Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman veljll: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki-. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. i (inserati) se sprejemajo in velja tristopnajpetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., ivakrat ; 15 ki-., če se tiska trikrat. Pri veeki-atnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Naznanila ( če se tiska dvakrat; Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izltaja Tsalt dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. V LjuUjani, v soboto 4. oktobra 1884. Letnik XII. Kako se v iiemškili listih opisuje naša dežela. II. Bled pa Koroška in Štajarska. Bled in njegovo okolico dopisnik „Kolnische Zeitung" opisuje prijaznejši, ker si menda vendar ni upal tako debelo lagati, kakor glede Bohinja, toda prebivalstvo mu tudi tukaj ni po volji, ker ni nemško in — ker še ni osnovalo nemškega „Sehul-vereina". Toda naj govori dopisun sam. „Kako vse drugače, pravi, je tukaj na Bledu! Ljubeznjivo obsolnčeno pred nami stoji jezero z zelenim otočeem v sredi, na kterem stoji prijazna bela cerkvica, in s svojimi z vilami ia prijetnimi hišami obsejanimi bregovi, ki se od desne in leve vlečejo proti zahodu k skali, ktera strmo s čudno (grotesk) steno moli v jezero in na kteri je nekdaj stal grad zadnjega cesarja iz hiše sakson.ske, sv. Henrika! Pa ne! Po krivem pravim, da je tam stal; še zdaj stoji tam, v nekterih delih sicer razvalen ia po novi šegi popravljen, pa še zmirom spominek stare, nemške zgodovine. Toda danes —! Ko so se pogosto spreminjali posestniki, ga je na zadnje kupil nek podvzetnik Euart po imenu, ki je prišel iz Švice in, kteri ga je potem, ko ga zarad denarnih zgub ni mogel več obdržati, prodal nekemu Dunajskemu judovskemu kupcu z lesom, ki se sedaj v poletnem času na starem gradu nemških cesarjev oddihuje od skrbi pozimske kupčije. To je nekak porog za celo zgodovino nemškega ljudstva. Kakor da bi v Avstriji ne bilo dovolj mogočnih in bogatih rodov nemške korenine in nemških običajev, ki bi si bili morali šteti v sveto dolžnost, to skalo nemškega spomina ohraniti in ne trpeti, da se je spremenila v najemno kasarno, v kteri se sučejo potomci naprej tiščečega kapitala. In kako krasno je tam gori na tem gradu! Kako vleče prava sapa nemškega čutstva okoli prs, kadar človek tam gori stoji in svoje oči obrača proti Karavankam in Mangartovemu bregovju in Triglavu! V okolici pa je ali „niks dajč" ali — ndajč!" Dovolj številni so ljudje s ponosnimi imeni, udje najstarejših nemških plemenitih rodovin, ki vsako leto sim prihajajo, da v razprostrtih planinah streljajo divje koze in divje peteline; tudi Kranjci so med njimi, saj stoji rodo-vinski grad Auerspergov v tej deželi — in vsi, vsi ti vidijo rakovo pot naroda, čigarni so bili, in nihče ne čuti v sebi dolžnosti, se temu zoperstaviti. Še na Bledu, ki je zarad mn ogob roj nega ljudstva, ktoro o poletnem času tje v toplice zahaja, ohranil svoj nemški značaj (!), niso še do tega prišli, da bi bili Tstanovili podružnico nemškega „Schul-vereina" (pač res, silna nesreča! Vred.), in sploh se kaže, da je to društvo nad deželo Kranjsko menda že obupalo. (Da bi le res bilo. Vred.) In ko bi karavanke (planine) kot težek in trden zatik vmes ne bile, bi bil kranjski jezik (das Kranerische) že zdavnej z zmagovito naročje predrl čez na Koroško in bi bil nemščino tam popolnoma spridil. Saj že zdaj zmagovalno korači čez Kepo in Heinoux (?) ter osvojuje Eožno dolino od jezera do strmočin velike Obire (?). Kranjska je zgubljena! (Za veliko Nemčijo namreč. Vred.) Zdaj je treba Koroško in Šta-jarsko rešiti. Dasi se v Celju nemštvo hrabro brani in naj se tudi marljivi delavnosti poslancev teh v začetku čisto nemških okrajev posreči s tako ime- novanimi potovalnimi shodi narodni čut zbujati in k marljivi delavnosti v „Schulvereinu" spodbadati, vendar tudi tukaj Slovenstvo zmagovalno naprej dere, kakor moramo po najnovejšem opazovanji pri-poznati. (Res čudno, da to vsaj enkrat pripozna-vajo. Vred.) Slovenski kmetje, ki na nemški strani stoje — tukaj je res nekaj takih belih vran — so čedalje bolj redki, ker jim grozi terorizem (straho-vanje) njih sonarodnjakov in jih zlasti duhovščina brez prenehanja obdeluje, in najnovejše volitve pričajo, da veliko-slovenska agitacija ne goji brez vsega vzroka nade, da bo enkrat popolnoma zmagala. Zmerom iz nova je treba nemškim prebivalcem svarilo na uho trobiti, da naj se krepke pokažejo v tem boju, da je njih dolžnost opravičiti upanje in trdno vero, ki jo mora vse nemštvo v nje staviti. Čez spodnjo Štajarsko drži pot ob Muri gori v Gradec, in ako je slišati, da Slovenci v tem, po velikosti drugem nemškem mestu v Avstriji — ker kdo more Prago danes še nemško mesto imenovati? — zahtevajo vstanovitev slovenske višje šole, kdo nam more biti porok, da se bode v nekterih desetletjih nemških južnih planinskih dežel polastil sovražnik, ki je bolj zmagovit, kakor čete, ki so jih saksonski cesarji od nemške izhodne meje nazaj zapodili in jih z nemškim mečem podjarmili, da so potem v sredi med onimi hribi sezidali cesarski grad (Bled), ki je dandanes lastnina potoma tistega rodu, ki svojo lažnjivo narodno zavest, kakor se je pokazalo na Oeskem, prav po ceni prodajajo lastni koristi. K sreči je pa ravno na Štajarskem nekaj vrlih nemških mož, ki imajo voljo in moč — in — denar, da branija nemško zemljo s požrtvovalnostjo, ki se ne dil dovolj visoko ceniti. In naj bo boj zoper Slovenstvo, zoper brezdomovinsko klerikalstvo in zoper dvoumno vlado še tako težak, je vendar najimenitnejši, ki ga ima Nemec prestajati, in ta zavest, — tako upamo — bo bojevalcem v nemških planinskih deželah dajala moč vztranjim biti. Velika množina nemškega kmečkega prebivalstva pa naj se prebudi iz spanja politično-narodne malomarnosti, v ktero je zlasti na Koroškem zakopana, sicer je zastonj tudi trud pičlih vrlih mož, ki vedo, kje na straži stoje!" Tako se glasi ta zlobni spis, ki bode naše slovenske dežele in naš narod počrnil po vseh krajih, kamor zahaja „Kolnische Zeitung", in kjer ob enem nimajo prilike čuti nasprotnega glasu in se prepričati, da ni tako, kakor piše ta zakleti nasprotnik naroda slovenskega. In koliko je še drugih nemških listov, ki psujejo našo deželo in ki ne pridejo v roke ljudem, kteri naše razmere poznajo in bi bili v stanu njih laži zavrniti. Prav neprilično je bilo toraj od gg. Dežmana in Luckmanna, da sta v deželnem zboru 3. t. m. tako ginljivo tarnala, kako na slabem glasu je naša dežela pri vnanjih prebivalcih in kako velika škoda je to za našo deželo. Pač res je to, neizmerna škoda, ne samo v gmotnem oziru, ker se tuji ljudje od nas odvračajo, ampak še veliko bolj zarad slabega imena, v ktero se naša dežela in naš narod pred svetom spravlja. Toda narod slovenski je nad tem nedolžen in edina krivda zadeva le brezvestne in ničvredne do-pisune nemških listov, ki s tako grdimi lažmi našo lepo deželo, in naš vrii narod ob dobro ime spravljajo in tujce od nas odvračajo. Prav sta toraj imela poslanca Šuklje in Svetec, ki sta v zadnji soji deželnega zbora šibala nesramno ravnanje nemških dopisunov, ki jih Dežman in Luckmann prištevata k svoji stranki, rekši, da Nemci ne bero slovenskih listov, pač pa bero nesramno zlagane dopise iz Ljubljane v Dunajskih listih, v kterih lažnjivi Ljubljanski dopisnik v enomer opisuje kranjsko deželo in nje prebivalce, kakor da bi bili sami tolovaji. G. Luckmanu pa, ki je trdil, da imajo Slovenci vsakega Nemca za sovražnika, bi bil smel g. Svetec še odgovoriti: Mi pravih Nemcev nikdar nismo imeli za svoje sovražnike in jih ne bomo; pač pa ravno nemški listi, kakor priča gori navedeni članek v „Kolnische Zeitung" in tisoč drugih nemških spisov, nas Slovence očitno proglašajo za naj hujše sovražnike, ktere je treba zatreti, kakor kakšno gadjo zalego. Takih Nemcev pač ne moremo imeti za svoje prijatelje, in ako se Dežman in Luckmann s takimi Nemci pajdašita, potem pač nismo mi krivi, ako tudi njiju ne moremo prištevati k prijateljem naroda slovenskega! Odgojiteljem slovenske mladine v prevdarek. Ne vem prav, kako bi rekel: ali je žalost, ali je obupnost, ali je ironija, ali je celo zatožba to, ako slovenski učitelj in odgojitelj sam očitno pred vsem svetom graja razposajenost in „surovost" naše slo-vensk^« mladine, kakor se bere v št. 176 „Ljub-Ijanskega lista". Tu namreč profesor AViesthaler prav lepe nauke daje učeči se mladini, obračajo se bolj na vseučiliščnike, čeravno so jih dijaki naših srednjih šol enako krvavo potrebni. Ta sestavek nam je razne resne misli vzbudil, ker vsakemu domoljubu, kteremu je mar splošni blagor naroda, mora biti največ ležeče na zdravem razvoji nadepolne mladine. Hudo zatožbo — celo pred nam neznano sodnijsko obsodbo — beremo v teh vrsticah o slovenski mladini iz njegovega peresa, toraj nam more biti srčna žalost tem veča, čem resničniša mora biti taka izjava. Pa odkrito povemo, da še večo žalost dela našemu srcu to, kar med vrsticami beremo, čeravno pisatelj ni namerjal, da bi brali, namreč še večo obtožbo odgojiteljev slovenske mladine po pregovoru: „Wie der Baum, so derAst; —Wie der \Virth, so der Gast." Izmed vrstic nekakšno doni refrain: „V8e to je naše, pa liberalizmovo!" Kaki veri nasprotni nauki se večkrat v šoli med razlago vpletajo, to je očitna skrivnost; časniki so nam že več tacih slabo dišečih, a zelo strupenih cvetlic o priliki pokazali, ni nam jih treba ponavljati ; mnogo pohujšanja pa ostane sicer med štirimi stenami, a nasledki strupa se ne dajo tako skriti. Pisatelj teh vrstic mora le milosti božji pripisovati, da mu niso dopadali taki zlobni napadi zoper sveto vero, ampak da so se mu studili že takrat; a priča pa tudi lahko, kako so mnogim za vse življenje škodili. Pa če se tudi na take pohujšljive pogubonosne „opazke" ne oziramo, ki so odgoji naravnost nasproti, moramo tudi sicer tožiti, da prava odgoja čedalje bolj zginja iz šol: uči se prav veliko, od-gojajo ubogo malo. Koliko se n. pr. stori za verske vaje? Kako se napeljuje ali sili mladina k molitvi? Kakšno berilo se jim dovoljuje, celo nasvetuje? Koliko ima n. pr. „Zvon", v kterem je največ spisov iz rok učiteljskih, in ki prihaja vsim brez razločka v roke — koliko ima v resnici odgojilnega in bla-žilnega v sebi, koliko pa nasprotno destruktivnega — pohujšljivega? Poznam poštenjaka narodnjaka, ki zapira „Zvon" pred svojimi že dokaj odraslimi otroci; a koliko je dijakov, ki bi imeli tako previdnega varuha poleg sebe? Kakšne kaluže je ravno prof. W. (primeri spise o spridenosti rimskih dam, in pred že o grozoviti podlosti paganskih časov) že razkazoval, ki bi bilo bolje, da bi bile Slovencem za zmir prikrite! Kakšna so nadalje sedanja gledišča vsakdo ve, in vendar se učencem ne branijo, ampak celo priporočajo. Domače življenje se vso premalo opazuje; ali bi se zoper preobilno, večkrat celonočno popivanje po krčmah ne dala najti kaka pedagogična zapreka ? (Je pa dobre odgoje ni, od kod hočete imeti dobrih odgojencev? Sklicujete se na neke okove, v ktere vklepajo dijaka srednješolske disciplinarne postave, a kterih je vseučiliščnik prost. Da bi bila v šolski disciplini res tolika razlika med srednješolci in med vseučiliščniki, da bi bili oni zadosti uklenjeni, ti pa popolnoma prosti vsake disciplinarne postave, tega ne moremo verjeti. Tega ne moremo verjeti zato, ker nas skušnja uči in pogled na srednješolce prepričuje, da teh disciplinarni okovi ne ukle-pajo dovelj trdno, da bi odstranjevali obžalovanja vredne izgrede; ne moremo pa tudi verjeti, da bi bili vseučiliščniki brez vseh disciplinarnih okovov, ker bi jim sicer gotovo morali modri možje nove napraviti, če hočejo sebi in državi dobro. Poznam pa okove, ki niso trdi, ampak jako rahlo toda zanesljivo uklepajo mladino v mladih, v srednjih in poznejših letih; ti okovi ne uklepajo mladenškega življenja samo na zunanje, ampak vklepajo tudi mlado srce — pa tako rahlo, tako prijetno, da jih vklenjeni niti ne čuti: ti okovi so v nebesih skovani, Jezus jih je prinesel na svet — vsiloval jih ni nikomur, ponujal pa vsem, gojencem in gojiteljem; imenoval jih je sam v prelepem stavku: „Moj jarem je sladak in moje breme jo lahko". Gospodu profesorju nikakor ne moremo oporekati gled^ njegove trditve, da mladina res potrebuje poboljšanja po zgledu zgubljenega sina. Da, naša mladina je v obče bolna, semtertje zelo nevarno bolna. — Ali pa taki abstraktni nauki kaj hasnejo, to je drugo vprašanje. Menim, da bolniku ni dovelj reči: „Ljubi moj! lepo te prosim, bodi no zdrav!" ampak potreba je tem radikalni še ga zdravljenja, čem hujša je bolezen; in če je bolezen že bolj splošna, da se je bati nalezljivosti, tedaj je treba djanskih naredeb, da se še zdravim zdravje ohrani. Ko bi človeška natora ne bila popačena, ko bi bilo srce človeško v ravnotežji, ne pa tolikanj nagnjeno na strastno stran, potlej bi morda zadostoval opomin: „Mladeneč bodi pameten!" Ker je pa srce človeško od mladega k hudemu nagnjeno, treba je zdatnih djanskih pripomočkov, ki imajo v sebi moč, človeško srce tako prenarediti in vtrditi, da se hudemu vbrani in dobrega privadi! In vsi pametno misleči so si hote ali nehote v tem edini, da le sv. vera s svojimi večnimi resnicami in zakramentalnimi pripomočki ima moč, to nalogo zanesljivo rešiti. Gospodu profesorju smo sicer hvaležni, da javno posvari razposajeno mladino, a zdaj bi pa tudi želeli, naj se s svojimi kolegi sporazume, da bolni mladini napravijo radikalno zdravilo, da naj jih oklepajo v take okove, ki jih po maturi ne bodo abiturijenti raz sebe vrgli, ampak celo življenje z veseljem nosili: krščansko življenje jim privoščite! V ta sveti namen (tuja beseda „sveti'' na pravem mestu) odstranujte vse od njih, kar je veri nasproti, pospešujte pa pri njih z besedo in pismom krščansko katoliško djanje! Prvi korak seveda bo moral biti ta, da ne boste sami „širokoprsno" sovražni „tesnoprsnosti" vestne duhovščine naše. Politični pregled. v Ljubljani, 4. oktobra. Ifotranje dežele. Kje bo bodoče leto tiHoUetnicAi v Hjmmin KV. Metoda, \ Velehradu ali v — Z agrebu? Iz vestno v Velehradu na Moravskem, kjer se že priprave delajo na to, med tem ko za Zagreb menda razun Dunajskaga /fagblatta" še živ krst v tem oziru nič ne ve. „Tagblatt" prinesel je iz Petro-grada telegram, da so se ondi zbrali na konferenco Rusi, Čehi, Srbi, Bolgari in Hrvatje, ter so sklenili, drugo leto v Zagrebu napraviti velikoslovanski kongres, pri kterem bodo enem praznovali spomin ti-sočletnice v smrti sv. Cirila. Mogoče. Ali se bo zvršil razkroj (Jeske? Prepričani smo da ne, kajti ne vpirajo se mu le edino Čehi, kterim je za zgodovinsko, več kakor tisoč let že staro pravo, temveč se mu bodo tudi, kedar bi se resno o njem govoriti začelo, na vso moč vprli Nemci in nemčurji živeči po Koroškem, Kranjskem in Štajarskem. Zdrava logika uči, da če se Nemcem v Čehah razkroj dovoli, se po ravno tisti pravici Slovencem ne sme in ne more zabraniti združenje in to še z mnogo večjo pravico, kakor prvo. Naši sorojaki in privandrani Nemci so to že sami tudi sprevideli, ter se bodo ideji na vso moč vpirali, dobro vedoč, da bi se nam združenje po pravici ne zamoglo zabraniti, ako bi se češkim Nemcem raz-ločitev iz čeških okrajev spojitev Nemcev n nemške okraje in razkroj dežele dovolil. To bi bila pa za Nemce po južni Koroški, po Stajarji in po Kranjski narodna smrt. Le še par let in po njih bi bilo, kajti družena Slovenija bi si takoj prvi dan omislila kar se ji na podlagi člana XTX. temeljnih postav že davno spodobi, čisto narodno šolo in narodne urade, kjer bi se Nemci nevešči našega jezika ne mogli rabiti. Lepo bi bilo res za nas, kakor tudi še marsikaj druzega, toda slavna vlada in Nemci bodo že skrbeli, da se nam ne bo predobro godilo, da se ne preobjemo narodnih dobrin in jih zarad tega ne bodo privolili ne nam in ne česko-nemškim težakom in sitnežem. Eekli bodo, kakor „Presse" že sedaj pravi, da niti slovanski niti nemški voditelji naroda nimajo pravega interesa za državo, kajti taistega imajo le edino cesarski uradi in bodo nas ponemčevali, kakor se to od daleč in blizo že sedaj poskuša, kjer se ravno priložnost ponudi. Kako potrebna za avstrijsko mednarodno trgovino bila da je zgradba arlske ^ieleznlce, kažejo nam odstotki, kteri od mednarodnega prometa posamičnih na zapadnji strani našega cesarstva ležečih inostranskih železnic, na arlsko železnico pripadajo. Največ zgube bo imela bavarska državna železnica, ktera je dosedaj skoraj izključljivo posredovala pri prehodnem prometu avstro-francoskem, švicarskem in nekterimi nemškimi državami, kako so Wilrtemberg, Eaden in Bavarska sama. Zgubila bo transitnega pro-'meta 60% toraj več, kakor polovico. Od drugih južno-nemških železnic pripadlo ga bo blizo SO^/o- Že samo po tej strani je toraj izdaten promet na arlski železnici zagotovljen, kajti ako zaznamujemo redni promet, kakor ga mora železnica v dobrem teku imeli, z številko 100, t. j. 100"/o ali cela enota imamo ga že 60®/o + 30»/o = edino le od prometa, kar ga je šlo poprej na Francosko in v Švico preko že omenjenega inostranstva. 10%, kar ga še manjka, se sme brez vse skrbi postaviti na račun lokalnega prometa med Tiroli in Predarlskem. Da je kombinacija resnici jako blizo, kaže nam telegram, došel iz Landeka rekoč, da je promet na arlski železnici od dne do dne bolj živahen in že tako razširjen, da ga celo zmagati ne morejo, ker jim še precej težkih hribovskih mašin manjka. Žito in živina sta glavni promet, ki jim ravno v tem času ondi polne roke opravka daje. Anarhistov po Dunaji še le neče konec biti, kakor gobe po deževji, tako te vrste ljudje, skoraj bi rekli, iz zemlje rasto. Dobro je le to, da sodnija ne pozna tem volkovom v človeški družbi nasproti ni-kake šale. Na 1. oktobra stala sta na Dunaji dva taka tiča pred izjemno sodnijo. Tožena sta bila zavoljo veleizdaje, ktere sta se vdeležila po razširjanji prepovedanih tiskovin. Prvi, Avgust Bartl, ključarski pomočnik, je bil obsojen na tri leta hude ječe, drugi pa Franc Ertl, mizarski pomočnik na 8 mesecev ojstrega zapora. Oba sta se izgovarjala, da nista vedela, kaj da imata v „Zukunft", ktero sta razna-našala. Duša in vodja vsega anarhističnega gibanja na Dunaji bil je pa mizar Brady, če tudi se sam skoraj nikdar ni javno pokazal na shodih; temveč je pa delal in vodil svoje brate na tihem. Ko so na Dunaji napravili izjemni stan, so ga izgnali. Podal se je v Monakovo, od koder je Dunajske anarhiste pismeno vladal. Ko je Dunajska policija o tem zvedela, pisala je Monakovski policiji, ter jo prosila, naj ji Bradjja prime in na državno mejo postavi, kamor bodo Dunajski redarji ponj prišli. Monakovska policija ji je vstregla in sedaj imajo pri Dunajski deželni sodniji 23 anarhistov zaprtih, ki čakajo na obravnavo. Vsi so bili oboroženi, kakor kaki razbojniki in so se jih le z največjo opreznostjo polastiti zamogli. „Fortbildungsverein" imenuje se skoraj vsaka zadruga delavcev in rokodelskih poinoeni-kov, kjer se shajajo in posvetujejo, kako bi — nered in nepokoj delali. Tukaj nimamo Ljubljanskih, temveč Dunajske razmere v mislih. Ondi imajo v Ottakringu strugarji svoje društvo, kamor po izobraženost hodijo, ki se menda ondi ona kar na kilograme prodaja in razširja; vsaj poslednji nastop Dunajskih strugarskih pomočnikov, ki so ga v Ottakringu izvršili, ves o tem priča. V nedeljo pred sv. Mihelom je bilo ob 7. zvečer, ko se pridrvi tolpa mladih ljudi, več ko sto jih je bilo, z vojaškim korakom po Vurlickih ulicah in pred hišo strugar-skega mojstra g. Chory-ja obstane. Nekdo zakliče: „Feuer" (ogenj) in kakor bi se bila toča vsiila, zletelo je h krati več ko sto po pest debelih kamnov v Chory-jevo hišo, kjer so vsa okna pobili, potem pa z mirno vestjo in hladno krvijo dalje šli v svoj „FortbiIdungsverein", ki naj bi se rajši imenoval ^Fortvervvilderungsverein". Vzrok tega surovega koraka je bil ta, da je mojster Ohory že več časa svojega blaga (bisernih gomb) manj spečal kakor sicer in mu je vsled tega velika zguba kazala. Čisto naravno je bilo toraj, da je, ako ni hotel občutljive škode imeti, svojim delavcem tedensko plačo prikrajšal, na kar so pa taisti godrnjati jeli in mu še celo žugali. V soboto zvečer po prejeti plači šli so v tisti „Portverwilderung8verein", kjer so okoli sto svojih tovarišev naprosili, da so drugi večer Choryju okna pobili in so si s tem pečat prav prave hribovske surovosti vtisnili, kterega si nikdar več ne zbrišejo. Kaj je treba okna pobijati? Ali niso imeli proste poti iz službe stopiti, kedar se jim je ljubilo? Iz tega se vidi, da mora v takih družbah in shodih, ki bi mladino pošteno zabavati in likati imeli, marsikaj gnjilega biti, kjer se zgolj nezadovoljnost in anarhizem goji ter samo surovost in razuzdanost redi. Ritterjeva pravda v JLrakovem zarad umora se je pričela in je bila 2. oktobra zaslišana Židinja Gitel Eitter žena Mozesa Eitterja. Ona pravi, da je nedolžna. Umorjena Frančiška Mnihova je večkrat pri nji služila, ker pa to ni bilo po volji ondašnjemu župniku, stopila je iz službe pa jih je še večkrat obiskavala. Na prvo adventno nedeljo je ni bilo nič pri njih, ravno tako tudi ne hlapca Strohlinskega. Krvavo sekiro, ktero so pri Eitterju v kleti našli, rabila je za to, da je s tisto kuretnino klala in se je še od tedaj krvavi madeži drž^. Ko jo predsednik vpraša, zakaj je bila tako zbegana, ko je komisija pri njih doma preiskavala, pravi Gitel Eitter: „kdo bi ne bil zbegan, če ga kaj tako grozovitnega obdolže". T^nanje držare. Napeto politično struno med Wemško in An-fflesko nemška prestolonaslednica odviti poskuša, da bi prezgodaj ne počila. Ona namreč vsled najnovejših poročil iz Londona jako vstrajno dela priprave, da bi Gladstona in Bismarka skupaj spravila, toda ne, da bi se morda sprijela, temveč v prijateljskem smislu, kakor so se bili v Skierniviecah Bismark, Giers in Kalnoky sošli. Nič na celem svetu ji menda ni tako neljubo, kakor mrzle razmere med Nemčijo in Angleško, njeno rojstno deželo. Iz Berolina prihaja popravek vesti, ki pravi, da ni res, da bi Bismarck in Gladstone iskala priložnosti, pri kteri bi si prijateljski v roke segla. Gladstone ne pojde nikdar v Varzin, dokler bo državni minister angleški, kajti na tisti poti spodletelo bi mu tako, da bi se cela Velika Britanija dvignila proti njemu in bi ga bacnila iz kabineta, ako bi se podstopil v Varzin ali pa v Berolin popotovati v diplomatičnih opravkih. Bismarck nasproti je pa zopet preveč Nemec, toraj preveč mogočen, da bi se v London k Gladstonu potrudil. Tako nekako mislijo v Berolinu. Pisali smo že, da si nemška prestolonaslednica silno veliko prizadeva, da bi oba kanclerja oziroma obe državi zopet sprijaznila. Ali bi ji ne bilo mogoče toliko posredovati, da bi moža dvignila ob enem na pot, ter bi se določil kak kraj, ki ni na Angleškem in ne na Nemškem, temveč tako kje na polovici pota, morda kje v Holandiji, po kteri se Bismarckova država že zdavnej zaljubljeno ozira in bi jo čez vse rada pridobila, ako bi se PJvrope, posebno pa Francozov in Angležev ne bala, ali pa v Belgiji, kajti obe deželi bili bi vsled svojega položaja med Nemčijo in Angleško kakor nalašč za tako politično snidenje. Če bo Bismarck še kaj dolgo resno mislil, kako bi se dala Holandska pridobiti, moral se bo na vsak način z Angleži sprijazniti, kakor taisto s Francozi že več časa poskuša. Bismark misli na minljivost časnega. Ko so se v Skiernievicah po kosilu trije cari med sabo pomenkovali, pogovarjala se je ruska cesarica z Bis-markom, kteremu je svojo veliko radost nad tem shodom izrazila. „Zdavnej že moral bi se bil ta shod napraviti, in vedno moralo bi tako ostati, kakor je danes" (miroljubnost namreč med državami). Bismark ji je na to odgovoril: „Vaše Veličanstvo sme zagotovljeno biti, da je naloga mojega življenja na to delati, da se ta želja vresniči. Kedar pa to vsled neizogibljivih razmer enkrat ne bo ničvečmogoče, tedaj me novolice Evrope no bo več našlo ministra." V I*ari»u vstanovil se jo odbor, ki bo imel vsako leto nalogo prirediti veselico na 1. oktobra v spomin pridobitve Strassburga in njegove združitve s Francozi pred 203 leti. Dotični odbor razposlal je vsem alzaško-lorenškim društvom v Parizu in po deželi povabila, naj se vdeležijo slavnosti na 1. oktobra. Kosilo, na ktero so tudi gospe povabljene, bo ob 7. zvečer v dvorani „Velikega Orijenta" (Pariški framasoni). „Eadi nam bote priznali, da se datum prvega oktobra ni še nikdar s tako silo v nas obudil, kakor ravno sedaj, ko se naši nam ugrabljeni deželi vsled nekega nemškega odloka, ki jima jemlje )oslednjo prostos^ pripravljate zopet na ugovor, kakor eta 1871. Trdno se nadjamo, da bodo vsi odborniki alzaško-lorenških društev tukaj in zunaj z nami onih misli, ki hočemo zopet kljubu vsemu govoričenju o francosko-nemški zvezi javno priznati, da se na francoskih tleh niti jeden ni zgubil, ki ne bi Alzacije in Lorene nazaj zahteval." Angležem slabo stanjo brodovja kar iz misli iti ne more. čim bolj ko ga s francoskim brodov-jem primerjajo, tem bolj se prepričujejo, koliko da so za Francozi v tem zaostali. Jako odloSno jeli so iz tega vzroka vsi angležki listi brez razločka strank od admiralitete tirjati, naj so z Gladstonom ob pravem času in odkritosrčno zmeni, kaj in koliko da je storiti za mornarico. Dalje prikrivati njen položaj bila bi pregreha nad lastno narodnostjo, ktera bi se sama nad seboj maščevala, kakor se je nad Prancozi maščevala slaba vojska pri Sedanu, o kteri 60 maršali tudi vedno Napoleonu napačna poročila podajali. Nekaj čisto sličnega primerilo se bo tudi danes ali jutri Angležem na morji, kakor hitro bodo s Francozi ali z Nemci ondi skupaj zadeli. Sedan jim je neizogibljiv, ako se ne bodo o pravem času preskrbeli, s sredstvi s kterimi se ga znajo obvarovati. Izvirni dopisi. Iz Trate nad Loko, 2. okt. Valvazor pišoč o dolini Poljanski omenja, da so po naših krajih bili ljudje premožni, ter večinoma trgovci. Sedaj pa niso no prvo, ne drugo. Pač, nekake kupce, bolje povedano kramarje, ki razun drobnine kot glavno reč ^geruš" ali, kakor tod reko, »gadovec" prodajo, še imamo. In ti bi dobro stali, ko bi navadno vsega dobička tudi po grlu ne spravili. Kdor namreč pride kake potrebne reči iskat, ga že vest drugače domu ne pusti iti, da ne spije eno ali dvoje in še več «šilc" žganja. Da, tudi pri nas imamo le slabe prihodnosti pričakovati, ako se visoka vlada hitro hitro zoper to pogubno žganje ne bodo izrekla. Že sedaj namreč gre ta pijača od rok ne le moškim, temveč tudi ženskam; v obče le bolj mlajšim ljudem. Da, tud sem že videl očeta, ki je dete dveh let silil piti ga-dovec: „Otrok pij, jaz ga imam rad, tudi ti ga moraš!" In smem reči, da ni ta mož le izjema. Posebno nujna potreba pri nas bi bila, ko bi se ona žganjarija prav pred farno cerkvijo vsaj v nedeljo zapirala. Ker tudi med sv. mašo je ob nedeljah v ti beznici glasno. In potem navadno tudi po noči kolovratijo in razgrajajo ponočnjaki okrog cerkve, kazoč svojo surovost. In tako upitje po noč je v gostilnah ob praznikih prav mnogokrat čuti; da res ne vemo, ali ima tudi pri nas oni zakon veljavo ali ne, ki govori, kedaj naj se gostilne zapirajo. Ees čudno, kako naši stražniki na red pazijo. Prav potrebno bi pa tudi bilo, da bi se odpiranje gostilnic vsakemu, kteremu bi se zljubilo, ne dovolilo. Pri nas namreč smo res malo preveč njimi obdani. V sami Gorenji vasi, imajoči okoli 50 hiš, je sedem gostilnic, kjer bi ena sama zado stovala. Na Hotavljah, ne daleč od imenovane vasi dve, kjer bi niti ene no bilo treba. Prej, ko je bila pri Toplici, žalostnega spomina, tovarna za železo kjer je delalo veliko ljudij, je že bilo potreba nekaj več gostilnic; a sedaj, ko smo zopet sami, jih je pa toliko vendar več ko preveč. Velika sreča, da je bila ta tovarna še do časa razpuščena, pa že v večo srečo bi bilo, ko bi je ti kraji nikdar videli ne bili. Koliko spačenosti je prišlo takrat z vso vrsto sodrge tujcev v naš kraj! Da žalostni sledovi onih časov se še niso čisto iztrebili in se bodo težko kedaj do dobrega. Ker ljudje so dobro služili in navadili so so pijančevanja. Sedaj pa, ko službe več ni in je strast pijančevanja ostala, ni druzega pri nas ko le revščina. Prejšne čase se ni nikdar slišalo, da bil kdo od nas kam dalje šel na delo. K večem, če so ho dili proti Logatcu na košnjo ali mlatvo. Ko je pa pri Toplici vse razpuščeno bilo, šli so tuji delavc kteri so se bili tod skoraj da vdomačili, v druge take rudokope in tovarne. Pričeli so tako tudi do mači hoditi na tuje, ker so videli, da se pri takem delu še le kaj prisluži. Tako hodijo še sedaj od kraja proti Ljubnem na Štajarsko, na Koroško in Hrvaško da doma prav velikokrat ni dobiti delavca, ki bi delal na polji. Ko so zadnja leta nekteri šli na Bavarsko in Wirtcmberško, navzela se jih je ona strast, ktera je v Nemcih zadnja leta navadna, da so jeli hrepenet: po Ameriki. In do sedaj jih je v resnici samo iz naše fare proti Ameriki 17 odrinilo. Zaslužek je, kakor pišejo, velik; pa trdo jo treba delati in delo po teh rudokopih jo prav nevarno. Tudi izmed teh 17 so se že trije ponesrečili. Dva sta že ozdravela, kterih eden je celo domov se prišel zdravit, pa je že zopet odšel nazaj. Enemu je pa menda v pretočenem mesecu obe nogi polomilo. Tudi teh naših izseljencev bode marsikteri, kot že do sedaj razvidno, za svarilen izgled onim, kterih se nesrečna misel )olasti, da v Ameriko silijo. DomaČe novice. (Cesarjev god ali imendan) praznoval "se je danes s slovesno službo božjo v stolni cerkvi, ktere so se vdeležili gg. deželni predsednik, predsednik deželne sodnije, deželni glavar, mestni župan, gene-raliteta s častništvom, vsa načelništva uradnij, du-lovščina, profesorji, učitelji, in mnogo pobožnih. (jK7m& narodnih poslancev) imel bo v ponedeljek 6. t. m. zvečer ob šestih sejo v svojem navadnem shodišču. Obravnave bodo važne, zato naj se te seje vdeležijo vsi poslanci. {Pogreb) preč. gospoda Jožefa Pavšlerja, seniora stolnega kapiteljna Ljubljanskega bil je včeraj popoludne lep, in častitljivega ranjcega povsem vreden. Vdeležil se ga je deželni predsednik gosp. baron "VVinkler, deželne sodnije predsednik, deželni glavar, župan, več deželnih poslancev, mnogo duhovšine in mnogo pobožnih vernikov. (Deputacije) k sprevodu Schneidovih po-zemskih ostankov na kolodvor poslala so naslednja mesta in trgi: Kranj, Kamnik, Idrija, Novomesto in Mengeš. (Vzroh poslednje nesreče na južnem kolodvoru) Ljubljanskem je dotični čuvaj, ki je pozabil bo pravem času zmen prestaviti. Pravijo, da ga je zaspane posilil. Škode je, kakor čujemo blizo 10.000 gold, (Obdarovane zdravnike) zarad cepljenja koz smo že navedli. Danes nam je pa še dostaviti dolgo vrsto tistih gospodov, kterim je ministerstvo notranjih zadev zaradi cepljenja koz ali pa zarad vspešne pripomoči pri tistem poslu pohvalno priznanje izreklo Dotični gospodje so: Doktorji zdravilstva: A Arko iz Škofje Loke, Ivan Vavpotič v Kamniku, Ifranc Zupanec v Krškem, Dušan Perišic v Starem-trgu; dalje ranocelniki: Matija Janžekovič na Vrhniki, Valentin Bervar v Novem mestu, Iv. Poš, v Žužemberku, Jožef Steinmetz v Kranji, Jul. Mayer v Planini, Ivan Euprecht na Prevojah, in Ivan Šuntar v Idriji. Za vspešno podporo pri cepljenj koz dobili so javno priznanje: častita duhovščina sploh, posebno pa gg. župniki: Peter Wartol v Hinjah, Martin ludof v Šmihelu, Jakob Tomel v Ambrusu, Gregor Malovrh v Stranjah, Mat. Tavčar v Komendi, Tomaž Kajdiž v Vodicah, Kozma Pavlič v Spodnjem Tuhinji in Ivan Šafer na Selu pri Kamniku; administratorja: Valentin Pečnik na Eovem, Andrej Šareč v Gojzdu; duh. pomočnik Valentin Orehek v čemšeniku. Nadučitelji Andrej Vavken v Cerkljah, Alojzij Jerše v Trebnjem, Franc Golmajer v Moravčah in Ivan Kernc v Gorenjem Logatci. Konečno učitelji: J. Bregar v Velesovem, Ivan Likozar v Volščaku, L. Jelenec v Šenčurji, Martin Krele v Smledniku in J. Kih teršič v Doberniku. (Razpisana) je služba gojzdarja v X. razredu v področji C. kr. Goriškega gojzdnega in grašin skega ravnateljstva. Prošnje do 25. oktobra 1884 v Gorico na c. kr. ravnateljstvo gojzdov in domen. Razne reči. — v Krakovem na Gališkem stoji pred porotniki židovska družina Bitter in sicer mož Mozes, žena Gitel in obe hčeri Bajle in Kaje zarad umora 401etnega krščanskega dekleta France Mnihove, ktero je Žid Mozes Eitter bil zapeljal, da je noseča postala. Ko je o tem njenem stanu po zneje zvedel, sklenil je za vselej se je znebiti. V ta namen se zmeni s svojim hlapcem in s svojo dru žino, da so na prvo adventno nedeljo zvečer Franco Mnihovo v spodnjo klet zvabili, češ, da ji bo ži dovka Gitel krompirja dala. Nič hudega sluteča Franca, ki je bila pri Eitterjevih vedno kuhana in pečena, če tudi so jo svarili njeni ljudje, gre res z Eitterco v klet, za njima pa obe hčeri, žid in hla pec. V kleti kar nenadoma židovka Franci njeno lastno ruto, v ktero ji je krompirja nabrati hotla čez glavo vrže, žid Mozes jo podere na tla, hčeri jo držite za roke, hlapec pa za noge. Nato Mozes seže v žep po nož in ji prereže vrat. Kakor je hlapec pravil, je nož po vratu kar hrustal in ko je kri iz rane brizgnila, se je sam zbal i^n zbežal; iz svoje hiše pa je pazil, kaj da bo. Cez kake pol ure je videl, kako so Eitterjevi nekaj podolgastega proti bližnjemu močvirji nesli, kjer so čez tri mesece Francino telo našli. Hlapec gre drugo jutro k Mo-zesu in ta mu dii obljubljen petdesetak za pomoč jri umoru in mu tud| pove, da je Franci sad njenega telesa izrezal. Židovska družina bila je 21. decembra 1882 pred porotniki v Ezeszovem umora criva spoznana in na smrt obsojena, na kar se je jritožila. Dunajski najvišji sodni dvor je pa obsodbo zavrgel in je novo preiskavo naročil pred porotno sodnijo v Krakovem. Obtožba obsega 120 pisanih 3ol in bo obravnava tri tedne trajala. Žid in židi-ija tajita, če tudi sta že tretje leto v preiskavi. Jlapec je tudi zaprt in je on edini, ki je takoj od začetka vse razodel in obstal. — Prostozidarsko. Malokje na svetu so )rišli prostozidarji do take moči, kakor v popolnoma catoliški južni Ameriki. Kjer pa pride prostozidar do moči in vlade, tam je pa brezobziren do katoliške cerkve, za ktero se začne takoj babilonska sužnost. Tako je zdaj v Kostariki v Ameriki, kjer so prišli jrostozidarji na krmilo. Prostozidarska vlada je prepovedala brati papeževo okrožnico proti skrivnim društvom. Ker jo je pa škof Leonhard Avguštin na papeževo povelje vendar naznanil svojim vernikom in ker so bili tudi jezuitje bolj pokorni cerkvenim postavam, kakor pa samovoljni vladni prepovedi, bili so vsi skupaj pregnani. To bo dalo lahko povod, da se bo prijateljska zveza med sv. Stolico in Ko-stariko pretrgala in da bo papežev poslanec zapustil prostozidarsko državo. — Mladina ni za v gostilnice. Turški policijski minister je zapovedal vsem oštirjem, dane smejo nobenega človeka, ki še ni 20 let star, sprejeti v gostilni in mu prodati kaj pijače. Kdor se ne bo po tem povelji ravnal, mu bo odvzeta pravica točenja in bo po okolnostih prišel še za nekoliko dni v ječo. Ali bi imel turški minister pri nas mnogo dela! — Moderna bolezen. Mož ves prestrašen vpraša zdravnika, ki je ravno od njegove soproge prišel: „Kaj mislite gospod doktor o bolezni moje žene?" „Bog večni ve, kje je zopet kako krasotičje videla." Telegrami. Dunaj, 4. oktobra. Cesarjev imendan. Po vseh cerkvah obhajala se je slovesna služba božja. Nadvojvode, generali in vojni minister vdeležili so se je v cerkvi obljube, minister-stva^in načelništva oblastnij pa v stolni cerkvi sv. Štefana. Cerkveno slovesnost imeli so tudi po vseh glavnih mestih dežela. Dunaj. 4. oktobra. Slikar Makart umrl je sinoči ob 9. uri. Zdravniki so že včeraj zvečer nad njegovim okrevanjem obupali. Napolj, 8. oktobra. 123 bolnikov in 88 mrličev za kolero. Genova, 3. oktobra. 42 bolnikov in 35 mrhčev za kolero. Oran, 3. oktobra. Od ]. do 2. t. m. opolu-dne pomrlo je za kolero 10 ljudi, zbolelo jih je pa 11. Pariz, 4. oktobra. Kitajci napadli so v dolini reke Lohnan tri francoske topniške ladije. Ubit je častnik, trideset mož pa ranjenih. Kopenhagen, 4. oktobra. Grad Kristijans-burg je do tal pogorel. Zbirko slikarij so rešili. London, 3. oktobra. Wolseleya poklicali so brzojavno v London, naročivši mu, da naj svoje zapovedništvo odda Stefensonu. London, 3. oktobra. Berber je upornikom Gordon zopet vzel, vendar se je poslednjim posrečilo uteči z vojno blagajnico. Tuj C i. 2. in 3. oktobra. Pri Maličl; Schaek, protcstanški župnik, z Dunaja. — Dr. Jarisch, zasebnik, z Dunaja. — Quapil, Goldmann, Kar-plaš, trgovci, z Dunaja. — J. Karplas, trgovce, iz Judenburga. Avgusta pl. Fabretti, zasebnica, iz Eovinja. — Frančiška Vo-nerandi, zasebnica, iz Rovinja. — Loy, zasebnik, iz Koiievja. — .lan. Nep. Suro, trgovee, iz Rudoifovega. — Terezija Genu, grajščakinja, iz AVcinhof. — Matilda jii. Hellcr, z (iružino, iz Weinliof. — Fuchs, zasebnik, iz Koč na Koroškem. — D. Ho-rowitz, trg. pot., z Dunaja. — D. pl. liegnard, e. k. vpok. dvorni sovetnik, iz Trsta. — Kari Sonnabend, c. k. nadporou-nik, iz Ljubljane. Pri Slona: Franc Sans, trgovce, z Dunaja. — Terezija Premoli, zascbnica, s sinom, iz Trbiža na Prim. — Magdalena Sehneller, zascbnica, s sinom, iz Dobre. — Herman Kapns, kaplan, iz Dola. — Dr. Heinrich lienics, odvetnik, z Dunaja. T. Jeskovič, medicinec, z bratom, z Dunaja. — pl. Gasteiger, c. k. stotnik, z družino, z Dunaja. — Frauc Blasich, zasebnik, z strieom, iz Reke. — Uernare vitez NVildaucr, e. k. nadpo-ročnik, iz Mitterburga. — Frane Kisel, priv. uradnik, iz sicv. lUstrice. Pri Itavaruhem dvoru : Jožef Kaisel, trgovcc, iz Mo-nakova. — Cecilija Sclnicha, z družino, iz Hriicksna. — Mel-litzer, posestnik, iz Mengša, — J. Seli\varzel, z I?rdii. Pri Juznevi kolodvoru: F. \Vohralik, učitelj, izCliru-dima. — Anton Jurisehovitz, trgovec, iz Gradca. — Gjuro Gredulovič, trgovcc, iz Spljeta. — Peter Keršiin, trgovce, i& "Kokc. — Janez PciS, trg. z lesom, iz Ptuja. — Dr. Janez Vogt, C. k. finanJni komisar, z Dunaja. — F. Tummelej, trgovec, z Dunaja. — Anton Zinutti, s soprogo, iz Venzone. — J. Lager, dijak, iz Pelikan. Pri Avstrijsliem čaru: Elizabeta TujeS, gostilnieariea, iz Idrije. Umrli so: v bolnišnici: 1. okt. Janez Plestenjak, dninar, 42 let, Peritonitis. — ]\lavija Sporn, dninariea, let, jetika. — Janez Del Medico, zidar, 43 let, febris typhosa. Žitua ceua. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 25 kr., — domača 6 gl. 60 kr. — Rž 5 gl. 78 kr. — Ječmen 4 gl. 78 Lt. — Ajda 5 gl. 78 kr. — Proso 5 gl. 44 kr. — Tursica 5 gld. 28 kr. — Oves 2 gl. 97 kr. Diinajska borza. (Telegrafično poročilo.) 4. oktobra. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 90 kr. Sreberna „ „ „ „ • . . • 81 „ 95 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 102 „90 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 ., 95 ^ Akcije avstr.-ogerske banke . . 859 „ — „ Kreditne akcije............286 „ 70 „ London.......121 „ 75 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 77 „ Francoski napoleond......9 ,, 67 „ Nemške marke......59 „ 75 „ Od 3. oktobra. Ogerska zlata renta 6% .... 122 gl. 60 kT. .... „ 25 „ papirna renta o% . . , . 88 „ 95 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 105 „ — „ „ Liinderbanke.....101 „ 70 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 553 „ — „ ., državne železnice .... 305 „ 25 „ „ Traraway-društva velj. 170 gl. . . 212 „ — „ 4% državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl. 124 „ 50 ., ...... 1860 . 500 „ 134 „ 60 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 172 „ — „ „ ., 1864 . . 50 „ 171 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 176 „ 75 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — „ Kudolfove srečke . . . . 10 „ — „ — „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 109 „ — „ ,, „ Ferdinandove sev. ., . . 105 „ 50 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ Zahvala. Za prisrčno sočutje med boleznijo in za preobilno spremstvo k pogrebu našega preljubega strica, preča-stitega kanonika Jožefa Pavšlerja vsem izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 4. oktobra 1884. Miha Paldt-, trgovec in hiš. pos. Karol rie.iho, C. kr. dež. sodnije sovetnik. Marija Vleiho roj. Lenassi, c. kr. dež. sodniji sovetnika soproga. 3/"«-rija Fleiko, zasebnica. Leonija l'akič roj. ZUiiher, c. kr. stotnika vdova. v zalogi Frnnv KlrrhJieima v Maincu je izšla knjiga, ktero razprodaja tudi Kntolislitt Hulcviiviuv ■>' I-i'fili za navedeno namizje prodajam v škatljicah po 15 kr. sprejme se V zlatarni Josipa Šparovica v Ljubljani. Meatni trg štev. 13. (1> •J. pl. Ti*iil5:oozy, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodec, kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: innukauje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico. bljuvanje, glaiobOI, kr6 v želodcu, bitje srca, zaba-sanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetriii in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. Svavilol Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(}czy-ju. Razpošiljava se le v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter rcvmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu soper trganje po dr. Maliču'^ s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Gospodu J. pl. Trukoczj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maiičev protiuski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili inučuili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. MaliCev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (27) posestnik v Šmarji p. Celji. aniiisli MM slroi Ireisli, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomiililjevo (I>orscli) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Salicilna nstna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duii iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, e. Is. ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s G škatljami 1 gl. 5 kr. Kazpošiljava se le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila iz dežele izvršž se takoj V lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. ^ahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje B kr o.j ač, svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni. (6)