297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 297–325
Stanislav Ju‘ni~
Kostel pod zadnjimi Langenmantli*
1. Uvod
UDK 929.7:394(497.4 Kostel)“16“
JU@NI^ Stanislav, dr., Institut za matematiko, fiziko in mehaniko, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19,  stanislav.juznic@fmf.uni-lj.si
Kostel pod zadnjimi Langenmantli
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 297–325, 127 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Klju~ne besede: Kostel, Langenmantl, Valvasor, kme~ki upori, knji‘nice.
Opisujemo gospodarjenje kostelskih podlo‘nikov pod zadnjim gra{~akom iz rodu Langenmantlov. Z uporabo doslej neobdelanega
arhivskega gradiva obravnavamo kme~ke punte in premo‘enje gra{~akov. Arhivski podatki izvrstno dopolnjujejo zgodbe, ki jih je
Valvasor objavil v svoji Slavi. Vsebina zapu{~inskih inventarjev potrjuje nedavne arheolo{ke najdbe na gradu Kostel, knjige posle-
dnjih Langenmantlov pa najdemo celo v NUKu, ~eravno z lastninskimi zapisi drugih tedanjih gra{~akov.
Avtorski izvle~ek
UDC 929.7:394(497.4 Kostel)“16“
JU@NI^ Stanislav, PhD,  Institute for Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19,
stanislav.juznic@fmf.uni-lj.si
Kostel under the last Langenmantl’s
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 297–325, 127 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Key Words: Kostel, Langenmantl, Valvasor, Peasant Rebelions, Libraries.
We researched the circumstances at Kostel manor under the last landlord of the family Langenmantl in the late 17th century. By using
some archive sources for the first time, we described the property of landlords and rebellions of their peasants in Kostel. Our archive
data are in surprisingly perfect agreement with Valvasor’s Ehre. Besides that, close connections were found between the Kostel
legacy inventories and the recent excavations at the Kostel castle, and between Langenmantls books and books of his contemporary
landlords preserved at the National and University Library of Ljubljana.
Author’s Abstract
1. Uvod
V prej{njih {tevilkah Z^ smo opisali razvoj gospostva Kostel do srede 17. stoletja.1 V
nadaljevanju preu~ujemo dokumente ARS, zapisane o Kostelu konec 17. stoletja.
Zatiranje tihotapstva je mo~no prizadelo gospodarjenje kostelskih kmetov. Razmeroma
premo‘ni kostelski gra{~aki so jih kljub temu obremenjevali s hudimi dajatvami; tako so
izzvali zagrizene upore. Seveda so ta kratko potegnili podlo‘niki, vendar je tudi gra{~aku
pogosto prav trda predla. Gra{~aki in kmetje, v~eraj{nji zavezniki proti tur{ki nadlogi, so se
postopoma prelevili v smrtne sovra‘nike.
* Raz{irjena ina~ica teksta je bila objavljena v: History of Kostel: 1500–1900: between two civilisations, SGSI,
Camp Hill, 2005.
1 Ju‘ni~, Kostel do konca 15. stoletja, Z^, 53/3 (1999) str. 295–323; Ju‘ni~, Kostel med poskusi naselitve
uskokov, Z^, 55/5 (2001) str. 35–65; Ju‘ni~, Kostel med zadnjimi tur{kimi vpadi in Zrinjsko-Frankopansko zaroto,
Z^, 58/3–4 (2004) str. 301–336.
298 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
2. Konec Zrinjsko-Frankopanske zarote in kostelski tihotapci
Leta 1664 je po nesre~nem lovu umrl hrvatski ban Nikola Zrinjski. Leta 1670 se je za~ela
Zrinjsko-Frankopanska zarota. Po na~rtih naj bi v njej pomembno vlogo odigral brodski
‘upnik Juraj Prpini}. Ta naj bi z 800 zarotniki prodrl ~ez Kostel na Kranjsko do Ko~evja;2
tam je gospodaril brat Turja{kega kneza. Knez je bil pravkar odstavljen z dunajskega dvora,
zato se je morda zarotnikom zdel primeren za zaveznika.
Kljub pripravam nasprotnikov sta general Josip Herberstein in kraji{ki stotnik Janez
Ernst Paradeiser zavzela Gorski kotar domala brez odpora. Aprila leta 1670 sta svojim vojakom
pustila izropati goranske hi{e in ljudi. Med mesti se je resno uprl le Brod na Kolpi, kjer so se
pod vodstvom ‘upnika Prpini}a cel dan branili pred vojaki.3 Herbersteinova vojska pod vod-
stvom Nikole Erdödya je kon~no v naskoku zasedla grad Zrinjskih na Brodu in posekala
njegovo posadko. Nato so Brod izropali, tako kot ostale goranske gradove pred njim.4
Stotnik Paradeiser je bil med Zrinjsko-Frankopansko zaroto leta 1670–1671 komandant
Gorskega kotarja med Brodom na Kolpi in morjem. Paradeiserji so po izvoru Koro{ci, kjer se
omenjajo ‘e leta 1284. V 16. stoletju so se naselili v Tr‘i~u, do konca stoletja pa so si prido-
bili {e Smlednik. Bili so med najpomembnej{imi kranjskimi dru‘inami ‘e od 16. stoletja.5 V
17. stoletju so imeli petindvajset gospostev, med njimi Lo‘ od leta 1613 in Mehovo, kjer so
2 Gorski kotar, Zbornik, Delnice, 1981, 55; Radoslav Lopa{i}, Karlovac, poviest i mjestopis grada i okolice,
Zagreb, 1879, str. 202.
3 Rudolf Strohal, Uz Lujzinsku cestu, 1935, Ponatis: Tiskara Rijeka, 1993, str. 172.
4 Dragutin Hirc, Gorski kotar: slike, opisi i putopisi, Zagreb, 1898. Ponatis: Tiskara Rijeka, 1993, str. 88.
5 Majda Smole, Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem, DZS, Ljubljana, 1982, str. 39.
Slika 1: Rodovnik Langenmantov (ARS, Dolski arhiv, fasc. 119, str. 341).
299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
bili zastavni gospodje od leta 1619. V 18. stoletju so imeli {e osem posesti na Kranjskem,
konec 18. stoletja pa so izumrli v mo{ki veji. Paradeiserji so bili v 16. stoletju plemi~i, v prvi
polovici 17. stoletja baroni; zastavni gospod Smlednika Aleksander Paradeiser pa si je prido-
bil naslov grofa.
Janez Ernst Paradeiser je bil zastavni gospod v Mehovem in lastnik tretjine gra{~ine v
Poganjcah od leta 1647 ter gospostva Pre‘a tik pred smrtjo leta 1688. Ko se je gra{~ina
Mehovo podrla, so na njenih razvalinah sezidali Ruper~i Vrh. Na novem poslopju je gospo-
daril J.E. Paradeiser v letih 1641 do 1657, leta 1688 pa je umrl kot poveljnik v @umberku.6
V ~asu Zrinjsko-Frankopanske zarote je bil kostelski gra{~ak Franc Adam baron Langen-
mantl; njegova bolj{a polovica je bila Marija Elizabeta rojena pl. Paradeiser,7 sestra Janeza
Ernsta Paradeiserja. Tako je bil kostelski gra{~ak baron Langenmantl v sva{tvu s kraji{kim
stotnikom Ernestom Paradeiserjem in je gotovo med zaroto podpiral koristi habsbur{ke hi{e;
njegovim protestantskim prednikom se je pri tem br‘kone nekoliko kolcalo. Stotnik Paradei-
ser je nagrabljene dragocenosti iz frankopanskih posesti v Novi Kraljevici in Bosiljevu spra-
vil na svakov grad Kostel.8
Posesti Petra Zrinjskega so zaplenili vklju~no z Brodom. Brodsko posestvo je dobil naj-
prej Petrov ne~ak Adam Zrinjski. Vendar so celo stoletje v letih 1671–1767 Gorski kotar
upravljali z dunajskega dvora s pomo~jo razli~nih fevdalnih, voja{kih in upravnih struktur.
Po smrti grofa Adama Zrinjskega v boju s Turki pri Slankamenu dne 19. 8. 1691 je naslednje
leto Notranjeavstrijska komora kupila brodsko gospostvo od njegove vdove, rojene grofice
Lamberg. Na tej posesti je Komora dosegala letne dobi~ke do 12.000 forintov.
S koncem Zrinjskega gospodarjenja v jadranskih pristani{~ih so nastopile hude te‘ave za
kostelske tihotapce. 31. 10. 1680 so v Ljubljani dolo~ili vi{ino kontribucije za posamezna
gospostva na Kranjskem. Langenmantlovemu posestvu v Kostelu je bilo dolo~eno 100 fl,
petkrat manj kot poldrugo stoletje pozneje.9 Dolgovi pri pla~evanju te kontribucije so bili
popisani v likvidacijskem izvle~ku po smrti F. A. Langenmantla leta 1681. V tem ~asu je za
name~ek leta 1679 in 1680 razsajala {e kuga po Dunaju, na [tajerskem, na Koro{kem, v
Gorici, na Hrva{kem, v Ljubljani in na Ko~evskem.10
18. 3. 1686 so iz Ljubljane poslali dopis o kmetih s posestev Kostel, Poljane in Lo‘, ki so
tihotapili ‘ito na Hrva{ko, konje in sol pa nazaj.11
Podobno je 5. 11. 1686 prejemnik iz Broda poslal dopis o podlo‘nikih gospostev Poljane
in Kostel, ki so ~ez Kolpo pri Brodu tihotapili sol proti Metliki.12 Brod je bil tu omenjen kot
carinska izpostava pri Pir~ah v Kostelu in ne na nasprotnem bregu reke na Hrva{kem, kjer se
je za nekdanje naselje Ribarsko uveljavil naziv Brod na Kolpi do dana{njih dni.
8. 11. 1686 je vicedom iz Ljubljane poslal dopis vdovi Mariji Elizabeti Langenmantl,
lastnici gospostva Kostel, in knezu Auerspergu, lastniku gospostva Poljane. Tudi to pot je
oblastnikom {la v nos sol, ki so jo Kostelci in Poljanci tihotapili v Bakar.13 To je obenem
doslej najpoznej{i evidentirani zapis, ki {e omenja Langenmantle kot lastnike Kostela.
6 Smole, n.d. 1982, str. 429.
7 Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre dess Hertzogthums Crain, knjiga XI, Laybach-Nürnberg: Wolfgang Moritz
Endter, 1689. 11: 218.
8 Emilij Laszowski, Gorski kotar i Vinodol, Zagreb, 1923, str. 34; Igor @ic, restavrator v Pomorskom i povije-
snom muzeju u Rijeci, sporo~ilo 10. 1. 1994.
9 ARS, Stan.I, fasc.308 a, {k. 537, str. 1664; Smole, n.d., 1982, 234.
10 August Dimitz, Geschichte Krains, von der ältesten Zeit bis auf das Jahre 1813. Laibach, 1876, 4: 56; Boris
Golec, Ku‘ne epidemije na Dolenjskem med izro~ilom in stvarnostjo. Kronika. 2001, 49/1–2: 45, 57, 59.
11 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.543, str. 201–202.
12 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.544, str. 733.
13 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.544, str. 745–746.
300 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
Poljanci in Kostelci naj bi natovorili sol v Bakru in jo mimo urada na Brodu prena{ali ~ez
reko Kolpo. Na ta na~in so se izogibali pla~ilu zakonitih pristojbin. Petnajst let po zatrtju
Zrinjsko-Frankopanske zarote je Bakar o~itno {e ostal zanimivo tihotapsko sredi{~e; dunajski
oblastniki so potrebovali kar nekaj ~asa za izkoreninjenje donosne in dobro organizirane
prepovedane trgovine.
12. 5. 1689 je Daniel Khern(ss), glavni oskrbnik na uradu Brod, poslal poro~ilo o kostel-
skem tihotapljenju soli.14 Zahteval je celo uporabo dolenjskega voja{tva, saj vojaki s carin-
skega urada sami niso mogli ustaviti tihotapljenja blaga po kmetijah, kjer so se tihotapci
dru‘ili v oboro‘ene tolpe. Celotno obmo~je spodaj ob Kolpi ni ve~ pla~evalo pristojbin ura-
du. Tovorili so sol proti Metliki po hrva{ki strani skupaj s Hrvati, ki prav tako niso prav radi
pla~evali zakonitih dajatev.
Zato je urad na Brodu prosil za kazensko ukrepanje proti upornikom pod Kostelom. Oblast
naj bi jih poklicala predse v Ljubljano in jim odmerila vzgojne kazni. Sami vojaki z urada
Brod niso mogli nadzirati in kaznovati Kostelcev na njihovih kmetijah, da bi prepre~ili upi-
ranje gosposki. Kostelci so si baje zaslu‘ili jezo de‘elne gosposke, saj bi morali prina{ati
pristojbine za sol oskrbniku na urad.
Nato je brodski uradnik na posebnem listu15 na{tel devet kostelskih »nepridipravov«, ki
jih je imel za voditelje tihotapcev. Doma~e vasi domnevnih gre{nikov niso bile zapisane,
vendar jih lahko ugotovimo po primerjavi z osem let starej{im likvidacijskim izvle~kom in s
krsti med letoma 1702–1719. Razen Zibarjev so bili tam popisani vsi navedeni priimki; med
osebami z na{tetimi imeni in priimki pa v poznej{ih zapisih manjkata Martin Grbac in Toma
Kajfe‘, ki ju zato te‘je lociramo v katero izmed vasi v Kostelu:
Martin Gerwes (Grbac), domnevno z mlina Grbac, zaselka Krkovih,
Martin Gregoriz (Gergori~) z Grbca,
Juri Gregoriz (Gergori~) od Fare,
Andre Lissez (Lisac) od Fare
Tomo Kaifesch,16
Gaspar Juraij,17
Jakob Ju‘ni~ (Juseniz) od Fare,
Jakob Stefantschitsch ([tefan~i~) od Fare in
Juvan Sibar (Zibar), verjetno iz Delu{a na hrva{ki strani Kolpe.
Polovica obto‘enih je bila od Fare, ki je bila zaradi primerne lege ob glavni cesti in ob
Kolpi poldrugo stoletje sredi{~e kostelskih tihotapcev. Po legendah naj bi prav tako tihotapili
podlo‘niki iz vi{je le‘e~ih vasi. Pomo~niki name{~eni na to~kah s pogledom na Kolpo so jih
med tihotapljenjem opozarjali na nevarnost zasede s klicanjem njihovih posebej zato
izmi{ljenih imen kot so bila Kozel, Zajec itd. Klicanje imen te vrste namre~ ni vzbujalo
pozornost biri~ev.18 Danes so tak{ni nadimki res zelo pogosti za hi{e v Colnarjih, Vrhu in
celo v Novih selih nekoliko vi{je nad reko Kolpo.
Dvanajst dni pozneje, 24. 5. 1689, je oskrbnik iz Ljubljane poslal dalj{i dopis de‘elnemu
vicedomu o tihotapstvu v Kostelu.19 Vicedom je podpisal in s pe~atom potrdil sprejem dopisa
14 ARS, Stan.I, fasc.310, {k. 546, str. 503–505.
15 ARS, Stan.I, fasc.310, {k. 546, str. 505.
16 Kajfe‘, br‘kone od Fare ali iz Banje Loke, Petrine, Potoka, Drena, Hriba oziroma Ajblja.
17 Juraj ni bil zapisan v Likv. izvle~ku iz leta 1681 (Liquidations Extrat oder ausstand register uber die von
weillandt Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681, ARS, Zapu{~inski inventar, Lit. L, fasc. XXIX, {t. 27, {t. 2). Po
zapisu v krstni knjigi je postal ponosni o~ka leta 1704 v trgu Kostel.
18 Anton Ju‘ni~ iz Colnarjev, sporo~ilo, 23. 6. 1995.
19 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.546, str. 507–511.
301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
{tiri dni pozneje.20 Poro~al je, da je oskrbnik pred dvanajstimi dnevi oddal pismo o kostel-
skih podlo‘nikih in vojakih na osrednji urad; vojaki so proti tihotapcem ukrepali z oro‘jem.
Vendar so Kostelci {e vedno trgovali s soljo proti Metliki po hrva{ki strani, saj so vojaki
lahko ukrepali le na kranjski strani Kolpe. Pravne razmere niso bile urejene; tako ni bilo
mogo~e kaznovati kranjskih tihotapcev soli onstran Kolpe na Hrva{kem pod ogrsko krono.
Tihotapci so hitro in zvito spreminjali svoje tovorni{ke poti. Sol so prena{ali na Metliko,
prelagali pa so jo mimo mitni~arjev na Brodu in v Travi, ki so imeli na voljo premajhno
{tevilo vojakov. Visoka dvorna pisarna naj bi zato polovico stro{kov namenila za odkrivanje
tihotapcev soli od Broda in Trave vse do Metlike.
[tiri dni pozneje, dne 28. 5. 1689, je glavni oskrbnik na Brodu Daniel Khern poro~al
vi{jemu uradniku Henriku Mateju Schweigerju pl. Lerchenfeldu o voja{kem kaznovanju
hudodelcev na njegovem uradu. Henrik Matej Schweiger pl. Lerchenfeld (* 31. 8. 1640; †
1680/81) je bil gospodar Blagovice in Rocina ter kranjski vicedom. 7. 3. 1675 je bil imeno-
van za tajnika kranjskega de‘elnega glavarstva in »Assesor Pratorialium Judicirum«. Njegov
o~e z enakim imenom je vodil konjenike pri zatiranju kostelske vstaje leta 1640.21 Druga
‘ena Henrika Mateja Schweigerja starej{ega, Anna Susana de Trillegh, je umrla 2. 1. 1642.
Khern je poro~al o desetini, ki so jo uradno spravljali pri H. M. Schweigerju pl. Lerchen-
feldu v Blagovici vsakega {tiriindvajsetega v mesecu. Kostelske podlo‘nike so kaznovali
zaradi tihotapljenja soli proti Metliki. Visoki dvor na naj bi z vzdr‘evanjem voja{tva v Metliki
prepre~il nedovoljen dovoz soli v Metliko, Brod in Travo.
Dne 3. 12. 1696 so objavili znesek reparacij za posamezna gospostva na Dolenjskem.
Kostel je bil popisan skupaj s Poljanami in Metliko,22 na posebnem listu dne 14. 12. 1696.23
Kostelci in Ko~evarji so dajali po {tiri enote od skupno enainpetdeset enot dajatev na Do-
lenjskem.24
Dne 17. 5. 1697 je Johann Peer(ssia) z mitnice na Brodu poslal dopis, ki ga je sprejel in
podpisal Henrik Matej Schweiger pl. Lerchenfeld v Ljubljani tri dni pozneje.25 Dan poprej so
na mitnici ustavili kostelske kmete, ki so vozili vino za gra{~aka barona Androcho. Voja{tvo jih
je pobaralo po pla~ilu mitnine. V odsotnosti barona Androche so tovorniki zahtevali prosto pot
skozi mitnico na osnovi dovoljenj, ki naj bi jih imeli ‘e prej{nji gra{~aki Langenmantli.
Dne 20. 5. 1697 je Henrik Matej Schweiger pl. Lerchenfeld iz Ljubljane opisal iste pro-
bleme de‘elnemu glavarju.26 Povzel je tri dni starej{i dopis carinika o kostelskih podlo‘nikih,
ki so baje kar po nalogu barona Androcha tihotapili velike koli~ine ‘ita, vina, olja in ‘ivine
mimo mitnice. @e devet dni jim oskrbnik ni dovolil prepeljati vina preko mitnice. Baron
Androcha je utemeljil svojo prito‘bo na dokumentu svojega predhodnika barona Langen-
mantla. Seveda bi na tak na~in mo~no pospe{ili tihotapstvo kostelskih podlo‘nikov, ki bi
svoje blago prosto vozili skozi mitnico na Brodu; ne le svojo pija~o, temve~ celo ‘ito, ‘ivino,
olje in vino brez pla~ila predpisane ~etrtine vina mitnine. Zato jim prost prehod ni bil dopu{~en.
Pet dni pozneje, dne 25. 5. 1697, so v Ljubljani izdali odlok Henrika Mateja Schweigerja
pl. Lerchenfelda na osnovi ukaza glavnega oskrbnika mitnice na Brodu glede tihotapstva
20 28. 5. 1689 (ARS, Stan.I, fasc.310, {k.546, str. 514). Dopis omenja {e zidarja Marka Gergvenikcha, domnev-
no Gergori~a, ki je dobil 40 fl poravnave in {e nadaljnjih 40 fl za ureditev, skupno 80 fl.
21 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.546, str. 515, 518 in 520; Rastko [vajgar, sporo~ilo 30. 3. 1995; Smole, n.d. 1982, 126.
22 ARS, Stan.I, fasc.312, {k.555, str. 1391 in 1393.
23 ARS, Stan.I, fasc.312, {k.555, str. 1472.
24 ARS, Stan.I, fasc.312, {k.555, str. 1679.
25 ARS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, str. 785–788.
26 ARS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, str. 791–793 in 796.
302 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
devetih tovorov inozemnega vina za barona Androcho. Tihotapljenje ‘ivil iz tujine seveda ni
bilo dovoljeno,27 ne glede na gotovo spo{tovanja vredno in upravi~eno baronovo ‘ejo.
Vzporedno z zatiranjem tihotapstva se je promet postopoma izbolj{eval. Med letoma
1698–1699 so na Brodu zgradili kamniti most ~ez Kolpo; njegovi temelji so {e danes vidni
nedale~ od mostu, ki povezuje oba brega reke. Ceno gradnje so zni‘ali s sekanjem v gra{~inskih
gozdovih, kamenje pa so pripeljali podlo‘niki za tlako.
V tem ~asu se je v Bakru razvila celo trgovina s tur{kimi ujetniki. Na Reki so zahtevali
ustanovitev vi{jega urada in nastavitev dodatnih paznikov na mitnici. Vendar ljudi niso mogli
odtegniti z Broda ali Trave, kjer so imeli le dva korporala, devet podru‘ni~nih uradnikov in
dva objezdnika.28 Carinski uradi so postajali vedno bolj vplivni; zlati dobi kostelskih tiho-
tapcev je odzvonilo.
3. Zapu{~inski inventar Ane Secunde Langenmantl iz leta 167729
V ~asu zadnjih velikih podvigov kostelskih tihotapcev je umrla Ana Secunda, ‘ena Fran-
ca Adama; pokopali so jo {tiri leta pred njenim sinom Francom Adamom mlaj{im, baronom
Langenmantlom. Po smrti Franca Adama mlaj{ega leta 1681 je v Kostelu nekaj let gospoda-
rila njegova vdova.30
Popis zapu{~ine Ane Secunde Langenmantl je 21. 12. 1677 opravil Rudolf Paradeiser.
Strani deset in enajst zapu{~inskega inventarja sta ostali prazni, ~eravno sta paginirani.
Zapu{~inski inventar so kon~ali na straneh devet in dvanajst z zapisom de‘elnega upravitelja
dne 21. 1. 1677.
Ob Ani Secundi je bil v zapu{~ini omenjen {e Franc Adam Langenmantl brez navedbe
baronstva. Le-ta naj bi prijazno in prijateljsko sprejel grofa Lamberga, svojega pastorka in
dedi~a.
Grofi Lambergi so bili ena najbolj raz{irjenih rodovin na Kranjskem. Od 15. stoletja dalje
so gospodovali na gradu Gutenberg, pozneje pridru‘enemu posesti Kamen pri Begunjah.
Tam so imeli celo dru‘insko grobnico. Sredi 16. stoletja so si Lambergi pridobili baronski
naslov. Lastniki Kostela so bili trinajst let. Zadnji dokument zapu{~ine Ane Secunde Langen-
mantl je bil datiran 13. 1. 1678. Obravnava inventar Ane Secunde Langenmantlove, ki ga je
ob strani podpisal Eberhard Leopold grof Blagaj († 31. 3. 1680). Blagaj je bil lastnik gra{~in
Bo{tanj pri @alni od leta 1652 in Zavrh v Spodnji Slivnici pri Grosupljem od leta 1668.
Blagaji so na Kranjsko pobegnili pred Turki, ki so jim v 16. stoletju odvzeli posestva v Bosni.
Pozneje so nakupili ve~ posestev na Kranjskem. Dru‘ina je ostala brez mo{kih dedi~ev v
za~etku 20. stoletja. Grof Blagaj je bil do leta 1649 gra{~ak v Podsmreki. Njegovi sorodniki
so bili zakupniki ko~evskega gospostva: leta 1547 Franc ter sin z enakim imenom in leta
1619 Nikolaj. Za Ursiniji grofi Blagaji so gospodarji Ko~evske postali Khisl (Kisli) v letih
1619 do 1641; leta 1623 so bili povzdignjeni v grofe s pridevkom »Ko~evski«. Od leta 1641
dalje je bilo ko~evsko gospostvo last grofov, nato knezov Turja{kih (Auerspergov), ki so bili
po 2. svetovni vojni razla{~eni. Lastniki ko~evskega gospostva so bili do leta 1418 Orten-
27 ARS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, str. 783–788.
28 Georg Widmer, Georg, Bausteine zur Geschichte des Gottscheerländchens, G.Kal, 1934, str. 54; Landesregi-
rungsarchiv Graz, 1698–X–36, fol.58 in 25.
29 Inventarium uber weillandt der Wollgebornen Frauen Frauen Anna Secunda Langenmantlin freise hinterlas-
senen verlassenschaft (ARS, Zap.inv. Lit.L.fasc.XXIX, {t. 25). Popisano 21. 12. 1677.
30 Branko Reisp, Grad Kostel, Obzorja, Maribor, 1990, str. 20.
303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
bur‘ani, do leta 1456 pa grofi Celjski. Habsbur‘ani so imeli v letih 1457–1619 v lasti Ko~evje,
v letih 1457–1620 pa Kostel.
V ~asu gospodarjenja Langenmantlov v Kostelu so Ursini grofi Blagaji leta 1619 prodali
svoje pravice do Ko~evske. Ursiniji grofi Blagaji so bili le habsbur{ki najemniki in so zato
potrebovali cesarsko dovoljenje za prodajo pravic do posesti.31 Tako so bili sosedi Langen-
mantlov na osilni{ki, ko~evarski in poljanski strani najprej Blagaji grofi Ursini kot zastavni
gospodje, nato Khisl in od leta 1641 Turja~ani. Na hrva{ki (goranski) strani so bili sosedje
Langenmantlov sprva Frankopani knezi Kr{ki, fevdalni gospodarji Broda na Kolpi in Brod
Moravic v letih (1193) do 1577. Od leta 1577 do leta 1670 so jih nadomestili knezi Zrinjski.
V letih 1670–1692 je obe posesti upravljala Brodska Kurija, v letih 1692–1727 avstrijska
komora, v letih 1727–1766 grof Rajmund Perlas, v letih 1766–1872 grof Teodor Batthyany
in v letih 1872–1945 kneginja Viktorija Thurn-Taxis ter njeni nasledniki.
Tako so bili Kostelci dolga stoletja slovenski ‘ep med nem{ko govore~imi Ko~evarji in
Hrvati onstran Kolpe. V tem nenavadnem ‘epu pa se je nekaterim prav lepo godilo. Tako je
gra{~akinja Ana Secunda dala nekaj nase in se je znala prav lepo oble~i. Zapustila je skupno
enajst kril.32 @al ni zapustila prav veliko denarja, le krono 46 krajcarjev 2 denari~a. Bogatej{e
je bilo njeno okrasje, s katerim se je lep{ala v grajskih sobanah in ob {tevilnih dru‘abnih
obiskih. Imela je srebrni pas pre{it z dvanajstimi spoji. Posebnost je bil njen srebrni pas s
pozla~enimi ~leni; kose je lahko razstavila ali pa jih je uporabila za okras rok. Pas je {tel
skupaj devetnajst ~lenov. [e lep{a je bila zlata veri‘ica s 643 ~isto majhnimi sestavnimi ~leni
ali pa lovska pozla~ena lanena jahalna oprema s petimi ‘enskimi ve~ernimi oblekami sprav-
ljenimi v posodi. (str. 2) Baronica je imela tri enake navadne srebrne in zlate avbe za no{enje
in dve francoski avbi iz ~rne tkanine z lasasto povr{ino, ena od obeh s trakovi. Pri roki je bila
{e ena bela avba iz sukna z belimi trakovi, trije razli~ni ~rni ovratniki, dva tiskana ob{itka, iz
uporabnega sukna, tkanina iz starega damasta, druga iz ~rnega ‘ameta in {tiri gotove suknje
iz ~rne tkanine z lasasto pli{asto povr{ino. Na bujno pri~esko si je rada poveznila ~rni klobuk
s ~rnim {~itnikom ali pa kateri od dveh drugih klobukov; ni pa posebno ~islala stari klobuk,
ki ga je potomcem zapustila ‘e nekoliko strohnelega. (str. 3) Imela je zavihano ob strani ~rno
krilo iz petih delov. Starinsko ogrnjeno krilo, enkrat zo‘eno z belim krojem, drugi~ z belim in
s samo ‘imo, ob{ito ob strani z devetimi pasovi. Krilo srebrne barve. Francoska obleka s
krilom narejenim iz ‘ameta z volani, ob{itim s petimi pasovi, po~rnjenimi ob strani. ^rno
francosko obleko s kapuco. Lovsko krzno podlo‘eno s srebrom z majhnimi posrebrenimi
resami iz ko‘ drobnice in z odli~nim predpasnikom. @enski pla{~ podlo‘en s ~rnim ‘ametom
in s ~rno ko‘uhovino. (str. 4) Hrva{ki ‘enski krzneni pla{~ s kapico pri strani ob{it s srebrom.
@ametni pla{~ s pozlato. Irhasto krzno, na veliko ob{ito z zlatom in s strohnelo podlogo.
Drugo majhno, z zelo zarezanim blagom ob strani. Nadalje ~rno, pri strani povsem ob{ito s
klekljanjem. Enako ~rno starinsko iz ~rne kamelje ko‘e. Nadalje belo kot zgoraj, malo ob{ito.
[tirje srebrni ‘ivotci, obdani s ~rno svileno ~ipko. (str. 5) Drugi modre barve, ob{it s klekljanjem
modre barve, z eno srebrno zaponko »baba in dedec«. ^epica, ob{ita z zlatom in srebrom.
[tiri ~epice iz enakega blaga ob{ita z belim krojem. ^rno blago ob{ito pri strani in drugo iz
~rnega Kadiza. Nadalje eno iz belega priro~nega blaga, ob{ito s ~rnim krojem. Ko{ata ka-
mi‘ola. Par starih svilenih nogavic. Par drugih starih nogavic. Dve francoski namizni ~epici
(str. 7) Par zlatih zapestnic. Dva prstana, prvi z devetimi rubini, drugi z vdelanim diamantom
31 Anton Buri}, Povijesna antroponimija Gorskog kotara u Hrvatskoj. Goranska prezimena kroz povijest. Rijeka:
Dru{tvo za za{titu prirodnekulturne in povijesne ba{tine Gorskog Kotara, 1979, str. 33; Smole, n.d., 1982, str. 180, 98.
32 Marija Makarovi~ Marija in Eva Lenassi, Slovenska ljudska no{a v besedi in podobi, ^etrti zvezek, Kostel,
Ljubljana, 1989, str. 49; Inventarium, 1677, str. 1.
304 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
v obliki romba. @enska svetilka. Srebrna in pozla~ena skledica. Srebrni pozla~eni sod za
sladkor.
Gra{~akinja seveda ni var~evala pri oblekah: prav rada si je oblekla ~rno kombinirano
krilo, pri strani sedemkrat ~rno ob{ito. V~asih si je nadela ~rno kombinirano krilo in jopi~,
ob{it s srebrnimi in zlatimi ponikljanimi okrasi. Morda se ji je {e bolj prilegalo kombinirano
krilo vijoli~ne barve, petkrat ob{ito z gladkimi kroji. Ni pogre{ala niti krila iz kamelje ko‘e
srebrne barve, sedemkrat ob{itega s ~rnimi povezami, ki so jo naredile {e posebno lepo.
Zelo rada je uporabljala obla~ila iz lanu: dve suknji iz nem{kega platna, dvajset sukenj iz
doma~ega platna, tri pare ~rtkanih ko{atih pentelj. Na bogato pri~esko si je v~asih poveznila
katerega od {tirinajstih polcilindrov z Nem{kega ali {tirih iz doma~ega platna. Pri roki so bili
{e trije pari klobukov iz nem{kega platna z belimi povezami spodaj in petkrat potiskano krilo
iz doma~ega blaga. [e dva krila iz doma~ega platna, zadelanega z ‘al ‘e zarjavelo mre‘o. Pri
roki je bil {e par srajc iz nem{kega platna; svoje lep{e ~ase pa so {e pre‘iveli {tirje pari
platnenih zme~kanih in slabih nogavic ter deset navadnih srajc. V lepih obla~ilih se je na{a
dama Ana Sekucda udele‘evala dru‘abnih dogodkov, {e posebej ob lovu po ko~evskih,
Hrva{kih in seveda predvsem kostelskih gozdovih.
Slika 2:  Zadnja stran Langenmantlovega zapu{~inskega inventarja iz leta 1681 s pe~ati in podpisi (AS
Zap.inv, lit.L, fasc.XXIX, {t.27/1, stran 90).
305ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
4. Zapu{~inski inventar barona Franca Adama Langenmantla iz leta 168133
[tiri leta po Ani Secundi je umrl {e njen sin, prizadet od vsega hudega, kar ga je doletelo
med uporom nehvale‘nih podlo‘nikov. Njegova zapu{~ina je bila za sorazmerno odro~ni
Kostel prav tako izjemno bogata. Seveda v njej najdemo med potreb{~inami poslovnega
~loveka tedanjih dni polno zanimivih dokumentov, ki smo jih pogre{ali v zapu{~ini njegove
matere.
Osem strani dolg popis ‘enskih oblek in okrasja Ane Secunde z dne 21. 12. 1677 vsebuje
enain{estdeset razli~nih predmetov s skupno 127 kosi. Leta 1681 je njen sin Franc Adam
zapustil {est zlatih prstanov in deset kosov srebrnega nakita in posod.34 Vsekakor zavidanja
vredna premo‘na dru‘ina.
Med izkopavanji na gradu Kostel so na{li nekaj novcev iz Langenmantlove dobe, pred-
vsem dne 17. 8. 2000 izkopani severno nem{ki gro{ s sredine 17. stoletja in dne 21. 8. 2000
najdene {tiri bene{ke solde iz ~asa do‘a Giovannija Pesara;35 le-ta je zavladal 29. 3. 1658,
vendar je ‘e naslednje leto umrl. Poleg 860 gld je Franc Adam Langenmantl zapustil ve~
zlatih in srebrnih dragotin, predvsem prstanov ter okra{eno solnico. V zapu{~ini je bilo
osemin{tirideset dokumentov. V letih 1647, 1649, 1661, dvakrat leta 1675 ter leta 1679 so
dokumentirane poravnave za gospostvo Kostel, ve~inoma med sorodniki Langenmantli (do-
kumenta {t. 2 in 3).36
Gra{~ak je hranil lepo in dragoceno zbirko prstanov. Imel je gosposke pe~atne prstane iz
masivnega srebra in drugi zlati pe~atnik s podobo (str. 7), ki je bila prav tako na prstanu iz
jekla. Za posebne prilo‘nosti je bil tu zlati zahvalni prstan s ~leni; ali pa zlati, ~rno zastekljeni
prstan s tremi diamanti. Rad je nosil {e prstan iz bele plo~evine, pobarvan zeleno in rde~e.
Morda je prav del Langenmantlove zapu{~ine okrasni kamen za prstan iz svetlomodre zelene
paste, ki so ga 19. 8. 2000 na{li v tanki plasti na tleh kleti vzhodnega trakta gradu.37
Na{ gra{~ak se ni branil niti srebrnine; imel je zelo velik srebrni kotel za vsakdanjo rabo
in {e drugega manj{ega. Uporabljal je tudi srebrni in pozla~eni (str. 8) kotel ter pozla~eni no‘.
Tu je bila {e dokaj velika pocinkana in pozla~ena srebrna solnica; ob njej druge tri, povsem
pozla~ene. Sol je imel seveda rad; pri okusu se pa~ ni poznalo, da so mu beli zaklad prina{ali
podlo‘niki po krivih tihotapskih poteh.
Dalj{i zapis je obravnaval diplomo Ferdinanda III. z dne 4. 1. 1653, na kratko pa so
popisali osemin{tirideset listin iz Langenmantlovega dru‘inskega arhiva:38
1. Nakup gospostva Kostel od cesarja Ferdinanda II. dne 15. 11. 1620. Kupnina ni bila
zapisana.
2–3. Poravnava za gra{~ino z dne 27. 8. 1647 za 1000 fl v srebru, z dokumenti podpisanimi
dne 21. 8. 1649, 3. 10. 1661, 30. 4. 1675, 7. 5. 1675 ter 10. 8. 1679. Prve dve omenjata
sestri barona Franca Adama: Ano Marijo Langenmantl ter opatinjo Agato.
4. dokon~na pogodba za Kostel z dne 5. 9. 1665.
33 Inventarium uber weillandt dess Wollgebornen Herrn Herrn Franz Adam Langenmantl (ARS Zap.inv, lit.L,
fasc.XXIX, {t.27/1). Popisano 16. 7. 1681 po smrti Franca Adama barona Langenmantla, ki je zapustil mladoletne
dedi~e (@vanut, 1994, 186). Obla~ilni del zapu{~ine je obravnavala Makarovi~ (1989, 49).
34 ARS, Zap.inv. lit.L, fasc.XXIX, {t. 25 (1677) in {t. 27/1 (1681).
35 Tomislav Kajfe‘, Preliminarno poro~ilo o arheolo{kem izkopavanju na gradu Kostel, September 2000,
str. 4–5.
36 Inventarium, n.d., str. 7 in 8.
37 Kajfe‘, n.d., str. 4.
38 Inventaruim, n.d., str. 8–37.
306 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
5. pogodba med gospodi Kadiolivi}em in Georgom Gusi}em ter Francom Adamom Lan-
genmantlom glede 700 fl dedi{~ine od njihovih kmetij. Dokument je bil izdan dne 21. 7.
1661 skupaj z izvle~kom urbarja, potrdili in zadol‘nicami.
6. Pogodba med vicedomom Francom Adamom Ursinijem grofom Blagajem in Francom
Adamom Langenmantlom. F. A. Blagaj je bil od leta 1680 do smrti leta 1716 gra{~ak v
Bo{tanju pri @alni, jugovzhodno od Grosuplja s podru‘ni~no cerkvijo podlo‘no Sti~ni.39
Bil je potomec nekdanjih zakupnikov gospostva Ko~evje. Dokument je obravnaval tri
hube, ki jih je na gospostvu Bo{tanj (Weissenstein) kupil Langenmantl in so bile Blagaju
prepu{~ene po urbarju. Langenmantli so imeli poleg Thurna pod Brezovico {e druge po-
sesti na tem obmo~ju. Dokument je bil datiran 5. 9. 1680 in ni bil povezan s Kostelom in
kmetijami @lebe in Grglji ob meji z gospostvom Poljane, ki so bile prav tako zapisane v
likvidacijskem izvle~ku za leto 1681 kot lastnina Langenmantlov.
7. Pogodba med Petrom Zrinjskim in F. A. Langenmantlom za 400 dukatov z dne 16. 12.
1657
8. Poravnava z dne 4. 5. 1668 med Georgom Sigfridom pl. Lambergom, Marijo Mariolo
Mardoni, rojeno pl. Spaugstein, Juri}em, Ludwigom Galenom, Holstom Semeni~em z
Vipavskega, Marijo Salomo pl. Riessig, rojeno pl. Langenmantl in Ano Katrarino Zrinjski
pl. Lamberg, rojeno Raubar. [e pogodba med gospema Raubar in Langenmantl z dne 9.
1. 1663 in 6. 1. 1669. Juri} je bil morda potomec Sigmunda Juri}a, zakupnika Kostela leta
1494.
9. Pogodba med F. A. Langenmantlom, Hansom Wilhelmom Langenmantlom in Marijo
Salomo, rojeno Langenmantl, ‘eno Kri{tofa pl. Reissiga, za Thurn pod Brestanico iz leta
1641.40
10. Poravnava med F. A. Langenmantlom in pl. Gradezom glede dednih kmetij, podpisana
dne 20. 4. 1673.
11. Dopis F. A. Langenmantla Sigfridu Valentinu pl.Lichtenbergu glede posvojitve Langen-
mantlovega pastorka in s tem povezanih dohodkov. Datiran 22. 3. 1664.
12. Zavoj papirjev F. A. Langenmantla, ki se nana{ajo na 400 fl transakcij.
13. Odpoved gospe Lingus od F. A. Langenmantla v korist Hansa Wilfreda Langenmantla z
dne 15. 3. 1657.
14. Zadol‘nica F. A. Langenmantla z dne 16. 9. 1650 za znesek 170 fl.
15. Odpoved Hansa Wilfreda Langenmantla datirana dne 12. 9. 1635. Gotovo se je nana{ala
na njegove pravice do gra{~ine Kostel.
16. Zavoj dokumentov Ane Marije glede 8 fl 26 kr posojila F. A. Langenmantla.
17. Zavoj Langenmantlovih ra~unov.
18. Ukaz za F. A. Langenmantla z dne 4. 2. 1679 glede ureditve hlevov pri mitnici Brod na
Av‘laku. Tam je zagotavljal oskrbo in menjavo spo~itih konj za po{tne sle.
19. Zavoj kameralnih aktov o izvr{evanju vojnih nalog.
20. Paket registrov.
21. Paket poslanih pisem.
22. Paket zadol‘nic in drugih pisem.
23. Veliki paket s tremi sve‘nji o ugotovljenih puntarskih nemirih kostelskih podlo‘nikov.
Dokumenti so se gotovo nana{ali na upor iz leta 1679; zato je prav {koda, da danes niso
ve~ na voljo.
39 Mlinari~, 1995, str. 842.
40 Smole, n.d. 1982, str. 499.
307ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
24. Seznam kostelskih potrdil uradnih ra~unov za gozdne jase tr{ke ob~ine ter za pobotnice
mlinov pripadajo~ih gospostvu, katere je F. A. Langenmantl kot u‘ivalec zapustil svojemu
posinovljencu grofu G. S. Lambergu dne 1. 2. 1673. Popis vojakov celotne Marke na-
stanjenih pri F. A. Langenmantlu, Lambergu, Lichenwaldu ter Langenmantlovem pa-
storku grofu Georgu Sigfridu pl. Lambergu, podpisan dne 1. 2. 1673.
25. Nekateri podlo‘niki ko~evskega kneza Janeza Vajkarda Auersperga (* 1615; † 1677) so
ob prehodu skozi mitnico zagre{ili nasilje nad lastnikom Kostela F. A. Langenmantlom.
Na mitnici bi Langenmantlu morali oddati polovico, oddali pa so le tretjino mitnine. J. V.
Auersperg je postal dr‘avni knez leta 1653; leta 1669 je bil nemilostno odpu{~en s cesar-
skega dvora, 28. 4. 1673 pa je po bratu podedoval gospostvo Ko~evje.41 Tako je bil {ele od
nedavna Langenmantlov sosed; kot mogo~en svetovljanski gospod je prav nerad upo{teval
Langenmantlove zahteve.
26. Paket aktov F. A. Langenmantla o zapu{~ini njegove prve soproge.
27. Pogodba med F. A. Langenmantlom in trgovcem Adamom Schoslerjem glede zalog na
gradu Kostel in pobotnice.
28. Poravnava med F. A. Langenmantlom in gospo Elisabeto Hocfni zaradi dolgov gospostva
Kostel pri Janezu Sigfridu Paufergerju in zaradi zalog, datirano 10. 10. 1663.
29. Paket poslanic.
30. Pogodba z dne 5. 3. 1649.
31. Dve pobotnici o interesih gospodi~ne Marije Margarite grofice pl. Lamberg z dne 20. 1.
1680 in 25. 3. 1681. Vsebujejo, poleg drugih dveh pisem, {e zadnjo voljo Katarine, zapi-
sano v letih 1779 in 1780. Gre za manj kot {tiri mesece star dokument, ki ka‘e udele‘bo
grofov Lambergov pri upravljanju Kostela ‘e pred letom 1681.
32. Dne 22. 7. 1673 lastnoro~no zapisan osnutek zapu{~ine gospe Ane Secunde Langenmantl
sorodnice pl. Lambergov, rojene pl. Reiseig. Shranjen je bil poleg drugega testamenta,
datiranega dne 14. 9. 1664. Gospa Langenmantlova je na osnovi ‘enitnega pisma svojim
dedi~em zapustila v Kostelu name{~ene dobrine.
Popisali so {e pobotnico bratov{~ine »ve~nega Rozekrajca« iz Ljubljane; nana{ala se je
na gospoda barona Franca Adama Langenmantla v znesku 20 fl, datirana pa je bila dne
22. 4. 1681. Ro‘ni kri‘arji so bili ~lani tajne religiozno-misti~ne organizacije v 17. in 18.
stoletju na Nem{kem, v Rusiji, na Nizozemskem in o~itno celo na Kranjskem. Organiza-
cija je bila imenovana po legendarnem ustanovitelju Rosenkreutzu, ki naj bi ‘ivel dve ali
tri stoletji prej, oziroma po ro‘i v kri‘u kot znaku organizacije.
33. Potrdilo gospe Langenmantl, rojene pl. Reiseig, za stvari sprejete od Georga Sigfrida pl.
Lamberga; datirano 28. 12. 1677.
34. Paket aktov gospe Langenmantl, rojene pl. Reissig.
35. Pregled pologov grofa Georga Sigfrida pl. Lamberga ob pobotnici njegovega o~ima F. A.
Langenmantla glede zadol‘nice njegove ‘ene za 4000 fl njegovega denarja; ob original-
nem poro~nem pismu, datiranem dne 8. 2. 1668.
36. Zadol‘nica grofa Sigmunda pl. Gallenberga zaradi mlaj{ega grofa pl. Lamberga o pravi-
cah uporabe Langenmantlove lastnine, datirano 6. 4. 1673.
37. Poravnava med prejemnikom dedi{~ine Kostel grofom Georgom Sigfridom pl. Lamber-
gom in njegovim o~imom F. A. Langenmantlom, datirano 26. 2. 1678.
38. Druga poravnava med Ano Secundo Langenmantl in F. A. Langenmantlom zaradi dedi{~ine
pastorka Georga Sigfrida pl. Lamberga, datirano 1. 1. 1664.
41 Simoni~, 1939, str. 124.
308 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
42 ARS, Zap. inv. lit. L, fasc.XXIX, {t.27/1, str. 37–40.
Preglednica 1: Sedemindvajset knjig v zapu{~ini Franca Adama Langenmantla leta 1681.42
39. Zadol‘nica grofa Georga Sigfrida pl. Lamberga, ki bremeni Langenmantla ob posvojitvi
sina. Ob omembi Kri{tofa Langenmantla, datirano 14. 9. 1664; poravnava datirana 8. 4.
1673.
40. Paket poslanic grofa Georga Sigfrida pl. Lamberga za Langenmantla in druge.
41. Odlok o triletnem pooblastilu za 6 fl 5,3 kr letnih dotacij, datirano 17. 5. 1679.
42. Var{~ina Petra Eliosi~a, Toma O‘ani~a, Martina Jurkovi~a in Juana Frose pri gra{~aku
Langenmantlu zaradi njihove nesre~ne nepokor{~ine, datirano 17. 10. 1674.
43. Langenmantlova pobotnica za sprejetih 24 fl z dne 1. 5. 1657, datirano 11. 8. 1657.
309ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
44. Popis treh po{iljk obresti od glavnice 3711 fl, ki jih je Aleksander Corrini iz glavnega
mesta Ljubljane poslal Eleonori Langenmantl, datirano 25. 9. 1674.
45. Veliki paket z odpustki. Glede na to, da so luterani ostro nasprotovali odpustkom, so
potomci nekdanjih protestantov Langenmantlov celo v tem oziru sprejeli katoli{ki nauk.
46. Veliki paket s tremi sve‘nji.
47. Veliki paket z nekaterimi odposlanimi pismi.
48. Enaintrideset nedokon~anih pisem gospoda Langenmantla o podarjenem in pridobljenem
imetju.
Med dokumenti ni bilo ni~esar izrecno zapisanega o zaplenjenih Frankopanskih zakla-
dih, ki naj bi jih Johan Ernst Paradeiser domnevno prepeljal svojemu svaku Langenmantlu na
grad Kostel leta 1671, deset let pred zapisom zapu{~inskega inventarja. Seveda pa so nekate-
re od popisanih dobrin lahko neko~ pripadale Frankopanom.
Langenmantli so {e leta 1681 hranili protestantske knjige, ~eravno so se moral ‘e njihovi
predniki luteranstvu odre~i. Med njimi so bile nem{ka in slovenska biblija, hi{na postila in
razprava o evangeliju. Langenmantl ‘al ni imel Spangenbergove postile, ki jo je Jane‘ Weix-
ler prevajal na kostelskem gradu do leta 1563 po naro~ilu Matije Klombnerja, nekdanjega
pisarja de‘elnih stanov.43
Poleg vojvode sa{kega, Cicerona, Jeana Baptisteja Manzinija (* 1599; † 1664), klasi~nega
filologa Pietra Messie (Pedro Mexiá, * 1496? Sevilla; † 1552?), Daniella Bartolija (Daniel
Bartolis, * 12. 2. 1608 Ferrara; SJ 1623 Rim; † 13. 1. 1685 Rim),44 Dalmatina, Alfonsa de
Villegasa (Alonso, † 1534), Marka Avrelija in Petra Dasypodiusa (Hasenfranz, * okoli 1494
Frauenfeld; † 28. 2. 1559 Strassburg),45 je Langenmantl nabavljal tudi knjige manj znanih
avtorjev. Villegas je objavil {tevilne knjige o ‘ivljenju Marije, Jezusa in svetnikov, ki so jih
ponatiskovali {e poldrugo stoletje po njegovi smrti in so bile zelo priljubljene v Langenmant-
lovi dobi; vse so bila bogoslovnega zna~aja s {tevilnimi citati prerokov.46 Bene{ki izdaji
Mexiá in Villegasa hrani danes NUK v Ljubljani. NUKov izvod Mexiájeve knjige je bil, po
ekslibrisu sode~, neko~ last (Henrika) Mateja Schweigerja (pl. Lerchenfelda), gra{~aka na
Blagovici, Rocinu in v ̂ rnomlju; mo‘ je imel o~itno enak okus kot na{ Langenmantl. Schwei-
gerjeva knjiga je vezana v rjavo usnje; sprednje platnice, hrbet in zadnje platnice so povezani
s po petimi usnjenimi trakovi, medtem ko je pet trakov za zapiranje knjige ‘al uni~il neizpro-
sni zob ~asa. Knjiga je ponujala {tevilne podatke iz Plutarhovih pisem, spisov italijanske
dru‘ine Sforza in zemljepisne podatke o daljnih krajih kot so Borneo, Nikaragva, Antiohia
ali Kanarski otoki.47
Dasypodius je bil humanist in prijatelj Ulricha Zwinglija (* 1. 1. 1484; † 11. 10. 1531).
Dasypodius je bil sprva kaplan in pridigar v doma~em Frauenfeldu, nato pa {olnik in kon~no
43 Legi{a, 1956, 224; @agar, 1983, 145.
44 Danielo Bartoli, La poverta contenta. Descritta e dedicate a’ Ricchi non mai contenti. In Venetia: Per Li Baba,
1659 (NUK–4957).
45 Legi{a, 1956, 303, Poga~nik, 1968, 192. Peter Dasypodius, Dictionarium latino germanicum, et vice versa
germanocolatinum, ex optimus latinae linguae scriptoribus concinnatum: cui accesserunt nomina virorum, mulie-
rum, locorum & amnium in Germania, aliorumq(ue) multorum, ut plantarum, herbarum, arborum, fornesium lo-
quendi modi atque vocabula, &c. Quae tamen singula sub litera sua initiali facile reperientur, Argentorati: excude-
bat Theodosius Rihelius, po 1592 (NUK–R 5954); 1565 (NUK–35783); 1537 (NUK–6063).
46 Alfonso de Villegas, Nuovo Leggendario della vita di Maria Vergina immacolata madre di Dio. In Venetia:
Presso Benetto Miloco, 1675. (NUK– 21707), str. 465.
47 Pedro Mexiá, Mambrino da Fabrino, La selva di varia lettione, Venetia: Per Michele Tramezzino, 1544, 312
dvojnih strani, 16 cm. Ponatis: Pietro Messia, Della selva di varia Lettione di Pietro Messia parti cinque. Nelle quail
sono utili cose, dotti ammeastramenti, e varii discorsi appartenti, cosi alle scientie, com alle historie de gli huomini
e de gli animali. Venetia: Appresso N. Bevilacqua, 1560, 438 strani 8o (NUK–21387), str. 404.
310 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
dekan v Strassburgu. Njegov latinsko-nem{ki slovar je do leta 1600 do‘ivel kar 26 izdaj;
Langenmantli so znali dobro kupiti, nakupu pa je botrovala {e protestantska vera prednikov
Franca Adama Langenmantla. V NUKu ohranjeni izvod na 487 straneh 10x13 cm iz leta
1537 nima ekslibrisa. Drugi NUKov ponatis iz leta 1565 nima paginiranih strani; na obeh
lesenih platnicah sta ostanka po dveh kovinskih nosilcev zaponk za zapiranje ali celo zakle-
panje danes ‘e zelo izrabljene knjige.
Bartoli je bil rektor rimskega kolegija med letoma 1670 in 1674. Bil je eden najpo-
membnej{ih fizikov svoje dobe. Leta 1677 je primerjal dokaze za obstoj napetosti v starej{ih
teorijah tlaka nad vakuumom in sprejel sodobno prepri~anje. Objavil je odmevno zgodovino
jezuitov in je eden klasikov italijanske literature. V NUKu ohranjena Bartolijeva hvalnica
rev{~ini posve~ena bogatim je predvsem bogoslovno pisanje. Obsega 364 strani 10x6 cm, na
notranji strani sprednjih platnic pa je zapisana Kostanjevica (Landstrass) v razli~nih pisavah;
knjiga je bila neko~ last tamkaj{njih cistercijancov, kot nakazuje njen eksilbris.
Med Langenmantlovimi knjigami je bilo kar sedem italijanskih, trinajst nem{kih, pet
latinskih in po ena napisana v francoskem in slovenskem jeziku. Izjemno veliko italijanskih
knjig ka‘e, da so bili Langenmantli mo~no navezani na zahod, br‘kone preko pristani{~a na
Reki. V zapu{~ini Franca Adama Langenmantla tako najdemo ve~ knjig, ki pri~ajo, da je
poleg nem{~ine in latin{~ine bral celo francoskega Manzinija. Manzini je bil sploh eden
najbolj priljubljenih tedanjih italijanskih avtorjev, ki so ga prevajali v {tevilne jezike. V svoji
retori~no oblikovani knjigi brez kazala je v uvodnem nagovoru bralcu opisal Horacove boje
in poraze, Katona,48 poni‘anje Kleopatre,49 ljubezen v Parizu in sploh filozofijo ljubezni,
poroke in lepote; gotovo idealno branje za kostelskega barona. Prav zanimivo je, da je Lan-
genmantl nabavil francosko izdajo Manzinija, br‘kone natisnjeno v Parizu ali Lyonu, ~erav-
no je gotovo bolje obvladal italijanski jezik.
Ob dveh biblijah in ra~unskih knjigah najdemo v popisu Langenmantlove gra{~inske
knji‘nice {e komentarje Cicerona Paula Mantisa ter knjige o geografiji in zgodovini. Res
prijetno branje za dolge zimske ve~ere na kostelskem gradu, kjer je bil pod vzhodnega trakta
kar na ‘ivi skali v izredno vodoravni legi.
Poznej{i kostelski gra{~aki Androche so bili manj naklonjeni knji‘nim modrostim od
svojih predhodnikov Langenmantlov. Po popisu z dne 9. 2. 1759 je imela umrla baronica
Androcha na gradu Kostel sedemindvajset nem{kih in latinskih knjig zgolj z nabo‘no vsebi-
no. Po popisu 22. 12. 1763 za umrlim baronom Androcho so imeli na gra{~ini le pet vezanih
knjig. Ena med njimi je bila zgodovinska, ostale pa so imele teolo{ko vsebino. Po drugi strani
pa je bil o~e leta 1763 umrlega barona, Franc Ignac baron Androcha, ~lan ljubljanske akade-
mije Operozorov od leta 1711. Leta 1716 je napisal: »Genethiacon seu aupuri in felici partu
Serenissimi Arhiducis Leopoldi primogeniti«, vendar delo br‘kone ni iz{lo pri akademiji.50
Med knjigami kostelskih gra{~akov so poleg zelo uporabljanega Dasypodiusa (1565) ti-
ste velikega formata »in folio« lahko prav tako imele kovinska okovja, katerih po‘gane ostanke
so na{li med izkopavanji 31. 7., 11. 8. in 28. 8. 2000.51 Lesene v po‘aru uni~ene platnice
knjig so bile prvotno postavljene v kovinsko okovje z osmimi oja~itvami na robovih, pogosto
{e z mehanizmom za zaklep.
48 Giovanni Battista Manzini, Harangues académiques, Paris: Augustin Courbé, 1641. 30+666 strani, 18 cm
(NUK–2310). Str. 99.
49 Manzini, 1641. str. 144.
50 Steska, 1900, 10: 37–54, 77–94; Bren, 1918, 9: 213.
51 Kajfe‘, n.d., str. 3.
311ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Kostelski gra{~aki so bili prijatelji dobrih knjig in dobre kapljice vse do svojega usodne-
ga konca. O tem nam pri~a pogori{~e kostelskega gradu po francoskem ma{~evanju leta
1809, kjer so dne 18. 8. 2000 odkopali stopljeno steklo posod s prvovrstnim vinom in ‘ganjem,
katerega nesre~ni made‘i so za vekomaj zaznamovali domala vodoravna tla iz ‘ive skale v
kletnem prostoru velikosti 6 x 8 m vzhodnega trakta gradu. Klet je bila postavljena na jugu
niza ve~ neraziskanih bivalnih prostorov pod {estimi kamnitimi stopnicami, med katerimi je
bila zadnja {e za lesenimi vrati s podboji.52
Langenmantl je imel seveda nekaj nabo‘nih slik, med njimi veliko sliko Kristusove sod-
be in sliko ljube gospe Marije z otrokom Jezusom. Imel je {e majhen oltar~ek in zelo obrab-
ljen telovnik senjskega {kofa Simoliovi}a. Gra{~ak je posebej hranil rodovno deblo Langen-
mantlov v ~rnem toku, 53 ki je pozneje br‘kone romalo v Dolski arhiv.
Langenmantl je imel bogato opremljeno grajsko kapelo;54 tam je bila ma{na obleka iz
sivega ‘ameta, v sredi kri‘ in Kri‘ani iz zlatnikov z vsem pripadajo~im. Obleka je pripadala
podru‘ni~ni cerkvi Sv. Treh kraljev v 100 m ni‘je le‘e~em trgu Kostel. Drugo ma{no obla~ilo
z vsem blagom v ro‘nato rde~em damastu z majhnimi srebrnimi ~rtami je pripadalo ‘up-
nijski cerkvi pri Fari. Ma{no obla~ilo iz enakega ro‘nato rde~ega damasta je imelo srebrne
~rte. (str. 43) Grajski kapeli je prav tako pripadalo drugo mo{ko obla~ilo barve opeke, s
srednjim delom iz damasta barve slive, obrobljeno s svilo iz {i{kove raztopine ter ma{no
obla~ilo za legata, obrobljeno s svilo iz {i{kove raztopine. (str. 44) V kapeli so hranili ma{no
obla~ilo, oblikovano po ~rnem svitru iz surovega srebra z nekaj napakami. Drugo ma{no
obla~ilo obrobljeno s ~rnim damastom je pripadalo cerkvi pri Fari. Gra{~akov sacelan je
uporabljal tri ma{na obla~ila ali albe s sedali na dveh straneh, spraskano klekljano obla~ilo z
velikimi slikami, (str. 45) tri stara pregrinjala; prvo prenarejeno, drugo okra{eno s slikami.
Za ma{o so uporabljali dve svileni ~epici ter dva srebrna in pozla~ena keliha; eden od obeh je
pripadal farni cerkvi pri Fari. Pri roki so bili {e trije kelihi rde~e in ~rne barve ter misal, ki je
pripadal farni cerkvi.
Grajska kapela, posve~ena sv. Antonu, je bila postavljena v 14. ali 15. stoletju, br‘kone
kot prva cerkev v Kostelu.55 Na gradu ali v trgu pod njim je bil prvi sede‘ ‘upnije Kostel sredi
14. stoletja, preden so ga premaknili k Fari.
Med opremo grajske kapele so popisali le obla~ila, kelihe in misal. Verjetno sta bili v
grajski kapeli zgoraj omenjeni sliki Kristusove sodbe in Marije z otrokom. Oltar~ek popisan
za slikama je bil gotovo del opreme grajske kapelice. @al popis ne pove, kateremu svetniku je
bil oltar posve~en. Dne 13. 6. 1758 so imeli procesijo na gradu, na praznik sv. Antona Pado-
vanskega; prav on je bil domnevni patron kapele. Po matrikuli iz leta 1758 so na god sv.
Antona Pu{~avnika 17. 1. imeli ma{o v Slavskem Lazu; Slav~ani imajo tega svetnika {e
danes na stranskem oltarju, ni pa imel oltarja v grajski kapeli.56
V nadaljevanju inventarja so popisali mo{ka obla~ila,57 oro‘ja in potovalne potreb{~ine.
Strastni lovec gra{~ak je uporabljal {tevilne pu{ke in zaboje za naboje. Ena pu{ka je bila
pozla~ena in velika, dvajset drugih pu{k je br‘kone slu‘ilo za obrambo. [tiri pu{ke so imele
prirezane cevi; uporabljal je {e dve flinti, tri pu{ke {rotarice, tri karabinke in osem drugih. Tu
je bila {e navadna sablja, mo{ka smotka in stara univerzalna posoda. 39 te‘kih pu{k so dopol-
52 Kajfe‘, n. d., str. 3–4; Tomislav Kajfe‘, sporo~ilo v Ljubljani 15. 2. 2005.
53 Inventarium 1681, str. 4.
54 Inventarium 1681, str. 42.
55 @agar, 1983, 146.
56 Po @agarju (1983, 144, 146) naj bi bila tr{ka kapela posve~ena sv. Antonu Pu{~avniku.
57 Makarovi~, 1989, 49.
312 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
njevale {e {tiri namizne te‘ke pu{ke. V popisu ni bil omenjen majhen 20–30 cm dolg bronast
mo‘nar za opozorilne strele ter znamenja ob praznikih in proslavah, katerega dva ve~ja dela
so na{li med izkopavanji dne 21. 8. 2000.58 Ta mo‘nar je bil verjetno eden od {tirih 1,5
funtnih mo‘narjev s signalne to~ke na [krilju, ki so jih po prenehanju tur{ke nevarnosti pre-
nesli na grad Kostel.
Gra{~ak je imel pri roki {e {katlice iz stekla in kovine, {katlico iz jekla in {tiri no‘e z
obro~i.59 Za iskre vrance je hranil osem navadnih mo{kih sedel, pet navadnih parov ogrinjal,
pet konjskih oprem z ustreznimi kosi, dva ‘enska sedla in pregrinjalo za na mo{ko sedlo iz
svile barve ‘ameta s srebrnimi resami. Uporabljal je zadrgo ob{ito z zelenim suknom, rde~o
zadrgo okra{eno s srebrnimi in zlatimi resami pri straneh, ki jo je vdovi dal Langenmantl. Ni
manjkalo niti tkanje v obliki kri‘a, okra{eno s srebrom; tu so bile potreb{~ine za verska
opravila med potovanji, pripomo~ki za ro~na dela ter celo veliki zvonec.60
Med obla~ili je gra{~ak zapustil pribli‘no trideset obla~ilnih kosov in dodatkov: (str. 46)
popolno opravo visokega uradnika s suknji~em in hla~ami iz temnega francoskega sukna,
suknji~ in hla~e iz temnega holandskega sukna s srebrnim in pozla~enim bakrom (in) z dvoj-
nimi resami. Obla~ilo obrobljeno s ~rnim suknom, posrebren, pobakren in zaobljen. (str. 47)
Nadalje pono{ena stara uradna gosposka obleka z narejeno pentljo. Drugo obla~ilo z visoki-
mi prameni. Pozla~eno obla~ilo barve ‘ameta s pozlato za gospodi~ne. Drugo ‘ensko obla~ilo
s srebrnimi naramnicami, ob strani pobarvano. Stari klobuk. (str.48) Stari tesni grajski pla{~
za kopanje. Obla~ilo iz druge roke, ki ga je vdova pustila med Langenmantlovimi oblekami.
^rna kapa in {e druga moderne izdelave iz pono{enega ~rnega ‘ameta. (str. 49) Prej{nji po-
dobna kapa z zlatimi slikami iz resic za ko‘natim predpasnikom. Klobuk s podlogo in drugi
star, pri strani zelen klobuk. @upanski pla{~. Rde~ pono{en pla{~. Dunajska obleka svobo-
dnjaka s krilom in hla~ami iz rde~ega sukna s (str. 50) stranskimi resami, tudi s pe~ati. Lan-
genmantlov jahalni pla{~ iz belega blaga okra{en s posrebrenim bakrom ter {tirje rde~i pla{~i.
Lepa oprema je bila v grajski ~italnici; tako je bilo seveda prav glede na {tevilne ~udovite
Langenmantlove knjige. Popisali so mize,61 obla~ila iz ko‘uhovine,62 obe{alnike za obleke
in molitvene potreb{~ine,63 preproge in pokrivala.64 V kuhinji so uporabljali: navadne
58 Kajfe‘, n.d., str. 5.
59 Inventarium, 1681, str. 51–52.
60 Inventarium, 1681, str. 53.
61 Dvojna miza s pogrinjkom za deset kosil. Druga z namiznim prtom. Dva uporabna gladka namizna prta.
Razli~ni uporabni gladki mizi. Uporabni neenaki mizi, pokriti z brisa~o. (str. 58) Sedem tak{nih pokritih posod.
Namizni prt za vsakodnevno pokrivanje. Priro~ne mize za sedenje. Priro~na miza za sedenje s cunjami, deloma s
slikami in pi{~alkami, izdelana v rde~em. Nekoliko obrabljeni deli priro~ne potovalne mize. (str. 59) Potovalna
miza. Stara priro~na potovalna miza za vsakdanjo rabo. Namizno sukno, neocenjeno, in priro~na miza za vsakdanjo
rabo.
62 11 krzen, 21 blazin, 6 parov obutve, (str. 60) 9 stre‘ni{kih zavihkov, 15 blazin in dve omari.
63 Stranski obe{alnik s trajno namizno ali zdravni{ko svin~eno belo posrebreno omaro. Druga omara iz rde~ega
uporabnega atlasa, z mizo iz zelenega atlasa. Ve~ priprav za bogo~astje v rde~i (str. 61) omari, s plo{~o iz kosov
svinca. Drugo kot zgoraj iz sive svile v omari, s plo{~o v roza barvi na zlatem stolu. Dve razviti in ve~ pono{enih za
kuhinjo. Navadna vsakdanja ma{na obla~ila. Dve pregrinjali. Majhen krzneno obro~ iz spetega krzna. Posoda iz
krzna za med, povsem stara in raztrgana s pe~atom na ko‘i in (str. 62) belim ro‘natim trojnim ‘epom. Druga za
obe{anje na trinogu. [tirje kne‘ji obe{alniki ter druga dva obe{alnika iz zelenega lanu.
64 Polovi~ni tepih zelene in drugih barv za kuhinjo ali stopni{~e. (str. 63) Drugi kot zgoraj za belo stopni{~e z
razli~nimi drugimi barvami. Stari kuhinjski tepih. Rde~. Dva stara tepiha. Dva nizozemska pokrivala ter dva velika
in en majhen primerek.
313ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
posode,65 pocinkane posode,66 sve~e67 in sklede,68 posode iz medenine,69 bakrene posode70
in druge kuhinjske posode.71 V Langenmantlovo zbirko ali pa med posodje njegovih
gra{~inskih naslednikov so spadali med izkopavanji dne 11. 8. 2000 v grajski kleti najdeni
fragmenti glazirane sklede in fragmenti neglaziranih temno sivih kuhinjskih loncev z izviha-
nim usnjem ter nekaj beloprstne keramike.72
Gospostvo Kostel je imelo leta 1681 lastno enoto za merjenje povr{ine platna imenovano
palica.73 Niso izpri~ane posebne votle ali ute‘ne kostelske mere.
V grajskih skladi{~ih so hranili {e ‘ito in sol, smolo (mazila),74 ko‘e in mast.
Gra{~ak je imel skupno 51 ~ebeljih panjev; gotovo je bil velik ljubitelj medice. Poleg
medu so radi uporabljali {e vosek in druge ~ebelje pridelke, saj so v zapu{~ini popisali tudi
uporabne pe~ate.75 Med pohi{tvom so na{teli: to~ilne in pisalne mize,76 skrinje,77 dve veliki
potovalni palici iz jelovine, mize78 stoli79 in razna hi{na oprava. Popisali so jedilni pribor z
65 Str. 64: Priro~ni pribor za nalivanje. Zelo velika razklana posoda. Dve majhne posodi, 47 kro‘nikov, tri velike
sklede za sla{~ice, {tiri druge sklede primerne za sla{~ice in povsem polomljen namizni sod~ek. (str. 65) Tri majhna
soda. manj{e voja{ke majolike ter lahke toda uni~ene majolike iz stekla.
66 Deset srednje velikih in manj{a posoda za stiskanje. Dve ro~ki za vlivanje. Velika pokrovka za deset kro‘nikov.
(str. 66) Dve drugi majhni pokrovki. Zelo lahka pokrovka. Dve pokrovki velikosti ¾ ter za ~etrtino ve~ja pokrovka.
Druga enaka pol manj{a.
67 ^etrtina sve~e. Dve sve~i za merjenje, br‘kone z oznakami za ~as. Polovi~na sve~a.
68 Str. 67: Majhna skledica. Dve skledici iz smolnate zemlje s polovi~no prostornino. Druga, povsem enaka, za
dvorano v Mozlju kamor so Kostelci zelo radi romali. Skupna prostornina posod je merila 125 lb.
69 Lahka enaka posoda iz medenine; druga enaka zelo velika; medeninasta posoda in dve ‘elezni. (str. 68)
Merilo brez pripadajo~ega ‘elezja, s prostornino 5 lb. Drugo kot zgoraj, manj{e, prenosno, s prostornino 2,5 lb.
70 Posoda za premog, ki dr‘i 1/2 lb. [tiri velike in majhne posode, precej visoke, zdrobljene, s prostornino 21 lb.
71 [tiri prave vilice z roglji. (str. 69) Tri nerjave~e posode. Dve fini nerjave~i posodi. Dve majhni kri‘ni posodi
in ‘elezna posoda za repo.
72 Kajfe‘, n.d., str. 3.
73 Imeli so 34 in pol palic (Stab) kostelske mere sukanca, platna in dvojne niti, prenosni tok za potovanja z 137
lb, var~no nebeljeno torbico z 4 lb, var~no nebeljeno z 31 lb, (str. 70) prenosni tok iz grobe jutovine z 47 lb in tri kose
sukna iz grobe jutovine, vsak po dvajset palic kostelske mere. 1ft je meril {estdeset kostelskih palic.
74 Str. 71: 51 lb mazil v kosih, 56 lb drugih mazil v kosih in 45 lb ma‘e za mo{ke v kosih.
75 Str. 73: [tirje leseni pe~ati brez potovalnih potreb{~in. Dva druga srednje velika pe~ata iz jelovine. Dva cela
pe~ata. Stari pe~at iz jelovine.
76 To~ilna miza iz jelovine. (str. 74) Druga to~ilna (miza) iz bukovega lesa. To~ilna miza prebarvana sivo. Pori-
sana no~na omarica.
77 Tri bele skrinje iz jelovine. [tiri enako velike iz jelovine. (str. 75) No~na omarica s cvetovi vinske trte na
skrinji. Drugi kot zgoraj iz jelovine. Dva kot zgoraj.
78 Str. 76: Osem miz iz kostelske jelovine. Dve dolgi mizi iz kostelskega jelovine. Dva majhna kosa iz jelovine.
Dve pravi kuhinjski mizi. [tiri mize. Tabla. (str. 77) Dolga miza iz jelovine.
79 Le‘alni stol iz jelovine. Stari grajski stol v ~rnem usnju. Sedem grajskih stolov v rde~i kravji ko‘i. (str. 78)
Druga stola v enakem rde~em kravjem usnju. Stari grajski stoli v rde~em usnju.
Preglednica 2: Grajsko ‘ito
Preglednica 3: Mast na kostelskem gradu
314 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
no‘em in drugimi potreb{~inami iz ‘eleza, kar je bilo pogosto na Kranjskem ‘e v za~etku 17.
stoletja.80
V nadaljevanju so na{teli {e majhno skledico, zlato tehtnico z lastnimi ute‘mi in dve
{tudijski tehtnici. Velika ‘elezna tehtnica na obe{anje, zaprta z dveh strani. Med izkopavanji
avgusta 2000 so na{li kovinski ‘eton ali ute‘ hitre zlatarske tehtnice iz 17. ali 18. stoletja, ki
bi lahko bila povezana s tehtnico v Langemantlovi zapu{~ini
Dve le‘e~i raztegljivi mre‘i. (str. 79) Starej{a in novej{a mre‘a. [estnajst hi{nih mre‘.
Groba raztegnjena jutovina, ki sta jo obdelala {ivilja ali kroja~. Majhna naprava za sen~enje
o~i na sivo. Dva ‘elezna obe{alnika. Stenska ura.
Med kovinskimi arheolo{kimi najdbami izkopanimi avgusta leta 2000 so bili prav tako
deli tak{nega jedilnega pribora. Ob njem so na{li {e dva podstavka za likalnik. Med manj{imi
najdbami so bile zanimive ovalne ute‘i za ribi{ke mre‘e odkopane 17. 8. 2000, vlo‘ki za
nakit, deli kadilske pipe s kresilnim kamnom odkopanim 22. 8. 2000. Polstebri in obokani
stolp so bili sezidani iz lehnjakovih zidakov izrezanih v strugi potoka Ne‘ice okoli kilometer
jugozahodno pod gradom; zidake so vezali z apneno malto. V 18. stoletju so nasledniki Lan-
genmantlov bogato okrasili svetlo zelene glazirane pe~nice, ki jih je po‘ar leta 1809 seveda
zdrobil.81
V grajskih hlevih so Langenmantli imeli: {tiri konje,82 vola, dvanajst krav mlekaric, prav
toliko telet, pet jalovih krav, bika, {tiri triletne vole, tri enoletne vole, tri junice, dvanajst
pra{i~ev, 31 mladih pra{i~ev, 73 gosi za rejo, dva ko{truna, tri ovne, 60 ovac, 35 kozli~ev in
34 zajcev. Gra{~ak je dajal 155 glav ‘ivine kar v rejo svojim podlo‘nikom;83 to se mu je
seveda bogato obrestovalo.
5. Terjatveni register zapu{~inskega inventarja F. A. Langenmantla 17. 7. 168184
Konec leta 1680 je bil narejen likvidacijski izvle~ek s terjatvenim registrom na posestih
Franca Adama barona Langenmantla na Kranjskem. V posesti Langenmantlov sta bila Ko-
stel in Thurn pod Brestanico, vendar so popisali le terjatve od kostelskih podlo‘nikov. More-
80 @vanut, 1994, 161.
81 Kajfe‘, n.d., str. II.
82 Str. 80: Zelo lep velik konj star dvanajst let, z opravo, vreden 15 kron. Konj belec star osem let, z opravo,
vreden 10 kron. Majhen opremljen sokolar, star 7 let, vreden 8 kron. Podoben sokolar, ki ga je Langenmantl zapustil
‘eni.
83 Gregor je za gra{~aka redil 16 pra{i~ev, 3 gosi, 2 kozli~a, 2 ko{truna, (str. 83) {tiri konje in jagnje. V Banji
Loki pri Gregorju Klemen~i~u je imel gra{~ak v reji par sedemletnih volov. Pri Juriju Petranu par petletnih volov,
devet ovac in pet zajcev. Pri Jakobu Zdravi~u starej{em (str. 84) so tri krave za rejo, dve teleti, vol, bik, dva enoletna
voli~ka, bik, osem gosi za rejo, tri kozli~e, tri ovce in zajec. (str. 85) Pri Ne‘i Herentovi je par petletnih volov. Pri
Antonu Zdravi~u (Sdraiovichu) je par {tiriletnih volov. V Brigi pri Andreju Bri{kiju (Wriskhisu) je imel tri stare gosi
in kozli~a. (str. 86) V Jesenovem Vrtu (Essenpichel) je imel Juri Bri{ki v reji 12 starih gosk in 6 kozli~ev. Starej{a
Marta Bri{ki je redila dvanajst starih gosk, tri kozli~e, jagnje in {tiri konje. Pri Mihaelu Bri{ki je 10 starih gosakov,
4 kozli~i, (str. 87) konj in jagnje. Vimol: Pri Ivanu (Juvanu) Maietichu je imel 9 starih gosi in kozli~a. Kaptol: Simon
Zurll je redil {estletnega vola, tri krave za rejo, tele, (str. 88) 3 enoletne kozli~ke. Ograja in Perta{ Loka: Pri Juvanu
^rnkovi~u (Zerkhovitchu) trinajstletni vol. Nova sela: Pri Matiji Dela~u (Dillatschu) sedemletni vol. Pri Luki ^rni~u
(Zernitchu), sinu Matije, par {estletnih volov, stara krava za rejo s teletom. (str. 89) Pri »Vallaviz« par {estletnih
volov. Pri Juriju ^rnkovi~u par {estletnih volov. Pri Jakobu Clementschitshu iz »Dustl« dve kravi s telicama.
84 Liquidations Extrat oder ausstand register uber die von weillandt Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681
(ARS, Zap. Inv., Lit.L, fasc.XXIX, {k.27/2). Popis dol‘nikov obsega 101 stran, naknadno o{tevil~eno 5–105. Tekst
se nadaljuje {e na straneh 106–108. Pisan je v mo~no okra{eni gotski kurzivi z eno samo roko. Listi formata A4 so
vezani v knjigo z mestoma po{kodovanimi platnicami.
315ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
bitne terjatve v Thurnu pod Brestanico niso bile navedene v dokumentu; tamkaj{nji podlo‘niki
br‘kone niso podpirali kostelskih puntarjev. @al {tirih nazivov vasi ali {ir{ih obmo~ij, podob-
nih poznej{im katastrskim ob~inam ni mogo~e z gotovostjo locirati.
Popis terjatev se za~ne s Ku‘ljem na str. 5–25. Sledi Stette,85 Bess dem Pacs,86 Hrib (str.
28–29), Unter der Alben87 itd. Popis se tako za~enja na zahodnem koncu gospostva Kostel
(Ku‘elj, Grivac) in nadaljuje na srednjem jugu. Nato na{teje {e severne vasi vse do Kaptola
in na koncu {e Rake in Jellene Drage pri Oskrtih (str. 85) z neporavnanimi dajatvami in
kontribucijo ob koncu leta 1680. Popis dol‘nikov je zajel ve~ kot pol kostelskih podlo‘nikov
in skoraj vse vasi.
Zaradi upora proti baronu Langenmantlu dne 10. 8. 1679 so morali podlo‘niki v trinajstih
letih poravnati stro{ke z denarno kontribucijo. Za vsako urbarsko hubo so pla~evali na roke
Langenmantlovemu stre‘niku ali uradniku Juvanu Kherkhovitschu.88 Tako so morali {tirje
podlo‘niki s kmetije Glad (Loka) pri Ku‘lju pla~evati po 9 gld 29 kr ter dodaten kupljenik
pridelkov. Ob tem so morali povrniti {e po 20 gld stro{kov zaradi upora. Juvan Kherkhovitsch
je bil br‘kone kmet s {estimi drugimi na polovi~ni kmetiji pri dana{njih Krkovih, kamor so se
njegovi predniki naselili kot uskoki. Vendar njegov priimek ‘e v za~etku 18. stoletja zasledi-
mo le v severnih delih Kostela, kjer je ohranjen {e danes;89 pri Krkovih pa Krkovi~ev ‘e
dolgo ni ve~.
Jezni gra{~ak je upornike kaznoval celo s krvavim sodi{~em, ki ga je Valvasor leta 1689
datiral »pred nekako osmimi leti«. Skoraj vse kostelske hube so bile dol‘ne poravnati {kodo
zaradi upora. Vsaka urbarska huba naj bi pla~ala po 20 fl. V likvidacijskem izvle~ku je bila
leta 1680 izpla~ana vsota od{teta od skupnega dolga. Tako v kon~ni vsoti dobimo preostanek
terjatev gra{~aka do podlo‘nikov. Vsota dajatev za povrnitev stro{kov gra{~aka zaradi upora
je zna{ala 1560 fl na 78 kostelskih hubah.90 Tr‘ani, kaj‘arji, mlinarji, prebivalci treh Langen-
mantlovih hub v gospostvu Poljane91 in nekateri drugi kmetje teh dajatev niso pla~evali;
verjetno se upora niso aktivno udele‘ili in so raje previdno po~akali da je {el ta kelih mimo
njih.
Na prvih 25 straneh in v nadaljevanju teksta se ob se{tevkih terjatev v denarju in naravi92
vseskozi ponavljajo {e stro{ki za obrambo de‘ele. Gre seveda za obrambo pred Turki, ki pa
‘e dolgo niso ve~ jahali skozi Kostel.
Dokument so zapisali desetletje po Zrinjsko-Frankopanski zaroti in tik pred tur{kim oble-
ganjem Dunaja leta 1683. Mimo krvavih kazni so morali uporni Kostelci {e trinajst let pla~evati
gra{~aku dajatve v denarju in naravi za povrnitev {kode. Nekateri kostelski podlo‘niki so,
br‘kone tudi po kazni, morali dajati {e dodatne dajatve ‘za obrambo de‘ele’. Druge so kar
odpeljali na sedemletno slu‘enje voja{~ine. Jok in stok po vsem Kostelu, saj se potomcem
uskokov in drugim Kostelcem lastna rev{~ina pa~ ni zdela samoumevna v primerjavi z boga-
stvom gra{~akom o katerem pri~ata zapu{~inska inventarja iz let 1677 in 1681.
Predhodnik Juvana Kherkhovitscha na mestu kostelskega uradnika je bil Janez Mlinc, ki
se omenja kot kaj‘ar in naseljenec pri Janezu Glorlezu brez ozna~be vasi.93 Krkovi~ je bil
85 [tajer (Likv. izvle~ek, 1681, str. 26–27).
86 Potok (Likv.izvle~ek, 1681, str. 27).
87 Planina (Likv.izvle~ek, 1681, str. 29).
88 Bedienter oder ambtman (Likv.izvle~ek, 1681, str. 7–8). Beseda »rebelion« je bila zapisana samo z enim »l«!
89 ARS, Zap.inv.1681/2; Krstna knjiga, 1702–1719.
90 Redna urbarialna dajatev »puntarski denari~« je v 16. stoletju zna{ala 2 kr (Gospodarska in dru‘bena zgodo-
vina Slovencev, 1980, str. 263).
91 Morda @lebe in Grgelj.
92 V merah »kuplenik«, tj. posoda, kupica.
93 Likv.izvle~ek, 1681, str. 97.
316 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
gotovo doma~in. Kot oskrbnik je pobiral voja{ke in druge davke za svojega zemlji{kega
gospoda. Med oskrbniki tujega rodu kostelskega gradu je bil pred njim izpri~an v virih Gre-
gor Gumpler pri Mihaelu pl. Pranbergerju leta 1514 in Kri{tof Werner kot pri~a pri popisu
cerkvenega imetja leta 1527.94
Leta 1681 so popisali {e devet deloma odkupljenih kmetij, od katerih je vsaka svoje obre-
menitve v celoti poravnala z desetimi kronami na leto in ni imela dajatev v naravi.95 Te
kmetije so bile v ‘upi Fara v vaseh: Slavski Laz (3), Fara (3) ter po ena v vaseh Padovo,
Lipovac in Sela; zaradi posebnega statusa te kmetije v starej{ih urbarjih niso bile zapisovane.
Njihove dajatve so se nana{ale le na obrambo de‘ele, ne pa na kontribucijo ali stro{ke zaradi
upora, ki ga nekateri pa~ niso podprli.
Sledil je popis dajatev od vrtov pri trgu Kostel;96 le-ti so sloveli po ~rni zemlji, posebno
primerni za vzgojo sadik zelja. Presajali so jih vsi obenem, kar na znak z grajsko trobento.
Med enajstimi pla~niki vrtov je bila celo ena pripadnica lep{ega spola. To je razmeroma
redko v tedanjih zapisih, ki so obravnavali predvsem mo{ke glave dru‘in in ob njih {e kve~jemu
vdove. Vrti~karji so se pisali: Jurkovi~ (2),97 Jak{i~, [u{tar, Mlinc (2), [malc, Vu~jak, Wurza
(2) in Krizmoni~. To je bil obenem najstarej{i delni popis tr‘anov, katerih priimki so le delo-
ma (Jurkovi~, Jak{i~, Mlinc) sovpadali s podlo‘ni{kimi. Za skupno petnajst hi{, triindvajset
vrtov in tri druga zemlji{~a so gra{~aku pla~evali 1 denari~ manj kot 55 fl dajatev za de‘elno
obrambo. Popisali so {e deset kaj‘arjev, ki so pla~evali skupno 51 fl 23 kr za de‘elno obrambo.
Leta 1681 so imeli v Kostelu pet ali {est mlinov na Kolpi in {tiri na potokih. Leta 1494 in
v prvi polovici 16. stoletja so imeli skupno celo {tirinajst mlinov. Ka‘e, da so v vmesnem
obdobju opustili predvsem mline na potokih, ki so bili za glavne stranke z vi{je nad Kolpo
le‘e~ih ko~evarskih kmetij manj zanimivi zaradi ve~je oddaljenosti. Ostala sta mlina v Jak{i~ih
in pri Grbcu (Krkovo), kjer sta mlinarja obdelovala {e del kmetije. Mlini ob Kolpi so z
dobi~kom mleli predvsem za Ko~evarje z vi{je le‘e~ih planot.
94 Franc Pokorn, Nedatirani zapiski, NA[Lj, [AL/7, fasc. 35, Fara pri Ko~evju v Kostelu.
95 Likv.izvle~ek, 1681, str. 85–92.
96 Likv.izvle~ek, 1681, str. 92–96.
97 Br‘kone pomotoma zapisano kot Jorkhovisch in Jerkhovitsch (Likv.izvle~ek, 1681, str. 92).
98 Likv.izvle~ek, 1681, str. 97–99.
Preglednica 4: Mlinarji na mlinih ob Kolpi leta 168198
317ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
99 Likv.izvle~ek, 1681, str. 100.
100 Poro~ilo Romana [nebergerja z Vrhnike, posestnika v Spodnjem Kostelu, 1996.
101 V oklepaju je {tevilo mlinov in kamnov v njih. Z znakom ® sta povezana ime mlina in ime mlinarja; ime
mlina je navadno povezano z nekdanjim mlinarjem. Pri lokaciji nekdanjih kostelskih mlinov na potokih ka‘e upo{tevati
{e ustna izro~ila, po katerih so imela Nova sela neko~ ‘ivo vodo, torej potok ob vasi (Miha Klari~ iz Novih sel,
sporo~ilo 20. 12. 1994).
Priimek mlinarja [nepergerja se leta 1681 omenja le {e med kaj‘arji. Po dru‘inski legen-
di naj bi bili [nepergerji oskrbniki gradu;100 po priimku sode~ so se v Kostel priselili z go-
spostva Sne‘nik. @iveli so v danes opu{~eni vasi Rebro pod trgom Kostel; tako so lahko mleli
pri Lukesci v Dolenjem potoku. Majeti~i so bili leta 1681 v Vasi, Padovem in Vimolu, vendar
so lahko mleli le v Vasi, saj drugod ni bilo primernih voda.
Preglednica 5: Mlini na potokih99
Preglednica 6: Mlinarji v kostelskih vaseh leta 1681; v oklepaju je {tevilo mlinov in kamnov v njih:
Preglednica 7: Mlini na potokih v Kostelu v letih 1494–1681101
318 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
Likvidacijski izvle~ek se je kon~al z na{tevanjem obremenitev treh Langenmantlovih
poljanskih kmetij.103 Vasi niso bile zapisane; domnevno gre za kmetije v ozki soteski Kolpe
na obmo~ju sodobnih Grgljev in Bilpe. Po podatkih s srede 18. stoletja so imeli tedanji ko-
stelski gra{~aki Androche v Poljanski dolini v lasti vas Radence, Kova~o vas domnevno v
Beli krajini in {e tretjo vas, katere ime ni bilo zapisano.
Langenmantlovi poljanski podlo‘niki so bili: Osterman, Milleschitsch, Patraz, Grischetit-
sch in Medvet. Posebno zadnja dva priimka nista bila doma~a v Kostelu; toliko ve~ medve-
dov je bilo na Ko~evskem, kjer je enega Valvasor vpletel celo v svojo domiselno zgodbo o
medvedjem lovu. Medved naj bi pometal {tevilne priganja~e iz vrst podlo‘nikov. Ko pa se je
ravno lotil kmeta s priimkom Medved, je medveda (seveda ‘ival) ustrelil turja{ki knez. Ljud-
je s priimkom Medved so pozneje kmetovali v Srednjem potoku nad @ago, po doma~e »Pri
Poljancu«; doma~i naziv Poljanc se gotovo nana{a na nekdanjo povezavo kmetije ali kmeta
na njej s poljanskim gospostvom.
Poljanci so Langenmantlu pla~evali skupno 102 fl 50 kr bremen, tudi kontribucije. Ven-
dar je na za~etku njihovega popisa omenjena »zgledna pokornost« poljanskih podlo‘nikov;
tako se verjetno niso pridru‘ili kostelskemu puntu proti Langenmantlom.
V vaseh ob Kolpi od Ku‘lja do Hriba, Fare, Slavskega Laza in Podna so kmetje dolgovali
skupaj 146,5 kupljenikov ovsa,104 68 koko{i, 465 jajc in 200 ~ehulj prediva.105 Predivo so
oddajali le Ku‘eljci in Lazarci. Nekateri mlini so morali oddajati {e ~rno moko.106
102 @agar, 1983, 31, 85 in 110–111.
103 Likv.izvle~ek, 1681, str. 101–104.
104 Po 18,48 l (Du{an Kos, Urbarji za Belo krajino in @umberk. Ljubljana: SAZU, 1991, str. 171).
105 280 g (Kos, n.d., str. 175).
106 Se{tevek pred koncem dokumenta na str. 105 je druga~en: 2518 fl 39 kr gotovega denarja, 135,5 {kafov ali
kupljenikov prosa, 109 kupljenikov ovsa, 64 koko{i in 512 jajc. Med dajatvami niso bile se{tete ~ehulje prediva
(Likv.izvle~ek, 1681, str. 9 v Ku‘lju in drugje).
Preglednica 8: Mlini in ‘age ob kostelski obali Kolpe102
319ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
V primerjavi z urbarjem za leto 1570 so se leta 1681 mo~no pove~ale dajatve jajc, koko{i
in prosa. Nekdanji usko{ki ov~erejci so se prilagodili novim razmeram in ~rede ovac za-
menjali s perutnino; blejanje je nadomestilo kikirikanje in podoba de‘ele je postala celo
akusti~no povsem druga~na. V Kostelu se je razvijala reja koko{i, ki seveda ni bila zelo
zahtevna; ‘enske so ji bile br‘kone kos kar brez pomo~i svojih soprogov.
Leta 1681 ni bilo zaostalih dajatev drv, medu, ovac, pra{i~ev in p{enice. To lahko pomeni,
da so leta 1681 Kostelci pla~evali dajatve predvsem v denarju, prosu, ovsu, koko{ih in jajcih,
ki se kot obremenitve omenjajo med terjatvami.
Denarna desetina je bila leta 1681 ‘e enotna in se ni ve~ delila na tovorjenje in podobno.
Na deloma odkupljenih kmetijah ‘upe Fara in na nekaterih drugih kmetijah ni bilo dajatev v
naravi.
6. Franc Adam baron Langenmantl in njegovi kostelski podlo‘niki v letih
1663 do 1681
Baron Franc Adam iz kranjske veje Langenmantlov je bil zadnji kostelski gra{~ak tega
rodu. Gospodaril je na gospostvu Kostel od leta 1663 do svoje smrti leta 1681.
Inventarja posesti ob smrti Ane Secunde baronice Langenmantl 21. 12. 1677 in Franca
Adama leta 1681 ka‘eta razko{no opremo, kar je gotovo nenavadno za razmeroma siroma{no
gra{~ino Kostel. Vsaj od leta 1678 so se vrstili odkriti spori med baroni Langenmantli in
kostelsko ‘upnijo, katere sredi{~e se je po koncu tur{ke nevarnosti iz Trga pod gradom Kostel
preselilo k Fari. Langenmantli so si prisvojili bero, ki so si jo lastili {e 26. 3. 1720, ko ‘e ve~
desetletij niso bili lastniki Kostela.107 @upniki so slej-ko-prej potegnili s podlo‘niki.
Spor se je zaostril, ko so leta 1694 Kostel kupili re{ki trgovci baroni Androcha. @upnija si
je prizadevala {tevilna bogoslu‘ja prenesti iz trga Kostel v priro~nej{e sredi{~e ‘upnije pri
Fari; gra{~ak se je zato prito‘eval naddiakonu v Ribnico.108 Androcha si je pred letom 1739
lastil celo odvetni{ke pravice, ~eprav je bil Kostel de‘elnokne‘ja ‘upnija. Pobiral je bero za
kaplana in razne desetine, celo od ribolova. @upnija je temu oporekala. @upnik doma~in
Klap{e je spor spravil pred sodi{~e v Gradcu; le-to je leta 1734 razsodilo v prid ‘upnije
Kostel. Kljub zmagi ali prav zaradi nje je moral Klap{e drugam, saj so mu postala kostelska
tla prevro~a.
Kostelci proti gra{~aku leta 1661
Dne 3. 10. 1661 so sestavili poravnalno pogodbo med gra{~akom baronom Langenmant-
lom in kostelskimi podlo‘niki. V 9. ~lenu te pogodbe je bilo podlo‘nikom z zagro‘eno kaz-
nijo prepovedano zbiranje, tudi ~e bi se jim res godila krivica.109 Seveda je bilo tako vse
skupaj krivi~no na kvadrat.
Kmalu za tem so leta 1662 Ko~evarji pregnali svojo gosposko.110 Gotovo sta bila oba
punta med seboj povezana, saj so se Kostelci in Ko~evarji prav radi dru‘no upirali {e od
~asov uboja ko~evskega gra{~aka Thurna poldrugo stoletje prej.
107 Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko: 13. stoletje – 1747. Ljubljana: Arhiv Slovenije, str. 70
108 Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in Ribni{ke pokrajine, Buenos Aires, 1976, str. 163.
109 ARS, De‘. gl. fasc. 42, opomba k 6. odgovoru na zasli{anju puntarskih delegatov dne 3. 1. 1767; Razstavni
katalog: Kme~ki punti na Slovenskem. Razprave in katalog dokumentov. Situla 13, Ljubljana, 1971, povzetek ob {t.
63, natisnjen v prilogi {t. 31.
110 Dimitz, 1875, 3: 24–25.
320 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
Kostelski punt leta 1674
Kljub dani obljubi so se Kostelci kmalu ponovno uprli. Tako so 17. 10. 1674 {tirje vodi-
telji upornikov morali ponovno obljubiti pokor{~ino.111 V ta namen so sestavili zadol‘nico
za var{~ino upornih podlo‘nikov Petra Eliosi~a, Tome O‘ani~a, Martina Jurkovi~a in Juana
Frose (Frisig). Verjetno je {lo za manj{i kme~ki upor opisan kot ‘nesre~na nepokor{~ina’. Ne
poznamo vi{ine var{~ine in kaznovanja puntarjev. Gotovo so bile kazni dovolj mile v primer-
javi s pravico me~a, ki jo je imel gra{~ak nad podlo‘niki.
V zadnjih letih gospodovanja so Langenmantli zelo privili svoje kostelske podlo‘nike.
Gra{~ak je br‘kone ‘ivel v grajskem poslopju in ni gospodaril le preko svojega oskrbnika;
kmalu se je zna{el v ‘ivljenjski nevarnosti, saj je Kostelcem zavrela starodavna usko{ka kri.
Kostelski punt leta 1679
Do ve~jega kme~kega upora kostelskih podlo‘nikov je pri{lo znova dne 10. 8. 1679, ko so
Kostelci sku{ali barona celo ubiti.112 Spori so se torej neznansko zaostrili. Po Valvasorju je
fevdni gospod enega voditeljev upora obsodil na smrt z obglavitvijo. Mori{~e je bilo na
gri~ku, br‘kone blizu gradu.
Na ravnini, kjer so danes hlevi pred trgom Kostel, naj bi v~asih stal velik hrast, na katere-
ga so obe{ali obsojence na smrt. [tor hrasta je bil viden {e v dvajsetem stoletju. Hrast je rasel
zunaj grajskega obzidja, saj smrtnih obsodb niso radi izvr{evali v gradu samem. Valvasor je
poro~al o kaznih z obe{anjem kme~kih puntarjev na krvavem sodi{~u v Kostelu {e leta 1680.
Kraj med vasjo Dela~ in trgom Kostel, kjer so se kazni izvr{evale, doma~ini {e danes
omenjajo;113 imenujejo ga »Pr’ gaugah«.
Kaznovani kostelski voditelj seveda ni ostal brez so~utnih rok sorodnikov in sodelavcev;
le-ti so mu na skrivaj toliko narezali vezi na rokah, da se je lahko iztrgal iz rok rablju in stekel
po bregu navzdol. Med begom je padel, pri ~emer se mu je strgala ‘e narezana vrv. Prostih
rok je nato zbe‘al v gozd. Rabelj mu je sicer pogumno sledil, vendar brez uspeha. Valvasor je
hudomu{no pripomnil, da je bila krvnikova motivacija pa~ veliko manj{a od ube‘nikove.
Temu seveda prav radi verjamemo. Be‘e~emu je, po Valvasorju, strah pred smrtjo dal jelenje
noge; rabelj pa se v gozdu ni po~util ravno varnega. Od tod je Valvasor spletel ene najbolj
posre~enih strani svoje Slave in opisal {e {tiri podobne dogodke po evropskih de‘elah. Tako
je beg kostelskega Robina Hooda primerjal z drugimi podobnimi dogodki svoje dobe in ga
tako umestil v zgodovino.
Upor in poskus umora sta Franca Adama Langenmantla tako prizadela, da je nepolni dve
leti pozneje umrl; zapustil je nose~o ‘eno (Marijo) Elizabeto.
111 ARS, Zap. inv.1681/2 33, dokument {t. 42.
112 Valvasor je opisal konec punta, ki naj bi se zgodil osem let pred izidom »Slave« (Valvasor, 1689, 3: 218 (XI.
knjiga)). Franc Cankar (Kostel ob Kolpi, Ko~evje, Turisti~ni dru{tvo, 1975, str. 9) navaja leto 1631, Reisp (n.d.,
1990, str. 18) pa »okoli leta 1680«. Gra{~inski urbar ob smrti F. A. Langenmantla leta 1681 navaja tudi posebno
kontribucijo, ki so jo kostelski podlo‘niki morali dajati gra{~aku zavoljo upora (ARS, Zap. inv. 1681/2). Cankarjeva
navedba se o~itno nana{a na zgodnej{i upor.
113 Jo‘e Primc, Okamneli mo‘ in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline. Ljubljana: Kme~ki glas, 1997, str.
313; Sporo~ilo Tince Ga{parac iz Ko~evja, rojene Marin~ na Vrhu, september 1994.
321ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Franc Adam Langenmantl je Kostel zapustil vdovi, da z njim razpolaga v prid mladolet-
nega dedi~a, posinovljanca grofa Lamberga.114 Inventar v dokumentu {t. 1 je ob vdovi podpi-
sal {e njen o~e Johann Lorentz Paradeiser, od leta 1647 gra{~ak na tretjini gra{~ine v Pogani-
cah. Pod {t. 2 so popisali gra{~inske terjatve do kostelskih podlo‘nikov po likvidacijskem
izvle~ku ali registru. Dedi~ posestva Lamberg je imel zagotovljenih 5 % od doklad oziroma
cenitve gospostva v znesku 18.393 fl 46 kr 2 den. Dokument je na gradu Kostel dne 18. 7.
1681 podpisala komisija, ki so jo sestavljali: Jurij Apfaltern (Apfaltrer) grof Egg, grof Adam
pl. Purkgstall in Franz Albert pl. Scheiber. Naslovili so ga na cesarjevega zastopnika kneza
Janeza Siegfrida vojvodo Krumau kneza Eggenberga, gra{~aka v Logatcu konec 17. stoletja,
v Planini pri Rakeku od leta 1667 in v Postojni do leta 1681.115
7. Langenmantli na Kranjskem po prodaji Kostela
Langenmantli so izvirali iz nem{kega Augsburga, kjer so ‘iveli {e po prodaji Kostela.
Morda je z njihovim poreklom povezana severno nem{ka polovica novca Friedericha IV.
Hohenzollerna, mejnega grofa Brandenburg-Kulmbach (vladal 1495–1515; † 1536 Ansbach),
ki so ga na{li med izkopavanji na gradu Kostel dne 17. 8. 2000.116 V Augsburgu so Langen-
mantli imeli pomembno tiskarsko obrt; med drugim so tiskali biografijo in pisma znamenite-
ga nem{kega jezuita Athanasiusa Kircherja,117 profesorja matematike v Rimu.
Plemi{ka dru‘ina Langenmantlov ni bila v ve~ji meri prisotna na Kranjskem;118 omenjajo
se predvsem v zvezi z gospostvom Kostel ob Kolpi od srede 16. stoletja do zadnjega deset-
letja 17. stoletja. Franc Anton baron Langenmantl (* 1681/2; † 16. 5. 1750), sin Franca Ada-
ma, je kot seminarist {tudiral gramatiko pri ljubljanskih jezuitih119 in je tako podedoval o~etovo
navdu{enje nad knjigami. Ni‘je {tudije je ‘al kon~al ravno nekaj let pred ustanovitvijo vi{jih
{tudijev filozofije v Ljubljani. Leta 1705 je zakupil posestvo [kriljevo (Grailach) pri [entru-
pertu na Dolenjskem; s 44 in 2/3 kmetijami je bilo manj{e od Kostela. [kriljevo je vzel v
zakup od Marije Margarete, vdove Janeza Danijela barona Kheysella. Plemi~i s podobnim
priimkom Khisl (tudi Kisli ali Khisly) so gospodovali na Ko~evskem v letih 1619–1641.
V inventarju in cenitvi po smrti Janeza Krstnika barona Langenmantla je bila leta 1761120
popisana originalna okro‘nica z de‘elnokne‘jimi insignijami in svin~eni tok Ferdinanda II.
To je bil nadvse cenjeni spomin dedi~ev na brata Hansa Willhelma in Karla pl. Langenman-
tla, ki sta kupila de‘elnokne‘je gospostvo Kostel. Dokument o nakupu je bil datiran na Du-
114 Likv.izvle~ek, 1681, 107–108. Langenmantlova vdova naj bi, po drugih virih, ostala lastnica Kostela {e po
mo‘evi smrti (Valvasor, 1689, 11: 218; @agar, 1983, str. 48). Zadnji~ jo zasledimo kot vdovo imetnika gospostva
Kostel, ko je bila v Ljubljani 8. 11. 1686 podpisana pod dokument o tihotapljenju soli v Bakar po podlo‘nikih
gospostev Kostel in Poljane. Pod njo so podpisali {e kneza Auersperga, saj so bile od 6. 11. 1677 Poljane del njego-
vega fidejkomisa (ARS, Stan.I, fasc.310, {k. 544, str. 745–746). V naslednjih letih je Kostel prevzel grof Georg
Sigfrid, posinovljenec njenega mo‘a. Po drugih virih naj bi se posinovljenec imenoval Franz Josef grof Lamberg
(Polkovnik Edward Skender iz Mechanicsburga, sporo~ilo 25. 11. 1995).
115 Smole, n. d. 1982; ARS, Zap. Inv. {t. 27/1, str. 2 in 3.
116 Kajfe‘, n. d. str. 2
117 Valvasor, 1689, 11: 217; P. Athanasii Kircheri Vita a semetipso conscripta, mit seinen Briefen hrsg. Von
Ambr. Langenmantl, Augsburg 1684; Duhr, 1921, 4: 584.
118 Reisp, n.d. 1990, str. 20.
119 Ljubljanski klasiki: 1563–1965 (ur. @ivka ^rnivec). Ljubljana: Maturanti klasi~ne gimnayije, 1999, str. 126
in 237.
120 ARS, Zap. inv. Lit. L, fasc. 30, {t. 62 (1761) str. 28, 71 in dalje.
322 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
naju 15. 11. 1620121 in smo ga seveda zasledili ‘e v zapu{~inskem inventarju Janezovega
deda Franca Adama Langenmantla.
Janez Krstnik Langenmantl je bil sin Franca Adama barona Langenmantla in vnuk kos-
telskega gra{~aka, ki je bil prav tako Franc Adam. Poro~en je bil z Marijo Terezijo, rojeno
Flöding. O~e Franc Adam je bil lastnik gospostva [kriljevo s 44 2/3 kmetije ‘e vsaj leta
1707, ko je zanj sklepal dedno pogodbo z Jo‘efom Danielom grofom Reissingom in njegovo
‘eno Marijo Ano. Reissingi in Langenmantli so bili v sva{tvu ‘e v 17. stoletju, saj se je pred
letom 1641 Kri{tof pl. Reissing poro~il z Marijo Salomo pl. Langenmantl. Zakonca sta leta
1641 sklenila z Langenmantli poravnavo za Lanenmantlovo gospostvo Thurn pod Brestani-
co. Leta 1750 je Franc Adam baron Langenmantl gospostvo zapustil svojemu sinu Janezu
Krstniku, ki ga je obdr‘al do svoje smrti leta 1761. 7. 2. 1760 je na dra‘bi kupil {e gospostvo
Slatnik z 12 13/30 kmetijami. Po smrti Janeza Krstnika barona Langenmantla je bil narejen
likvidacijski izvle~ek za njegovo gospostvo Slatnik. Posestvo je bilo verjetno zadol‘eno,
tako da ga je dne 2. 5. 1766 za 21.532 gld na dra‘bi ponovno kupila Marija Terezija rojena
Flöding, vdova po Janezu Krsniku baronu Langenmantlu. O~itno je bil to njen dan, saj je isti
dan kupila {e drugo posest svojega mo‘a, [kriljevo; zanj je od{tela 21.523 gld. Samo nekaj
mesecev pozneje, dne 7. 8. 1766, je prodala gospostvo Slatnik. Dne 20. 4. 1785 je gospostvo
[kriljevo izro~ila svoji h~eri Karolini, poro~eni baronici Pittoni. Ta je dne 1. 5. 1799 [kri-
ljevo prodala za 18.820 gld. Leta 1779 je Kajetan pl. Langenmantl sklenil kupno pogodbo za
dvorca Langenthal in Sveti Jakob ob Savi s Kajetanom grofom Turja{kim (Auerspergom).122
Po Kajetanovi smrti so popisali knjige podobne tistim popisanim v kostelski zapu{~ini
Langenmantlov leta 1681, le da so jim leta 1761 dodatno navedli {e ceno. Tako je bila Histo-
ria dell’Orgine e guerre di Turchi, avtorja grofa Maiola Bisaieionija v ~etrtinskem formatu
ocenjena na 30 kr. Ista knjiga je bila v popisu knjig iz leta 1681 zapisana pod {tevilko 19;
knjige so bile o~itno dovolj pomembno blago, da so jih dedovali iz roda v rod. Kostelski
gra{~aki so radi brali zgodovinska dela o Turkih, saj so se hoteli pou~iti o svojih »dednih
sovra‘nikih«; podobno so po~eli drugi gra{~aki na Kranjskem.123 Langenmantli so po pro-
daji Kostela seveda odnesli s seboj {e svojo sorazmerno bogato knji‘nico.
Langenmantli so imeli v grbu dvojno ~rko »R«; po prodaji Kostela so postali zelo po-
membni plemi~i na [tajerskem. Sprva se je njihova posest osredoto~ila v pode‘elju okoli
Celja, tudi na Kozjanskem. V 18. stoletju so se vklju~ili v nova gospodarska gibanja in postali
imetniki po{te v Lebringu ju‘no od Gradca, ki jo je Jo‘ef Kajetan pl. Langenmantl 1. 5. 1765
prodal. Bil je cesarski svetnik in sreski na~elnik v Celju. Leta 1766 je bil povi{an v barona
»von und zu Langethal« po gradu, ki ga je dal sezidati na posesti Viziakenhoff; le-to je kupil
6. 8. 1764 od dr. Karla Kerna. Leta 1882 so imeli Langenmantli v lasti Alt-Eggenberg pri
Gradcu.
8. Grofje Lambergi, lastniki Kostela do leta 1694
Kostelski gra{~ak Franc Adam baron Langenmantl je leta 1680, leto dni pred svojo smr-
tjo, posvojil osirotelega otroka sorodnice svoje babice grofa Lamberga, rojenega leta 1673 v
Ortneku, gospodarja Ortneka,124 Ottensteina in Lichtenwalda. Vzgajal ga je v Kostelu, kjer
121 Podoben dopis z dne 5. 8. 1620 v ARS, Stan. I, fasc. 208, {k. 307, str. 10–12.
122 ARS, Zap.inv. Lit.L, fasc. 30, {t. 62, str. 28, 71 in dalje; Smole, n.d. 1982, str. 443, 487, 499, 251, 472.
123 ARS, Zap.inv. Lit.L, fasc. 30, {t. 62, str. 28–32; @vanut, 1994, str. 161.
124 Po Smoletovi (n.d. 1982) so Lambergi ‘e pred letom 1600 Ortnek prodali Mo{konom, nato Lichtenbergom.
323ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
je Lamberg postal njegov univerzalni dedi~. Grof Lamberg se je poro~il razmeroma star, {ele
leta 1717.
Leta 1684 je Valvasor obiskal Kostel in br‘kone ob tej prilo‘nosti dal narisati {e risbo
gradu, na kateri je grajska kapela nekoliko previsoko postavljena. Med potjo se je ustavil ob
izviru ponikalnice Bilpe na Kostelsko-Poljanski meji; silno se je ~udil, kako mo~no je laje‘
njegovega psa odmeval od sten nad Kolpo. Bakrorezec je upodobil psa, ki je lajal v Poljan-
skem gospostvu, ter Valvasorja s spremljevalcem na konjih pod {irokokrajnimi klobuki na
kostelski strani. Steno nad izvirom je upodobil kot ‘ivo bitje, izliv v Kolpo pa je bil skoraj
povsem nepora{~en,125 kar se je medtem docela spremenilo. Seveda ob Valvasorjevem obisku
ni bilo mostu ~ez Bilpo. Na Valvasorjevi sliki ni videti niti stene ob cesti z odtisom zmajeve
{ape; zmaj ga je baje naredil, ko se je s kranjske strani odrinil in sko~il na Hrva{ko stran
Kolpe. Ob strahovitem doskoku med brate Hrvate je dal ime sodobnima hrva{kima vasicama
Zgornji in Spodnji Lamani Dragi. S tem dejanjem seveda ni skalil bratskih odnosov tedanjih
domorodcev na obeh bregovih reke, kjer slejkoprej ljudje nosijo enake priimke in se ubadajo
s podobnimi ‘ivljenjskimi preizku{njami ne glede na vsakokratno barvo oblasti.
125 Branko Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1983, str. 145–146.
Slika 3: Valvasor ob reki Bilpi, da o psu niti ne govorimo. Valvasor in slu‘abnik jahata na kostelski
strani meje, pes pa laja s poljanske strani meje med gospostvoma Kostel in Poljane (Valvasor, 1689, 2:
235).
324 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
  Kostelski urbar iz leta 1694
Leta 1694 je Franc Josef grof Lamberg prodal Kostel baronu Janezu Mihaelu Andro-
chi.126 Dobro poldrugo stoletje Langenmantlov v Kostelu je bilo s tem zaklju~eno. Ob pro-
daji Kostela je bil leta 1694 sestavljen glavni urbar. Tak{ni urbarji ob prodaji gospostev so
bili seveda nujni zaradi dolo~itve kupnine. ̂ eprav je bil urbar iz leta 1694 po tedanjih obi~ajih
pisan v ve~ izvodih,127 danes ‘al ni ohranjen. Leta 1766 je bil ta urbar ‘e izgubljen, saj ga
uporni Kostelci niso mogli dobiti na vpogled od svojega gra{~aka. Nekaj izvle~kov iz tega
urbarja se je ohranilo v kostelskih rectificirani dominikalnih aktih (RDA) iz 1750ih let. Pre-
pisi vsebujejo podatke o imenih, priimkih, kmetijah, vaseh, ‘upah, dajatvah, mitnini, ribolo-
vu, tlaki, pisanju dokumentov za podlo‘nike in tlaki v Kostelu; le-ti se nana{ajo na leto 1694
in ne na ~as pisanja RDA leta 1753 oziroma leta 1758.
9. Zaklju~ek
Kostel je konec 17. stoletja prinesel zavidanja vredno bogastvo gra{~akom Langenmant-
lom, komaj kak{no drobtinico z njihovih miz pa ubogim podlo‘nikom. Za name~ek je {e
postopoma odzvonilo donosnemu kostelskemu tihotapstvu. Razumevanja med gospodo in
kmeti je bilo na mah konec in zatirani narod je vzel pravico oziroma bolj kose in motike v
svoje ‘uljave roke. Nesre~a je pravzaprav doletela obe sprti strani; vmes pa so se spletle
najlep{e zgodbe kranjskih razrednih bojev, kar jih je ovekove~il Valvasor.
Razprava je dopolnjen del disertacije branjene leta 1999. ^lanom komisije akad. dr. Vasi-
liju Meliku, dr. Janezu Cvirnu in dr. Vasku Simonitiju se najlep{e zahvaljujem.
8. Uporabljene okraj{ave
ARS = Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani.
De‘. glav. = II. Arhivi vrhovnih organov oblasti za Kranjsko, De‘elno glavarstvo.
Stan. = Arhiv de‘elnih stanov za Kranjsko.
Vic. = Arhiv vicedomskega urada za Kranjsko.
n. d. = Navedeno delo, velja tudi za dela citirana v Z^ 53/3 (1999) str. 295–323, v Z^
55/5 (2001) str. 23–60 in v Z^ 58/3–4 (2004) str. 301–336.
N[ALj = Nad{kofijski arhiv v Ljubljani.
RDA = Rectificirani dominikalni akti (ARS, Arhiv Vicedomskega urada za Kranjsko,
{k. 150, Kostel Herrschaft, No. 8, 14, 17, 22).
126 ARS, Zap.inv. Lit.A fasc. IV, {t. 77/5 str. 3 (1763).
127 Kos, n.d., str. 20, 87.
325ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
S u m m a r y
Kostel under the last Langenmantl’s
Stanislav Ju‘ni~
By using some archival sources for the first time, we described the conditions at the Kostel manor
in the late 17th century. The landlords Langenmantls’ urbars and the legacy inventories preserved in
archives of the Estates General and Viceroy of Carniola in Ljubljana were discussed.
The preserved sources helped us to light up the relations of Kostelans with their landlords. We
researched two legacy inventories written in 1677 and in 1681 to show how rich the landlords really
were. With the special concern we analyzed their library. We claimed that they followed the customs of
their time in modern reading and they preserved some Lutheran books from their own family tradition.
We compared Langenmantl’s books with the similar titles preserved at the modern National and univer-
sity library of Ljubljana.
Eventually, Lagenmantls had no deep understanding for the troubles of their peasants. After the
Turkish wars, there was more sharpness in their mutual relations and the strict payment of the taxes
became the need of the day. Even Valvasor was interested in Kostel rebellions and described them in
one of the most beautiful pages in his book. Our work is a very rare occasion of the extraordinary close
relationship between the archive sources and Valvasor’s more fiction oriented stories. We also claimed
some resemblances between the Kostel legacy inventories and the discoveries of recent excavations at
the east part of the Kostel castle.