Posamezna številka 10 vinarjev.
štev. 203.
V UM!liani, v poDflellek. fi. septembra 1915.
Leto XL1II.
s Velja po poŠti: Za oelo leto naprej
K M--
„ 2-20 .. 29'-
sa en mesec „ aa Nemčijo oeloletno aa ostalo inozemstvo
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej
za en meEeo
2-
I apravi prejeman m««e6no „ 1'70 — Sobotna izdaja: ss
za celo leto........ V—
za Remfiljo oeloletno . „ 9-— a ostalo lnosemstvo „ 12'—
SLOV
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... ,, 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila. zM. osmrtnice Itd.:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
1 Poslano: ■ enostolpna petitvrata po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toznl red.
OSS" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/DL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ae = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol šL 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 75B3. — Upravnlškoga telefona ŠL 188.
Spominiojte se naših vojnih in-volidov!
Našim vojnim invalidom, ki sc vračajo zopet domov, nismo dolžni samo največjega spoštovanja in občudovanja, temveč moramo skrbeti tudi za njih bodočnost in storiti vse, kar je v naši moči, na se jih vpelje zopet v urejeno pridobitno življenje. Vsled tega je ministrstvo za notranje zadeve kakor po drugih kronovinah tako tudi na Kranjskem ustanovilo
»Deželno komisijo za oskrbo vračajočih se vojnih invalidov«.
Mnogoterna in obsežna je naloga te komisije:
Ortopedično specialno zdravljenje; preskrba umetnih udov; šolanje nosilcev protez; zagotovitev sprejema in zdravljenje v zdraviliščih, letoviščih in domovih za bolne na pljučih, končno posredovanje dela.
Sestava deželne komisije iz zastopnikov političnega deželnega oblastva, vojaške uprave, avtonomne deželne uprave, deželnega stolnega mesta Ljubljane, deželnega in gospejnega pomožnega društva »Rdečega križa«, zavodov za socialno zavarovanje, javnih in zasebnih korporacij, kakor tudi iz raznih drugih strokovnjakov daje najboljše jamstvo za to, da 3e posreči to eminet-no socialno-gospodarsko podjetje.
Izpeljava nalog, izročenih deželni komisiji, je pa združena z velikimi stroški. — Nameravani uspeh se more doseči Ie tedaj v polni meri, če se tudi tukaj nostavi že tolikokrat izkazana požrtvovalnost posameznih prebivalcev dežele v službo tega plemenitega dela.
Vsi plemenito misleči Kranjci se tozej nanrošajo, da «:o od deželne komisije že započeto a V l jo po svojih močeh {»odpirajo. Vsako darilo, in naj se zdi še tako majhno, podpira delovanje deželne komisije in tvori dejanje hvaležnosti do naših hrabrih bojevnikov.
Darila se sprejemajo:
1.	pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade,
2.	pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih in
3.	pri vseh časopisih.
Predsednik deželne komisije za oskrbo vračajoih se vojnih invalidov na Kranjskem:
Teodor baron Schwarz
c. kr. deželni predsednik.
VzmogoslovnemzDomeDjakloso.
Ko so se v daljnih planjavah naše blagoslovljene domovine žitna polja v zlatem klasu, znamenje zrelosti, daleč svetila in valovala in naznanjala dan, ki preskrbi avstrijske narode z novim kruhom, se je razveselil meščan in kmet: Vzdržali smo, navzlic sili in nevarnosti.
In ko so potem težko obloženi vozovi vozili na domove in pode, spremljani od vesele čete žanjic, tedaj se je porodilo iz veselega upanja popolno zaupanje: Zmagovito smo se ubranili iz-stradanju! To najnevarnejše orožje naših sovražnikov se je razdrobilo ob moči avstrijskega poljedeljstva, ob vestnosti avstrijskega kmeta, ob pridnosti njegove roke. Ravnotako zvesto jc vzdržalo v tem boju tudi drugo prebivalstvo. Manjši uspeh žetve v prejšnjem letu in zgube, ki so jo doletele, so se iz-jednačile z modro porazdelitvijo, z varčno uporabo, ki jo je vodila in ji dajala moč prava državljanska zavest in spoznanje domoljubne dolženosi. In tako sta se preborila meščan in kmet in polni podovi in klopotajoči mlini jim naznanjajo, da je avstrijsko narodno gospodarstvo pripravljeno nadalje voje-vati gospodarski boj, dokler niso zunaj na bojnem polju pod dalekovidnim modrim vodstvom naši junaški sinovi pobili na tla sovražnika.
Z m a g a z našim gospodarskim orožjem je že šla, up obetu-joč, pred velikim zgodovinskim dogodkom, ki naznanja avstrijskim narodom mir, priboren z njih pomočjo.
Ta brezdvomni uspeh avstrijskega poljedeljstva je napotil c. kr. kmetijsko družbo na Dunaju, da pozivlje k prireditvi zborovanj pod imenom: »V zmagoslavnem znamenju klasa« v okolišu posameznih kmetijskih organizacij vseh dežel, kakor tudi na sedežu okrajnih organizacij in krajevnih društvih. V teh zborovanjih naj dobi veliki in pomembni preobrat v boju z našimi so-! vražniki slovesen izraz.
Da se napravi tem povodom tudi traien spominski znak, izdaje vojno pomožni urd c. kr. ministrstva za notranje stvari znak, ki se ga nosi kot iglo in ki predstavlja zlat pšenični klas in nosi nia enem listu izrek pesnika Kern-stock-a: »Jede Aehre ein Sieger mehr, 1915.« Napis se je priredilo ze posamezne dežele v dotičnem deželnem jeziku.
Ti znaki naj se prodajajo povodom na vseh krajih nameravanih zborovanj in zahvalnih božjih služb, kakor tudi s prireditvijo prodajalnih dni, podobno
cvetličnim dnevom. Čisti dobiček iz iz-kupila se namerava porabiti deloma za splošno vojno oskrbo, deloma za pospeševanje kmetijstva na ta način, da se bo iz teh dveh doneskov podeljevalo ustanove in študijske podpore sinovom v vojni padlih ali vsled vojne invalidnih poljedelcev v svrho izobraževanja v kmetiiskih strokovnih šolah.
Korporacije, ki nameravajo prodajati v interesu patriotičnega namena ta znak na zgoraj omenjenih zborovanjih ali prodajalnih dneh, j pošljejo svoja naročila in sicer z o >tn na tehnične težkoče izdelovanja in razpošiljanja po možnosti hitro vojno-pomož-nemu uradu c. kr. ministrstva za notranje stvari, Dunaj, I., Hoher Markt.
Propaganda v ta namen, ki so jo razvili do sedaj deželni kulturni sveti in kmetiske družbe, je rodila že bogate sadove. Kaiti ne samo iz dežel, ki pri-deljujejo v prvi vrsti žito, kakor Češka in Moravska, ampak tudi iz Alpskih dežel, zlasti iz zelene. Štajerske, iz Sol-nograškega. in Tirolskega, da celo iz ravnokar od sovražnika zanuščene Galicije in Bukovine so došla bogata naročila za klasni znak, tako da je že danes podan dokaz, da je misel na zmago žetve v vseh delih Avstrije našla polno soglasje.
Prvo zborovanje priredi c. kr. khie-tiislca družba na Dunaju v dvorani niž-je-avstrijskepa deželnega zbora v soboto, dne4. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldne.
Povabilo se je vlado, vsa državna in avtonomna oblastva, kmetijske, gozdarske in druge prizadete korporacije. V nagovorih in predavanjih se bo slavilo pomembno zmago na gospodarskem polju. Kakor omenjeno, se bo temu shodu pridružila še cela, vrsta enakih prireditev v tako mnogih krajih monarhije, kjer delujejo kmetijske korporacije in društva.
Tako naj se s to prireditvijo v najširšem krogu prebivalstva še bolj utrdi zaupanje in srečni izid usiljenega nam boja in daleč čez naše državne meje v nevtralne države in v sovražnikovo deželo naj prodre vest, da se je končno ponesrečil načrt, našo domovino premagati z istradanjem ob produkcijski moči domačega poljedeljstva, ob pridnosti kmetijstva in požrtvovalnosti konsu-mirajočega prebivalstva. »V zmagoslavnem znamenju klasa« se bodo združili meščani in kmetje vseh dežel v veseli zavesti zmage in — v tem znamenju bo-demo zmagali.
Nabiranje volne in kavčuga po vojnem oskrbovalnem uradu.
Dan na dan čujemo o občudovanja vrednih činih naših armad. Sovražnik se trudi, da bi nas gospodarsko uničil, toda kakor naše armade na bojiščih, tako se bojujemo tudi mi za blagor dežele ter za potrebe naših junakov.
Vrle naše vojake, ki izvršujejo čudeže, moramo opremiti s toplim spodnjim oblačilom!
Toda tuzemsko pridelovanje ne zadostuje in dovažanje so nam preprečili.
Potrebujemo volno, suknene odpadke, bombaževo blago, platno iz preje, da izdelamo iz njih nove tkanine. Armada potrebuje tudi kavčuka vsake vrste.
V	katerem gospodarstvu bi ne bilo v kakem kotu ali podstrešju utrpljivega oblačila in perila, volnine, nogavic, rut, nepotrebne ali obrabljene reči iz kavčuka (gume) in podobnega.
Pripravljajte se na teden za volno in kavčuk. (Od 27. dne septembra do 2. dne oktobra 1915. 1.) Nikdo naj se nc izključi.
V	palači in v koči, v prestolnici in na vasi so volnine, stare rute ter sukneni odpadki.
Železni čas zahteva, da se vsakdo ogleda v svojem gospodarstvu.
Šolarji pridejo po pripravljeno blago med tednom, za nabiranje volne in kavčuka v sredo dne 29. septembra in v soboto dne 2. oktobra.
Koristilo bi stvari, da.se izročijo nabiralcem volnine dobro zamotane.
Posamezne pošiljatve in darila se sprejemajo tudi v Vojnem oskrbovalnem uradu.
Dunaj, IX.. Berggasse 16.
Lobl, fml., s. r.
V balonu m soško Ironlo.
Bilo je ob 11. uri 30 minut dopoldne; stopil sem v košaro. — »Balon kvišku!« je poveljeval moj prijazni voditelj in spremljevalec stotnik L., in ne-stvor se jc dvignil — no sicer ravno kakor »ponosni orel«, pa vendar podobno — in nas odnesel s seboj v zrak . . . Z začudenim dihom sem se dvigal prvo tridesetorico metrov. In že smo bili nad višinskim hrbtom, ki leži pred Gorico, in krasno se je razprostiralo pred nami oziroma pod nami mesto s svojimi lepimi vrtovi, starim gradom, Sočo in njenim utrjenim predmostjem, za katero so so vršili žo tako vroči boji. Pogledal sem na višinomer; kazal je
LISTEK.
Na Krasu ponoči.
Artiljerija, ki ie bila spočetka napram naši v premoči, in infanterija, ki je je bilo prve dni na laški strani mnogo več kakor naše, sta Italijanom pripomogli, da so se mogli polastiti nekih stališč ob robu Do-brdobske planjave. Te postojanke so Italijani spretno izpopolnili in dogradili, po-rabivši ugodnosti valovitega hribovja. Na mnogih mestih so napravili eno nad drugim suho zidovje iz skal in kamenja, zlasti ob bokih svojih čet; takozvane »mrtve kote«, kjer je mogoče priti sovražniku do živega, pa so zavarovali s posekanim drevjem, ki so mu prikrajšali in zaostrili veje ter jih prepletli z žičevjem. Že to je bila za nas precej močna ovira. Zabeljena pa je bila še z mnogimi strojnimi puškami in brzostrelnimi topovi, dočim so onstran Soče prežale na nas sovražnikove težke baterije, ki smo jih mi mogli komaj opaziti. V očigled vsemu temu smo si morali sprva prizadevati, da obdržimo svoja stališča, in šele pozneje, ko so nam dospela ojačenja, smo mogli misuti na proti-sunke. Ker so pa Italijani, čim bolj smo jim prihajali do kože, ozemlje pred nami,
tembolj obstreljevali, smo se jim mogli približevati le korakoma, v odsekih. V ta namen smo tu in tam osredotočili na določene točke svoje pehotne napade, druge točke pa smo skušali držati in varovati proti premočni sovražni artiljeriji z vedno novimi ovirami. Naprava teh ovir je povzročila ob intenzivnem sovražnem ognju često precej izgub. Italijansko topništvo jc navadno streljalo na nas ponoči in podnevi ter vsak hip je bilo pričakovati kakega pehotnega napada. Vsled tega so bile sprednje črte vedno ojačene, rezerve pa alarmirane.
Napravljanje ovir in utrdb ob neprestanem sovražnem topniškem in pehotnem ognju ter ob razsvetljevanju ozemlja z raketami in svitlometi ni lahka naloga. Malo počitka smo dobivali šele ob vročih opoldanskih urah, ko sta hlap in para sovražniku zakrila tarčo. Tedaj jc bilo v sprednjih jarkih in ob zidovih le malo moštva, ostalo je počivalo in spalo zadaj po dolinah in pobočjih, kamor niso segale sovražne krogle.
Nekega dne smo imeli posebno težavno delo. Popoldne smo bili Lahe enkrat do dobra nabili ter jih vrgli precej daleč nazaj. Zdaj je trebalo pridobljene postojanke utrditi. Moštvo pa ne more poleg streliva in hrane nositi s seboj še žice, in vsled tega traja precej časa, dokler ne dospejo vozovi z žico za pregraje. Pripe-
lje jih Iren do gotove točke, od koder se potem razglasi povelje prvim vrstam. Tam in tam je n. pr. 20 kilometrov žice. Vzame naj maršni bataljon ,.. toliko, drugi ... dvakrat toliko itd. Z vozovi prepeljejo žico do strelne črte in ob mraku jo prineso krepke roke do naših postojank. Mi pa med tem nismo lenobe pasli, marveč smo že pripravili obilico kolov, ošpičenih na obeh koncih, da se kol zabije v zemljo in da ga sovražnik ne more rabiti za oporo, ko bi hotel čezenj. Končni trud pa ni la-hak, kakor bi si kdo mislil.
Šele ob desetih se je luna skrila za oblake in nastala je temna noč. Tedaj se je delo pričelo. Moja stotnija je poslala precej strelcev kakih 500 korakov v ospredje, da bi varovali naše delavce pred presenečenji z laške strani. Ko se je to zgodilo, jc prodirala polovica naše stotnije ob spremstvu ižvednih pionirjev. Puške, pripravljene, da jih sprožijo, na ramah, za seboj pa so vlekli zavitke žice in hlode. Moštvo je razstopilo v oddelke, ki so pričeli delati, tiho, potihoma, da bi niti miška ne slišala, kamoli sovražne patrole.
Žica v najrazličnejših vrstah debeli in tenki zvitki bodeče in navadne prepre-žne žice. Kako se tako delo vrši?
Najprej smo pripeli kakih 100 metrov pred postojanko navadno žico, približno 10 cm nad zemljo, da mora sovražnik ob njej pasti, če bi se hotel približati. Na to
se zabijejo pred to črto tu pa tam koli. Največja pozornost in tišina mora pri tem vladati; še glasne besede ne sme nihče iz-pregovoriti. Potem se koli prepletejo z žico, od gornjega konca enega do spodnjega nad drugim. Tako nastane nepro-dorna mreža bodeče žice. Delo pa gre lc počasi od rok, kajti kraški svet ni pripraven za zabijanje kolovja. Kjer ni drugače mogoče, se kol postavi ter obloži s kamenjem in skalami, da stoji. V skrajni sili se pritrdijo tudi v pripravne skale žeblji ter pritrdi žica nanje, ali pa sc bodeča žica voije okrog kakega grma ter od tam zveže z drugim držalom. Na ta način nastane ovira, ki se ne da tako zlahka prekoračiti ali preskočiti; to so Italijani že bridko poskusili.
Delo je bilo trdo. Precej dolgo po polnoči so sc začeli naši delavski oddelki strnjevati, kar zablišči nad nami svetlobna krogla, ki obsiplje naše vrste z dnevno lučjo. Moštvo obstoji kakor okamenelo, kajti v tem položaju sovražnik vojaka nc more lahko ločiti 0d drevesa ali grma, dočim bi ga, če bi se premaknil, takoj vzel na piko. Svetilna krogla pade na tla, šc enkrat zaiskri in ugasne. Nadaljevali smo svoje težavno delo, kajti kraški svet je trd. V tem nas je zamenjala druga pol-stotnija, in mi smo se umaknili v zaklone zadaj, kjer smo sc spočifi in nam ie mrzla sana sušila oot.
'SLOVENEC, Hne 6. seplemSra 1915.
iz strojnih pušk, sta dve letali jeli metati bombe, tretje pa je krožilo krog mesta kot patrulja. Bombardiranje nam je dobro uspelo, ker se je iz vojaških skladišč, kolodvora, in plinarne jel dvigati dim.
Ko smo tako izvršili svojo nalogo, je tretji hidroplan krenil proti Malfetti, da tudi tam bombardira vojaške zgradbe, z ostalima dvema hidroplanoma smo se pa obrnili nazaj proti domu. Oblački italijanskih šrapnelov so se nam vedno bolj pri-bližavali in naenkrat opazim, kako pada drugi hidroplan; dobil je bil namreč luknjo v shrambo za bencin. V trenotku je bil na morski površini, ki je bila vsled vetra dokaj razburkana, ter se začel boriti z valovi.
Italijani, ki so bili z obale opazili svoj uspeh, so takoj z vojaškimi barkami odhiteli proti plenu. Takoj se odločim, da rešim tovariša. Vržemo se v morje tik ponesrečenega druga. Nismo še vedeli, da-li sta tovariša mrtva ali živa. Pa takoj nas pozdravi njun veseli vzklik, Hidroplan je bil uničen, torej je veljalo rešiti samo življenji. Za obotavljanje ni časa, ker se italijanske barke vedno bolj bližajo. Brž zmečemo ves nepotrebni balast, strojno puško, bombe, aparate, v morje, sam zlezem na krilo hidroplana, svoje mesto pa prepustim tovarišu s ponesrečenega letala. Dru-
gi pilot je medtem spojil gazometer z za-žigalno vrvico in jo prižgal. Nato je tudi >on priplaval k našemu letalu. Ker ni bilo i zanj nobenega mesta, smo ga z vrvjo privezali pod propeler, ki je brnel dobro ped nad njim. Bil je skrajni čas. Sovražne barke so se približale na 200 m in nas pozvale, naj se udarno. Tedaj zabrni naš propeler in polzeli smo po morski površini. Zasliši se močna detonacija — poškodovani hidroplan je eksplodiral.
Italijani otvorijo ogenj, mi se pa dvigamo z brzino 60 km. Toda kljub vsemu naporu pilota se nismo mogli dovolj dvigniti, ker je bila teža prevelika. Dospevši v višino 200 m, smo padli nazaj v morje, kar se je še trikrat ponovilo. Tedaj je stroj popolnoma odpovedal in prepuščeni smo bili sili valov. Poizkušali smo iz jopičev napraviti jadra, pa zaman. Rešiti bi nas mogel samo slučaj. In res, sv. Vlaho in sv. Trifun, zaščitnika naše slovanske obale, sta obrnila pogled opazovalca neke obalne utrdbice proti nam. Naravnost čudno je, da nas je opazil iz daljave kakih 15 km in nam takoj dal optični signal. Odleglo nam je! Uro kasneje nas je že sprejela na krov torpedovka.
Naše čete na oztaodnem bregu Sereta. 60 hm pred Pinskom. - Nemci osvojili obmostje pri Friedrichstadtu. — Dnina prekoračena. 15.000 ujetnikov.
Stran 2.
300 metrov, torej višina Eifelovega stolpa. Neopazno, a neprestano smo se vspenjali višje', brnenja odvijajoče se vrvi nismo več slišali. Sedaj sem že smel pogledati naravnost navzdol, bili smo že 500 metrov visoko — bilo je prelepo! Kakor v vznemirjenem mravljišču je vse vrvelo tu doli; po cestah številni vozovi in avtomobili, prihajajoče čete, vrvenje v raznih taborih in na preiemališčih na kolodvorih, kjer se dele potrebščine za čete . . . Mogel sem samo še gledati in se čuditi, ko se je končno — v višini 800 metrov — na jugu pokazalo našim očem lepo sinje morje na daleč blesteč se Tržaški zaliv in cela obal noter do beneških lagun, proti zapadu obširna in plodna soška ravan do gora z mnogoštevilnimi večjimi kraji in neštetimi manjšimi gnezdi. Vsled prekrasnega splošnega prizora bi bil kmalu pozabil na ono, kar mi je bilo najbližje: na Doberdob-ski visoki planoti — kakor tudi na celi bojni fronti, ki se je mogla od tu gori precej pregledati — se je vršil živahen artiljeriiski boj. Na tej in oni strani so se razpokavali šrapneli in težke in manj težke granate so razgrebale v zemljo svoje žrelom podobne lijake ali pa se ob trdem apnencu razletavale v kosce. Globoko, globoko pod nami se skušajo ljudje drug drugega oboriti. Kakor črn črv se vije sedaj po beli cesti korakajoča množica čet; in na oni strani v sovražni deželi se tudi rinejo črne črte po poteh bliže in bliže, dokler ne dospo v doseg naših topov ter se razprše. Kakor tudi ostane neopažen tisti, ki se skriva v grmovju in se ne ozira kvišku, tako hitro se spozna obraz, ako kdo pogleda navzgor, četudi ne kot bela, pa vendar kot svetla točka, razločnejše vsekakor z daljnogledom raznih lepot in zanimivosti. Čas je priganjal; spodaj na pri-»tajališču se je že pripeljal »gulažni ton« za moštvo, ki je opravljalo službo pri balonu. Zato je šlo po telefonu povelje: »Balon dol!« Neopazno, kakor smo se bili dvigali, se pomikamo zopet navzdol. Polagoma je izginilo izpred naših oči morje in širna pokojna ravan in daljne gore za najbližjim gričevjem. Po cesti je ravno prišel voz in sveža slovenska kmečka dekleta, ki so se vračale na njem, so nam mahala in nas prijazno pozdravljala. Človeški klopčič je potezal za vrv, tekočo na kolesu in se bližal pristajališču. In ko smo bili v dosežni višird, je nekaj krepkih rok prijela za košaro in jo nalahno potegnilo navzdoL
Nevaren doživlja] naših pomorskih letalcev.
Po tržaški »Edinosti« z dne 4. septembra posnemamo:
Dvignili smo se ranega jutra meseca julija. Ko smo dosegli višino kakih 1500 metrov, smo med neprestanim manevriranjem proti močnim udarcem vetra po pol-drugourni vožnji dosegli naš cilj. Še predno smo mogli začeti bombardirati vojaške objekte, ki jih je Bari ves poln, so nas pozdravile italijanske obrežne baterije in strojne puške. Izdal nas je bil prezgodaj , naš nepoboljšljivi izdajalec — propeler. Ne meneč se za brezštevilne oblačke dima, ki so jih krog naših letal nizali italijanski šrapneli, ne meneč se za žvižganje krogel
Delo spredaj postaja čezdalje težav-nejše. Sedaj spravljajo v ospredje ovire, ki so jih že zvečer pripeljali do naših postojank? »španske jezdece«. To so iz latev in prekel zbita ogrodja, podobna omaram in preprežena z bodečo žico. Treba jih je brez hruma in ropota spraviti čez napravljene ovire in namestiti ob določenem skalovju. Neizogiben je pri tem vsak šum. Sovražne patrole so nas menda zapazile, kajti naenkrat zablišči nad nami sveteča raketa, in nebroj krogel zapleska ob nas v skalovje. Delavci se stisnejo k tlom, a streljanje še ne poneha in zopet znova za-žarevajo svetilne krogle. Kaj bo zdaj? Skrbi nas, kdo vrlih junakov se še povrne. Posamezni prilezejo k naši črti v ozadju, nekateri skušajo s skoki pospešiti svojo varnost, a marsikoga pri tem zadene krogla iz teme, ki mu menda ni bila namenjena.
Divizijsko poveljstvo priganja : »Ali pregraje še niso gotove?« — Ne, Italijani vedno sitnarijo. — »Požurite se! Pred zoro mora biti vse napravljeno!« Tako telefon.
Končno se Italijani pomire, in nam gre delo spretnejše od rok. Zopet kratek premor: luna je pogledala izza oblakov, koliko dela smo že dovršili. Ob zori še sicer pregraje niso bile utrjene, a toliko jih je bilo že, da so Lahom mogle napraviti preglavic.
Polagoma se jc pričelo nad Dobr-dobsko planjavo daniti. Rjavkasti mrak se umika rožnatemu jutru. Za nami, v umetno prirejenem gozdiču je nameščena polovica možnarske baterije, pripravljena, da na orvi ukaz izproži. Ko-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. septembra. Uradno razglašajo :
Sovražnik se je včeraj na celi bojni črti med Dnjestrom in južnim robom velikih pripjataskih močvirij ljuto branil in je poizkusili jakost svoje obrambe ponovno , povišati s protinapadi.
Na spodnjem Seretu in pri izlivu so se naše čete z vztrajnimi boji trdno ustalile na vzhodnem bregu. Iztrgale so sovražniku močno utrjeno postojanko na vrhu Sloteria, severozahodno od Slinkova. Ujele so 2 častnika in 1400 mož.
Pred Trombovlo in vzhodno od Bro-dyja je bilo primeroma mirno. Severno od Zalošč in vzhodno od Brodyja je prodrla armada generala pl. Bohm Ermollija sovražne črte na številnih točkah. Ujeli so tu 6 ruskih častnikov, med njimi enega polkovnika, in 1200 mož.
V Volhiniji stoje naše čete v prostoru zahodno od Dubne in pri 01yki v boju. Odpor Rusov še ni zlomljen.
Pri c. in kr. bojnih silah severovzhodno od Pružanega se položaj ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
Dunaj, 5. septembra. Uradno se razglaša:
Rusi se ljuto ustavljajo našemu prodiranju v vzhodni Galiciji in Volhiniji. Ob besarabski meji se je izjalovil pred našimi ovirani ruski napad; ob tej priliki je bilo razkropljenih več sovražnih baterij. Vzhodno od izliva Sereta je vzel sovražnik z običajnim razsipavanjem svojih človeških množic nek naš strelski jarek, a v boju moža proti možu je bil vržen nazaj
in je pustil številno mrličev in ujetnikov, Zahodno od Tarnopola so avstrijske in nemške čete z naskokom vzele obsežne sovražne utrdbe. Tudi pri Zaloščah smo vzeli neko rusko opirališče. Vzhodno od Brodyja in v Volhiniji pridobiva naš na-napad počasi na prostoru. C. in kr. bojne sile, ki se vojskujejo v trdnjavskem trikotu, so ujele v zadnjih bojih približno 30 ruskih častnikov in nad 3000 mož.
Na samostanu Budzanov, ki leži v središču ruske bojne črte na spodnjem Seretu, plapola nekaj dni zastava z geni-sk:m križem. Dasi se je lahko naravno sklepalo, da se vojna bolnišnica ne priredi v središču bojne postojanke, se je v tem slučaju še dognalo, da so Rusi izpre-menili samostan v močno bojno opirališče. Nihče se naj torej ne čudi, če bi bodoča ruska poročila izvajala, da smo kljub genfskemu križu namerili naš ogenj na navedeni samostan. Sovražnik je kriv te zlorabe mednarodnih dogovorov, ki ne sme vpljivati v nobenem oziru na način našega vojskovanja. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. septembra. Veliki glavni
stan:
Vojna skupina generalfeldmaršala pl. Hindenburga.
Obmostje pri Friedrichstadtu je bilo včeraj z naskokom vzeto. Ujetih je bilo 37 častnikov in 3225 mož, zaplenjenih je bilo 5 strojnih pušk.
Na obeh straneh Vilije je obnovil sovražnik svoj brezuspešen napad. Popustil
203. štev.
je poleg zelo številnih mrtvih in ranjencev tudi 300 ujetih mož.
V in okoli Grodna so bili še boji. Ponoči so se pa Rusi umaknili proti vzhodu, ko so bili povsod poraženi. Trdnjava z vsemi utrdbami je v naši posesti. Umikajočega sovražnika zasledujemo. V naših rokah je ostalo 6 težkih topov in 2700 ujetih mož. Tudi južno od Grodna je izpraznil sovražnik postojanko ob Njemenu. Med izlivom Svrislocza in pokrajino severovzhodno od Bjalovješkega gozda napada armada generala pl. Gallwitz. Dozdaj 800 ujetnikov.
Vojna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda Ba* varskega.	^
Boj za močvirje severno in severo* vzhodno od Pružanega še traja.
Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Mackensena, Sovražnik drži še neko obmostje prt Berezi — Kartuski. Bolj proti jugu od tam je bil vržen sovražnik v pokrajino pri Drogyczynu (60 km zahodno od Pinska).
Najvišje vojno vodstvo.
Berolin, 5. septembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeld-maršala p 1. Hindenburga. Položaj med Friedrichstadtom in Merečeiu ob Njemenu je neizpremenjen. Vzhodno od Grodna se je umaknil sovražnik za odsek Kotre južno od Jeziorija. Število ujetnikov v bojih pri Grodnu se je povišalo na nad 3600. Čete armade generala pl, Gal5witza so sovražnika zopet vrgie pri in južno od Mečihova južnoza-hodno od Volkovijskega. Ujetih je bilo tu 520 Rusov,
Vojna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Priborjen je izstop iz močvirne ožine pri in ježnovzhodno od Novega Dvora severno cd Pružanega. Napredovalo se je tudi socrno od tam. Nad 400 Rusov je bilo ujetih in zaplenjene so bile 3 strojne puške.
Vojna skupina generalfeldmaršala p L Mackensena. Sovražnik je izpraznil pod pritiskom naših napadov obmostje Bcreza—Kar-tuskoi. Sovražnik se je včeraj še enkrat upiral v pokrajini pri Diogičinu in južno od tam. Napada se dalje.
Jugovzhodno bojišče. Armada generala greta Bothmerja je vzela z naskokom vrsto sovražnih pred-postojank na zahodnem bregu Sereta.
Najvišje vojno vodstvo.
X X -X
Friedrichstadt je okrožno mesto na Kurskem ob Dvini. Mesto je štelo pred vojsko 6000 prebivalcev.
RUSKO URADNO POROČILO.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča; Rusko uradno poročilo brez datuma: Na fronti Riga—Dvinsk je sovražnik 30. in 31. avgusta deloval le pri Friedrichstadtu, kjer je ostal položaj neizpremenjen. Na desnem bregu Vilije smo uspešno prodirali in vzeli Nemcem 30. avgusta 4 topove in strojne puške. Med razvojem svoje ofenzive je sovražnik med Vilijo in Njemenom zasedel trg Orany, na desnem bregu Miere-
streli, ki obsipajo sovražnika s točo krogel. Prve črte kažejo že precej vrzeli, rezerve pa jih sproti izpopolnijo.
Sovražnik pa se primikuje vseeno bližje in bližje, teče, plazi se, skače. Do 200 korakov in še bližje. Zdaj je le še 100 korakov od nas. Kaže nam cele, pol, petino oblike, ki jih pa ne smemo položiti na tla, kajti nimamo še povelja, da bi streljali. Hudo je to, kajti že vidimo belo v očeh sovražnika, in marsikoga ščegače kazalec ob petelinu, da bi izprožil. Končno odrešilna beseda! Nemci, Bosenci, Dalmatinci, Štajerci (Nemci in Slovenci), Poljaki in Malo-rusi obsujejo sovražnika na povelje s točo svinčenk, da kolebne nazaj, se zopet dviga in skuša v posameznih rojih dospeti do naših zidov. »Avanti Sa-voia!« Glasno kričanje prične kmalu zamirati in začujejo se klici »Aiuto!« (Pomoč!), kajti ob zidu so se nagroma-dili celi kupi mrtvecev. Ostali pa hite nazaj, ne da bi skrbeli za svoje kritje. Posamezni častniki in podčastniki jih skušajo sicer ustaviti, toda zaman. Sedaj se pa naši brez povelja dvignejo kakor en mož in hite za bežečimi sovražniki čez kupe sovražnih žrtev. Baje je bilo med Italijani tudi precej takih, ki so se skrili nad mrliči in ranjenci ter potem za našimi pošiljali iz zasede — svinčene pozdrave. Zato pa se ni čuditi, če naši Lahom posebno ne prizanašajo.
Med tem so dobili Italijani močnih ojačenj, obe artlljeriji sta posegli v boj: prava peklenska godba. Prava toča
maj ji je došlo povelje, zapiska, zažvižga in zarjo ve po zraku in izstrelki se zarijejo, obdani od oblakov dima, v za-detišča.
»Dvesto metrov preblizu!« nas okre-ga. baterijski poveljnik, ki se nahaja dva kilometra proč od topov na opazo-vališču. »Dištanca 2800!«
Tu pa tam pritisk na lafete. Cevi topov se neznatno dvignejo in dobe nove hrane. Moštvo se umakne ter počene v bližini, le en mož ostane z zlokobno vrvico v obeh rokah par korakov od topa.
»Prvi možnar — ogenj!« — Mož pri topu potegne za vrvico, pritisk zraka vzame ljudem v bližini sapo, po zraku pa za vrši in zatuli: granata je zapustila žrelo in zletela proti kopi kota ...
»Drugi top — ogenj!« — In tako slede tretji in četrti. V gozdu na kopi se lomi in poka drevje, kamenje se vali nizdol, plameni švigajo' kvišku, prah se dvigne, po zemlji pa se premetavajo človeška trupla... Streho neke hiše v bližini je zadela iskra, da zažari z da-Ickovidnim plamenom, drevje se ruva s koreninami vred iz plitvo zemlje, drugo so suče okrog svojih osL Tedaj pa zagrmi, kaker bi hotela zemlja počiti; svetel snop luči zažari pred nami. Na možnarje pada listje podrtih dreves; med prvim in drugim je nastala globoka jama.
Italijanska artiljerija je našla našo postojanko. Strel zadene naš top in špice koles frčijo krog in krog- Nove
granate pokajo ob levi in desni; naše postojanke ni moč več držati.
»Pripeti!« se glasi povelje, in v par minutah oddirjajo konji z ostalimi topovi.
Gost hlap se vleže nad naše postojanke in marsikomu naših je vsled strupenih ekrasitnih plinov slabo, da morajo bruhati. Neprestano pa že padajo krogle na naše črte, večinoma sicer na skalovje, ki ga razdero, da nas obda z oblaki belega apnenega praha in točo šiber. Tedaj šine laški pehoti zopet »coraggio« v ude. Počasi se dvigne prva sovražna črta pred nami — šeststo korakov odaljena — kajti tako daleč so se bili junaki poprej umaknili. In kakih 100 korakov vstane druga, iz gozda zgoraj pa stopi še tretja, četrta in peta red. Počasi, obotavljaje se rije jo naprej ter se konno strnejo v eno samo, dočim se gori ob robu go-; zda pojavljajo zopet nove. Tedaj pa za nami prične pokati, da ti jemlje sluh in ' sapo. Baterija bojnih (poljskih) topov se je pripeljala na stran prejšnjih sta-jališč naših možnarjev ter pričela pošiljati proti gozdnemu robu granate in šrapnele. Zopet nastane zmeda grude, 'kamenja in trupel. Tudi naše havbice, ki so se bile za kilometer umaknile, , prično iznova streljati na ono višavo. Kmalu je obdal kopo gost črni dim, in (granata za granato prodre temni oblak, ki jc čedalje višji. Plamen za plamc-•nora pa švigne iz te, gromade. Eden, ^.clva, trije, štirje, pet bolih oblačkov pri-drvi nad sovražno črto, sami polni
csanke. Boji so obdržali svoj trdovraten značaj. Nek naš polk, ki je bil obkoljen od sovražnika, je prebil sovražno črto, uničil en nemški bataljon in ujel 70 mož. Zahodno od Grodna smo 31. avgusta odbili celo vrsto ponovnih odločnih napadov Nemcev. Na ostali fronti do Pripjatega nobene znatne izpremembe.
Pri Lucku in v Galiciji zadržujemo sovražnika, se umikamo na skrajšano fronto in zadajamo s protisunki sovražniku težke izgube. Število ujetih Nemcev in Avstrijcev presega 100 častnikov in 7000 mož. Najtrdovratnejše napade je sovražnik pod-vzel 30. in 31. avgusta pri Radziechovu, Zborovu, Burkanovu, db Strypi, pri Bu-czaczu. Sovražnik je bil povsod odbit in je imel ogromne izgube. Pri Zborovu smo sovražnika s protiofenzivo naših čet vrgli nazaj. Po najskrajnejši silovitosti se odlikujejo tudi boji na prostoru Burkanov — Buczacz, kjer smo številne napade odbili z ognjem pušk in z bajonetnim bojem. Na nekaterih točkah sovražnik ni mogel prenesti dolgotrajnega meteža, se je umaknil v svoje jarke in nam pustil ujetnike.
Petrograd. (Brez datuma.) Na fronti Rjga—Dvinsk v splošnem nobene važne izpremembe. Pri Friedrichstadtu smo vnovič odbili nemške napade 1. septembra in naslednje dni. Mecl Swiento in Vilijo naše čete uspešno prodirajo, prišle so blizu Wil-komira in drže fronto Szirwinty—Mejsza-. gola—Dukszty. Pri trgu Szirwinty je naša konjenica 1. septembra zvečer z bajonetnim napadom osvojila dve vasi, vrgla nazaj Nemce in jih več ujela. Prodirajoč ob desnem bregu Vilije smo vzeli Nemcem pri Duksztyju eno havbico in več municijskih voz. Položaj med Vilijo in Njemenom ostane v splošnem neizpremenjen. Pri Oranyju je v teku trdovraten boj.
Ko smo sovražnika pri Grodnu toliko časa zadrževali, kolikor je bilo potrebno za izpraznitev te točke, so šle naše čete v noči na 2. septembra na desni breg Nje-mena. Južno od Grodna do Pripjatega je položaj neizpremenjen.
Naše čete so se v noči na 2. septembra pri Lucku umaknile na fronto 01yka— Radzivilov, potem ko so zadržale sovražnika ob Styru. Tekom dneva smo ujeli nekaj sto sovražnikov, med njimi nekaj častnikov, in zaplenili strojne puške. V soglasju z umikanjem pri Styru so šle tudi naše čete v Galiciji v nove postojanke, pri čemur so prepustile zadnjim četam, da krijejo naše premikanje. Boji zadnjih čet so pri Zloczovu, Zborovu in ob izlivu Strype prinesli sovražniku zopet težke izgube. Odbili smo tu številne ponovljene napade, prešli deloma v ofenzivo, ujeli sovražnika in zaplenili strojne puške in mnogo municije.
PRITOŽBE PROTI RAVNANJU Z VOJNIMI UJETNIKI V RUSIJI.
Dunaj, 6. septembra. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: C. in kr. rezervni četovodja Evgen K. 41. nešpolka, ki je ušel iz ruskega vojnega ujetništva, je izjavil na zapisnik: Med vojnimi ujetniki so Nemce, pred vsem Nemce iz Nemčije, pošiljali v Sibirijo. V Kijevu so nam vzeli vse stvari, kakor nahrbtnik, skledo, steklenico, odejo, britve itd. Ruski podčastniki so prodajali naše drobnarije. Sestavili so iz ujetnikov delovne stotnije po 200 mož. Vod take stotnije je stražil odde lek, ki so ga tvorili državni brambovci,
krogci in skalja! Vkljub temu skušamo .še enkrat prodreti do prejšnjih postojank, nahrbtnike ali tornistre čez glave, da nas varujejo skalja. Vržemo se na tla, nahrbtnike in telečnjake kot področje, in kmalu prično naše puške pokati proti vrhu kope. Kdor nima dru gega zaklona, si v naglici napolni na-.hrbtnik z zemljo. Sila je iznajdljiva!
Tedaj pa prične tudi naša artilje-/ija, ki so jo ojačile nadaljne poljske baterije in gorski topovi, vmes govoriti, in sicer odvažne besede. Krogle so padale čez nas onstran kope ter podrle tam cele vrste Italijanov. Šum in šun-ider je bil tak, da se ni čuditi, če je mar-isikdo naših vrlih vojakov pri tem izgubil zavest.
Naša artiljerija je osredotočila svoj ogenj na kopo. Mi smo pa pričeli zopet prodirati: posamič (ne v celih vrstah ali rojih) ali po dva švigneta kvišku ter skočita nekaj korakov navkreber, kjer se vržeta na tla. Tako se polagoma pomakne cela stotnija za lep kos naprej. Naše topništvo nas vrlo podpira, a tudi Itilijani nas škropijo s točo granat in šrapnelov. Pa vseeno: le naprej! Marsikdo naših se zgrudi, ranjence spravljajo v ozadje, kjer jih prevzemo sanitejci.
Gori na kopi se je užgalo drevo. Do oblakov švigajo plameni kakor ogromna baklja. Ves vrh je obdal dim ekra-sita. šele eno uro obdeluje Italijane naše topništvo, a že so se naveličali; sovražnik je pometal orožje od sebe ter zbežal v varpejše kra je ob SočL
rekonvalescenti in za vojno službo nesposobni. Delavske stotnije so zaposlovali, pri zgradbah železnic, pri delih v skladiščih, na kolodvorih, pri zgradbah cest in, utrdb, večkrat tudi v tvornicah. Ujeto podčastnike so začetkoma uporabljali za nadzorstvo kot poveljnike vodov, a pozneje so morali ravno tako delati kakor drugi vojaki. Delavna doba je znašala vsak dan deset do, 12 ur. Večkrat se je moralo delati tudi ponoči. Nastanjeni so bili vojni ujetniki večinoma v šolah. Hrana ujetnikov je zelo slaba, skoraj nevžitna; enkrat na dan vodena juha, mesto mesa navadno ribe, večkrat pokvarjene. Pripetilo se je na primer v Kazanu več za-strupljenj. Kot priliuha sc je dajala kuhana pšenica. Dalje je dobil vsak mož dnevno polovico do enega in pol ruskega funta kruha, dva koščka sladkorja in nekoliko sira. Kruh jc zelo slab, popolnoma črn in poln peska. Vojni ujetniki ne dobe obleke in ne perila. Hoditi morajo zato okoli, tudi podčastniki, na pol goli in bosi. Vsi so polni uši in niso dobivali niti mila za umivanje. Na pritožbe se odgovarjali ruski vojaki, da je v Rusiji taka navada, da dobi častnik denar za vse, kar potrebujejo vojaki in da si ga pridrži. Stražno moštvo postopa z ujetniki zelo surovo. Ob vsaki oriliki bijejo ujetnike z zaušnicami in jih suvajo z nogami, kar ukazujejo častniki sami. Vojnim ujetnikom je najstrožje prei>ovcdano, da bi smeli med seboj in s stražo govoriti nemško. Nekega ruskega vojaka, ki se ni držal tega povelja, so pet dni zaprli. V ka-zanski guberniji divja med vojnimi ujetniki legar.
PRODIRANJE NAŠIH ČET VZHODNO OD BREST-LITOVSKEGA.
»Az Est« poroča 4, t. m. iz Jablona: Iz Bresta-Litovskega potisnjene čete'iz-kušajo zadržavati naše prodiranje, a njih najljutejše napade krvavo odbijamo in prodiramo dalje, ne da bi se trenutek počivalo. Naše čete se bližajo robu močvirja, kar bo naš položaj zelo izboljšalo.
O PADCU GRODNA
pišejo berolinski listi: Grodno je zadnja ruska trdnjava z zunanjim in notranjim pasom utrdb. Zunanji pas je bil zelo moderen. Dolg je bil 60 klm.
ZAKAJ JE BREST-LITOVSK TAKO KMALU PADEL.
Varšava. »Goniec poranny« poroča iz Brest-Litovskega: Brest-Litovsk je padel predvsem radi eksplozije zaloge streliva novembra 1914. Uničenih je bilo takrat 50.000 topovskih krogelj, vsi avstrijski zaplenjeni topovi in intendatura. Eksplozijo je povzročil nek poljski vojak. Škode niso nadomestili, marveč so še del topov odpeljali v Prasnyš in v Sadovo-Višnijo pri Lvovu, kjer so ostali. Namesto pričakovanih japonskih topov so se pripeljali le štirje japonski artiljerijski inštruktorji. Po padcu Przemysla je trdnjavski poveljnik Brest-Litovskega general Leiming odpotoval v glavni stan, kjer je poročal o obupnem stanju trdnjave in je prosil pomoči. Imenovali so nato drugega poveljnika, ki pa položaja ni mogel izpremeniti.
OMEJENE ŽELEZNIŠKE ZVEZE MED
PETROGRADOM IN MOSKVO.
Pariz, 6. septembra. (K. u.) »Pariš Midie« poroča: Od zadnjega četrtka dalje vozijo med Petrogradom in Moskvo le trije vlaki. Prej jih je vozilo deset. Cenzura je listom prepovedala, da bi bili smeli to naznaniti.
ODESO UTRJUJEJO.
Berolin, 5. septembra. »Nationalztg.« poroča: Že nekaj dni sem utrjujejo Rusi
Odeso tudi na suhem. Utrdbe bodo zelo obsežne.
CAR ODPOTOVAL NA FRONTO.
Petrograd, 5. septembra. (K, u.) Car Nikolaj se je podal na ironto.
BELO MORJE ZAMRZNILO.
Kristijanija, »Aftenposten« poroča, da je Belo morje okoli Arhangelska popolnoma zamrznilo,
RUSKE IZGUBE DO SREDI AVGUSTA.
Berlin, 5. septembra. »Bazeler Natio-nalzeitung« piše: Število ruskih častniških izgub od začetka vojske do sredi avgusta 1915 znaša 223.172 in sicer 43.124 častnikov padlo, 161.4443 ranjenih in 18.605 pogrešanih. Celotne izgube moštva sc cenijo na pet in pol milijona.
XXX NEVTRALCI O UMIKANJU RUSOV.
Kodanj. »Politiken« izvaja: Popolnoma se je izjalovilo Rusom nameravano strategično umikanje od črte ob Visli do črte Kovno—-Brest Listovsk. Kar se zdaj izvaja, ni več strategično, ker odkar jc bila prodrta tudi druga črta, se je izpremenilo umikanje v beg, ki ga pač krijejo hrabro se vojskujoče zadnje čete. To niso več tisti Rusi, ki bt določali, kdaj in kam naj bi se umaknili. Joffrejevo umikanje k Marni jc bilo strategično, rusko se z njegovim nc more primerjati, ker je bila francoska armada nedotaknjena z rezervami in z blagom. Rusi so pa zdaj brez rezerv, rekruti stoje zdaj vsi v bojni črti. Zdi se, da je mogoča nova brambna črta, za Dnjeprom, a zavezniki tako odločno prodirajo, da jo bodo le dosegli. Tudi zveze med posameznimi četami se vedno bolj rahljajo. Zdaj se ne nahajata več le severna in južna skupina, marveč razpada v vedno manjše skupine. Boji med Rigo in Dvinskom tvorijo skupino za se, druga skupina se bori pri Vilni, treja sc umika iz Bjelostoka ob železnici proti Slominu in Minsku. Rusi, ki se umikajo iz Bresta Litovskega proti severu, se bližajo tej tretji skupini, ki tvori zdaj najbrž najmoč nejšo rusko armado. Četrta skupina sc umika iz Bresta Litovskega skozi močvirja proti vzhodu in jo zasledujejo Četudi bi sc Rusi v južnih skupinah držali skupaj, se mora v bodoče raču->nati s štirimi ali s petimi skupinami, ako se vilniškim četam posreči, da se pri Minsku združijo z največjo skupino. Ne smemo se zato čuditi, da je iz-premenil veliki knez načelnika svojega generalnega štaba, katerega čaka težka naloga.
Kristijanija. »Aftenposten« izvaja: Grodno jc padlo. Na severu je račun zdaj čist. Preostajata le še trdnjavi Dubno in Rovno na jugu, ki bosta pač tudi kmalu padli. Vzeti ne bo potem več. Dejansko tragično je, če se misli, da je ponosna vrsta trdnjav od Vzhodnega morja do Galicije padla po obleganju manj dni, kolikor mesecev se je včasih potrebovalo za pade« kake trdnjave. Dokazalo se je, da umetnost o gradbi trdnjav ni tako napredovala, kakor je napredovala umetnost o njih uničenju. Važnejši kakor padec Grodno je položaj v deželah ob Vzhodnem morju, ker se Rusi še drže, a to je tudi življenjske važnosti, ker če napovejo čete na črti ob Dvini, so zelo ogrožene zveze zahodno stoječih armad. Ti boji najbrž odločijo usodo cele vojske.
ANGLEŽI O PRODIRANJU NEMCEV V RUSIJO.
London, 6. septembra. (Kor, ur.) »Times« poročajo iz Petrograda: Prodiranje
Irdaiava Luck.
armade generalnega polkovnika pl. Eich-lorn proti Oranvju in nadaljni razvoj popolnoma dokazuje, kaka nesreča da grozi Rusiji. Najhujše posledice udarcev za hrbtom je odvrnilo pravočasno izvedeno rusko umikanje v črto ob Njemenu, popusti-tev levega brega reke do Grodna in izpraznitev grodniških utrdb na levem bregu. Prodiranje sovražnika na njemenski bojni črti od Olite proti črti Orany—Mereč je bilo izvedeno z veliko silo. O delnih strategičnih uspehih ruskega prodiranja pri Vilkomiru je še prezgodaj, da bi se moglo sklepati, če je bilo rusko prodiranje pri Viliji samostojno ali če je šlo le za pomožno operacijo.
NEMŠKI ODGOVOR NA RUSKA RAZ-MOTRIVANJA O BOJNEM POLOŽAJU.
Berlin, 6. septembra. (K. u.) Wolf-fov urad poroča: Petrograjska brzojavna agentura razširja dne 3. septembra daljše pregled o položaju. Namen označuje ta-le stavek: »Vojaški krogi in vojaški sotrudniki listov so glede na položaj upravičeni, da ugovarjajo vsakemu, ki bi dvomil, da se je dejansko izpremenil položaj na vzhodnem bojišču.« — Opazovalci dogodkov na ruskem bojišču store najboljše, da se drže dejstev, med katerimi se slabo ujema tisi i dan, ko jo izšla petrograjska izjava: padec Grodna, z naskokom zavzeto obmostje pri Friedrichstadtu ob Dvini in zmage v vzhodni Galiciji.
XXX
POSVETOVANJA POD CARJEVIM PREDSEDSTVOM.
Petrograjska brzojavna posredovalnica poroča: Dne 4. t. m. je otvoril car posebna posvetovanja glede na enotnost narodne obrambe. Posvetovati se nameravajo: 1. Organizacija transportnih sredstev, 2. Preskrba z živili. 3. Dobava vojnega materijala in streliva. Prvi je govoril car, za njim vojni minister Polivanov, predsednik državnega sveta Kulomsin in predsednik dume Rodsjanko.
DVA VIŠJA POVELJNIKA RUSKE ARMADE.
Petrograd. Načelnik šeste armade, generalni pobočnik Ruski, je imenovan za poveljnika armade na severni bojni črti in poveljnik 4. armade, general pehote Evert, za poveljnika armad ob zahodni bojni črti.
RUSKI VOJNI MINISTER O POLOŽAJU.	>
Iz Kristijanije se poroča: »Vossi-sche Ztg.« Dopisniku »Timesa« ie izjavil ruski vojni minister Polivanov: Obžalujem, ker ne moreni v London, da bi se posvetoval z lordom Kitche-nerjem, ki ga smatram za svojo avtoriteto glede na organizacijo armad. Sestavljamo zdaj nove armade, ki b,odo štele dva milijona mož. Uriti jih moramo približno toliko časa, kolikor časa uri Ancrlija nove čete. Naše armade se umikajo zdaj počasi v svoje nove postojanke. Zanimanje se osredotočuje na Vilno, kjer se bo najbrže bila važna bitka. Za boje pozimi je vse preskrbljeno. Nove milijonske armade, ki nastopijo spomladi, se urijo v veliki daljavi od bojišča. Nervozni nismo. Petrograd je popolnoma zavarovan za morebiten napad. »Rječ sodi, da postane general Polivanov ministrski predsednik, ker zahteva čas odločnega moža.
GENERAL POLIVANOV POSTANE
RUSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
London, 6. septembra. (K. u.) »Times« poročajo iz Petrograda: »Kurier« poroča: General Polivanov postane mi-nistrski predsednik, in sicer zato, ker bi ne mogel proti njemu kot vojaku uspešno kandidirati kak parlamentarec, kakor proti civilistu Krivošinu.
RUSKA DUMA SKLENILA OBŠIRNE POZIVE POD OROŽJE.
Kodanj, 6. septembra. (K. u.) Ber-lingske Tidende poroča iz Petrograda: Državna duma se je pečala zadnje dni z vprašanjem,, kako izpopolniti armado. Sklenili so, naj se vpokliče državna hramba, prvega poziva in da naj se jkjzovc pod orožje tudi drugi poziv, ki obsega vse tiste, ki niso sposobni za orožje, a njih telesne napake niso tako velike, da jih lahko uporabljajo za gotove vojne službe. Veliko število izurjenih vojakov bi postalo prosto za službo v bojni črti.
RUSIJA IZDA ZA TISOČ MILIJONOV BANKOVCEV. Petrograd, 6. septembra. (K. u.) Državni zbor je pritrdil sklepu dume, po katerem se pooblašča vlado, da sme izdati za tisoč milijonov rubljev bankovcev.
VZNEMIRJENJE NA FINSKEM.
Stockholm, 5. septembra. Na Finskem vlada veliko vznemirjenje radi nemškega izkrcavanja. V Hclsingforsu so podminirali hiše, da jih ,v slučaju nemškega vpada raz-stceU.
12,000.000 BEGUNCEV V RUSIJI.
»Rusko Slovo« poroča, da cenijo Število beguncev v Rusiji do zdaj na 12 milijonov. Kdor nima uradno določenega bivališča, mora takoj odpotovati v Sibirijo.
XXX
ŠKODA NA VZHODNEM-PRUSKEM.
Berolin, 5. septembra. Dognalo se je, da so Rusi na vzhodnem Pruskem porušili 24 mest, okoli 600 vasi, 300 graščin in več kot 80.000 poslopij.
Nou laški poraz
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. septembra. Uradno se poroča:
Od brezkoristnih napadov na visoko planoto Lavarone in na tolminsko obmostje je delovanje Italijanov vidno ponehalo. Iz-vzemši artiljerijskih bojev se je vršil le pred južnim delom tolminskega obmostja boj, ki zasluži, da se ga omeni. Sovražnik je bil odbit kakor vedno. Ista usoda je doletela danes zgodaj zjutraj italijanski napad v Dolomitih od Bodenalpe proti Innichen-riedlu.
Namestnik načelnika generalnega štaba: V	pl. Hofer, fml.
/ Dunaj, 5. septembra. Uradno se poroča: Italijani so razvijali včeraj na Dobrdobski visoki planoti povišano, a popolnoma brezuspešno delovanje. Po ljutem obstreljevanju posameznih prostorov z njih artiljerijo vseh kalibrov so poizkušali že dopoldne več sunkov ob cesti zahodno od Sv. Martina. Bili so odbiti. Naša artiljerija je uničevalno učinkovala na nazaj bežeče množice. Proti večeru je postal artiljerijski ogenj ljutejši, sledili so mu zopet posamezni napadi pehote, ki so se vsi izjalovili z velikimi izgubami za Italijane.
Na južnem Tirolskem sta bili zapo-deni dve sovražni stotniji, ki sta napadli naše postojanke v Marcu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijanska uradna poročila.
1.	septembra. V zgornji dolini Noče /e otvorila naša artiljerija ogenj na sovražne okope nasproti postojankam, ki smo jih nedavno osvojili na zgornjem koncu doline, in prisilila sovražno posadko, da je izpraznila del postojank. Sovražna artiljerija na Monte Panarot-ta v Luganski dolini je znova začela obstreljevati Borgo, ki ga je bilo pre bivalstvo žc zapustilo, in okolico Cher-za. V dolini Cordevole je sovražna artiljerija obstreljevala Caprile in poškodovala tamošnjo bolnišnico.
V	Bovškem kotlu je vrgel sovražnik mnogo zažigalnih granat na ta kraj in ondi znova povzročil požare. V noči 31. avgusta je započel sovražnik učinkovit napad na našo postojanke na pobočjih Monte Rombona, a naperil je proti njim le zelo živahen artiljerijski in pehotni ogenj.
Na Kraški planoti je podvzel sovražnik med hudo nevihto pozno zvečer dne 30. avgusta dva napada, o čemer je spuščal svetilne rakete; našim četam se je pa posrečilo, da so z dobro merjenim ognjem odbile oba napada.
Z drznimi poizvedovanji proti sovražnim četam se je ugotovilo, da sovražnik nosadke v strelskih jarkih nadomešča s svežimi, šele v zadnjih dneh na fronto dospelimi četami. Nenavadna delavnost, ki jo razvija sedaj sovražnik s topovskim in pehotnim ognjem ter z metanjem bomb, ima torej, kakor se zdi, ta namen, da prikriva gibanje čet.
2.	septembra. Sovražna artiljerija je nadaljevala obstreljevanje Borga in Val Sugane ter otvorila ogenj na Ron-cegno, kjer je povzročila požare. Naša artiljerija je obstreljevala municijsko zalogo na Andertski alpi v Sekstenski dolini in jo pognala v zrak; uspešno je tudi obstreljevala sovražno artiljerijo v Jezerski dolini nad predilskimi utrdbami. Tudi ena izmed kupol forta Ilermann severno od Bovca je bila zadeta. Sovražna baterija srednjega kalibra je izstrelila nekaj granat na železniško postajo v Krminu, ki pa niso napravile škode.
V	odseku Velikega Pala se je s poizvedovanji naših čet proti sovražnim postojankam dognalo, da je ostalo v nekaterih strelskih jarkih, ki jih je sovražnik nedavno izgubil, 103 mrličev. Tudi na Kraški planoti je sovražnik izpraznil nekaj strelskih jarkov in pustil v njih mnogo orožja in municije, kar so naši vojaki zbrali.
3. septembra. V dolini Ilohlenstein je poizkusil sovražnik še enkrat napasti naše postojanke na Monte Pianu, a je bil s težkimi izgubami odbit. V odseku Peralba je bil sovražnik zasedel škrbinasto gorsko grmado Monte Chindenis in Montage Avanza med Val di Sesis (Piave) in Fleensbachom (Dcgano). Naše čete v zgornji Piavski
BEGUNCI SE SMEJO VRAČATI V VZHODNO PRUSIJO.
Begunci se smejo vračati v celo vz-hodio Prusijo, tudi v obmejne okraje.
XXX
POSVETOVANJA POLJSKIH VODITELJEV.
»Beri. Tageblatt« poroča: V Varšavi se vrše posvetovanja poljskih voditeljev iz Galicije in Poljskega. Predložen je bil na-čr.t izjave, ki se bo nanašala na političen položaj.
pri su. martlnu.
in Deganski dolini so vzajemno sodelujoč podvzelc vrsto operacij, da bi pregnale sovražnika iz onih važnih postojank. Spretno pripravljeno in s tr-dovratnostjo in drznostjo izvedeno podjetje nas je dovedlo v zagotovljeno posest cele grmade kljub živahnemu delnemu odporu nasprotnika, ki smo ga morali potiskati z višine na višino gor do obeh strmih vrhov Ciadenisa, kjer so se držali majhni oddelki, ki so bili trdno zakopani. Zvečer 1. septembra so poizkušale ogromne sovražne moči, ki so jih podpirali žarometi, napasti izgubljene postojanke, a bile so popolnoma odbite.
Na Kraški planoti se je neki lasten naš oddelek v odseku Griže brdo s spretnim manevriranjem skoro brez boja polastil nekaterih sovražnih strelskih jarkov. Naše letalo je uspešno metalo bombe na sovražna taborišča ob cesti Kostanjevica—Vojščica.
Neiskreno in zahrbtno laško uradno poročanje.
Dunaj, 5. septembra. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča 5. t. mes.: Neiskrenost in zahrbtnost laških poročil dokazuje v polni meri uradna izjava »Agenzie Štefani« z 19. avgusta popoldne, v kateri se prerekavajo s poročilom avstrijskega generalnega štaba z dne 13. av-usta. Naše uradno poročilo obsega, ko omenja brezuspešne boje ob tirolski meji južno od Schluderbacha, opazko, da je Italijane, ki so šli nazaj, obstreljevala njih lastna artiljerija. Tega stavka si pa nihče ni mogel tolmačiti drugače kakor tako, da se je to zgodilo vsled brezmiselne napake laške artiljerije. Italijanski vladi se je pa poljubilo, da je v svoji izjavi stvar tako zasukala, da se je hotelo reči, laška artiljerija je obstreljevala svojo lastno pehoto radi njene bojazljivosti in na to napačno; in samovoljno podmeno izpušča »Agenzia Štefani« celo povodenj napadov na Avstrijo. Ta lažnjiva ali pravzaprav namenoma zavita razlaga spominja na to, da je uradno mesto, ki je povzročilo komunike »Agenzie Štefani«, ravno tisto, ki je med vojsko v Libiji v najširšem obsegu skrbelo za to, da je bilo omejeno italijansko poročanje. Italijanom pač ne pristoja, da govore zdaj o resnicoljubnosti poročanja, ko so najeklatantnejša dogodka dokazala njih neiskrenost; prikrivali so namreč zavzetje Kovna 36 ur in potvorili so poročilo nemškega generalnega štaba 18. avgusta. Zdi se tudi, da je »Agenzia Štefani« pozabila, kako lažnjivo je tolmačila naše poročilo, da bi bilo nemodro, če bi junaštva in krasne uspehe naših čet zmanjševali, ki jih iz-kuša zmanjševati sovražnik s svojimi zla-ganimi psovkami.
Dunaj, 6. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Popravek k italijanskemu vojnemu poročilu z dne 3. septembra. Monte Chiadenis, Bladnersko sedlo in Monte Peralba s0 prej ko slej v lastni posesti. V celem, odseku se ni izgubila niti ped zemlje. 1. septembra je poizkušal sovražnik napad na Blander-sko sedlo in Monte Peralba, a je bil z izgubami odbit. V zadnjih dneh so se patrole ponoči priplazile do žičnih ograj in kritij pri Casera Sissanis in prizadejale sovražniku z ročnimi granatami izgube. Monte Avanza je bil vedno v italijanski posesti in nismo proti njemu nikoli podvzeli nobene večje akcije. Samo majhne, spretno vodje-ne patrole so se opetovano poslale proti sedlu in med Avanza in Monte Chiademis, da so nasprotnika vznemirjale.
Obstreljevanje Mirna.
Medtem ko je Gorica zadnje dni ko-iikortoliko prosta italijanskih šrapnelskih in granatnih pozdravov — nekaj granat sicer vsak dan prileti, a za te se Goričani malo več zmenijo —, so začeli sedaj Italijani ogrožati z granatami Miren. ».Slovenec« je že poročal, da so pred dnevi vzeli na muho mirensko cerkev in jo precej poškodovali. Pri cerkvi so pričeli in svoje delo nadaljevali. Posebno ljuto so obstreljevali Miren z granatami v nedeljo, dne 29. avgusta. Izstrelili so ta dan na Miren krog 100 granat, ki pa so eksplodirale večinoma na polju in ranile samo eno kravo. (Cadorna je v svojih poročilih jako natančen in bo vestno tudi ta uspeh z vso gotovostjo zabeležil.) Najbolj je trpel Gorenji Miren, Dolenji prav malo. Dosedaj je bilo ranjenih več ali manj občutno krog 7 Mirncev. Zelo žalostna in '>a<5ikc
polna nesreča je zadela komaj devetnajst-letno mirensko dekle Klaro Ferfolja. Kroglja ji je ondesla spodnjo in zgornjo Čeljust, ji poškodovala jezik in jo ranila v nogo. Dekle je izgubilo svojo govorico in se potom pisanja sporazumeva z dejmačini. Res obžalovanja vreden slučaj.
Ko so prileteli le šrapneli v vas, se Mirenci niso dosti bali, a granate so jih napravile nekoliko bolj nervozne. Zato jih je nekaj odšlo, drugi pa odhajajo z živino zjutraj iz vasi in se zopet zvečer vračajo v svoje domove.
Bilje v sovražnem ognju.
Tudi Bilje so bile zadnje dni cilj sovražnih granat.
»Vremensko« poročilo iz goriške fronte z dne 1. septembra 1915.
Pri Gorici ozračje razmeroma mirno, na Krasu pa se je vsled burje Cadorna lahno prehladil, ima napade in — kašlja.
Vipavska »vremenska« opazovalnica.
Italijani pričeli ceniti Avstrijo.
Milan, (K. u.) »Corriere della Sera« izvaja glede na Cadornovo poročilo o živahnem železniškem prometu v Gorici in o dohodu novih avstrijskih čet na laški bojni črti, da bi bilo priporočljivo, če bi Anglija in Francija izdelani in nakupljeni vojni materijal razdelile med zaveznike in naglaša, Avstrija se je preveč podcenjevala in je pokazala ob koncu vojske šele svoje veličastno velikost glede na svojo realno in avtonomno energijo.
Novi pozivi na Laškem.
Curih. Lahi letnika 1896. in tisti, ki niso bili 1. 1895. potrjeni, bivajoči v Švici in v Franciji, so pozvani pod orožje. Na prebiranje so pozvani vsi vojaški opro- j ščenci letnikov 1892, do 1894. Trdi se, da ! namerava Italija do bodoče spomladi podvojiti svojo armado.	j
Japonci in evropska vojska.
»Rusko Slovo« poroča iz Tokia: Japonska vlada je izjavila, da je pripravljena, da odpošlje v Evropo večjo armado. Japonski veleposlaniki v Petrogradu, Parizu, Rimu in v Londonu se pogajajo o tem.
»Temps« pripisuje imenovanje dosedanjega japonskega poslanika v Parizu, barona Ischija, velik pomen za udeležbo Japonske pri vojnih ciljih čveterosporazuma. Denarna sredstva za nabavo nove japonske municije bodo takoj na razpolago, ne da bi bil za to vprašan parlament. Ministrski predsednik Okuma je govoril z ruski mposlanikom, nakar se je vršil najvišji japonski vojni svet.
»N. Fr. Pr.« poroča iz Ženeve z dne 2. t. m.: Japonski poslanik v Rimu, Hayashi, ki se tačas mudi v Parizu — on se je vedno potezal za oboroženo posredovanje Japonske na evropskem bojšiču — je izjavil sotrudniku »Petit Parisiena«, da bo svet presenečen nad tem, kar bo Japonska še storila za zaveznike; bilo bi pa prezgodaj objaviti podrobnosti, ker bi se s tem koristilo sovražniku. Hayashi se je izognil vprašanju, če namerava Japonska sodelovati ob Dardanelah.
Zanimivo je, da je peterburški japonski poslanik zastopnikom nevtralnih držav hitel zatrjevati, da so vesti o vmešavanju Japonske neresnične.
italijanske aspiracije.
(Konec.)
Na drugi karti gre meja pod Kle-kom in od tu v morje pred Reko. Tu je ostal risar neodločen, ali bi ne bil pograbil tudi Reko. Zal mu je Reke, a ve, da je to staro hrvatsko mesto, odkoder so naši dedi zadali beneškim Italijanom toliko strašnih udarcev. »Najbolje je,« je rekel, »da ostane tudi v bodoče »corpus separatum«, da jo pokri-jem s temno barvo in da vprašam za svet njenega bivšega župana Bačiča in obč. svetnika Hodnika, tistega, ki je še nedavno navduševal Lahe, naj se ne boje Slovanov; 3 do 4 stotisoč jih bodo lahko prebavili. Meja se vleče sramežljivo po morju pred Reko, se zaobrne v Morlaški kanal, je malo bolj oddaljena od Senja, kakor da se boji junaškega duha Ive Senjanina, se vleče skozi senjska vrata, zapuščajoč za seboj rumeno sled in gre semtertja kakor brez glave meri Prvičom in Rabom, med Lošinjem in Silbom ter izgine na odprtem morju. Nekje izpod morske gladine se je potegnila zopet na hrvatska tla. Meja se prične pri Trebinju, se vzdiguje na Visočico, Palanko, Kučino koso, na Dinar izza Knina in gre nazaj po bosensko-dalmatinski meji do Pelješca. Tukaj se spušča k morju pri Nauma, a od srede polotoka gre zopet ob dalmatinski meji do^Špiča in se prav nič ne ozira na svoje zaveznike Črnogorce. Saj imajo oni košček obrežja, a s svojih gora se morejo tudi tako na-užiti krasnega, razgleda na Jadransko morje, drugega jim pa tako ni potreba. Druga stvar ic s Srbiio. Ta zahteva
Izgube laških častnikov.
Lugano. Zasebna statistika, posneta po smrtnih naznanilih v laških listih, jc dognala, da sta padla dozdaj 2 laška generala, 64 štabnih častnikov, 138 stotnikov in 478 drugih častnikov.
Navdušenje v Italijanski armadi.
Genf. Iz Milana se poroča: Vojno sodišče je obsodilo 112 vojakov radi prekucijske prooagande in agitacije na bojišču v daljši zapor.
Bolezni v Italiji.
Lugano, 6. septembra. (K. u.) Laška vlada je prisiljena, da mora v vseh krajih uvesti izredne odredbe glede na\ javno zdravje. Po obsegu ukrepov se x sklepa, da računajo z razširjenjem nevarnih nalezljivih bolezni. List »Solo« poroča, da radi nemške prepovedi izvoza primanjkujejo zdravila in obveze, kar se zelo čuti. Zdravila, kar jih je še, so zelo draga.
Ruski predlogi Italiji.
Budimpešta. Prvi laški veleposlanišld tajnik v Petrogradu, princ Alliata, potuje v Rim, da na željo ruske vlade poprosi, naj Italija v Dardanelah takoj nastopi. V Pe« trogradu niso zadovoljni, ker škili Italija po Mali Aziji in zahtevajo pomoč na Dar danelah,
Lugano. V Rim je došlo 2. t. m. an« gleško - francosko odposlanstvo z Darda-nel, da se posvetuje z vojnim ministrom in z vojnim vodstvom.
Italijanom ne diši pomoč Grške.
Milan, 6. septembra. (K. u.) Atenski dopisnik lista »Corriere dela sera« poroča, da bi pomoč Grške sporazumu le malo koristila. Venizelosu povzročajo tudi preglavice izčrpani državni gmotni viri.
izhod na morje. Za to je Italija velikodušno poskrbela. Glej, imajo izhod pri Naumu! Ni širok: za dva človeka širok; ali kadar se govori o izhodu, se več ne razume. Tako bo mogoče, da se po dva in dva skopljeta v tem zalivu Jadranskega morja, ne da bi videla morja samega, katero zakriva Pelješac; če bodo pridni, bodo smeli zapluti okoli polotoka v laško morje. Izvaža'i bodo lahko tudi svoje blaero ali samo toliko in tako, kakor bo dovolila gospodarica Italija. Prvi pogoj bo na vsak način uporabljenje izključno laških proizvodov in »infiltracija« dežele z laškimi sinovi, katerim je postalo doma pretesno.
Naše orožje bo poskrbelo, da bodo
vse laške aspiracije padle v vodo!
Boji na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 4. septembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
Berolin, 5. septembra, Wolffov ura3 poroča iz velikega glavnega stana:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko poročilo
z dne 1. septembra zvečer: Artiljerij-ska podjetja v odseku severno od Ar-rasa, v ozemljih Roye in Quennevieres. Sovražnik je vrgel nekaj granat na Soissons in Reims. Naša artiljerija je naperila jako uspešen ogenj proti sovražnim strelskim jarkom ob Aisni in v Champacni. V Argonih so obmetavali Nemci čez dan našo fronto večkrat z minami in artiljerijskim ognjem različnega kalibra, posebno med sotesko Houyette in Fontaine-aux-Charmes. Naše baterije in v strelskih jarkih nahajajoča se bojna orodja so odgovarjala in prisilila sovražnika k molku. V Vogezih precej ljut artiljerijski ogenj na Ban-de Saptu in na Combelkopfu.
Naša letala so v noči od 28. na 29. avgust bombardirala nemške . zgradbe v Ostende, tabor v Middelkerke in kolodvor Thourout. Sovražna letala so obkladala z bombami Luneville. Javlja se o žrtvah med civilnim prebivalstvom.
Preosnove v francoskem vrhovnem pO* veljstvu
Berlin. Iz Bazela se poroča: V francoskem višjem poveljstvu nameravajo izvesti važne izpremembe. Dosedanji generalni rezident v Maroku, general Lianthey prevzame baje važno poveljstvo na zahodni bojni črti. General Foch postane načelnik generalnega štaba. Več radi starosti vpokojenih generalov nameravajo zopet nastaviti. Tudi general Pau prevzame fleko poveljstvo, Poveljnike trdnjav Belfort in Verdun so izmenjali.
Zakaj se odlaša velika oienziva na zapadu.
Iz Lugana se poroča dne 2. septembra: Kakor famozni polkovnik Barone si danes
203. Štev,
SLOVENEC, 'dne 6. senlembra 1913.
Stran 5.
prizadeva tudi »Tribuna«, da bi naslikala
položaj tako, kakor bi se bila velika ofenziva na zapadu odgodila iz posebno zvitega proračunanja, da se Nemčija čisto gotovo uniči. »Zavezniki«, tako piše »Tribuna«, čutijo, kako jim dan na dan rastejo njihove sile. To kaže, da ravno v tej za-vesti svoje rastoče moči vedno bolj odlašajo ofenzivo. Sicer sta se pa obe Vojski tako zakopali in utrdili, da bi šla onh armada, ki bi napadla, v gotov pogin, razen če bi imela ogromno številno premoč. Angleži in Francozi zato raje prepuščajo času, ki je njihov najboljši zaveznik, da ugonobi nemške armade in nemško narodno premoženje.
Obstreljevanje Munstra.
Berlin, 6. septembra. (K .u.) »Wolff« poroča iz Strassburga: Način francoskega vojskovanja znači trajno obstreljevanje mesta Miinster. Mesto je že nekaj dni popolnoma izpraznjeno, a vkljub temu je Francozi neusmiljeno obstreljujejo. Ponoči 5. t. m. je pogorelo 40 hiš. Tudi na cerkve se Francozi ne ozirajo.
Francoski načrti.
Francozi imajo zbranih 200.000 do 300.000 mož, da napravijo splošen naskok na postojanke, ki obvladujejo Miihlhausen,
Pegoud mrtev.
Pariz, 2. septembra. »Agence Havas poroča: Tekom junaškega boja, ki se je v torek zvečer vršil nad Petit Croix, je našel podporočnik Pegoud slavepolno smrt za domovino. Pegoud, ki je sam na krovu letala napadel neko nemško letalo, je postrelil več trakov patron s svojo strojno puško, ko so ga zadele nemške krogle ter je bil takoj mrtev. Letalo je treščilo navzdol in padlo med francoskimi črtami na tla.
Gibanje na Balkanu.
POLITIKA RUMUNIJE.
Bukarešt, 6. septembra. (K. u.) »Journal de Geneve«, ki je objavil zadnje čase več notic o rumunski politiki, ki so bile več ali manj tendentične. Bralce moremo le svariti proti raznim kombinacijam glede na stališče Rumunije.
Bukarešt, 6. septembra. (K. u.) De-menti »Independance Roumaine« meri očividno na tisto poročilo lista »Journal de Geneve«, ki trdi, da se je dosegel sporazum med Rumunijo in državami sporazuma štirih tako, da se izpove želje Rumunije in da se še ni obvezala, da ne dopusti prevoza streliva.
Lugano. »Secolo« poroča: Srbski odgovor sporazumu izjavlja, da odstopi nekaj ozemlja Bolgariji proti odškodnini avstrijskega ozemlja.
ODPOVED RUMUNIJE ŠTIRISPORAZ-UMU.
Frankobrod, 3. avgusta. Z Dunaja se poroča »Frankf. Ztg.«: Kakor se zdi, je Rumunija zadnjo ponudbo entente odbila s pojasnilom, da so ogrske trdnjave zelo močne in da se vsled tega zdi, da je ruska ofenziva nemogoča, nasprotno pa je Rumunija odprta dežela.
Od Grčije se pričakuje stroga nevtralnost. Poslaništvo Gryparisa v Carigrad, kjer je imenovani persona gratia, je bilo od Venizelosa potrjeno.
ODGOVOR SRBIJE SPORAZUMU.
Frankobrod. (Kor. ur.) »Frankf. Ztg.« poroča, da države sporazuma o vsebini odgovora Srbije strogo molče, a nekaj se je le izvedelo. Že pred dnevi se je govorilo, da je Srbija voljna sporazumno z Grško odstopiti Bolgariji del nekdanjega vi-lajeta Bitolj, katerega zahteva Bolgarija celega. Srbska in grška vlada zahtevati, da ostaneta Srbija in Grška sosedi. Ne verujejo, da bi Bolgarijo popolnoma zadovoljili, a upajo, da se bodo pogajanja s sodelovanjem Venizelosa uspešno nadaljevala. Kako pritiska sporazum na Bolgarijo, nam dokazuje glasilo laške vlade »Corriere della sera«, ki zagotavlja Bolgariji globoke, stare simpatije Italije, a grozi za slučaj, če bi se poizkušala približati osrednjima velevlastima, z bičem in končno s koncem narodnega obstoja Bolgarije.
Solun, 6. septembra. (K* u.) Grški listi poročajo s poučene strani: Odgovor Srbije na noto sporazuma je bil izročen dne 3. t. m. Srbija je baje izjavila, da sprejme nredlagane ji teritori-jalne koncesije, a glede na varnost svojih bodočih mej je stavila več pridržkov in pogojev, da sc ozemlje ne odstopi tako' marveč šele takrat, ko bodo gotove že nove srbske meje.
BOLGARIJA IN SRBIJA.
Sofija, 6. septembra. (K. u.) Agence Teleeranhique Bulgare poroča: V vojski obrekovanja, katero je podvzela Srbija proti Bolerariji, se Srbija no straši nobenega sredstva in se nc plaši tudi pred mistifikacijami. Gotovi srbski listi objavljajo poročilo, ki ga izmišljeno podtikajo Reuterju, da je baje prepustila Bolgarija Turčiji med vojnim ma-terijalom tudi štiri 12palčnc topove, ki
so jih Turki takoj odposlali na Dardanele. Tq v Nišu izmišljeno poročilo jas-, no kaže, da izrabljajo Srbi dobro vero svojih zaveznikov.	/1
BOLGARIJA GRŠKA IN SRBIJA.
Gen!. » Temps« poroča iz Dedeagača: Bolgari hitro utrjujejo utrdbe ob bolgar- , sko-grški meji. Pri Nevrokopu so zgradili 1 nove črte in jarke. Višji bolgarski častniki nadzorujejo nove zgradbe. Bolgarska vlada je odpustila vse grške, armenske in laške delavce, ki so delali v rudokopih bakra kakor tudi nekega belgijskega rudniškega ravnatelja.
NOV ANGLEŠKI POSLANIK V SOFIJI.
Sofija, 5. septembra. Kralj je sprejel novega zastopnika Angleške O' Beirna, ki mu je izročil poverilna pisma kot pooblaščeni minister v izredni misiji na bolgarskem dvoru.
DOGOVOR MED SPORAZUMOM IN GRŠKO.
Atene. (K. u.) Podpisali so dogovor-med sporazumom in Grško glede na trgovino in plovbo. Grška se obveže, da prepreči vojno tihotapstvo. Prostega izvoza tobaka in surovin sporazum ne namerava ovirati in dovoli izvoz blaga iz Anglije in njenih naselbin za notranjo potrebo Grške. Grških ladij ne bodo več preiskavah.
SRBSKI LETALEC NAD NOVIM SADOM.
Novi Sad, 5. septembra. Včeraj se je pojavil nek srbski letalec nad mestom. Krožil je v višini 300 m in se kmalu vrnil, ne da bi metal bombe.
ČRNOGORSKI KRALJ NA BOJNI ČRTI.
Rim. (K. u.) Agenzia Štefani poroča dne 3. septembra iz Cetinja: Kralj Nikolaj si je včeraj ogledal črnogorsko hercegovinsko bojno črto in je pozival vojake na nove žrtve z ozirom na sijajno bodočnost in na končno zmago Cr-neprore in Srbije.
ČRNOGORSKI KRALJ NA GRŠKEM IN V ITALIJI.
Atene, 30. avgusta. (K. u. Zakasnelo.) Črnogorska kraljeva dvojica je danes zapustila Atene, da se poda v Italijo.
PORAZ ESSAD PAŠE.
London. »Times« poročajo iz Aten 31, m. m.: Iz Skadra se poroča o ljutem boju čet Essad paše z Miriditi, Essad paša je bil premagan. Miriditi so ujeli 50 nasprotnikov. Padlo je 215 pristašev Essad paše^
Turčija v vojski.
USPEHI ANGLEŽEV NA GAAIPOL-SKEM POLOTOKU.
»Reuter« ima uradno poročilo, da so Angleži zavzeli neko važno pozicijo na Gallipoli in da so Turki imeli težke izgube.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLN V EGEJ-SKEM MORJU POTOPIL ANGLEŠKI TRANSPORTNIPARNIK.
Carigrad, 2. septembra. Glavni stan poroča: Angleški transportni parnik »Savvsland« je v Egejskem morju tor-pediral in potopil nemški podmorski čoln. Velik del čet, ki jih je vozil »Savvsland«, je utonilo. Ob Dardanelah in na drugih frontah nobene bistvene izpremembe.
RUSKI NAPAD NA TURKE PRI ARA-KSESU ODBIT.
Carigrad, 6. septembra. (K. u.) Iz Erzeruma se poroča: Sovražnik je ponoči severno od Araksesa presenetljivo napadel turške čete. S krepkim protinapadom so bili Rusi odbiti. Bežali so v neredu. Turki so jih zasledovali in metali bombe do njihovih utrdb. Ruske izgube so bile velike. V Livas je došlo 400 Rusov, ki so bili pred kratkim ujeti.
•in bi se pred zimo nahajala v najkritičnej-šem položaju.
SVETI OČE ZA MIR.
London, 6. septembra, (Kor, ur.) Va-šingtonski dopisnik »Timesa« poroča; Zdi se, da se je pričelo resno delo za mir pod pokroviteljstvom katoliške cerkve. »Ti mes« pristavljajo: Gotovo to ne bo ničesar koristilo, če so katoličani voljni, da prevzamejo posel Nemčije, ker je predsednik Wilson o položaju v Evropi predobro poučen, da bi veroval na mir v sedanjih razmerah.
ANGLEŠKI POGOJ ZA MIR.
London. Izdajatelj delavskega lista »Independent« se je obrnil do ministrov Asquitha, Selborne, Carsona in Longa z vprašanjem, če soglašajo z izjavo Georgesa, da noben Anglež niti ne sanja o miru, dokler bo stal še kak nemški vojak na francoskih in belgijskih tleh. Ministri so odgovorili, da so to izjavo podpisali.
PREPOVEDANE STAVE O IZIDU VOJSKE NA ANGLEŠKEM.
Scheveningen. Angleška vlada je prepovedala Lloydu sprejemati stave o izidu vojske, ker se je večinoma stavilo, da zmagata osrednji državi.
POGIBELJ PARNIKA »SVEN RIN-STROEMA«.
Kodanj, 6. septembra. (K. u.) Ob finskem obrežju potopljeni parnik »Sven Rinstroem« je zadel med Waso in Mantylnotom na mino. Parnik je vozil na Finsko železo. O usodi posadke se nič ne poroča.
Primorske novice.
Nadporočnik v rez. Avgust Trojan-šek padel. Dne 30. avgusta je padel, zadet v prsi, junaški in priljubljeni g. nadporoč nik v rez. Avgust Trojanšek, začasno od 17. pp. prideljen 7. pp. Pokopan je bil 31. avgusta na vaškem pokopališču v bližini bojne črte. Pokojnik je bil kot poštni uradnik v Trstu delaven narodnjak Gimnazijo je dovršil v Kranju.
Naši slovenski duhovniki na GO' riškem in Italijani. Piše se nam: Vele častiti gospod Anton Baloh, dekan kanalski, je med odhodom na Kranjsko pripovedoval iz gotovih virov, da so Italijani pustili drežniškega kurata vč. g. Jos. Kalina na njegovem mestu, ljubučenjskega kurata vč. g. Iv. Lebna so premestili v Breginj in 18. julija odvedli v ujetništvo gorenje-poljskega vikarja vč. g. Ivana Franketa.
— V italijanskem ujetništvu se nahaja kadet Milan Kolar iz Nabrežine, absolviran jurist. Z njim sta tudi učitelj Lojze Brav ničar iz Tolmina in praporščak Jože Vor-bah iz Celja. Ujetniki na Laškem so ločeni po narodnosti.
Koliko kruha dobi v Trstn posa mezna oseba. Tržaška aprovizacijska komisija je začasno določila, da se da je na izkaznice za eno osebo pol štruce, na izkaznice za 2 do 3 osebe eno štruco, na izkaznice za 4, 5, 6 in več oseb po dve štruci kruha.
Cena petroleja v Trstn se je za enkrat določila na 66 vin. liter za Trst in 68 vin. liter za deželo. Aprovizacijska komisija pa upa, da bodo v kratkem dospele večje količine petroleja na trg, da bo mogoče zadostiti vsem potrebam in tudi znižati cene na prejšnjo stopnjo.
vsio;o v indiji.
Carigrad, 6. septembra. (K. u.) Listi poročajo avtentično: Indijski vstaši so porušili nek most pri Travandoru in železniško progo v obmejnem ozemlju Beludži-stana. Afganci so uničili mesto Lorele in tamošnje vojašnice Beludži in Afganci korakajo proti Quetti, glavnemu mestu angleškega Beludžistana.
Razna poročila.
RUSI ZAHTEVAJO, NAJ NJIH ZAVEZNIKI ODLOČNEJŠE NASTOPAJO V BELGIJI IN NA DARDANELAH.
Rini, 6. septembra. (K. u.) »Giornale d' Italia« objavlja iz Petrograda brzojavko, ki nujno zahteva, naj zavezniki krepkejše nastopajo v Belgiji in na Dardanelah, da sc zniža sovražni pritisk na rusko armado tako, da bodo morali vsaj 10 armadnih zborov drugam odposlati. Če se to hitro ne zgodi, se ruska armada ne more oddahniti
Ljiijanske novice.
lj Pripravljalni tečaji za vsprejem v srednjo šolo. Na javnih mestnih deških ljudskih šolah se otvori pripravljalni tečaj za vsprejem v srednjo šolo. Poučevali se bodo otroci I,, II., III., IV. mestne deške in pa mestne deške ljudske šole v prostorih deželne slovenske trgovske šole v hiši »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu št. 7, I. nadstropje, otroci šišenske deške osemrazrednice pa v bivši občinski hiši v Spodnji Šiški. S poukom se prične v č e -trte k, dne 9. septembra 1915, ob osmih zjutraj. Poučevalo se bo v »Matičini« hiši vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Poučevala se bo pa ondi vsak ponedeljek, sredo in petek mladina II. in IV., vsak torek, četrtek in soboto pa mladina I., III. in nemške deške šole. V šišenski občinski hiši se bo pa poučevalo vsakdelavnik, izimši petek, od 8. do 11. ure dopoldne dopoldne. Oni dečki, ki so se preteklo soboto, dne 4. septembra 1915, dopoldne za vsprejem prijavili pri svojih šolskih vodstvih, naj torej pridejo, če pripadajo I., III., nemški in šišenski deški šoli, k pouku prvič v četrtek, dne 9. septembra 1915, oni, ki pripadajo II. in IV, deški šoli, pa prvič v petek, dne 10. septembra 1915, ob 8. uri zjutraj. Oglasila za pristop se pa še vedno sprejemajo in se staršem nujno priporoča, da ugodne prilike za vzgojo svoje mladine, ki je bila vsled izrednih vojnih razmer toliko časa brez pouka, ne zamude.
lj Umrli so v Ljubljani: Benedikt Pod-gornik, pešec, 33 let. — Fran Ileršič, reje-nec, 10 mesecev. — Terezina Natlačen, hči odvetn. koncipijenta, 10 mesecev.
Pokop polarnega raziskovalca Payerja na Dunaju. Dunaj, 4. septembra. (K. u.) Danes so položili truplo polarnega raziskovalca Julija viteza pl. Payerja v častni grob na dunajskem centralnem pokopališču.
Dnevne novice.
— Cesar je daroval pogorelcem v Ribnici 3000 K.
+ General pehote Evgen baron Albori umrl. Dunaj, 5. septembra. (K. u.) Bivši deželni načelnik v Bosni in Hercegovini, generalni nadzornik čet, general pehote Evgen baron Albori, je umrl sinoči na Dunaju.
-j- Dan slave mariborskega pešpolka. Dne 26. avgusta je praznoval domobranski pešpolk št. 26 obletnico bitke pri Zukovu, Vojni kurat č. g. Pinter je imel navdušen nagovor na vojake, v katerem je navajal junaštva polka v enem letu vojske. Nato je bila sveta maša. Po sv. maši je divizijonai poklical pred fronto 11. stotnijo in pijonir-ski oddelek polka, da se jim posebno zahvali za junaštva ob zavzetju obmostja pri Černeliči dne 8. avgusta. Divizijonar je med drugim dejal: »11. stotnija je izvršila slaven čin. Pod vodstvom hrabrega poveljnika, nadporočnika Rakuše, je bila prva, ki je udrla v sovražne žične ovire. Kot prva stotnija v trejem armadnem zboru je izvršila to, kar so preje smatrali za nemogoče. Veliko so k temu uspehu pripomogli hrabri pijonirji. Postavljam vas za zgled vsem. V par dneh bomo pokazali nekemu osovraženemu sovražniku, kaj se pravi napasti našo armado. Na gorah tam doli bomo opravičili zaupanje, katero stavi v nas Nj. Veličanstvo in ne bomo pustili niti pedi naše zemlje.« Po tem govou je polk defiliral pred divizijo-narjem. (»Grazer Tagcspost«.) skim poslanikom, nakar se je vršil najvišji
—	Kadet dr. Fran Železnik ranjen, Dne 27. m. m. je bil ranjen od granate ob Zloti Lipi (Sadarow) kadet dr. Franc Železnik od 53. pešpolka. Nahaja se v bolnišnici Marmarosszigetu. V isti bolnišnici se nahaja še par Slovencev od 17. pešpolka.
—	Romanje na Trsat prepovedano.
Policijsko ravnateljstvo v Reki je letos i? zdravstvenih ozirov prepovedalo cerkveno posvečevanje na Trsatu, ki se običajno vrši dne 8. septembra, isto tudi romanje k tamošnjemu svetišču preko Reke.
Ženska desetnik. Pred kratkem se je z vojaškim vlakom iz Ogrskega pripeljala neka okoli 25 let stara ženska v obleki desetnika. Bila je pravi deset-nik, le lase je imela pod čopico. »Desetnika so v Zidanem mostu ustavili, pre-oblekli v žensko obleko ter oddali v občinski zapor, odkoder so jo zopet poslali nazaj na Ocrsko. Navedenka je rekla, da je spremljevala svojega zaročenca in ker ni drugače mogla z vojaškim vlakom, se je preoblekla v vojaško obleko.
—	Som v Kolpi. Pred dnevi je vlovil brodar Kočevar v Radovičih v komen-skem reviru 38 kil težkega soma. Pred leti so tam vjeli soma, ki je tehtal nad 50 kil.
—	Umrla je v Gradcu posestnica go> spa Nežika Rifelj, vdova Grego« r i č roj. Hutter, stara 75 let,
—	Umrl je v Ptuju splošnoznani meidi* čar Ludovik Kropf. — V Spodnji Polskavi je umrl nadučitelj Jožef Vodošek,
—	Času primerna izprememba. Pod tem naslovom poročajo graški listi, da so na vojašnici v Schlandersu izpremenili napis. Doslej je bilo napisano: »Pešpolk št. 28, kralj Viktor Emanuel III. Italijanski, (To je praški polk.) Sedaj so ta napis odstranili. Na njegovem mestu je z velikimi črkami napisano: »C e -sarjaFrancaJožefavojašnic a«.
—	Neutemeljena obdolžitev. Pred nekaj časom se je obdolžilo Marijo Štrukelj, p. d. Kančevo iz Dravelj, da je v Ljubljani na Frtici kradla branjevki Mariji Marjetič denar, kavo, jajca, mleko in dnigo, ter se je to objavilo tudi v časopisih. Sodne obravnave pa so dokazale, da je bila obdolžitev zoper Marijo Štrukelj neutemeljena, ker je bila dne 3. septembra od te obdolžitve tatvine popolnoma oproščena. Dekletu se je podtikala brez podlage tatvina, ki je ona ni storila.
—	V 15 letno težko ječo je obsodilo dunajsko deželno brambovsko sodišče armadnega dobavitelja Adolf a Neurona, ker je dobavljal vojni upravi take črevlje, da so po dvadnevni porabi razpadli.
—	Zopet na severno bojišče se je podal nadporočnik 17. pešpolka g. Fr. Korent.
—	Ni v Drini utonil. Iz Poljčan po« ročajo: Lansko leto se je s srbskega boji-
Naročajte »Slovenca"!
šča poročalo, da je tukajšnji učitelj Boštjan Krotky dne 9. septembra v Drini utonil. Te dni pa je došlo poročilo, da živi učitelj Krotky v Proseku pri Trstu.
—Spomin potopljene ladje »Glu-sepne Garibaldi«. Te dni so na morskem pesku blizu Cavtata našli posetnico poveljnika »Garibaldija«. Na nji je napisano: Capitano di Vascello Fortunato Cimeno Nunes-Franco — Gommandan-te della R. Nave »Garibaldi«. Na spodnji strani posetnice se nahajajo tri črke: »R. M. I.« (t. j. Roggia Marina Italiana).
—	Oboleli vojni kurat Almer je že izven vsake nevarnosti.
—	Za varstvo letošnjih pridelkov. Za-siguranje letošnje letine za aprovizacijo armade in ljudstva je poleg vojaških odredb izmed najvažnejših predpogojev za srečen izid sedanje vojske. V to svrho pa je treba ne le, da se letina brezhibno spravi pod streho in potem žito pomelje, temveč tudi, da se zares svojemu namenu zagotovi in obvaruje zlasti pred požarom. V tem oziru je c. kr. notranje ministrstvo vnovič opozorilo politična okrajna oblastva na potrebo primernih odredb, ki naj služijo v to, da se letina obvaruje uničenja ali zle poškodbe. Občinstvo pa je ponovno poučiti o veliki važnosti letošnjih pridelkov s pozivom, da naj jih skrbno varuje pred požari in hudobnimi nakanami. Vsem in povsod je skrbeti za to, da se pravočasno prepreči in onemogoči kakršnokoli poškodovanje letošnjih pridelkov.
Cerkveni vesinik.
1.	Psalmi et Cantica secundum ordi-fiem in psalterio romano. II. F e r i a se-c u n d a. Razložil Anton Bonaventura, škof ljubljanski; str. 102, velja 1 K 30 vin.
2.	Psalmi et Cantica ,.. III. F e r i a t e r t i a ; str. 96; velja 1 K 36 vin.
Izšla sta zopet dva zvezka razlage psalmov, namreč za ponedeljek in za torek. Oba se dobita v Katoliški Bukvami. Poprej je izšel prvi zvezek za nedeljo. V uvodu prvega zvezka se piše: »Psalme razumeti ni lahko. In vendar jih molimo vsak dan. Ali naj bo naša molitev, ki jo opravljamo celo v imenu vesoljne Cerkve, le mehanična, brez smisla, brez čustev, brez srca, golo čitanje temnega berila? Dolžni smo sebi in Cerkvi, da psalme proučujemo, se prizadevamo, da bi jih čim bolje razumeli in potem s pridom in veseljem molili. To velja posebno sedaj, ko je molitev psalmov tako urejena, da izmolimo redno vsak teden vse. Zato je nujno potrebno in rekel bi, kar naša dolžnost, da vzamemo v roke dobro razlago psalmov in jo pro-učavamo.«
Pogrešane družine s Primorskega.
Ivan Figar, K. k. Landst. Baon Nr. 155, II. Komp., vojna pošta št. 254, išče svojo ženo Marijo s šestimi otroci, doma iz Figo-vice št. 48, občina Verhole pri Kojskem.
—	Simčič Franc, 203/97 Mil. Arb. Abt., Szanad, Komitat Torontal, Ogrsko, išče svojo družino, doma iz Kozane. — Beč Franc 203/97 Mil. Arb. Abt., Szanad, Komitat Torontal, Ogrsko, ^šče svojo ženo z dvema otrokoma, doma iz Vipolž. — Prinčič Franc, 203/97 Mil. Arb. Abt., Szanad, Komitat Torontal, Ogrsko, išče svojega očeta in mater, doma iz Kozane. — Leopold Prinčič, K. k. Landsturm Marsch-baon 30/156, 2. Komp., vojna pošta 322, išče ženo z dvema otrokoma, svojo mater in tri brate, ki so doma v Gorenjem Cerovem pri Gorici. — Lovrenc Debenjak, K, u. k. Festungsartillerieregiment Nr. 5, 5. Feld-komp., Castelnuovo, Dalmacija, išče Ka-rola Peršolja iz Kozane pri Gorici. — Josip Koren, K. u. k. Wachkomp. Nr. 5, vojna pošta 608, prosi, naj se mu sporoči, kje se nahajajo ljudje iz Drežnice pri Kobaridu,
—	Josip Prinčič, orožniški asistent v Kranjski gori, išče Frančiško Prinčič s tremi otroci, doma v Šmartnem št. 89, županstvo Kojsko. — Josip Gabrovšek, kaplan, Vreme, p. Vremski Britof, išče Antona Pahor, župana iz Opatjega Sela. — Maraž Josip, K. k. 2. Landsturm Wachhalbbaon, 2. Komp., Sv. Petra vojašnica v Ljubljani, išče svojo ženo s 4 otroci in svoje starše, doma iz Št. Ferjana pri Gorici. — Mačus Ivan, K. k. 2. Landsturm Wachhalbbaon, 2. Komp., Sv. Petra vojašnica v Ljubljani, išče svoje starše, 2 sestri in 3 otroke, doma v Št. Fer-janu št. 208 pri Gorici. — Podpisani iščem svoje starše Frana in Marijo Markovčič, vas Slatnik v Brdih h. št, 8. Ako kdo ve o teh, prosim, naj naznani na naslov; Franc Markovčič, topničar, K. u. k. Festungs-Art., Baon Nr. 8, Haubitz Batterie Nr. 11, Feldpostamt Nr. 608. — Išče se Štefanija Kurtin, ki je stanovala pred vojno z Italijo v Vrhovljih z šestimi otroci, županstvo Koj-soko pri Gorici. Pojasnila želi Anton Kurtin, K. k. Militar Arbeiter Abteilung Nr. 18/17, Feldpost Nr. 53. — Sestra išče svojega brata Andreja in mater Marijo Mateve, luersko št. 47, in sestro Terezijo Stes iz Kobarida, Primorsko; Marija Ma-
Izriaja konzorcij »Slovenca«,
tevc, p. Hoče, Sv. Miklavž pri Mariboru, Štajersko. — Andrej Fikfak iz Fojane 41, v Brdih, išče brata Ivana Fikfak, ki je šel 15. maja k vojakom, in brata Jožefa Fikfak, ki jc moral 20. maja k vojnikom k Inf. Reg. 97. Poročila na »Slovenca«. — Erze-tič Andrej iz Višnjevka 39, v Brdih, išče Jožefa Erzetič, ki je moral 20. maja k vojakom. Poročila na »Slovenca«. — Kdor kaj ve, kje se nahaja Karol Sitar iz Senika pri Kožbani, ki je pri 7. Inf. Reg. in je zadnjič okoli 15. maja bil v Gradcu, naj to blagovoli sporočiti na naslov: Alojzišče, Gorica, Via Ponte Isonzo. — Katarina Kurinčič, p. Hoče, Sv. Miklavž pri Mariboru, Štajersko, išče svojega moža Antona Kurinčič in tri svoje otroke iz Iderskega št. 60 pri Kobaridu, Primorsko, in brata Janeza Kurinčič, Idersko št. 57, ki se zdaj nahaja v vojni.
(Dalje.)
Izpred izjemnega sodišča.
Mladiropar. Lorenc Sleme leta 1899. v Gradcu rojen, pristojen v Cerklje je, dasi tako mlad že popolnoma pokvarjen, silovit in tujemu imetju nevaren fant. Že v času šolskega obiska se je izkazal kot nepoboljšljiv hudobnež posebne vrste in bil vkljub svoji mladosti že trikrat sodnijsko kaznovan. Ni čuda, da ga imenujejo ljudje najhu-dobnejšega fanta cele fare. V Martinja-kovi gostilni v Dvorjah se jc dne 3. junija t. 1. popoldne mudil Valentin Grošelj., posestnik iz Pšate, kjer se je nahajal tudi obdolženec. Okoli 4. ure je zapustil Grošelj gostilno. Ko je bil že zunaj v vasi na potu ob polju, prišel je mahoma za njim Sleme ter ga ne da bi ž njim kaj spregovoril, butnil z obema rokama s tako silo v prša, da je padel. Na tleh ležečemu je pokleknil na prsa, ter ga začel s pestmi biti po glavi rekoč: »Čakaj, bom jaz nož dobil.« Ko je začel Grošelj klicati na pomoč, ga je obdolženec spustil, pri čemur je ta opazil, cla drži obdolženec njegovo denarnico, v kateri je bilo le nekaj vinarjev. Grošelj je hitro zagrabil za na denarnici privezani ključek, nakar je Sleme z denarnico zbežal. Obdolženec le deloma priznava dejanje, taji pa z raznimi izgovori, da je nameraval Grošeljna oropati. Sodišče ga je krivim spoznalo in ga na
5	let težke ječe obsodilo.
Nevaren uzmovič. Jožef 01-tra, 1. 1858. v Podgori rojen, pristojen v Dol, delavec brez stalnega bivališča, je delomrzneš in tujemu imetju skrajno nevarni človek. Nič manj kakor 35krat jc bil sodno predkaznovan, med tem, v kolikor se je dalo dognati, 14krat zaradi tatvine. Oltra je bil že 1. 1903. pred ljubljanskim sodiščem zaradi tatvino iz navade obsojen na 5 let težke ječe. A to ga ni poboljšalo, kajti komaj da je zadobil prostost, se je zonet lotil tujega imetja, vsled česar je bil 1. 1909. pri tukajšnjem deželnem sodišču na 13 mesecev težke ječe obsojen. Zadnjo kazen zaradi kraje 16 tednov zapora je prestal pri okrajnem sodišču v Kranju dne 31. majnika t. 1. A komaj nekaj tednov po prestani kazni lotil se je zopet tujega imetja, kajti na Selu pri Ihanu je delavcu Viktorju Gote vzel 10 K gotovine, in nekaj obleke, 4 prstane, nož, škarje in ruto v vrednosti 60 K. Tatvina na škodo posestnikove žene Lucije Logar in sicer 200 K v gotovini in 5 K vredno uro na škodo Franceta Logar se ni dalo dokazati. Za kazen je prejel Oltra
6	let težke ječe.
najnovejših kinematografičnih posnetkov z vseh bojišč
danes zvečer v Kino »CENTRAL" v deželnem gledališču.
Poleg tega velika veleefektna z velikim odobravanjem sprejeta drama
»Povratek ® morskega | • roparja 0
Aktualno:
Bospor in Dardanele:
Veseloigra:	{■
Levi so tu!
Zahvala.
Žalujoča ob bridki, nenadomestljivi izgubi svojega predragega soproga, dobrega očeta, gospoda
Makso flrmič-a
zahvaljujem se vsem onim, ki so s Številnimi obiski lajšali bol dragemu ranj-cemu ter ga spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala vsem darovalcem cvetja, kakor tudi gospodom pevoem za ganljive žaloBtinke pri pogrebu. Posebna hvala pa onim, kateri so mi stali v teh težkih urah s tolažbo na strani.
Žalujoča soproga z otroci.

llSANATORIUM • EMONA I
(I LJUBLJANA • KOMENSKEGAULICA- 41 I s^zpiTONiKipRnTOj-DR-FR.DERGANC
Kupujem
za destilacijo žganja no najvišji ceni. Gabrijel Eržen, Zapuže pri Lescah Gorenjsko.	1674
Eupim v vsaki množini mikano in nemkano
po najvišji ceni. — Ponudbo na: Ivan N. Adamič vrvurna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š . 31. 145,
1755
izurjen in zmožen tudi nekaj nernšč ne. se sprejme tnkoj. Ponudbe z navedbo d-sedanjega službovanja in zahtevo plače na Vaičm mlin Količevo, P. Dob pri Domžalah.
1756
se išče za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na Valčni mlin Količevo. P. Dob pri Domžalah.
vseh vrst in vsako množino
kupuje po luMh cenah
J. GROBELNIK, i
LJubljana, Mestni trg štev. 22.
-S-
Išče se za takoj ali za pozneje
zračno stanovanje
obstoječe iz 2 ali 1 sobe s kuhinjo in pritiklinami v mestu ali v bližini mesta. Ponudbe pod „čisto stanovanje" na upravništvo tega lista pod št. 1735.
Petošolec
(gimnazijec)
išče inštrukcije. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1734.
Kupi se vsako množino praznih
vrec za
Tozadevne ponudbe pošljejo naj se na naslov Rudolf Kokalj, Ljubljana, pošt. 1733	predal št. 149.
esenca 1 steklenica 1 K odgovarja 10 limonam
1753
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana zraven rotovža.
Proda se takoj zaradi pomanjkanja gospo, darja dobro idoča	1752
s speoorii
zraven farne cerkve v jaho prijaznem in zdravem kraju na Sp. Štajerskem. Pripravno ludi za penzijoniste. Cena 50U0 K. Naslov pri upravništvu „Slovenca" pod štev. 1752.
Jutri nov spored.
ZHHVRLE.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ki so nam došli povodom smrti naše iskrenoljubljene, dobre soproge, matere, stare matere, sestro, svakinje in tašče, gospe
Ane Belič r0j Megušar
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebna hvala pa bodi, gg. občinskim svetnikom ljubljanskim, si. predsedstvu gostilničarske zadruge in nje članom, gg. pevcem za ganljive žalostinke pri hiši, v cerkvi in ob grobu, vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti.
Žalujoči ostali.
Št. 12.316.
Ustanova za revne deklice.
S koncem tekočega leta se izpraznita obe mesti Katarine Warnussove ustanove, vsako mesto po 135 K na leto. Uživanje ustanove traja 3 leta.
Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti dekleta iz sorodstva Katarine Warnussove, če pa teh ni, pobožne in revne neomožene hčere ljubljanskih meščanov.
Prošnje je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do 20. oktobra 1. 1815. ln jim Je priložiti rojstni in krstni list, event. oblastveno potrjeni rodovnik kot dokaz sorodstva z ustanoviteljico, oziroma dokaz, da je oče meščan ljubljanski, ter nravstveno spričevalo.	f
V prošnji je ime in stanovanjski naslov prosilke natanko in razločno napisati. Tudi morajo biti v prošnji natanko navedene prosilkine in njenih staršev premoženjske
razmere.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. septembra 1915.
sriak: »Katolidke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel GosUnčar, državni poslanec.