ka n&s to briga, kama ;?4s pe-lajo. Naše delo je poštfivati zapoved i bogati, pa ti idti kama nžs ženčjo. Liidje so dobri i nam samo dodroto voščijo !. .. Mladi idealist 1 — pravim i se k teleti nagnem, da bi me bole razmelo. — Ti si ešče ne čuio od teleče pečenke ? Na to tele neprijetno bleje. Pfuj, — p rž vi — Vi gospod me mislite sagati s temi Vašimi rečžmi. Ar ovak nebi razširjavali to lažlivo pripovest. Vzemite naznžnje, ka edno inteligentno tele z temi rečami že več nemre zapelati. Teleče pečenke nega, to so že sto i stokržt raz- glasili tisti hirešnji možovje, ki se skrbijo za teleči šorš ! Mogoče, da negda se je kaj takše-ga zgodilo, ali to je bilo z sčbe spozdbieni ludi privatna akcija. Z telečov pečenkov nžs že več nemre za norca meti i za kakši z meglov pokriti cil pridobiti. Či ste Vi polteni človik, tak Vam je znano, ka ludjč ne jejo teleta nego se skrbijo z hrinov za nas. Brez ledi bi preišli, mi se lfidem mamo samo zahvaliti Po tem mi je ešče dosta pripovedavalo od liidi i je liidi hvalilo, kak previdni i dobri so, kak se skrbijo za svojo hižno stvar. TB prekinem gtič teleta i njemi pokažem g. Benka mesnice okno, v šterom visi zaklano tele. Vidiš ti mala nevorvana ecika, — ka je to v okni ? Nemilo me poglčdne i sramotno erče: Tem je tak trbelo> ar so ne bili poštenjaki, lfiden so nej včrvali njihovo dobroto i so razširjavali od teleče pečenke nevaren gias, — Vi se pa od-neste odtec i me ne sagajte z Vašim nevarnim gučom, ar vča-sik zazovčn mesara! Mesara je ne trbelo zvati, ar je prišo sam odsčbe i tele z autoja potegne doli. Tele nemilo bleje za menov, tak da bi me pomoč prosilo proti mesari. Glasi se starost. . . Gl&si se starost, opomina me, Na minoče, bodoče živlenje. Da man več kak polojno živlenja, I menje od sto, polojno leta. Gl&si se starost, opomina me, Naj se priprdvlam v živlenji na vse, Na slobod jem&nje od mladosti, I na prebliž&vanje k starosti. Gl&si se starost, opomina me, Na sero, belo glavo, štera je Znžk cveteče korine starosti. Vehnjene pešajoče mladosti. Gl&si se starost, opomina me, Kak človik m& petdesčt leta je Prestopo prag, mladosti, starosti Potem niglo ide vd i notri. Glžsi se starost, opomina me Človik, pripravi se i bogaj me, Pripoznaj, da v tej lejtaj si stari Štere m&š i da si več ne ml&di. Glasi se starost, opomina me, Čit! Grče na to opominanje. Sreč; starost nepoznam, mlado sem I pun lubeznl - živeti hočem 1 TALANYI FRANC domače sredstvo, kak pravi Fellerov Elsafluid, ki se že več prejk 36 lej niica za nego tejla i obrambo proti reomatični betegaj, razhlajenja, za masiranje, pri trganji vu sklepaj, bolečina križa, lica, tak i na čelom tejli. Fellerov Elsafluid se dobi v vsej apotekaj ino touzadevni bautaj po 6 - Din, 9- Din i 26-- Din. Po pošti najmenje 1 pak (9 poskusni, ali 6 dvojni ali dva velkiva špecialna glaža) 58-- Din, dva takšiva paka za 102 - Din pri apotekari EUGEN V. FELLER, Stu-bica Donja št. 833 (Savska banovina). - Odobreno od Min. soc. pol. in nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1931. Brez Že sem se nšvčo tiho biti, Siromaštvom v prijatelstvo priti, Z skuznatimi očmi se smejati, I ©d nevole se senjati, Sirmaško živlenje spoznati, I je v zadovolnost z orati poselni. Falajček kruha ji prositi, Se njim ponižno pokloniti, Či dobim od oni i tisti, Šteri majo jesti i piti, Za njihov dar ne pozabiti, Se z srca lejpo zahvaliti. Talanyi Franc Najšla sta se. — O . . . Dober dčn. . . gospž1 — Boug ddj, 6 . . . toste vi! . . Je to mogoče ? . . pri zobniškom doktori ? . . — Kak vidite, je mogoče. — No ali kaj tžkšega sem ne mislila ka bi se miva dnes tO pri zobniškom doktori najšla. — Je to Vaš rčden doktor Ferko ? — I vaš tudi Eva 1 — Jaj, Ferko, pa ste ešče ne pozabili moje imi? Pa se ga ne bojite? . . — Ne rdvnok! — Zakaj „ravnok"? — Znžte Eva po dvajseti lejtaj . . . — Vi ešče zdaj me tak glčdate, kak negda. Dvždvajseti let sva se ne vidla Ferko. — Dvadvajseti let je že to ? . . . Kak znam ste ne bili doma?. . . — Ne Ferko, ešče samo eden tjeden sem se prišla deteti, štero je pri babici. — Deteti? — Tak je mojerni sini. — Ka njemi je imd? — Ferko. — To je lejpo od vas, Eva. — Ne tajim, po Vam sem ga ddla krstiti, po prvoj lubčzni. — Vej ste samo vi krvij... — Zdaj mi v oči vržete? Zakaj ste me nej te za roko zgrabili i pred sčbe potčgnoli, pa na rnčae skričali: »Eva, ka ščeš, si odnorela I ?" — Sem prefmi bio ? — Fini dšenflemen. — Ka drugo ste od mčne čakali ? Vej ste me poznali, fku-per sva deca bila, fkiiper sva gorrasla . . . pa . . .pa lejko povčn : sem stžri gršto . . . — Jaz tudi . . .i ne ste se oženili ? — Ne — ali na zlCSc. — I? . . . — Edna deklina . . . i ločena žena . . . želočna bolezen.. — Tak je Ferko, vi ste tistoga cajta tudi vsigddr nevolo meli z želocom. Ka je imč va-šoj hčerki? — Eva 1 — To je lejpo od všs Ferko. — No znšte kakše veselje je toj mžloj praviti: Ka delaš Eva ? Ne ččmeri me Eva. Ne boj tdkša Eva. Z tvojov hunc-votarijov mi živlenje zemešEva! Eh I mšli sadizmuš, ne ? — Razmeto 1 — Zdaj to pržvite: razmeto. Ali zaka ste me ne raz-meii te ? da ste mi sneha bili... — štera se je eden veččr v drfi • goga zalubila. — I ste tiidi tis-toga žena postali ? — Či nevete ? . . za istino nevete ? — Ne ... ne ... ne sem šteo od vas več od tistoga večera nika znati. — V decinski lejtaj, i te... znaš tč . . . sva „ti" eden ovo-nri bila. — Tak je, ti . . .ne sem šteo od tebe nika znati, razmiš od tebe, štera si bila mogočna za volo ednoga driigoga menč povrčti, i moje sreč na cote raztrgati kak edno staro srakico. — Či si rae tak liibo ? — Lejpo pitanje po dva-dvajseti lejtaj ndjne Ifibčzni, zdaj da sem žč seri, i stari grdto . . . to je lejpo pitanje od ednoga proiesora, znaš ka sem profesor na Univerzi ? — I negda si v Kopenhagi špital i sanatorium zidn . . . čtela sem tvoje romdne. — Ne pravi 1 — Iskala sem med vrstaj nšjno preteklost . . .ali nindri nigdar nika . . . natelko si na nšjno lubezen pozabo ? — Ne sem pozžbo, nego me bolelo se naz&j spominati, na tiste lejpe blšjžene leta, šteresva fkfiper mela. — Mladost je norost. . . pripoznam, ka sem včinila je ne..., — Edna ženska, štera pri-pozna i žaluje svoje mlžda leta djinje! . . — Jaz sem . . . — nžj ti povem, — isko blžjženstvo i lfibčzen ... — Tam sem bila v tvojih rokaj — tam si meo i nej si jo znao prijčti i poriucati . . . — Zdaj se drUgi krdt ločin. — Zato si zdaj tu domd ? — Tak je šest mesecov samno živlenje . . . Zavolo ednoga driigoga moška ? — Na žalost! — či nemaš veselja ? — Ne. Pomžri se, jaz tQdi nemara. Jaz se tudik ločin. — Nova ženitev ? i v to — va sebov nesla, jaz Ferka, i ti Eyo. Ne! Jaz ne. Eva pri materi ostane. — Z rečjov, ti tudi zavolo edne druge ženske ? — Jaz tudi iščem . . . — Miva žč več nigdar ne najdeva blajženstvo. — Žalfiješ Eva? — Žalujem Ferko. — No ka to pripoznaš! — Zadoščenje ! — Po dvadvajseti lejtaj seje znova najšlo dvoje rastrgano trpeče srce, štero je negda edno za ovo bilo i živelo. — Ne joči, naj gledajo. Zobnoga zdravnika dverl se odprejo, natri bivajoči pdcient odide, doktor se v5 nagne, i č&ka, šteri je na vrsti. Ni eden se ne gene. Te edni na Evo gledajo, dr je ona na vrsto prišla. — Eva proti steni obrnjena robček na oči pretisne, gor st&ne, rokou d& moškomi: — Z Bogom Ferko. Dosta sreče i blajženstvo. — Boug stebov Eva. Za Evov se dveri zaprejo. Ferko robček na oči stisne, i po lici tekoče skuze razmoždži, da tč drugi čakajoči nij nevidi-jo njegov žalosten joč. Drugi čakajoči pa Jušnjdjo: Nesmileno njiva morejo zobjč boleti, ar ob& na tihoma jočeta. V moji goricaj... V mojih goricaj stoječem pfingradi je cesta na dv£ kržja zjablanami nasajena; štere v rčdaj rastčjo. Na sprotolejtje roznatno cvetejo, poleti lejpo v zelenem stojijo. V jesen: rdčči, žuti sad rodijo. Skoz mojih goric pelajoča cesta je na d vi kržja strsom zaroblena, trst zelčno rastč, diičče cvetč, V jesčn se sladko grozdje žnjega [berč. Na sredi mojih goric, hiša stoji V šteroj se sladko vince zori, dobi. Prij&tel či okolik mene hodiš i na edno kupico notri stopiš, ne pozabi, da je to sladko vince moj pov, z mojga brega, z moje pivnice, štero ti dž takšo vesčlo volcu, ka popevaš, plčšeš, kak ideš domo. Tal£nyi Franc. Človeška mOdrost i znanost v borbi proti preranoj smrti. Če pregledamo štatistike človeške mrtelnosti, te se začuditi moremo veli-komi razločki, ki se kaže v prečnoj dužini žitka prvejše i vezdašnje stotine. Z zdravniškov znanostjov se povekšava tudi dužina človeškoga žitka. Človeška pamet, štera je znala moč narave spoznati i v svojo službo postaviti, je znala celo smrt prisiliti, da če dale kesnej prihaja. Od šteroga mao se znd, ka se živlenji zdržava od neprestanjene obnovitve najmenši stanic, od šteri se človeški organizem sestoji, i ka naturna smrt samo po dugolStnom vmiranji tej stanic pride, štere so mrežasto povezane z vsemi organi tela, šteri organi so pa ržinč sestav-leni od takši najmenši stanic, — od tistoga mao se dela na tom, naj se že v mladi i zdravi dnevaj z rednim očiščavanjem tela i z zagvušanjem rednoga obtoka krvi oslabitev tej stanic ne dopusti i ka se z odstranitvijo giftov iz tela pa omogoči redno delovanje celoga organizma. T6 delo opravla v tžli znani „PLA-NINKA"-čaj-Bahovec, štera se pridobiva iz najbogši zdravilni planinski trav, šteri hasnovito delovanje je v zdravniškoj znanosti že zdavna spoznano „PLANINKA"-čaj-Bahovec je odličen naturni regulator za čiščenje i obnavlanje krvi i gviišno pomšga v vsej motnjaj prebav kak tudi v vsej boleznaj, ki so nastanola zavolo nerednoga delovanja želodca i čreva, nepravilnoga obtoka krvi, nadale pri bolez-aj jetra i živcov itd, PLANINKA-čaj-Bahovec se dobi v apoteki Mr. Bahovec v ubljani i lejko se kupi v vsej apotekaj i drogerijaj. Male pripovesti. 1. Leskova šiba. Oča leskovo šibo prinesejo v hišo, za ne bogajočo lagojo deco. Dobra mati, kak to vidi razburkano privi ; Ka pa ešče! Leskovo šibo za mojo deco ? Zrok vzeme oči to nevarno škčr i jo vd na okno vrže. Deca se radiijejo materi i zato so celi tjeden dobri, v nedelo veselo odidejo v sosedov egrad — gde je že preči velka triva, i po toj tri,i skačejo i jo doli kličijo. Sosid, kak že večkrit se krega z deco v, okolik glčda — doli se nagne i gor vzeme ono šibo, štero je dobra mati rav-nok za sosida skoz okna v njegov ograd vrgla i stov šibov pošteno naklesti vse deco. Na tom milom belomsvejti nika ne pride v kvar. 2. Miliomoš i kodiš. Pred miliomoša hiše stoji vsaki den eden kodiš. Miliomoš kak z domi ide vsako jutro vrže tomi kodiši ednoga koviča v krščik. Kodiš tiho stoji, i nig-dir nezahvili dobleni dir. Miliomoša to čemerij, i njemi ed-no jutro mesto koviča edno gombo vrže v krščik. Kodiš ponižno privi: — Naj njim Boug da jezero krit telkol Miliomoš čemerno naajega skriči: — Sram te bodi! Gda de-nir dobiš, nigdir ne zahviUi i zdaj, gda sem ti gombo dao, mi jezero krit telko želejš. Na to se kodii zasmehč: — Zaka sečemeriš? Vsak-ši dčn mi denir dii, tak v tom nemreš potrebščine trpeti. Gombo pa dosega mao si mi samo ešče edenkrit dao. Tak ti tisto želčm več, štero menje miš. 3. Vr*gi vSrvajoči. Z čarnov suknjov obleče-noj sobi, pri čarnom stoli sedijo vraga vfirvajoči i ga zo-včjo — abra kabra dabra —i z drugimi nerazmetimi rečmi, na sredi hiše s krijdov potčgnjenom obroči. Vrig se dugo di zvati, i naslednje je itakprišo, nezavfip-no glčda tč njega zovčče i v njem vdrvajoče zbrine liidij. Ka šččte od mčne ? Kontraktuš šččmo napraviti stebov, Pekla ravnitel — privi vu vrigi vorvajoči pop. Kakši kontraktoš ? Ti nam peneze diš, ve-sčlje, mladost, lejpi žensk liibč-zen, moč, znamenitost i zninje. I vi za vse to, ka mi dite ? Naše duše. Vrig z najvčkšim čflduva-njem gleda okolik sčbe i privi: Kak vam je to na pamet prišlo ? Žč je bio tikši slučij — se opravičuje te prvi mčdion pregen pop v vrigi vfirvajoče v6re. Bio je bio, ali gda ? Na tak mili intereš dnesdčn v toj velkoj krizi, niti vrig nedi posojilo 1 4. Slaviček i star. Edna znamenita popevanja vdnavčena ženska, si je eden kaitčlj kfipila, šteri je na sredi ednoga velkoga pfingrada bio. Edno gojdno kak vse je rano prehodila čuje popevati slavička. Z nijvčkšim čildOvanjem k okni stopi i pita: Sto si ti, v Bogi skrivajoči ftič, šteri tak lejpo popejvaš? Slaviček se z grma potegne. jaz sem slaviček. Mislim si že čfila moje hčrešnje ime. Jaz sem tisti med ftičami, štera si ti med popevajočimi ženska- mi. Te nijvekši stir. I kelko pliče dobiš za vsakši večer. Zastonj popevam. Ti herešnja popevajoča igralka, se nato hitro streznila i zafficnjeno erčd ftiči : Draga, ne zmejšajmofkuper to imč. Ce ne dobiš plačo za tvoje znamenito popevanje, tak z nijvčkšega si ti ženi. Ne pastir. SAMOTA. Ž6 dcivnok me minilo dečinsko smehšnje, tu stojim sam. V preminoče glčdam I naprej 6&kam tisto, ka naz£tj mam. Žalost, sneg i tihota je okolik mšne, bre-z mišlenja. Taksi sem, kak v zimi samo stojčče drevo, brez živlenja. Talanyi Franc. Ženitev. i. Mama. Hčer. Mladoženec, mlidi trgovec. Mladožencov prijatei. 2. Mladoženec mlidi, eleganš, dober trgovec z glždanjem na velko bodočnost. Mladožencov prijitel, trnok elegantno se nosi, velka trgovska moč, med ludstvom prilub-leni. Obadvi mita sktipno trgovino. Mama, vehnjena mladost, de ešče ne stira, trnok bogita. Hči moderna, tak povedano denešnja dekla, rada špor-tolniva, mi batrivne reči, z reč-jov povedano cela tekoča senti-mentalizmuš. 3. Mladoženec do pčt zalflbleni, deklina rivno tak. Eden večer pred mamo stopi i hčerkino ro-kou prosi. Mama omedlej od ne čakajočega dogotka, kak k sebi pride, privoli ženidev. 4. Mlidi trgovec je vesčli. Njegova bodoča žena je ta edna nijbogatejša deklina cele krajine 1 . . . Stopi pred svojega sti-roga prijitela i ga prosi: Moj drigi prijatei — začne — jaz sem te nijveseiejši i blij-ženi človik na svejti 1 . . Odpusti mi ka te prosim za starešino ! Štiri prijitel se smejč: Vredi je, či samo to ščeš ? To samo, to 1 . .za mi ne je to sijvekša čast! . . Prišo je dčn za zdavanje... Potoni gostovanje. Starešina je polek snžhese-do. Sneha i starešina sta si zgu-čšvala od edno i drugo. Po obedi sniha pravi starešini: Odpuščenje prosim, da du-že nemreva si zgučavati. Edno mdlo delo man, za par minut cuk ide, z šterim se mislimo odpelati. Mladoga moža samo-ga nemren pustiti na ženidveno potuvanje. Istino mate . . . spreva-jajte ga. Ali obečajte mi, kak nazaj pridete, me včasi na edno veččrjo pozovete. Samo na edno ? . . Mladoženca stari prijatel, z žarečimi očmi pogiedne snehi globoko v bliskečejoče oči i erčč: Ne . . . ne, nede zadosta edenkržt, nžjrdjši bi vsigdšr bio privas na veččrji 1 . . Sneha je na to ne d&la odgovor, nego je svojemi tnUdomi moži skočila: Šččte iti z menov? . . No te pa ote 1 I sta odišla. 6. Beč, Berlin, Pariz, francoska Riviera, Monte Carlo . . . Za dva meseca sta nazaj domo prišla. Na prvoj večerji je tam bio, stari prijatel. Rokou je kiišno mladoj ženi: Zahvalim drage karte. Čitl negučte, moj mož to nevej či sem Vam pisala. 7. Pol leta sledi, je te stari prijžtel stopo pred svojega mlš-doga prijatela: Prosim, trnok važno, i trnek silen guč bi meo stebovl Na želenje 1 Želenje I . . Prošnja, prošnja ... Nemreš meti takšo prošnjo, da bi ti jo nebi spuno I Nana . . . kapa či itak... Nika itak . . . samo vd z njov . . . povej. Prdvim, proso bi te rad, i to je — hitro se daj razpisati od tvoje žer e. Prosim ? Tak je, midva ... kak tvoja žena i jaz se trnok lubiva. Daj se ločiti od njč i po tčm jo jaz za ženo vzememl Si odnoro ? Sploj . . . i na tem z6 več nega pomoči. 8. Začnola se tožba. Tožbi je hitro konec bilo. Oženjene so razpitali. 9. Mladi mož se je ne brano. Batrivno se oponašo. Kak je zvedo od svojega staroga prija-tela, ka se more ločiti od svoje ženč, se je v hotel odselo, i samo je z punicov gučo. To je niico. Punica je čedna ženska bila, gučala, gučala je tak, ka jo je niti nikakši fiškališ ne mo-go doj povedati. Punici se to vidlo, ka njčna hčer staroga trgovca žena postane. Velko šu-mo je obliibila i ešče to, ka ona da peneze za dukše potuvanje okolik svejta. 10. Punica je velko i herašnje napisanje dala. Pri veččrji je nazoči bio te miadi bivši mož tudi. (Vreden je bio, ar se je dobro ob-našo cajta raspisanja). 11. Jžko so se dobro raeli. Blžjžena je bila sneha. Blajženi je bio mladoženec. Blajžena je bila punica. I ne se vido potreti preš-nji mladi mož. 12. Pri veččrji je stanola punica in je visiko zdignola kupico, z iterov je želela vse naj-bokšetomi mlddomi pžiri. »Živijo" krčijo vsi 1 . . . Obenem naznanim vam moji dr&gi, da — sem jaz tiidi sneha I K moži mo šla... Mlidomi trgovci 1 13. St£:i prijatel je besno: Celi varaš de se z mene smejao! . . Ne mogoče ka bi te trideset lejt ščenec meni tčst bio 1 14. Ali na konci je vse vred prišlo. Stšroga trgovca sneha se pomčrila, ka njčni bivši mož de njej oča. Tak stari trgovec se tiidi vtro v to, ka od njega dvajseti lejt ml&jši njegov kompanjon pa njemi tčst. 15. Prvle kak bi zdavanji šli je punica poglddila hččrinoga mladoženca i njemi je prživla: Sinček, moreš pripoznati, ka tvoje gostiivanje de dosta koštalo ... Na okolik svejta potovanje mo jaz šla z mojim možom. Ti i tvoja žena ta samo tfi domž v edne toplice Šla. Ar to nede koštalo dosta. Ali pa viiva sta ešče ml&diva i mita cajt svet obhoditi 1 . . GOSPOD ! Gospod ! — tak me zovejo sirmžcke i bogStci, Jaz pa znam dobro to, ka so gospodje ne t&kši. Gospod! — prAvim sam sebi britko — pogičdnem sebe, V tej cotaj za gospoda ludj*, držijo meni! Gospod ! — v rejč mi vdirijo invalid črevli doj z nog, krit&i: ka bo vutro či poplat vzeme slobod ? Črevli, opominajo v bejsnosti tuviriie, krščik, kaput, srakica mi gutijo kodiSe. Tudi se nsrca dela moj prizen bugeliriS; čotavi proli, pa se za gospoda predstiviž ? I to tak proti meni smejom demonštrera vse, to cifrasto sirmaštvo, v šterom jaz mam živlenje. Negda kak bogat gospod z gospostva sem se spelo, v siromaško globočino med sirmike sem zleto. Na to pa ti akcija od mčne jemli slob6c, s tem mi š£6 pokizafl da i€ več sem ne gospod. Gospod me tltulera vse, gospod pa več ne sem, ir tak cotavi kak 6em tak, gospod biti nemrem. Živlenjska perinja pa kriCi, breči vse povsod : pod mojem klabukom jaz, sem eiče itak gospod. TALANY1 FRANC Žmetno je živeti moži z ženov, brezi nje pa ešče žmetnej. Kak je Boug prvoga človeka stvoro na svoj kejp, se njemi je veselio, dr je to stvor-jenje med vsem svojim delom najlepše — i erčč Boug človeki: Ti si gospodar vsega stvo-ritelstva, vsega sveta, idi i kra-liij 1 Bodi krši, gospodar, ravni-tel, ravnaj vsem tem ka je na svejti. či pa kakže zelenje mšš, pridi nazaj kmeni i bode se ti spunilo. Človik, te prvi človik je odišo od svojega stvoritela po svejti. Nekaj časa je okolik hodo i se veselio toj lepoti, štero je vido i najžao na zemli. Gizdavi • je bio, ka je on te najmodrejši i cejloga sveta gospodar, ka on ni v rokaj vse, ka je na svejti, ali edno, edno pa itak nema — nema bJžjženstva; ne najde la-bezen i tistoga, komi bi svojo radost povedo, skim bi si vrejmen krdto i svojo žalost rastaiol Nazaj ide svojemi stvoriteli i se njemi toži: Stvoritel, dao si mi vse ka je na svejti, moj je cejli svejt, mam vsega zadosta, samo liibč-zen i biajženstvo si mi pozabo dati, kr nčmam skim bi si to rastaiol Prosim te, daj mi nekoga, da nemo tak sam. Dobro, erčč vsega stvoritel: Idi spšt, počini si, kak gor stAneš boš najšo tisto, ka ščeš, žr de se ti zelenje spunilo. Po tom te prvi človik zaspi. Boug pa na prej vzeme edno skleco i v to skleco dene ono rčbro, štero ja vS vzeo tomi prvotni človeki potem: mesečno okroglost, votri nestainost, trave-120 gibanje, ovcčai mili poglčd, sunčno toplo sijanje, obiakam njihovo skuznatost, zavci njegov straj, pavino gizdavost, srakino klepetanje, grlinči drlinčanje, ka-čino Čemerje, mačkfno jainost, rožam lepost. I vse tou je vkii-per zmejšao, potčm stoga je stvoro žensko. Kak se človik prebOdo, vidi pred njim stojččo ženo. Boug njemi erčč: Ka si me proso sem ti dao, to jo maš, idi žnjov i bodi biajženi. Človik se zahvali i z ženov odide. Za par dni nazaj pride ženov stvoriteli i ga prosi, da to ženo naj nazaj vzeme, ar je žnjov ne mogoče živeti. Kak to? Tak 1 Pokvarij mi živlenje; zmčrorn klepeče kak sraka, jaii se kak mačka, cejli den popeva kak grlica, od šteroga se mi skorotn glava raspoči, takšo ne-volo mi dela, ka celi den nemam mera od njč, svojim oponašan-jom mi je celo živlenje pokvarila. I piistij to ženo pri stvoriteli. Za par dni pa nazaj pride k stvoriteli vsega sveta i pravi: Gospodne, — od toga vremena rnao, kak sam brez ženč, mi je živlenje pržzno, cejli den samo na njo mislim, i na njeno lepoto, na rcjčni mili lepi glas, kak lepo je popevala, kak lepo' me je glčdala s svojimi čarnimi očmi, kak me je rada mela, v vsem mi je povoli hodila, či sem kaj niico, mi je hitro prinesla, dobo sem cd njč vse, ka sem niico.. Prosim te džj mi jo nazaj. Želenje se ti naj spuni, vzemi si jo i živi žojov. Za pžr dni znovič pride nazžj stvoriteli z ženov, za roko držeči i prdvi: Gospodne odpOsti mi, ka sem U pa tli! Ne mi je mogoče stov ženskov živeti. Ne mi je mogoče I Pokvarila mi je celo živlenje, či mo ešče duže žnjov živo, t£ me v grobspržvi! Gospodne vzemi jo nazžj, oblubim ti, ka več nigdžr ne pridem po njo. Stvoritel: Jaz pa znam, ka prideš! — NerareŠ živeti z ženov, brezi nje pa ešč« žmetnej. Vzemi jo i idš, pa delaj žnjov, ka šččš! Mož si premišldva i pre-miši&va, ka naj včini, ka bi žnjov lehko živo? Po dugom premišiavanji — vo zbrodi — ka drfige pomoči nega, kak lejpa reč, ali pa šiba. Notri pošlo: Eduard Oček Križevci. Čedna Žiiška. Majči se je oženo z sose-dovov čednov Žužkov. Vzeo si jo Zcito, ar je mela m&lo varstvo, na pamet je on ne gledo, njemi je glavna bila vrednost pa ne pamet. Edno nedelo Majči ide v cčrkev, Žiiška pa doma ostane. Kak je Žiiška obed skuhala, štero so hajdmski žgdnicke bili, si je mislila — oh moj mož du-go ne pride domo, šla mo po njega, ar žgžrJcke dugo nemrejo stiti. I tak je včiniia. Kak v cčr-kev pride, skrlfiij: Majči, zga-nicke so gotovi, hodi k obedi. Majči kak je to začiio, ga je sram postalo, pomali ide vo i začne praviti, kak, da je prišla v cčrkev, bi mogla me gor poiskati, pa doli pokieknoti i eden očanaš zmoliti, potčm pa na ti-homa mi povedati či kaj maš praviti, pa ne kričati. Dobro je, driigi kržt mo tak napravila. Edno drugo nedelo je p£ Majči v cerkev odišo, Žiiška pa domž ostžaola, pri kuhanji se njej je panca preobrnola, v šte-roj je mast bila, mast se vuž-gdla i od toga plamčna je tiidi hiža gorela — kak hiža gorij, bižij Žuška v cčrkev k moži, tO ga gor poišče i si polek njega doli poklekne, zmoli eden očanaš, potčm na tihoma pravi svo-jemi moži, ka doma hiža gorij. Kak to Majči čuje, bežij hitro dumo. Kak domo pride, je hiža že dol! pogorela, pravi svojoj žeai: Ti si zaistino čedna, da čedneše ženske na sveti ne-?a, hiše si nam zgoreti Za- pomli si, ka do te tohinske dveri po petdj kukie. Kaj tiihinske? To ne istina I I je vzela svoje domžnje dveri, štere so ne zgorele, pa si je na hrbet privezala zdto, ka je naj domanje kuččjo, pa netflhinske. I tak sta po sveti odišla. Prišla je noč. Ka bode, gde ta spala? V ednom logi stojita. — Zndš ka, pravi Žiiška, odiva gor na ete velki hrast i tč dveri, štere sem s sebov prinesla, lepo med vejami tak deneva, ka va lehko obadvš na njij spala ^ Kak je pr&vla Žiiška, tak sta napravila. Okolik polnoči, pridejo pod hr^st tovajge, šteri so dosta vse-fele blžga prinesli, i v te hrast skrili, šteri je voteo bio. Tovajge so si pod hrastom doli sedli i zgučavali kak do si v hrasti skrito blago rastaiali med sebov. Na to Žiiška v rčbre dregne Majčija i pravi: znaš ka, jas mo tč dveri na tovaje pustila, ka pa či do odbežali, i potom je najni oni kinč, šteroga maj o v hrasti skritoga. Tak je tudi včinila. Dveri spadnejo tovajom na gla-vč, tej so se tak prestrahšili, ka so vsi odbežali. Žfiška i Majči sta pa proti gojdni, gda se je že malo svetiti začnolo, z hrasta doli prišla — v krnici sta ne viipala. V votlom hrasti sta najšla telko blaga i pen«z, ka sta komaj nesla. Doma sta si novo hišo zo-zidala, v šteroj sta srečno živela do smrti. Notri pošlo: Bogar Karol Šulinci št. 12. Velika tvornička zaloga „T IV A R" obleke v Murski Soboti nasproti pošte Lendavska c. 2a. Obveščavamo vas, da imamo stalno veliko zalogo vsake vrste moških, fantovskih In otroških oblek in tudi vseh vrst zimskih površnikov (kaputov) iz sukna KAPE (HOUBE) ! dobre kvalitete POKROV« (KOČE) ! po najnižji tvornički ceni! Vse te obleke so domačega proizvoda, In osled tega jih lahko dajemo po taho nisfcl ceni Cene so sledeče: — „Moške obleke": Cela obleka iz (zaiga) samo Din 140.—, cela obleka iz (štofa) sukna samo Din 190.—, prvovrstna obleka iz najfinejšega (štofa) sukna od Din 240.— do 790.— Nadalje imamo veliko izbiro moških, damskih in otroških „Hubertus plaščev," kakor tudi damskih plaščev iz najfinejšega sukna in izdelavo. Prepričajte se o prvivrstni kvaliteti in o zelo niski ceni! Obleke si lahko vsak v naši trgovini ogleda in poskuša in dajamo vsakovrstna pojasnila, brez da bi koga s tem silili, cia si isto mora kupiti. „TIVAR" OBLEKE - M. SOBOTA. Poštiivani čitatel! Prvle kak začnete itetl našo reklamo, želejmo na Vas osebno praviti par rejil: Naša reklama je obvezna za nas! Ka obliibimo, moremo tudi spunltl! Či prlnas ne najdete to, ka pričakujete, te razočarani. Eden razočarani naročnik nam pa več škodi, kak bi nam hasnili 10 zadovolnl! Naša reklama žito nas obveže, da Vas zadovolimo v vsakom pogledi, čr Vaš hasek je tiidi naš hasek, Vaia škoda pa bi bila tiidt naša škoda! Samo tak se nam posrečilo dobiti v 36 letaj telko prl-jatelov za naše Elza-Izdelke. Obliibimo Vam Izdelke neoporečne kakvostl, nlsle cene I dobro postrežbo, — čr bi tudi Vas želeli pridobiti za zadovolnega odjemalca To smo Vam zdaj povedali, VI pa pazlivo si prečtite sledeče : M se uporabiš Felierov JL58" Iepodiščči fluid! Šestrestl letno Izkustvo naši odjem&lcov so vsebiivani niže našteti kratki navodili Felierov blagodiščči Elza-fluid z rastlinski esenc je zlato-rumena tekočina, krepko prijetnega diha, ki zvodov zmešana postane belo kak mleko. SIfiži, kakši je slučaj, sam ali zmešan (z vodov, olijom itd.) za zviina ali znotra nucani. A) ZNOTRAŠNJA UPORABA. Za ielodec, proti slabosti, krči, vsej bolečinam v drobu itd. se vzeme parkrat dnevno 20— 30kap-lic Elza-fluida na cukri, vodi ali mleki. Zahvdllm se za Vaš Elzaflaii, dr mi Je abliiil bolečine v želtdci i vnogo hasnil. Lukoran (otok Ugljen) J. DUNAT. Proti kaSli, hripavosti ino sluzi pri odrasli i deci sploj hvalijo Elsafluid (10-20 kaplic) na kavno žlico mleka ali Elsa „čaj za prsi". To jemati stalno po dnčvi i noči gda začne siliti kašel. (Posebna se hvali jemati tisti čas Elsa zagorski sok!) Tiidi je dobro takšega hipa namazati prsi odzvuna z Elsafluidom. b) ZVONEŠA UPORABA. Proti reomatižmi, protini, trganji, bodanji, bolezni v iivcaj, v tilniki i kriški se boleče mesto dobro zmasira s čistim, ne zvodnim Elsafluidom dokeč koža ne postžne rdeča — ka je znak,, da so se odprle pore i razširila drov-ne krvne žilice. Gda se to dosegnete se tisto mesto znova polije mancko Elsafluida, ki se tam naraji razmdžo i včasik zavije v robec ali brisačo. To trbej redno napraviti vsaki večer, či je potrebno tudi zjfitraj. Držim z« dažnost, da se Vam tU zahvdlim za Vaš cenj. Elsafluid, ki mi /e dosta pomogo. Že v bojnskom časi sam trpo v reomatižmi t po nlicanji štiri glažov ne čutim nikše bolečine reč ino morem vsdkomi priporočiti Vaš rešiini Elzaflaid. Zato prosim ešče 6 glažov. Teslič (Bosna) Jaroslav Bejček, krčmdr. Proti glavoboli, migreni, omotici, opeianju itd. izvrstno hasni, čl se pravočasno namaže čelo, sence (če potrebno tiidj glava) s čistim Elsafluidom. (Hvdli se tiidi niicanje Elsa štift proti glavoboli). Proti nahodi, kihanji, ozčbi, vsake vrstonomi prehlajenji se hvali kak preveč hasnovito drgne-nje z razvodjenim Elsafluidom (50-80 kaplic na frtao litra vode). Za o« se jako hvali 40 kaplic Elsafluida pomešati z pol šalice mlačne ali posta-njene čiste vode za vsakdančšnje umivanje oči. Po vsakom napori oči (du-go gledanje, roučno delo,) za rdeče ali ne čiste oči; obkl&dki ravno tiste razpojine, dokeč je pri vsakoj očev-noj bolezni potrebna iskati doktorske tanače. Za v,Oho, štero kak najnežneši organ potrebiije mnogo pažnje i čistoče, da se zdrži njeno zdravje i dober sitih, se jako hv&li mešanica nikelko kaplic Elsafluida z nikelkim čistim olijom, štero se na čistoj vati pazlivo dene vvuho. Proti zoboboli namažemo zobno meso okoli bolečega zoba s čistim Elsafluidom, ino tak tudi odzvunaj obrdz i ga toplo zavijemo z robcom. Ci je zob votel, tede-nemo v luknjico vato namočeno v čistom Elsafluidi. Dobro je držati v viistaj nekaj časa toplo vodo z Elsafluidom (1 kavinska žlica na frtao litra vode). Prav posebno ga morem priznati kak ndjbogše proti zoboboli, dr meje edino EIsafiuid mogo rešiti telko muk i bolezni; zob ji so mi zdravi i čisti ino več ne občiitim nik-še bolečine. Skoplje. IVO SIVEC. Za vsakdenešnjo nego viist, zobov i zobnega mesa da EIsafiuid idealno zobno vodo, če se vzeme 20—50 kaplic na kupico mlačne vode; za zapranje po vsakom jeli i za grgranje. Što vsikdar tak dela, nigdar ne trpi na zoboboli. Ravno tista razpojina je obenem tiidi najbog-še sredstvo proti neprijetnemu dihi z viijst. Za zapranje ran, za obkladke za otekline, vdarjenega mesta itd. služi antiseptična voda, sapr&vlena z ednov kavinskov žličkov Elsafluida na frtao litra vode. Opekline včasi namažemo z Elsafluidom, ali či mamo pri rokaj mešanico z enakimi deli olija i Elsafluida. — Na t6 n&čin se meheri sploj ne pokažejo. Proti ozebelinam priporačamo bolna mesta (na rokdj ali nogaj) vsaki den kopati v poparki žalfinega listja, šteromi dodamo edno žlico Elsafluida i po potrebi tiidi 1—2 Elsa boraksove pastile. Na to namažemo z mešanico iz ednakih delov olija i Elsafluida. Proti nervozi, slabim živ-com, nespečnosti Itd. hvalijo drgnjenje tejla i glave s čistim Elsafluidom. Zelo uspešno je, pred spanjem držati nogč 5—10 minut v hladni vodi, v štero dodamo 1—2 žlici Elsafluida. Proti plknienji mrieSa (obddov, mBh, viel, os)itd. priporočajo čisti EIsafiuid, kem prvle namazati piknjeno mesto. Za šport se stalno bole niica EIsafiuid, kifriša, krepi i jača i s tem omogoči najbog-še rezultate. Pri plavanji, lahki atletiki itd. se niica za masažo EIsafiuid, zmešan s finim olijom (kdvinska žlica na frtao litra vode); izkušeni nogometaši, planinci, turisti, popotniki itd. maserajo noge že naprej, a tiidi kes-nej s čistim Elsafluidom ino tak tiidi vzdržijo najvčkšl napor. Za nego vldsi se hvali drgnjene s čistim Elsafluidom. S tem se jača vlasišče, prejči tvoritev prlajev, odstraniije odvisno mast z vlasi. (Elsa tannochina pomada i Elsa žajfa popolnujejo racionalno nego vlas. Za nego lepote je EIsafiuid najbogši i najvugodnejši kozmetikum. Vsakodnevno mujvanje lica v vodi deždževnici s pridjatkom Elsafluida vzdržuje i dugša dekliško friškost i čistost lica — glavni predpogoj lepote. (Što ma Elsa toaletne borakspastile, tistomi ne trbej dež-dževnico! Elsa obrazna pomada i Elsa žajfa popolniijeta racionalno nego lepote.) Kak domiia apoteka sliiži Elsafluid v jezero primeraj tisto-mi, ki ga mi stalno doma Čim starejši je Elsafiuid, tem plemenitnejši je. Zato je najbog-še da ga naročimo za duže časa za naprej. „ELSA" Feilerov prijet-nodiščči fluid z znamko ELSAFLUID" Dobi se v apo-tekaj tozadevni trgovinaj po: 6 Din, 9 Din, 26 Din CENE za FELLEROV ELSAFLUID (z zavojem in poštnino) so: 1 zav. = 9 posk. ali 6 dvojn ali 2 spec. glaža 58 Din. 2 zav. = 18 posk. ali 12 dvojn. ali 4 spec. glaži 102 Din. 4 zav. = 36 posk. ali 24 dvojn. ali 8 spec. glažov 173 Din. 6 zav. — 54 posk. ali 36 dvojn. ali 12 spec. glažov 250 Din. 8 zav. = 72 posk. ali 48 dvojn. ali 16 spec. glažov 325 Din. Ci prištelate po pošti, adresirajte na APOTEKAR Eugen V. Feller Stubica Dsnja 838, Savske banovina Odobreno po min. soc. pol. in nar. zdravja Sp. št, 1006 z dne 7. VIII. 1933. Flllepov EIsa-Plb]I Oli krepi vsakega, posebno slabokrvno deco i ženske. Velki glaž 20 Din. Elsa Kina-železno vino za slabe i za popravka potrebne osebe. Glaž 16 50D. Elsa EladliOFIlB pastilB za gliste pri deci i starejši, vrečica (10 pastil) 10 Din. Elsa mentalno Črtalo (migrenštift) proti glavoboii 10 Din. Gda ne ka| vrčdi v prebavni organaj tejia, se to kaže na ravne načine. Tak človik na pr. nema apetita, čiiti včasi odvrnjenost do jestvine, nikaj ga obenem draždži na riganje, jesvina njemi težko leži v želodci, mantra ga glavobol, čiiti se za triidnoga, težko se loti dela, slabe vole je i nema naravno, vrejenoga stolca. Gda ne smo zadovolni s tekom, prebavo i delanjem čreva, te nam pridejo prav Fellerove Elsapiiule štere delujejo gviišno i hitro, ne draždži j o čreva i pospešujejo lehki stolec. Fellerove Elsa-pilule krepijo želodec i čisteče telo, čistijo obenem tiidi krv. 6 škatulic 30 Din, 12 škatulic 50 Din že z zavojom i poštninov pri apotekari Eugen V. Feller Stubica Donja 838, Savsha banovina Opobreno po min. soc. pol. i nar. zdravja Sp. št 509 z dne 24. III. 1932. Kaiel i mota pri dihanji lehko postanejo i predhodniki težkih pliični betegov, či se zanemarjajo. Prehlad se često pojavi poleg kašla v drugi pojavaj, kak so hrlpavost, vratobol, težkoče pri dihanju, bolečine v prsaj, v Iedev-jaj i ramena]. Pri slabaj osebaj ino deci zamorejo meti taksi pojavi zelo težke posledice, či se pravočasno ne zastavi poslabšanje. Zato dobro včinijo oni, ki se zagvu-šajo z vporabov pravoga zagorskoga soka „ELSA" od apotekara Fellera, posebno v spremenlivi dnevaj spomladi i jeseni, ki so tak nevarni za pliiča i dihalne organe. Slabe osebe i deca bi ga mogli jemati vsaki den,£r je poleg prijetnoga okusa tudi tak hranilen, da hasnovito vpliva na moč tela i odpornost. — 2 giaža 50 Din, 4 glaži 92 Din že z pakivanjom i poštninov pri apotekari Eugen V. Feller Stubica Donja 838. Savsira banovina Odobreno po min. soc, pol. in nar. zdr. Sp. št. 509 z dne 24. III. 1932. Dobro jesti moremo samo, dokeč delujejo naši prebavni organi vredi. Kak pa je tek pokvarjeni, nastanejo vse mogočne motnje, kak so: glavobol, navala krvi v glavo, krči, napetost, vzpehavanje, odvratnost do jela, ka mogoče pri slabi osebaj, celo pa pri slabokrvni pridti do resni posledic. Zato je redno vsakodnevna vporaba a.1 prijetne močne švedske tinkture »ELSA" (švedske kaplice) apotekara Fellera izredno hasnovitna, ar ustvarja poleg toga, da olajša ino pospešuje prebavo, dober tek i dopri-nasa k rednomi deiiivanji prebavnih ovganov, obenem pa je zelo okusna, fino aromatična pijača, ki ostavla v želodci občutek prijete svežnosti, vplivajoča s tem tiidi na splošno razpoloženje i delavno sposobnost. — 2 glaža 50 Din, 4 glaži 92 Din z pa-kivanjem i poštninov pri apo ekari Eugen V. Feller Stubica Donja 838, Savska banovina Odobreno po min. soc. pol. in nar. zdrav. Sp- št. 509 z dne 24, III. 1932. NAJMOČNEJŠA FRANCUSKA VINO-VICA orig. „Radicum" marka, veliki glaž 19.50 Din. Mast proti ozeblini n Din. Mast za rane 11 Din. BIKohDl za golšo 11 Din. Mast za golšo n Din. prašsii za golšo n o. Mast za tieco n Din. 3ellsaya fiamforna krogla 4.50 Din. Esencija za rum 5 30 Din i 19.80 Din. Hineshi čaj Od 2-50 Din navzgor. PrAva metoda za eiag©-v&nj® nog za sledččimi poskusnimi sredstvi: Fellero® ,,Elsa„ turlstnl malem proti kurjim očam, žiiiam itd. jEisa,, pomaga brez bolečine, brezi noža hitro ino gviišno brez pogtibeii za-giftanja krvi Mili karton 4 Din 40, 1 velki 6 Din 60. Fellerova »Elsa" tekoča turistna tinktura, glaž z kištov 11 Din. Fellerou „Elsa" prašek za posipavanje proti znojenji 7 Din 70 nElsa" prašek za kopel noge 6 Din 60. „Eisa" prašek proti gamadl usmrti gvušno i hitro vse gamad. Velka škatla 17 Din 60 Tinktura proti stenicam 17 D n 60. „FlDX" srna, čemer za miši i podgani 8 Din 80. Haftalin Od 1.50 Din. naprej. Hamfor Od 3 Din. naprej. „Elsa" hranliKl prašek za živino, snažen dodatek k dnevnoj hrani za konje, govedo, ovce, svinje i kuretino. Karton 8 Din. Mazalo zn konie 19'80 D. Hreolln lODin. Pri naročili pazite na adres: EUGEN V. FELLER, apotekar STUBICA DONJA 838. (SAVSKA BANOVINA) Vzroki i posledice. Da zadržite Vašo lepoto postane samo edno: pamet pri odebranji Vaši sredstev za nego lica, kože, vlasi i ceioga tejla. Ide se za vsebino i ne za drago opremo, od šteri neverno, ka ma v sebi. Mate gvušno med svojimi poznanimi takšo, štera vovijdi 10 le j t starejša kak je v istini — to pa samo zato, &r si je pokvarila obraz z vsakovrstnimi sredsti. Pravi „Elsa" preparati obvarjejo odtakši posledic. Prava kavkaSka „Elsa" krem pomada za nego obraza i kole ustreža biološkim potrebam ženske poti. Ma-li ženska prek noči driigo kožo kak po dnevi? Nikak ne! Zato obstoji tudi samo ena „Elsa"krem-pomada ki služi edniko po dnevi kak po noči. Ne „masna" ne ^tiha", nego prava, takša je kak jontt-ca naravna neprisiljena nega lepote. Njena izrazita sestava se individualno prilagodi vsaki vrsti kože i vsaki da ravno to, ka njej falij. Dama, ki redno neguje obraz, vrat ino roke s to edinstvenov krem-pomadov, prepreči s tem automatski tudi sunčne pege i v se druge falinge, kak so sojedci, lišaji itd,, ki tak za-greniijejo žensko živlenje. Nasprotno se pa dama, ki je z prejšnjov napač-nov negov na žalost že dobila sončne pege, nečisto kožo ali prerane gobe, reši vsega toga lehko i brez neprijetnosti. — 2 lončka že z pakivanjom i poštninov 45 Din, 4 lončki 75 Din »Elsa" tekoče lllianovo mleko (belo ali rožnato). Prijetnega duha teke-čina, štera nadomesti vsaki puder. Glaž 13 Din 20. „Elsa" boraksove pastile i bora -sov prašek „trdoK vodo napravi za mehki podobno za toalet, vničuje prekmerno znojenje, naprdvi kožo gladko i belo. Karton 10 Din. „ELSA" fanochlna pomada za rast vtasi. V časi, gda se na vse strani javijo razna nova sredstva za vlase (ne sigdar najfalejša!), je I dobro, ka mamo to | staro sredstvo, ki je dobro služilo že gene-neraciji naši starišov. Ta pomšda s-e^vpije v vlasište i ne kvari frizuro. Č! se tožite zaizspada-nje vlasi, na siab rast, na prerano serost, i če so Vas razočarala driiga sredstva, sprobajte to! Ali potrebno je da se držite točno navodila, ki je Naročila adresirajte: priložen k vsakomi lončiči. 2 lončka že z pakivanjom i poštninov 45 Din, 4 lonci 75 Din. „EIsa" špirit za vlasi. Koncentrirana aromatična esencija, štera impregira vlasište, odstnaniije loj, lišaj i liiske. Glaž 27 Din 50. „Elsa" shampoon najbogše za pranje glave i vlasi. Paket 3-30 Din. „Elsadont" v tubi.popunomaneškod-Iiva pasta za zobe. Tuba 8 Din 80. MElsa" žajfe lepote i zdravja. nost tega • M* AMLsŠŠSEŠEM naziva leži j f ft J W v njihovi specijalni ' sestavi ki njim d£ nikše važne zdravstve i kosmetične prednosti pred običnimi žajfami. Dobijo se v 7 specialni vrstaj: „Elsa" žajfa od lilianove kreme. „Elsa" ždjfa od lilianovoga mleka, za nežni i občutlivi polt šteromi nači škodi vsdka driiga žajfa. Matere! Tudi za nego svoje dece do 10 let niicajte to žajfo. „Elsa" glicerinova ž&jfa. Oblaž za razspokane, hrapave roke. Od vetra i zimski nezgod zavržene roke i obraz išče to žajfo, .jElsa" rumenjdkova ždjfa. Njene pene raajo naročito moč čiščenja; idealna žajfa za kopanje. „Elsa" boraksova ždjfa. Posebno primerno za kožo blondink, ki so podvržene sunčnim pegam. „Elsa" k&trdnova ž&jfa čisti vlasišče od praha, lišaja i vzdigne rast vlasi. Što v mladosti niica, se na starost nede kesao. „Elsa" ž&jfa za brijanje. Zavolo hit-roga delovanja, njene pene znatno olekšajo i pospešijo brijenje. Z postov vrčd na probo 5 falatov „Elsa" zajfe z pakivanjera 52 Din. Zdravstveni puder dr.KIugera 27 50 Puder za dame v škatlicaj 4 40 Din, šminke rdeče i bele za 330 Din. Pom&da za viista 3 30 Din. Eugen V. Fe 11 er Stublca Oonja 838, Sacsha banopina StiOBTCOKI Nemrete dnžšnjoj, modernoj hčerki zabranlti nego lepote. Ali lehko jo ■ CnE » rano uavčlte, da niica čiste preparate „Elsa". Dnešnje živlenje pa tudi od Vas zahteva da pazite na sebe. „Elsa"-preparatom dosčgnete kate Vaše hčeri sestra! Mžtla deklina. Pride z šole: — Ajta, daj dinar! — Viitro. — Ne zdaj! za zvezke trbej! Znova poglednem bugeldriš: — Nega, zopstom — kakšteč ti trbej. Ne mogoče! samo en dinar Či nega, tak, ti dati nemrem. Za zvizke trbej — kaj ne bilo ? Trbej! — Či pa nega, gde zemen ? Veselo bižij k omdri, i Pravi: v maminoj retikiili Znankar najdem telko, za zvčzke. Vse zaman, prazna je ta tiidi. Ni ednoga dinara najti — Si zgučava: — kakša hiša je to, V vsakšoj rednoj hiši dindra Bi moglo biti, najmenje st6! Tak ... mi smej vujde i se smejem, Ona si pa zmčrom zgučdva: Ne smo sirmacke, da ne bi Meli ni ednoga dinžra! I tak je to ne redna hiša, Si na tihoma premišlava. I žalostno se čuduje, da Doma ni ednoga din&ra. Talanyi Franc. Postransko pozudnje je za mm IfrJ^r«,0^?" samo dobra vola i trpSivost; i to je glasba. Umetnost, štera doprinaša veseljč, vekša vrednost človeka, ar poleg potrebe lehko nadomesti svoje pozvanje. Vnogo liidi je naišlo že dobrobodočnost vu živlenji potrebčini z svojim inštromentnim znanjem. I tiidi otrok ki se navči igrati leži čaka bolšo bodočnost. Skaldišče svet. tovarne glasbil Meinel & Herold v Mariboru št. 257. pošle vsakomi brezplačno učno knigo z-štere se vsaki lehko navči igrati. Proste tiidi Vi na karti, da Vam pošle knjižico: „Kak postanem dober muzikant". (§f(§) Smehšnice. ] mm Na desčt lejtnom pavidenji. — Nitš rae notri ne pokažeš tvojo j ženi? — Pardon! Jas sam mislo ka jo poznaš! — Ešče sam nej meo sreče. — Blajženi človek si. B£r bi jo tfidi jas ne pozno! Batrivnost. — Ti govedo! Ti mediivi pes I Pa ti tou trpiš, ka ti eden oficir k ženi hodi? — Ti tele! Ti bohčme! Pa misliš ka se jas ednoga cejloga regementa zbojim? Ali samo probaj ženi edno rejč povedati! Don Juan. — Izidor! Grom vdari, z tebe na zadaje ešče cejli Donžuan postžne. — Hehe ! Tak si premenjžvasn dekline kak srakico, — vsakši mejsec dvakrat. Slabo trouštanje. — Či bom se jas ženo, si samo od sčbe norejšo vzemem. — Te boš prisiljeni na veke ledičen osfanoti. Na lovini. — Hej! Ti govedo! Zavec ti med nogami beži i ti ga samo gičdaš kak tele na nouva vržta ? — Samo si nad tom premiš-Išvam, gda sva midva bratovči-no spila Naše služkinje. Gospa: Ka je tou Juliška? Gda ste k nam prišli, ste oblfi-bili, da nete držali šcca, zdaj pa vojaka najdem privas na večerji ? I Juliška : Tou je i zdaj is-tina. Ne zdržavam ga jss, nego vi! Tou je tfidi vrejdnost. —- Ali kak je to mogoče, ka je tč betyar Kovač metžlijo doubo ? — Samo tak, ka so ga ešče na nikšoj tolvajiji nej zgrabili. Kak doma. L Klantoš: Ka ti na tškšo nevolno mesto prosit prideš ? II Klantoš: Zakoj ne ? Vem se tu tak občutim kak doma! I. Klantoš: Si ti mešfige ? II. Klantoš: Vie hajst, ali mam jas kaj doniš za jesti? No vidiš eti je ršvno tak. Drugoga mišlenja. Falota sva ! Cejli dčn samo eti v oštariji ptjeva pa nikaj ne delava. Pa so ravno včeraj prsvli gosp. pleb&noš, ka nega bogše-ga od čiste diišnevesti. — Meni vidva lehko pred-gata kaj šččta; stokrdt sam že sprobo : eden liter dobroga „lju-tomerčeka* je tfidi nej pes! Na biroviji, Birov : vi ste kradnoli! Obteženi: Ne sem — gos-poud biroy, jaz sem samo tam vzeo, gdč je bOo, i sem tja od-neso, gde je trbelo. Din 76.— 90.— 98.— gvanti Din 26©.— 265.— 28o.— kaputi Din 26©. — 3©o.~- 32o.~ kostumi Din 58.— 66.— janke Din 33.— 42.— bluzi ponuja fabrika konfekcije TVOMCA • RUBLJA-1 -ODELA CELJE br. 307. Zahtevajte včasi veiki cenik z kejpa« mi i vzorce, štere Vam kšenki i fran-ko pošlem. Vse konfekcije se izdelujejo v lastnoj fabriki. , Razlaganje biblije. Ajta! Pove mi, cd koj si je počino Bog na sčdrai den ? Vejm je šet dni nikaj drugo nej dčlo kak pravo, naj bode i je bilou. Diplomacija. Ajta, se spomina! ka so te vi> z šole vrgli ? Se spominam, spominam. Codno, vse se pocasla. Zdaj se z menov to zgodilo . . . * Čteo sem, ka že za sto dind-rov se lejko dobij plinska maska. Ka pa ešče. Sto dinžrov se vo da i nazddnje nede bojne. Poštenjaki med sebov. Ka misliš, kelko je tč zlati lancek, z tov ziatov vfirov vreden ? V mojih ml£di lejtaj me je edenkrat dvej leti temnice košto. Sodnik : kaj, že ste pa tu? Ne sem Vam povedo zadnjič, da vas naj več nevidim. Obtoženec: Znam, znam, gospod sodnik, ali stražnik, šteri me je zgrabo, je to ne včrvo. * Mož; Draga moja, dnes pa novine od tčbe pišejo. Žena: To ne mogoče, ka pa pravijo ? Mož: To ka je na celora svejti dcsta brbravi žensek. * Dragi prijatelje, lahko Vam povem, da človek tiidi v Murski Soboti lehko napravi karičro. Gda sem prišo se, sem meo v žepki 5 kovačov. I dnes? Dnes ? Dnes pa man 20.000 duga 1 Kmčtška astronomija. — Ajta, zakaj je v zimi dčn kračiši kak v le«? — Zšto ti junec, ka v leti več dela mamo. Koga Boug pregledne. — Gle dajte ga ni 1 Ferko sosed z nama že niti v guč ne stane. — Hja, tou velki vzrok ma, ka tak na visiko nous nosi: dvd fiškdliša delata za njega. Tak se preminjšva!.. Kak se Kohn s svojov že-nov z edni toplic proti domi pela, pred ednov poslajov njegova žena pržvi: Vidiš Moric, kak se vremen preminjžva. Tistoga cajta gda sva se oženila, i sva se t& v toplice pelala, ti si mi pred vsakšoj postžji pravo : Šarika, ne idi k okni, dr či do te liidjč vldli, tak vsi v tč kupej pridejo I I zdaj, kak vlžk stane pa prdsiš: Mama, idi k okni, da bi nej štoj v tč kupej prišo ... * Babica pčt let sfaromi vnuki pravijo: Znšš Pišta, ka nam je štor-kla mdloga Franceka prinesla? Pa žč zna gučati? Kak moreš tak noro misliti? Kak pa te zndte ka njemi je Francek ime ? . . . Dober mož. Jaz seia mojoj ženi oblu-bo, da si na vsakši rojstni dčn lehko želej tisto, ka si ščč. Pa ka si je želejla ? Že dvajseti leta dugo si je vsako leto oringline želejla. Profesor. Ka se čemerite, gospod profesor ? Ka bi se nebi čemerio. Deždž ide i v mojoj pozdble-nosti sem ne pozdbo marelo domž. Perse. Kmet na pošti: »Gospodi-Sina! nemam pisma od sinš?a Poštarica: „ Kak se pišete?" Kmet: „Vi bole znate čteti, tam je na adresi, samoprečtitel" Detinska radost. — Na Peti sinek, kak si se mčo dokeč sem jas po sveti daleč hodo. — Izvrstno atal H vžla Bogi mro je vučitel, pa nam je ke-den dni ne trbelo v šolo idti. Geografija. — Z koj živčjo Ifidje ndj-bole v Švajci ? — Z dojenji 1 — Z dojenjd? I ka dojijo ? — Krave i turiste 1 Ean-de-cologne. — Čfiješ očal Letoviščati so tu. Oaivi dve gospodičini, ki ste lani prinas bile p& prosijo malo hišo. — Daj njima jo či ščeš, ali či bi jas z tebom bio nebi dao. — Zakaj ne, gda tak dobro plačGjeta. — To žč Ali celo dvorišče je takše bilo, či bi liift v nikoj notristopo. Nouvi vzrok. — Apelldtok! Poštfivana sodnija. — Pod kakšim vzrokom ? — Iz navdde. Zdaj že dva-dvajsetikrat stojim eti kak obtoženec. Din IO.- 15.— 16.- frizerarski mašini Din 27.- 34.- 5©.— britve Din 30.— 36.- 76.— msSirst za rezanje vlasi. Pemzlini za žajfanje, žajfa i vse druge potrebščine po jško nisikoj ceni. TRGOVSKI-DOM CUBL3A-i-ODELA CELJE br. 307. Zahtevajte včasi velki brezplačen cenik, šteroga dobite franko i šteri ma več jezer kejpov. Či se Vam kaj nevidi, lejko odmeniti ali pSnezi nazaj dajo. Vanči na Trejzinom senji edne !ače kupiije, štere dobro gleda, sem pa BahOvec, Šteri se dela z-najbolši alpeški narasov. Prosite si v-apotekaj naravn6č „Planinka"-theJ-Bahovec, šteri se ne trži odpreto, li samo v-zapreti i plombirani pakaj po 20 Din i z-napiskom tediteia: Mi*. L. Bil H OSE C, Ietarnar, Ljubljano (Kongresni trg) ki po pošti pošle 4 pake za 70 Din, 8 pakov za 140 Din, 12 pakov za 190 Din, či se penezi napre pošlejo, ar po povzetji 10 Din. več košta. Odobreno od Min. narod, zdravja pod Sp. br. 1849 od 6. VII. 1933. S > ■a U m cr > ■o g TI rt cr OOit.OffitO TI rt C M 3 O rt o 2 O < > C TO C 3 S Ž" 05 T3 •r- 2. N "0 O O. h- "r' rt rt B>" C/3 i 13 UM rt O "TE' s IMI £0 O. O 7? O 3 rx n> r-t- n ** C/> P D P ft> p p o< p c/J p V« PT CL p S p 3 N< S p cw O co n •a > e TO C 3 -OOJtOOt S S) •o II o< .ir; rt n n TO P 3 W >— -J C0 tO w > •o a. toMi-^l^&ŠSErc^oaŠ^oo^omtoSŠ&l — SUSDUHSHSui C 3 S a> > T3 s S to ® 00 O O) to 5o Ol o n z o < C/3 > 5 = o fD* s n. o o 3 rx (T> m oŠ toooo- o rt o z o < o K* C/l rt ■a N 2 S. O S- rt rt u P) tO tO tO i-n-i h- tototoi-"- tototoi—k- UMUmkni MKiuouiM^uisnM^uouiMiiš^eaMoo^Msjbiouiu. O n Z o < C/3 a TJ > & TO , tO (O tO 1-11-1 tO tO tO i—i —^ UtOUi->Mw to tO to i— 1-1 o C/3 rt ■a > c TO C C ~ o tOKHH tO tO tO >—' tO tO 1-1 H* tO tO tO 1-11-1 co to > •a TI n cr ? S 2 o n>' S. "S* D. o ** o 3 Ot cS bio o bb o O r§ > O) E o o X) 5S ■ cu II c9^ 02 > • M C 53 C« u Q> u CL -t co rt co S nN oo m S tO co co r-t-in OCM rt CM oo£ CM S t— O lO rt CM r- «CM točo t- m oog =°g si rt p. " T-H t~co lO o>o> CO rt rt CO T-H rf «8 3:: co »S m t- ooo> m — 00 2 o> sito t- 1—< CO rt ® S in® rt «2 o co too o5 oo in co CO oi m r- s® r-< ' in t- t-coo rt tO OlOO t oo rt -s coož in in t- tr §2 S) co C* 00 MO rt oo2 •*f oo rt OCM CM CM E: CM 00 S oo r- ® Si t-SŠ T t-rt 10 S C3 CO S3Š o 00 sg t- O 00 -I r- «1 ss 1—« „21 gs O) CO CM 0Q 00 CM m ffl Cl -sg 88 9§ rt CM t— m in m CM O) C1CO ^CO co rt m 00 rt m (33 I— to i CM 3 cog m .-o CM CM oo oo tO tO co t- O CM 00 s,t o •-S CM rt tO m tr 10 g) to tr CM TC 5® tO to?5 CM c» "2 rt S in M "CM tOM to ->t co oo£ _ CM Sto CT> CO tO O-* 0.5*5 cu« cu« CU« CU « a-sc Ouid •g KO J o ~ i-l < >03 .J, O » 4) U It o "> «"C (8 Je"2 S«-5« s, ■I« N O S S o * a K« g g"* •cSiS^ •gjs oa U 3 -H SENJE (SEJMI) Prekmurje. Beltinci, (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., 25. aprila, 27. jun., 15. jul. 5. nov. Bogojina. (živ. i kram.) 15. febr., 20. mirca, 19. mžja, 20. julija, 4. septembra i 16. novembra. Črensovci. (živ. i kram.) 14. mirca, v pondelek po 3. miji, v pondelek po 14. septembri, 20. oktobra: Dobrovnik. (samo živ.) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telo-vom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnfa Lendava- (konjsko, živ. i kram.) 25. janužra, 16. februira, 27. m&rca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra pa vsiki tork svinjsko senje. » Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drugi den. Dokiežovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci, (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gor. Lendava). 28. mirca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra, 30. novembra. Hodoš (kram.) 10. marca, 5. julija, 19. augusta, 5 oktobra. Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsiko prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spidne na to soboto svčtek, je svinjsko senje prvejšo soboto. Kuzma (kram.) na Križni četrtek. Krog (kram.) 4. mžja. Martjanci (živ. i kram.) 23. m&ja, 6. augusta, 23. oktobra. Murska Sobota prvi pondejlek januara živinsko senje, prvi pondelek februara živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. mija živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če sp&dne na prvi pondelek svčtek, se vrši senje na drfigi dčn. Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept., 28. okt. Puževci (kram.) 13. julija. Puconci (živ. i kram.) 28. mžja, 10. jul., 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. mirca, 16. jun., 2. sept. i 28. nov. Rakičan (živ.) 26. rožrca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. okt. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdir v pondelek. Sv- Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vfizmi, 15. jun., 21. dec. Tišina (živ. i kram.) 10. aprila i 7. septembra. Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drflgi pondelek po VUzmi, četrtek pred Risilš, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, driigi d6n po Maloj meši, 4. oktobra i vsiki četrtek svinjsko senje. Či sp&dne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden den sledi. * ]eli se pliični betegi dajo zvrdciti ? Z-tčm pitanjom se brigajo vsi, ki trpijo Astme, plflč, gutanov, žalodca, tuberkuloziine betege i zvdni konjski kašel, z šteri so se do etimao ne mogli zvrdčiti. Vsi tč betežniki dobijo od n&s edne šenkane knige z-kepami, štere je eden imeniti doktor bivši šef zavoda za fizenkuro pisao: Dr. med. Guttman »Jeli se plfični betegi d&jo zvrkčiti?" Vsakomi betežniki tak priliko ponfidimo se ogvfišati od svojega betega i njega vrdčenja. Zdto smo skončali vsakomi tč knige k-ženki brez poštni stroškov poslati, šteri de je na ednoj karti (frankirano z 175 Din.) proso od PUHLIH9HN S C«., BERLIN f!F0. w**m 25-zs.. Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933. Srez Ljutomer. Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. aug., 12. nov.; kram. i živ. senje: 11. febr., 11. mdrc , 13. maja (tOdi konjsko), 16. sept., 17. dec; samo konjsko i živ. senje: 14. okt. Cven 7. septembra. Gornja Radgona 3. febružra, 25. maja, 10. augusta, 15. novembra. Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra. Mala Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra. Veržej 6. mdja, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januara, (29. junija), 30. junija, 21. septembra. Mesto i srez Ptuj. Ptuj živinsko senje: za konje i rogato živino vsaki prvi i trčtji tork v mejseci, za druge vsako srejdo; tržni dčn je vsaki pčtek; letno kratnarsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. gor. 13. junija, 30. novembra. Ptujska Gora 18. mirca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vfizmi, 2. julija, 14. augusta. Sv- Lovrenc na Dr. polji 12. ojšrca, 27. jun., 10. aug., 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov gor- v srejdo pred vnčbohodom, 31. jul., soboto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrban 25. mitja, 25. julija. Breg pri Ptuji drflgi pond. v nižji, 6. junija, drfigi pond. v juliji, 26. augusta, drugi pond. v septembri. Ormož Cvetni petek, pond. po Jakebovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsiki prvi pond. v mejseci jan., febr., mire., mžj., jun., jul., sept., okt., dec., či spždne na ednoga tej pondelk. svčtek, se vrši senje na drGgi pondelek. Svinjsko senje vsžki tork v tedni. Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. Medjimurje. Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov. Draškovec sredo po Jfirjavom, 7. in 16. aug., 11. nov. Kotoriba 9. mžrca, 27. junija, 30. septembra, 30. novembra. Nedeljišče 15. junija, pondelek po augusta nedeli. Prelog Risalski tork, pondelek po Jakabovom: Razkriž 19. mija, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli. Mursko Središče 1 nižja, 20. aug., 26. okt. Štrigova 19. mžrca, 22. jul., 30. sept., 4. decembra. Sv. Helena pri Čakovci 18. f.ugusta, 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. Mesto i srez Maribor levi Dravski breg. Maribor vsžki 2 ino 4 tork v mejseci senje za živino; či je v tork svčtek, se vrši živinsko senje dčn prle. Vsžki petek svinjsko senje; či je v pčtsk svčtek, se vrši svinjsko sanje d£n prvle. Vsžko sredo ino soboto tržni dčn. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. mžja. 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra, 6. novembra. Marija Snežna na Veliki kram. 20. mžja, živ. i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. mžrca, po Svčtom Trojstvi, 28. aug., pondejlek po trčtjoj kvaternoj nedeli. Srez Maribor desni Dravski breg. Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. mžja, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. oktobra, 15. novembra. Slovenska Bistrica 24. febr., Veiki pčtek, 4. nižja, 4. jun., 25 jul., 14. sept., 28. okt., 21. nov. Spodnja Poljskava 2. febr., 10' mirca, 30. jun., pond. po 3. aug. i 9. septembra. Studencih pri Poljčanah 25. jan., štrti pond. po Vflzmi, 13. dec. Veliki ilustrovani cenik k-šenki. Nepripravne se ddjo včmeniti ali se Vam pčnezi nazžjvrnejo. CIPELE Din Din Din Din Din 18*-28* 48* 66* 66* deteče za dekline za dečke za ženske za moške Sniine cipele za pojMre i dekline Din 24 za ženske Din 30, 34, 38 BUBUA-t-flKU CELJE, No. 307. ZDRAVJE s pomočjov zdravila držeči travio v niici „HERSAN UlA" me- šovflice zdravilni trav po propisi Doktora R. W. Pearsona, šefa vrača v Bengaliji (Engleška Indija.) Z dugoletnim vozproba-njem ustanoviena je vrednost »HERSAN IkJA" i to z nedvojnim uspehom pri betegaj: ovapnjenja arterija, beteg kotanja k»-lanja krvi, ženski betegaj, bolečine pri menstruaciji (menjanje mesečnoga p r Sinja), bolečine bubrega, jetra, smetanje v želodci, pri otrovanji, zaprečnosi, gihta, črevnih bolečinaj, kaemorrhoida, pri stalnoj i nagloj debeloči i prsti žgaravici. — „HERSAN CAi" se dobi v vsej apotekaj. — Navučna knjižica i vzorec pošle Vam kšenki: „RADIOSAN" Zagreb, Kovačičeva ulica 2. Reg. S. br. 14.001 odJO. VI. 1034. Štcdite z denarjem! Kriza se ni minila! Kupujte tam, kjer dobite najboljSe blago, po najnižji ceni, zato pa si prej, nego kupite, oglejte mojo zalogo, kjer bodete najšli vse tehnične potrebščine, kakor tudi: kolesa vseh znamk, šivalne stroje od navad-Bgpnlh do najboljših, plsal- srwA»t)i ne stroje male, velike In tudi rabljene. ^SJ BflDIO-APBHBTE ^acž^ ^aiis^ na električni tok in baterije. Vse dobite na male m e s elne obroke. Gramofone in plošče. Vse rezervne dele, gume za kolesa, motorje in automobile. Fotografske aparate, kakor tudi filmi, plošče, papir itd. vseh znamk. V račun sprejemam tudi rabljena kolesa, stroje in aparate. Izbira velika* cene nainl2|e, postrežba solidna. Zahtevajte informacije in cenike, dobite jih brezplačno. ERNEST STIVAN, MURSKA SOBOTA TELEFON 39. ZVEZNA ULICA Obadva, mož i žena sta zadovolniva, ar sta ia\ kupila manufakturno blago od trgovske hiše — Štermeci — štera Vam brezplačno pošle na preglčd cenik od svojega prebranega bl&ga, platna, gradla, zefira, štofa, karngara, vune, svile, klota, poplina, kretona, tiskane tkanine i driigoga manufakturnega blaga Veliki ilustrovani cenik i vzorci k šenki. CELJE, No. 307. ________J kutc ete kalendar, tak tudi BAROMETER sliši v vsakšo hišo! VZEMTE KiENKI ] naš lepo izdelani barometer (pat. No. 9514, ve likost 13x13 cm), šteroga vidite eti na kepi i šteri 24 vor vnaprej pokaže vremen, tak ka se lejko na njega zaviipate. Pošlite 5 Din. v štemplini za stroške (priporoč. 5 Din. več) na adreso: JilHOMETEiT Ljubljana I., p. predal št. 18 i včasi Vam pošlemo barometer. Prosimo za dobro čitlive adrese! Dosta jezer zahvalni pisem iz naše države i zvunstva. Zna on zakoj! Zskgj ste tak nemirovni Vi, gda čii-jete auto tuliti ? Hja( preraiiioči tjeden mi je en falot ženo na auioji odpeJao i bojim se, ka mi jo gder nazžj pripela. Franc fofli, tislar MURSKA SOBOTA SLOVENSKA ULICA 10. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem se preselo iz Lendavske ceste v SLOVENSKO UL ŠT. 10. Izdelavam najmodernejšo pohištvo in vse v tišlarsko stroko spddajoča dela po nisiki cejni. Delo prima, solidno In toinol či ste i gostar, VI šečle igrali! od Din 65. - Z o li o i so ue^Ii oni 111% bi znije I g p o t i 7 Zakoj so inteligentna tista deca, atera zna igrati ? Zato, ka veder i diiševno zadovolen člo^ik ležž prebrodi žitka teškoče, bistre misli, poleg toga se pa spozabi z-t soga, štero da drugim brige. Vsakomi deteti bi trbe-lo ponuditi priliko, da se na kakšem glazbili navči igrati, pa tudi stari lSdje bi to mogli napraviti, ka se vsaki JSko navči igrati na dobrom glazbili, štero se dobi vu velikoj svetov-noj tvornici Meinel & Herold. ki vsakomi bfGZ-piaČHO pošle učno knižico „Hak postanem dober igric ?", štero i dete prerazmi. — Glazbaio dobite od firme NEINEL & HEROLD L'"1 TvoRNice gl&zbala i HARMONIKA Pli III 5 * J M III «5 O 3 a > N M MURSKA SOBOTA rtvi DELAJO SE VSAKE VRSTE KLOBASI, SALAMI (ZIMSKI IN LETNI) KAK TUDI VSEFELE PREKAJENO MESO. EXPORT GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET IN MESA. DOBI SE: mast I. vrste tUdI na mdlo« - Ndjnižiia cena in nijbsgia Kvaliteta. v M. Soboti klobfičar VHV LeOdaVSKO G. Odšvam kriCike ino hoiibe nS|novejše mode. — V zšlogl mam modeme holctike, gotove srakiee, spodnje hlače, vsAkevrste pun-čuke, sandAle I papuče za odrasle ino deco. SOLIDNA POSTREŽBA! CENE1 rovrstna zdravstvena k vini n&j-bougša kisila voda je SLATINA FETAH3CI rope n&jv&kši sčnšav-natron-lithion držeča kisila voda. Lastnika: Vogler Jožef i Janoš ita, telefon I železnlšha postaja 5LBTIIHIMDlIiCl. iftr mm gn Cg^5^ tcJ^fa^ r«^^ m m M i „B a i'a največa Jugoslovanska tovarna čevljev in gumijeve obutve. 350 lastnih prodajalnic v vseh mestih naše države Vam omogoča najcenejše i najboljše obuti. Prapriiaite s©5 ObiKite nas brez obvezne kupniel Naš odjemalec — naš gospodar! 9fBdf B I MURSKI IOBOTI 3LERS9HDH0U3 G. 17. i _ ________ _______________ _ ......._ __i Gasilske potrebščine cevi, spojke, sesalne cevi, sekirice, zamašnjake i. t. d. nove dvokolne brizgalne, štirikolne in motorne brizgalne. Rabljene vendar v najboljšem stanju brizgalne vseh vrst vedno po originalnih tovarniških cenah nadalje oprema za gasilce po najnovejših predpisih čepice — pasovi — znaki položaini znaki, dragonerll — naiitkl, distinkclfe v vseh sortah vedno na zalogi po nainiZISh cenah pri ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. I < P^l 87® EK® tcK® msm j (c^S® f^ jST^S Gfrc> OJtd