KALENDAR UtinSEtl SltlB5IIIIM NA 1908. LETO. Cena 60 filerov. (30 krajcarov). SZOMBATHElX CERKVENA STA^P^UA. MUBSKl SOBOTl A. M. von Oer pin> MATI BOZSA. YSZA PRAVICA ZADRZSAHA. Cena 60 filerov. Na szvetlo dan od szombotelszke cerkvene stamparije. U%Q f *%L ®f> ) Hu ^Sl ' % v o SZOMBATHELY GERKVENA STAMPARIJA. Na presztopno leto 1908. I dovoljenjom ssombotolssko visesnje csrkTons oblžsiti. V. LETNI TECSAJ. Januarius 31 dnevov ma. Szecsču. 1-ga je den S vt. 27 m. dugi, d) konea meszeca zra- szte 58 m. 21-ga ob 11 v. 2!» m. pred pold-nevom sztopi szun-ce vu znamenje $i vodnara. Den 1 Szretla 2 ' Csetrtek 3 Petek 4 Szobota J)nevnik bzvetnikov Novo leto. Obrez. jez Makar apat (ienoveva devica @) f Titusz pitspek € hod ^zuuca izliod Szunoa zahod Meszeca izhod v. in. Meszeca zahod 7 50 4 17 50 18 49 18 49 19 predp 6 0 7 14 8 20 1. Po szmrti Herodesa szkazal sze angel Joz-efi. Mataj 11. 19 -23. 5 NetieLa 6 Pondel. 7 Tork 8 Szreda 9 Csetrtek 10' Petek 11 Szobota Teleszfor mantrnik Szv. treh krali Rajraund szpov. Szeverin apat Julian mantrnik Vilmos piispek Higin piispek m. 3B «4* 49 49 48 48 48 48 47 20 22 23 24 25 26 27 9 14 9 58 10 33 ii 2 11 28 11 52 popol. popol. 2 15 )> 5 4 14 5 36 7 6 8 35 10 2 11 26 predp 12 46 2. Gda bi Jezus bio dvanajszet let sztar. Luk. II, 42 — 52. 12 Nedeia 13 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota I. po treh kralov 40 vojakov Hilariusz puspek Pavel piiscsavnik Marcel piispek m. Anton piiscsavnik Priszka devica ® 47 4 29 12 39 2 5 47 30 1 5 3 21 46 32 1 35: 4 34 45 33 2 11 i 5 44 45 34 2 53 6 47 44 35 3 40 ' 7 42 43 36 4 33, 8 26 3. Szvadha je vcsinjeua v Kani. Jau. II. 1 — 11. 19 iNedela 20 ; Pondelnk 21 Tork 22 l Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 SzoboUi li. Najszv Ime Jez Fabjan i Szebasztjan Agnes dovica Vince mantrnik Zaioesenjc bl. 1). M. Timotej niantrn. piisp. Szpreubrnitev Pavla sh 7 42 4 38 5 32 9 1 41 : 39 6 34 9 28 41 40 t 37 9 48 40 42 8 41 10 5 40 45 9 48 10 20 39 45 10 50 10 33 38 , 47 11 56 10 47 4. Gobavi proszi : Goszpodno, csi scses, lahko me ocpiszlis Mataj VIII. 1—13. 26 Nedela 27 Pondelek 28 Tork 29 Szreda 30 Csetrtek Petnk l!i. |)0 treh kraiov Janos Zlatouszt. Apolonia devica Szaleszki Franciskus Martina deviea Peter iz Nole szpov. š«3f 7 37:4 48 36 34 33 32 50 51 53 54 predp ! 11 0 6 11 16 19 11 36 3 33 ' popol. 4 47 12 48 31 j 56 5 56 1 45 Izraelszki kalendar. oMS. leto. Jan. 1. Tebeth. 27. 5668. Jan. 2. Tebetb. 28. Sobe bini boit R. K. Jan. 4. Seb. 1. S. Vaere. Jan. 9. Seb. 6. Sobebim bojt. Jan. 11. Seb. 8. S. Bo. Jan. 16. Seb. 13. Sobebim bojt. Fak iinnepe. Jan.18. Sel). 15. S. Besalahk. Jan. 23. Seb. 20. Sobebim bojt. Jan. 25. Seb. 22. H. Jithro. Jan. 30. Seb. 27. Sobebim b<"'jt. Meszecsni szpremeni. ® AJlad 3-ga ob 10 v. 43 m. popoldn. j' Prvi krajee 10-ga ob 2 v. 53 ra. po- poldn. ® Pun 18-ga ob 2 v. 37 m. popoldn. ^ Zadnji krajee 26-ga ob 4 v. 1 m. po- poldri. Vremen po Herscheli : Od 3-gii do 10-ga nirzlo, lepo. od 10-ga (lo konca meszeca lepo i ])rijetno. Zlati ianacs. Novo leto zacsues, po-novi ^ze i vu diisi. To leto ti zna szlednje biti. Grozo-vitno bi bilo z grehsnov diisov vu roke Boga szpad-noti. Den Zapisznik Dohodki kor. fill. Sztroski kor. | «11. Pravilo s%taroga knieta za januar: Vedrno novo leto Pavlov veter Csi je toplo v Januari, Da nam dobro zsetvo. Je ne dober. Szprotoletje sze pokvari. Febmarius 28 dnevov ma. Sziisec. 1 -ga je dcn 9 v. 28 m. dugi ; do konca meszeea zra- szte 1 v. 28 m. 20-ga ob 2 v. 5 ni. predpold. sztopi szuncevnznamenje % rib. ])en Dnevnik szvetnikov hod Szunca izbod V. ]]). Szunca zahod v. ni. Me.szeca Meszeca izhod zahod 1 j Szobota | Ignaeij piispek mantrn. | oX | 7_ 29 * 57 j (> 58; 3___0 5. Doueszli szo Jezu.*a vu Jeruzalem, da ga prikazsejo Bogi. Luk. II. 22—5J2. 2 Jfedfila. J Ponaelek 4 | Tork 5 j Szreda 6 ! Csetrtek 7 | Petek 8 I Szobota nV. Szvecsnipa. ' Blazs pusp. (Fszkar Andrej Kol\ Veronika Agata dev. mantrn. Doroteja. Titusz Romuald apat Mat. Janos szpov. t 28' 4 25 24 23 21 20 59 0 2 4 5 7 8 47 4 26.6 59 28 1 7 34 27 9 2 53 10 26 10 17,11 48 10 42 | predp 6. Gda bi Ijudi szpali, pride neprijatel i poszeja med psenico kokol. Mat. XIII. 24-30. 1» Wfek 11 Tork 12 Szreda 13 Csetrtek 14 Petek 15 Szobota Deziderij piisp. Eulalia dev. Katarina od Ricsi Valentin mantrn. Fausztin i Jovita 1 19 17 10 14 12 11 9 10 12 13 14 16 17 19 11 8:1 11 37; 2 popol. 12 50 1 36 2 27 3 24 8 23 35 40 38 26 3 7. Od delavcov vu vinoeradi. Mat. XX. 1—16. 16 JNedela, \7\ FoncTerek 18'Tork 19 | Szreda 20 ! Osetrtek 21 |Petek 22 i Szobota h nredjepelnicov onaf manrrn. Simeon piisp. Konrad szp. Eleuterij piisp. Szeverin piisp. Sztol szv. Petra ® 7 7 5 2\ 6 22 4 24 2 26 0 27 sh 6 59 29 58 30 25 28 32 36 42 9 48! 8 10 56!9 32 54 12 27 41 54 6 8. Prilika od szejacsa i .szemena. Luk. VIII. 4—15. 23 Nedela 24 Pondelek 25 Tork 2Q : Szreda 27 Csetrtek 28 Petek 29 ! Szobota II. pretipe^elnicov Presztopni den. Matijas apostol Marjfta Alekszander piis[>. Leander piisp. Eoman apat 6 56' 5 31 predp 54 33 12 6 52 35 1 18 50 37 2 30 48 38 3 39 46 40 4 41 45 41 5 35 9 40 8 5 8 40 9 27 popol. 1 53 Izraelszki kalendar. 566S. lcto. Fehr. 1. Sebat 29. S. Misp. Febr. 2. SebaUJO. K. Khort. Febr. 3. Adar 1. R. Khod. Febr. 6. Adar 1. Soh. bojt. Febr. 8. Adar 6. S. Tlier. Febr. 13. Adaa 11. Sob. bojt Febr. 15. Adnr 13. S. Tiiez. Febr. 16. Adar 14. Pur.-Kat. Febr. 17. Adar 15. Sus.-Pu- rim-Katan Febr. 22. Adar 20. S. Ki Th. Febr. 29. Adar 29. S. Vaj. S. Sek. Meszecsni szpremeni. © Mlad 2-ga ob 9 v. 36 m. predpoldn. Prvi krajec 9-ga ob 5 v. 27 m. predp. Pun 17-ga ob 10 v. 5 m. predpoldn. (Q Zadnji krajec 25-ga ob 4 v. 24 271 predp. ¦^Jj ri ® Vremen po Herscbeli : Od 2-gii do 9-ga mrzln, sznog, od 9 do 17-ga .szneg i viher, od 17 do 25 mrzJo, mrzel veter, od 25 -ga do 2-ga marca szneg i viher. Zlati tanacs: Fasenszki dnevi szo, pazi, ka vu njih i ti sze ne zmo-tis i neduzsnoszt zgiibis. Vsze veszelje miae i szamo zsaloszt, nezadovolnoszt za szeliom sztavi. o r -o \/ o ^SK\ o ^2? Fravilo s/,tai*«^a liinjeta %a iTebruar: Topla Szvecsnica Mrzla ISzvecsnica Matjas csi jih uajdn lcda, Szneg, niraz prinesze. Oba odzsene. Ua najjravi, telko gleda. Marciiis 31 duevov rna. M&litraven. 1-ga jodenlOv. 59 m. dngi, do konca meszeca zraszte 1 v. 44 m. 21-gaoblv. 27 m. predpoldne sztopi szuncevuznamenje /f^ovna. Zacsetek szprotoletja. Den Dnevnik szvetnikov hod Szunca izhod v. m. Szunca zaliod v. m. Meszeca Meszeca izhod zahod 9. Jezus ozdravi szlepoga. Luk. XVIII. 31—43. 3 fled ondelek Tork 4 | S/.reda 5 ! Osetrtek 6 Petek Szobota III. predjjepplnicov Szimphcij papa Kunigunda Pepelnica Euzebij mantrn. Koleta dev. Tomazs Akvinszki tt tt tt ft 6 43'5 42 41' 44 39 45 37 35 33 31 47 49 50 51 18 3 54 4 24 6 51 7 23 5B 27 57 16.9 23 41 10 46 8 | predp, 10. Hudi duh szkusava Jezusa. Mat. IV. l-H. 8 Nedela 1. posztna 3 6 29 5 53 9 36 12 5 9 Pondelek •Franciska Riraszka it W 27 55 10 9 1 12 10 Tork 40 mantrnikov ff W 25 56 10 47 2 31 11 Szreda Heraklij. Kvatri I T tt 23 58 11 31 3 34 n Osetrtek Gregor papa • f tt 21 50 popol. 4 25 1.3 Petek Rozina 1 1 tf m 19 6 0 1 16 5 5 14 Szobota Matilda kralica tt m 17 2 2 16 0 36 11. Vzeo je Jezus z szebora Petra, Janosa i Jakoba i preobrazo szeje. Mat. XVII. 1 — 9, 15 Nedela 1K Pondelčk • 17 Tork 18 Szreda 19 Csetrtek 20 21 Petpk Szobota II, posztna Henbert pfispek Gertrud dev. Ciril Jeruzsalom. Jozscf, hranitel Je? Joakim Benedikt apat tt tt tt tt tt m sh 6 15 6 13 11 9 7 j 5 3 3 5 6 8 9 11 12 3 18!6 0 4 22 16 19 5 27 6 35 6 32.6 48 7 40 7 1 8 48 7 13 9 58 7 28 12. Jezus izzseue vraga iz nemoga. Luk. XI. 14—28. 22 Nedela 23 Pondelek 24 j Tork 251 Szreda 26 ! Csetrtek 27 ; Petek 28! Szobota III. poszina Viktorijan |f Gabri(.'l arkangel |f Ceplena W. (^ ft Emanucl mantrn. -t-j- Rupert piispek +4. Janos Kapisztranszki -y 6 1 5 59 57 55 53 51 49 6 13 15 17 18 19 21 23 11 10 predp. 12 21 1 30 34 28 4 14 7 45 8 7 8 37 9 18 10 16 U 29 popol. t~ r. t 29 i Nedeia 30 ! Pondelek 31 Tork 13. .(ezus nahrani 5 jezero mozsov. 5lTT 6~ 2414 51 ;T~22 45j 2515 22 3 54 43 26 5 49,5 24 IV. posztna Angela. Kvirin \\ Modeszt p. Halbinad.|i lzrael«zki kalendar. »667. leto. Marc. 3. Adar 30. R. Kho. Marc. 4.Veadar. 1. R. Kho. Marc. 7. Vead. 4. S. Pe- kude (S. Hafsaknh). Marc. 14. Vead. 11. S. Vj. (S. Szah.) Marc. 16. Vead. 13. Esz- ter bojt Marc. 17. Vead. 14. Pui-im. Miirc. 18. Vead. 15. Susan- Purim. Marc. 21. Vead 18. S. Zav. (S. Par.) Marc. 28. Vead. 25. S. Se- mini S. Hakhodes) Meszecsni szpremeni. % JMlad 2-ga ob 7 v. 57 m. poldne. Q Prvi krajec 9 ga ob 10 v. 42 m. popold. ® Pun 18-ga ob 3 v. 28 m. predpoldne. (^ Zadnji krajec 25-ga ob 1 v. 32 m. po- poldne. Vremen [io Herscheli : Od 2 ga do 9-ga le|»o pri szevori, pri jugi .szncg ali dozs. od 9-ga do 18-ga lepo, nego mrzlo, od 18-ga do 25-ga niizlo z dezsoin, od 25-ga do l-ga aprila szneg i dez.s. Zlaii tanacs: Posztni csasz je, poleg zapovedi ceikvene vzetni gori viizomszka szvoszlva. Delaj [»okofo. ocsiszti ,szi diiso. Dcn I! Z a p i s z n i k Doliodki kor. fill. Sztroski kor. ! fill. IVuvilo KKtnrogu itinHa srsi muiciu«*: V aprili sze ovee v ovcsarno zaprejo Kiikse na dčn Mantrjiikov ji-1 vretiic Toplo nain je szprotolf.ije UKi^marcija oue po pa«i blejejo. Takse iiam atirdeszeL duij ue pobegiie C-si prav prido guszke divje. Aprilis 31 dnevov ma Velki travcf;. 1-ga je den 12 v. 48 m. dugi, do konca meszeca zraszte 1 v. 35 m. 20-ga ob 1 v. 11 m. popoldn*1 sztopi szunce v znamenje mP bika. Den Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Hugon piispek | Ferenc pavlanszki Bihard puspok Izidor piispek hod bzunca izhod v. m. Szunca zahod v. m. Meszeca izliod v. m. 5 41 39 37 35 6 28 29 30 32 Meszec zahod v. m. 6 14 6 40 33 6 51 8 17 9 41 11 1 14. Pravo je Jezus vnozsini: Sto iz vasz pokara me z greha ? Jan. VIII. 46—59. N 10 11 ,NedeJa ondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota ,V* posztna (csarna) Celesztin papa Eberhard puscs. Dionizij piispek Demeter raantr. Maria 7 zsaloszti Leon papa tt tt O)tt tt tt __±i 5 33 6 34 8 4 31 35 8 40 29 I 36 9 23 27 i 38 10 11 25! 39 11 5 23 40 popol. 21 42 1 5 predp 12 16 23 20 3 40 4 6 15. Gda bi sze Jezus priblizsavo, vnozsina preszterala gvant na pot. Mat. XXI. 1—19 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota ^e (cvetna) erraenegild mantr. 4~j- Juszlin mantr. Anasztazia dev Velki csetrtek Velki petek Velka szobota tt tt $ tt tt ___ii 5 19 6 43 & 17 45 15 46 $h 13 47 11 49 9 50 7 52 9 4 14 4 19 26 36 47 8 59 2 42 56 9 21 35 50 16. Jezus vsztane od szmrti. Mark. XVI. 1—7. 2T 22 23 24 25 19 Nedela Pondel, Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Vuzem. Gorisztanenje Vuremszki pondelek Anzelra piispek Szoboter in Kaj Adalbert puspek (L Jiirij mantrnik Marko evangeliszt 5 5 6 53 10 12 3 55 11 24 &. 1 5H predp 0 57 12 30 & 4 58 59 1 27 56 7 1 2 14 55 2 2 52 9 10 38 16 8 15 17. Jezu-s *ze prikazse pri zaprlih dvorah. Jan. XX. 19—-31. 26 Nedela 27]Pondelek 28 ! Tork 29 Szreda 30 Csetrtck I. po Vflzmi (bela) Zita devica Vital i Valfiria Pefcer mantrnik Kata.iina Szijenszka 4 53 3 3 25 51 5 3 52 50 6 4 16 wf 48 7 4 40 46 9 5 5 10 35 popol. 1 31 2 58 4 25 5 50 7 15 Izraelszki kalendar. 566*. leto. Apr. 2. Nizan. 1. R. Khod. Apr. 4. Niz. 3. S. Thasz. Apr. 11. Niz. 10. S. Mez. (S. Hagadol) Apr. 16. Niz. 15. Pasz. 1. n. Apr. 17. Niz. 16. Pasz. 2. q. Apr. 18. Niz. 17. Sab. Apr. 22. Niz. 21. Sebii sel P. Apr. 23. Niz. 22. Akh. s, P. Apr. 25. Niz. 24. Akhari Motb. 1. Perek. Meszec8ni szpremeni. @ Mlad 1-ga ob 6. v. 2 m. predpoldne. Q) Prvi krajec 8-ga ob 5 v. 31. m. popold." ¦&s Pun 16-ga ob 5 v^ 55 m. popoldne. © Zadnji krajec 23-ga ob 8 v. 7 m. popold. @ Mlad 30-ga ob 4 v. 33 m. popoldne. Vremen po Herscheli : Od 1-ga do 5-ga szpreinen-ljivo. do 16-ga lepo, do 23-ga pri szeveri lepo, pri jugi dezs ali velki veter. Zlati tanacs: Gorisztanenje Jezusa ve-szelje naui {irineszlo, szkrlti pze, da vuzcinszko csiszto veszelje i nier osztane vszig-dar vu tvojem szi"ci. Vu szrci szvetesnje miszli nio-rejo Ititi, tak buderno vzsi-vali vekivecsne szvetke vu nebi. Den Z a p i s z n i k Dohodki ' kor. fill. Sztroski kor. i fill. iSziihsa v apriii l^kodi raszllini IVavilo sztarogn kineta xa april: A vlazsen april April szlane \\h trpi, J)a szada obil, Csi ednok z,sb v njem gnni. l&is%alscsck. 1-ga je den 14 v. 25 m. dugi, do konca raeszeca zraszte 1 v. 14 m. 21-ga ob 12 v. 58 m. popoldne sztopi szunce v znamenje $$ dvojcsetih. Den Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Pilip in Jakob apost. Atanaz piispek hod Szunca izhod v. m. Szunea zahod V. 111. 4 45 7 10 43 11 18. Jasz szam dober pasztir. Jan. X. 11—16. Meszeca izhod v. m. 5 31 6 1 Meszec; zahod V. 1T). 8 37 66 Nedela Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota II. po Viizmi Florijan mantrnik Piusz papa Jahos evaogeliszt Sztaniszlav rn. PrikazanjeMihaela 3) f Gregor Nazienszki 4 41 7 12 6 35 40 14 7 14 38 15 8 0 37 17 8 53 35 18 9 50 $$ 34 19 10 51 m 33 21 11 54 11 predp 12 11 1 1 1 40 2 10 2 33 19. Edno malo i zse nie ne te vidili. Vi te sze zsalosztili, nego zsaloszt obrne sze na radoszt. Jan. XVI. 16—22. 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Szreda 14 Osetrtek 15 Petek 16 Szobota III. Varsztve Jozsefa Mamert piispek Pankrac m. Szervac piispsk Bonifac ra. Zofija m. -f Janos Nepom. m. ^j) & & 31 7 22 popol. 2 49 29 24 2 3 4 4 27 25 3 10 3 17 26 26 4 18 3 28 25 27 5 28 3 41 24 28 6 41 3 55 23 29 7 57 4 13 20. Jezus obecsa vucsenikom Duha szvetoga. Jan. XVI. 5—14. 17 Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 Szreda 21 Osetrtek 22 Petek 23 Szobota IV. po Viizmi Venanc ra. Ivo szpov. Bernardin Valensz m. Julija dev. m. Deziderij piisp. 4 22 7 31 9 12 21 32 10 22 20 34 11 23 19 35 predp tik 18 36 12 15 t & 17 37 12 56 (D 16 38 1 29 4 37 5 12 5 59 7 4 8 22 9 48 11 15 21. Gsi kaj proszili bodete Ocso vu mojem Imeni, da vam. Jan. XVI. 23—30. 24 Nedela 25 Pondelek 26 Tork 27 Szreda 28 Csetrtek 29 Petek 80 Szobota V. po Viizmi Urban papa | Filip N. sz. Magdalena Pac. | Vnebohod Jezusa Teodozija m. Perdinand kral 4 15 7 39 d 23-ga do 39-ga lepo, prijetno. Zlati tanacs: Majus nam rozse pri-nesze. okinrsaj zsnjimi nnj-lepso rozso, Maiio Dcvico. Csaszti njo z vtisztami, naj bole ]>a z tein, da greha bodes sze ogibo. Maria vu grehsnoni szrci veszeljti ne najde. Den Zap isznik Dohodki kor. mi. n> Sztroski kor. j flll. 6 i 1'ravilo sztiiroga kiueta za maj : Szlari'ca v zacsetki uitszeeu maja Dnevi Szervac, Pongrac, Honifacja lepi Za vol mraza boj bojecsi' Zoritvi szada jako nagaja Szladkini vincsekoni nainnapunijo kleli. Koinaj Vrban pride zpecsi. Janius 30 dnerov ma. Ivauscsek. 1-ga je den 15 v. 40 m. dugi, do 20-gazrasztel7m. potem je 3 m. kraesisi. 21-ga ob 8 v. 10 m. popoldne sztopi szunee v znarnenje H§L raka. Zacsetek leta. Den 1 Pondelek 2 Tork Szreda Csetrtek Petek Dnevnik szvetnikov Pamfil raantrnik Anna Maria dev. Klotilda. Paula Kvirin piispek Bonifac piispek ISzobota Norbnrt piispek t tt hod m SzuncajSzunca izbod ! zahod v. m. i v. m. Meszeca iMeszec izhod ! zaliod v. rn, v. in. 4 8 7 4.7 48 49 50 50 51 5 51I10 46 6 42 7 88 8 38 9 40 10 44 11 40 predp 12 13 12 37 12 56 23. Jezus govori od Duha szvetoga i Ijubezai. Jan. XIV. 23—31. 1 Nedela Pondele 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota Riszali Pris. D. Sz. < Riszaiszki. Pondelek Primusz i Felicijan Marjeta. Kvatri Barnabas apostol Flora deviea Anton Padovanszki 3 tt Tf rj- 4 4 7 52 4 53 sh 3 54 ifo 3 54 ^i€ 3 55 3 56 & 3 57 11 48 popol. 59 34 50 1 1 1 7!1 19! 2 1 2 12 25 37 48 1 16 37 24. Idocsi vcsite vsze narode, krsztsavajocsi vu inieni O., Szina i Duha szv. Mat. XXVIII. 18—20. 14 15 16 17 16 19 20 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrte Petek Szobota I. Szv. Trojica ($ Vid, Modeszt mantr. Fninc lleg. Adolf. Laura nuna Telovo Gervazij i Protozij f Florentina dev. 4 3 7 57 8 4 3 58 9 11 8 58 10 8 2 59 10 55 2 59 11 32 2 59 predp 3 8 0 12 2 3 6 3 48 4 47 6 3 7 29 8 59 10 28 25. Niki cslovik je pripravo veliko vecserjo. Luk. XIV. 16—24. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota II. po Biszalih (L Paulin piispek Ediltruda dev. Ivan Krsztitel Vilmos apat Najszv. Szrce Jezusa f Ladiszlav kral vogrszki 4 3 8 0 12 28 3 0 12 52 3 0 1 15 o 0 1 39 ,rf 4 0 2 3 # 4 0 2 33 5 0 o 7 11 55 popol. 2 41 4 2 5 21 6 37 7 48 26. Prilika od zgubljene ovce. Luk. XV. 1—10. 28 Neriela | III. po Riszalih ® 2^ Pondeidk Pefer i Pavel apo8to!a 30 Tor^ I Szpomin szv. Pavla 4 5 8 0 3 47 6 0 4 35 6 0 5 29 8 49 9 37 10 14 Izi aelszki kalendar. 5668. leto. Jun. 2. 3. 4. Szivan 3. 4. 5. Selosa jeme hagebalah. Jun. 5. 6. Szivan 6. 7. Se- buoth. Jun. 13. S/.ivan 14. S. Nassz. 1. P. Jun. 20. Szivan 21. S. Be- halotli. 2. Perek. Jun. 27. Szivan 21. S. Sel.- Lehka 3. Per. Jun. 29. Szivan 30. RLios Khodes. Jun. 30. Thammuz 1. R. Kh. Izpremeni meszeca. C iJrvi krajec 7-ga 6b 5 v. 56 m. predp. ® Pun 14-ga ob 2 v. 55 ra. popoldne. [} Zadnji krajec 21-ga ob 6 v. 26 m. predp. |i Mlad 28-ga ob 5 v. 31 m. popoldne, Vremen po Hersclieli: Do 7-^a dezsevno, od 7-ga do 14-ga dezs, od 14-ga lo 21-ga szpremeljivo, nd 2l-ga do 28-ga dezsevno, od 28-ga szjiremenljivu. Zlati tanacs: Po Mariji k Jozusi. Juuiu.^ je Szrci Jezusa poszvecsen. To Szrce nasz zove : Hodile k meni. ki szte z^alo.sztni ino oblezseni z nevolanii. Pa bi ne sli ? Ali ne iuiiitc ncvuli- V Pravilo M%iai*oga kmeta "» juiiij: Stirideszet dnij sze nebo szkuzi. Vidove megle sze zsito i.oji, Szlovc-n veli : ka petrov dezs Osi na Meddrovo zs njijga roszi. Csi Miircsarjo vidizsevzsetvidvoji. Za lagev i piszker jc mecs. Z apisznik Dohodki Sziroski Den Julius 31 dnevov ma. Jakopescsek. Mali szrpan 1-ga j> den 15 v. 53 m. dogi, do konca meszeca je 55 m. kratkesi. 23-ga ob 8 v. 14 m. predpol. sztopi szunce v znamenje gaL oroszlana. J)en 1 Szreda 2 Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Teobald puscsavaik Szrpna Maria Helijodor piispek Berta dev. hod Szunca Szucu-a izliocl zahod 78 0 8; 7 59 8 59 8, 58 Meszeca izhod v. m. Meszec zahod v. m. 27'10 4 29,11 8 33| 11 19 9 86,11 32 27. Pravo je Petri : Pelaj na globocsino l presztrite mrezse vase na lovlenje. Luk V. 1—11. 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Szreda 9 Csetrek 10 Petek 11 Szobota IV. po Riszalih Dominika m. Ciril i Metod Elizabeta kralica Veronika dev. Araalia dev. Piusz papa O> 11 44 11 56 predp 12 12 21 12 39 ___________________________________________________1 28. Gsi ne bode obilnesa pravica vasa, liki farizeusov, ne pridete vu kraljesztvo nebeszko. Mat. V. 2o—24. 4 9 7 58 10 39 sh 10 57 11 43 i> & 11 57 popol. 12 56 1 58 12 56 3 9 13 56 4 23 14 55 5 39 12 Nadela 13 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Potek 18 Szobota V. po Riszalih Eugen piispek Bonaventura Henrik caszar Karmelszka Dev. Maria Alekszij szp. Friderik *ia t 4 15 7 16 17 18 20! 21 54 54 53 52 52 51 50 6 51'1 3 7 54;2 2 8 47|3 3 9 29 5 : 10 3 10 31 10 56 6 34 8 6 9 37 29. Milo mi je uad vnozsinov . . . zse tri dni trpijo i ne majo. ka bi jeli. Mark VIII. 1—9 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 Szobota VI. po Riszalih Marjeta d. m. Olga Maria Magdalena Apolinar p. Krisztina d. m. Jakob apostol 4 23 7 49 11 19 (D 24 47 11 43 25 46 predp 26 45 12 8 27 44 12 37 t 28 43 1 8 29 42 1 46 11 popo' 1 50 3 11 4 27 5 38 6 42 3o. Varte sze od krivih prorokov ... Jeli berejo z trnja grozdje ? Mat. VIII. 15—21 26 Neriela VII. |>u Riszairh 4 30 27 Pondelek Pantaleon M. 31 28 Tork InocPneij papa @) m 32 29 Szreda¦ Marta dov. 34 30 Csetrtek Julita n). 35 31 Petek Ignacij Lojolanszki t | 37 40 39 38 36 35 2 31j 7 35 3 22 8 15 4 19 8 45 5 20 9 8 6 23 9 26 ? 26 9 40 Izraelszki kalendar. 5<»G8. leto. Jul. 4. Tiiam. 5. S. Kor. 4. Per. Jul. 11. Tliara. 12.S. Kliuk., Bal. 5. Perek. Jul. 10. Tliarn. 17. Temp- lom elf. b5jt. Jul. 18. Tham. 19. S. Pinkh 6. P. Jul. 25. Tham. 26. S. Mat., Masz. 1 Perek. Jul. 29. Ab. 1. Ros Khod. Szpremeni meszeca. J Prvi krajec 6-ga ob. 9 v. 25 m. popol. $ Pun 13-gaobl0 v. 48 m. popold. (L) Zadnji krajec 20-ga ob 1 v. 2 m. popol. (®) Mlad 28-gaob 8 v. 17 m. predp. Vr&men po Herscheli: Zacsetek nieszeca szpre-menljivo, od 6-ga do 13-ga pri szeveri lepo, ovak pa dezs, velki veter, 13-ga do 20-ga lepo, od 20-ga do 28-ga doszta dezsa. Ziati tanacs. Csasz dela. Kriih szi szprav-laino. Nego delo more biti veszelo. Szlovenci delo po-leg sztare navade vu imeni Jezusa, Marije i Jozsefa zacsnejo. Na konci pa bla-goszlov proszijo z sztarov recsjov : Krizsi Bozse, bla-goszlovi Goszpodne. Den Zapisznik j Dohodki ! kor. | fill. Sztroski kor. fill. K- *¦>-,. Pravilo ssetar^ga kiucta za julil: 1'^zpnit' Marije dezs mokre nam da v rokč ¦Iakob csi Je lei" Elijasov den csi .^vszpjifi, psenicsne hrzsene kope. Mrzli hodo Szv<5tki 3?k A obilna bo jesziin V szakom szadi szem ltidem. ii grrai na njem Od Boga je dan, kak vszaki driigi den. Augusztus 31 dnevov ma. jflesnjek. 1 -ga je den 14 v. 5(5 m. dugi, do konca meszeca je 1 v. 32 m. kra-csisi. 23-ga ob 2 v. 57 m. popoldne sztopi sznnce v znamenje <$v device. Den Dnevnik szvftnikov Hod Szunca izliod v. ni. Szunca zahod v. ni. Meszeca; Meszeca izhotl i zahod v. m. . v. m. l j Szobota | Verige Petra apostola | %¦ | 4 38 ; 7 34 | 8 30 \ 9 51 31. Bio je niki bogat, meo spana i t.e je bio obtozseni. Luk. XVI, 1—9. 8 Nedeia Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota VISI. po Riszalih Najdenje szv. Stcvana Dominik szpov. Sznezsna Dev. Marija J,; Szpreobrazenje Goszpoda Kajetan szpov. f Oirjak mantrn. 4 39 7 32 9 33 40 30 10 37 41 29 11 43 43 28 popol. 44 26 2 3 *>• 45 25 3 16 47 23 4 28 10 2 10 14 10 26 10 42 11 2 11 30 predp »82. Joko sze je Jezus nad Jeruzsalemom. Pridejo dnevi na tebe. Luk. XIX, 41—47. 9 rtedeia 10 Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13 Osetrtek 14 Petek 15 Szobeta IX. po Riszalih Lovrenc raantrnik Tiburij raantrn. Klara dev. (X) Hipolit i Kaszijan Anasztazia dev. TT Velka Mesa. V neb. M. 4 48 7 22 5 35 ¦•& 49 20 6 32 41 50 18 7 20 41 51 10 7 58 53 15 8 30 54 13 8 57 55 11 9 21 12 11 10 28 58 32 7 40 33. Dva csloveka szta gori sla vu cerkev, da bi mobila. Luk. XVIII, 9--14. 16 Nedeia 17 Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Csetrtek 21 Petek 22 Szobota ®# 4 57 7 10 9 45 M? 59 8 10 10 ®Y 5 0 6 10 37 w 1 5 11 9 2 3 11 45 3 1 predb 5 6 59 12 27 23 Nedela 24 Pondelek 25 Tork 26 Szreda 27 Csetrtek 28 Petek 29 Szobota X. po Riszalih Liberat m. Helena kraljiea (^ Ludovik Toled. Stevan vogrszki kral Ivana Franciska f Timotej mantrn. 34. Jezus ozdravi gluho-nemoga. Mark VII, 31—37. ~xr.~po"Ri8Žai!h ^ 5 616 57 1 Bertalan apcrstol ^ 71 55 2 Ludovik kral gaf 9 54 3 Zefirin papa @ ^ 11 52 4 Jozsef Kalazatiszki ^ 12 50 5 Augusztin puspek t & ^ 48 6 Glavoszek szv. Ivana %h 15 46 7 10 8 11 34 popol. 2 17 3 31 4 37 5 33 18 6 13 13 15 i 7 19 7 22 25 8 17 50 15 32 47 0 12 35. Niki cslovik je szpadno med razboj nike, pozsivoga osztavivsi odisli szo Luk. X, 23-37. lUpfefleTa 311 PondeJek ~XTT. po Riszalltr Rajmund. Izabela 5 16!6 44 18 42 8T 31] 8 22 9 35 8 34 Izraelski kalendar. 56«S. leto. Aug. 1. Ab 4. S. Deb. 2. P. S. H. Aug. 6. Ab 9. Jer. elp. b6jt S. Nahamu. Aug. 8. Al). 11. S. Voeth. 3. P. Aug. 15. Ab. 18. S. Ekev. 4. P. Aug. 22. Ab 25. S. Reh 5. Per. Aug. 27. Ab 30. Ros Khod. Aug. 28. Elul 1. R. Kbod. Aug. 29. Elul 2. S. Soft. 6. Per. Izpremeni meszeca. ^; Prvi krajec 5-ga ob 10 v. 41 m. pred- poldne. « Pun 12-ga ob 5 v. 59 m. predpoldne. (L, Zadnji krajec 18-ga ob 10 v. 25 m. po- poldne. ® Mlad 26-ga ob 11 v. 59 ra. popoldne. Vremen po Herscheli : Zacsetek rneszeca szpre-menljivo, od 5 do 12-ga velki dezsi, od 12—18-ga dezsevno, od 18-ga do kono.a meszeča lepo. Zlati tanacs: Radi po romanji hodite, pazite, ka ne bodete brezi haszka bodili. Proscsenje sze dokoncsa vu cerkvi, po veszelicah zse szamo vragi sze szliizsi. Rog zna, jeli bi ne liolj.se bilo doma szedeti ? Pravilo sztaroga kmeta za auguszt: Lovrencdezsevennamvinoszladi; Kaksi je Lovrenc-Brtalanov den Velika Mesa lepa i vrocsa Repa, hajdina mocs po njem dobi! Taksaponavadibonam dejeszen. Ti szi za vince mocsi szladkocsa Lovrenc v vodo kamen vrzse, Nejdi v njo, hus! mrzla je zse! Z a p i s z n i k Dohodki Sztroski Den j Szeptember 30 dnevov ma Milialscsek. Kimovcc. 1-ga jft den 13 v. 21 m. dugi, do konca 1 v. 38 m. je kracsisi. 23-gaob 11 v. 59 m. predp. sztopi szunce v znamenje ^l vage. Zacseteh jeszeni. Den 1 Tork 2 Szreda 3 Csetrtek Petek Szobota Dnevnik fczvetnikov Egid apat Antonin inantrn. Manszvet piispek Rozalija devica Viktorm piispek 3 t € hod iSzunca Szuuca | izhod zaliod v. ra. v. m. & Vlotzeca izhod v. rn. 5 19 20 21 22 24 6 40 38 36 34 32 Meszeca zaliod v. m. 10 41 11 50 popol. 2 12 3 19 8 4? 9 5 9 29 10 0 10 51 36. .lems ozdravi deszet aohavih. Luk XVII. 11—19. lOjCsetrek lljPetek 12 , Szobcta HSso1 rniki K&Pe%&WtV0 M Miklos Toled. Prot i Hijacint rn. Guidon szpov. t 5 25 6 30 26 28 & 28 26 29 24 30 22 32 20 34 18 4 19 5 10 5 52 6 26 6 54 7 21 7 45 11 58 predp. 1 22 2 54 4 30 i o< 37. Niscse ne more dvema Goszpodoina .szlii/.siti. Mataj. VI. 24—23. 31 15 Tork 16 Szreda 17 Csetrtek 18 Petek 19 Szobota Nikomed mantrn. Enfemia. K . , Lambort pTiSpin Jozsef Kupert Januarij piisp. m. rt fftp 5 35 6 16 8 10 $$ 14 8 37 37 12 9 7 39 10 9 42 40 8 10 23 41 : 5 11 11 43 3 predp 9 8 10 36 popol. 1 19 2 31 3 30 4 18 38. Jezus od mrtvih olmdi uaimszknga uiladenca. Luk. VII. 11—16. ?P »ifek 22 Tork 23 24 Szreda Osetrtek 25 Petek 26 Szobota XV, no Riszalih MataJ apostoJ Mauiicij in tov. ra. Tekla dev. m. Gellert pfisp. m. Kleofas (§ Ciprijan piisp. m. m m 5 44 6 1 46 5 59 47 57 48 55 50 53 52 51 53 49 12 5 4 53 1 4 ! 5 20 2 7'5 40 3 10 5 56 4 14!6 8 5 17 6 20 6 21 6 30 39. Jczus ozdravi csloveka vu vodenom hete^i. Luk. XIV. 1—11. Pohue! ek 29 Tork 30 Szreda .XVI. nq Riszajih \ enceszlav Kral Mlhael arkangvl Hieronim diihovik 5 54!5 47 55 56 58 45 43 41 7 27 6 41 8 35 6 53 9 43 10 53 7 10 30 Izraelszki kalendar. 566H. leto. Szept. 5. Elul. 9. S. Ki Theze 1. 2. Perek Szept. 12. Elul. 16. S. Ki Thova 3. 4. Perek. Szept. 19. Elul. 23. S. Nez., Vaj. 5. 6. Perek. Szept. 26. Thisri. 1. 5669. Szept. 28. This. 3. Gedal- jah bojt. Izpremeni meszeca. -^ Prvi krajpc 3-ga ob 9 v. 51 m. po- poldne. i^ Pun 10 ga ob 1 v. 23 ra. popoldnn. (L Zadnji krajec!7-ga ob l'l v.' 33 m. predpoldne. ® iMIad 25-ga ob. 3 v. 59 ni. popoldne. Vremen po Heivcli li : Od 3yJ do 10-gii lepo pri szeveri. dezs pii juyi, od 10 ga do 17-ga dtisziii dezsa, od 17-ga do 25-ifa goszto dezs, do3-ga(ikl.ol)ra. szpremenljivo. Zlati tanacs: Dcibroga prijatla iuias : Angela (l^uvara. Najholsi prijatel. Pazi, chi ga ne zbantujes ali celo v kraj sztiras ud szelie. Njegove szkuze nad tvojimi gre-huni te uaj na dolivo pnt. DHzaj szpravijo. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. I fiil Sztroski kor. fiU. Pravilo sztaroga kmeta za szeptember: Kakse je vremen na den Male mese, Osi na Mihalovo szever vlecse. Takse nara trideszet dnih ne odtecse! Veliko zimo nam z sznegorn prinesz^. SzvetviscNek. Vinolok. i-ga je den 11 v. 39 m. dugi; do konea meszeea je 1 v. 41 m. kraesisi. &u ob U v. 89 23-ga m. popoldne sztopi szunce v znamenje »$3; skorpiona. Den 1 ' Csetrtek 2 ( Petek 3 ! Szobota Dnevnik szvetnikov Remigitisz piispek Teofil szpovednik j-Ivandid mantrnik ^ hod izunca izbod v. ni. Szunca zalioil v. m. 6 0!5 39 1 37 35 Meszeca izliod v. ni. Meszec; zahod v. m. popol. 7 59 1 10 8 42 2 119 40 40. Liibi (Joszpodna Boga . . . Druga zapovid je szpodobna: Lilbi blizsnjega. Mataj XXIT. 34—4G. 4! Nedela 5 ] Pondelek 6 j Tork 7 ] Szreda 8 Csetrtek 9 Petek 10, Szobota XVII. Szvetoga Csiszla Placid in tov. m. Brunon szpovednik Marko grof Brigita dovica Dionizij p. m. fy) f Ferenc borzsianszki 0 4 5 33 3 3 5 31 3 47 6 29 4 23 27 4 52 *&$&>< 9 25 5 19 11 23 5 43 12 21 6 8 10 55 prepd 12 22 1 54 3 S 5 2 6 33 41. Videvsi Jezus vero njihuvo, pravo je z zslakom vdarjenomi: Vupaj sze szinek, odpuscsajo sze grehi tvoji. Mataj IX. 1—8. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtek 16 Potek 17 Szobota 6 13 5 19 6 34 15 17 7 3 # 17 15 7 37 18 13 8 10 19 11 9 2 ; 21 9 9 52 e=t'^ 22 Q 0 10 54 XVIII. Veika Goszpa Makszmilijan p. Edvard kral Kaliszt papa Terezija devica rtal apat. Hedvika kralica 42. Prilika od kraljeszkoga gosztiivanja. Mat ij XXII. 1—14. 8 4 9 32 10 56 predp 1 22 2 15 2 56 18 Ne.dela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Csetrtek 23 Petek 24 Szobota Peter Alk. szpov, Vendt lin Ursula devica Kordula d. m. Szeverin p. Rafael arkangel 6 24 5 6 11 55 25 4 predp 26 2 12 58 28 0 2 3 30 4 58 3 7 31 11 4 11 sh 33 18 5 18 26 48 4 17 28 39 50 43. Jezus ozdravi szina ednoga kraljeszkega csloveka. Janos IV. 45—53. 25 Nedeia 26 Pondelek 27 Tork 28 Szreda 29 Csetrtek 30 Petek 31 Szobota XX. po Riszalih Evariszt p. m. Szabina m. Simon i Juda ap. Nareisz piispek Klandij mantrn Lueila devica tt 6 34 4 53 6 24 « 35 51 7 33 37 50 8 44 & 39 48 9 56 & 40 46 11 5 ** 42 44 popol. 44 42 1 3 5 I 5 15 5 34 6 0 6 38 7 31 8 40 Izraelszki kalendar. 566». leto. Okt. 3. This. 8. S. S. H;it aszinu S. Sul>a. Okt. 5. Thi.s. 10. Joni Kippur. Okt. 10. Tliis. 15. Szuk..l.n. Okt. ll.This. 16. Szuk. 2. n. Okt. 1G. This. Žl.Hos. rab. Okt, 17. This. 22. Sem.azer. Oki. 18. This. 23 Szimk. tli. Okt. 24. This. 29. S. Beres. Okt. 25. This. 30. Ros. Kho. Okt. 2G. Markli. 1. R. Kli. Okt.31.Markb.G. S. Noakh Izpremeni meszeca. Q) Prvi krajec 3-ga ob 7 v. 14 m. predp. ^ Pun 9-ga ob 10 v. 3 m. popoldne. (Q Zadnji krajec 17-ga ob 4 v. 35 m. predp. 0 Mlad 25-ga ob 7 v. 47 m predp. Vremen po Herscheli : Od 3ga do 10-gaszpre-menljivo, od 10-ga do 17-ga lepo, od 17-ga do 25-ga dez.s. potem szpremenljivfj. Zlati tanacs: Po pameti ga (»ijnio. Da parnet ne zgubimo. Knk grdo bi pacs bilo, Ne znati, kam domo. Parnet je zsamat. Pijnn-sztvo jc grob szlovenccv. Krav na teli, greli na diisi, peneze zapravlanje, zsaloszt fhrnilijo, szironnstvo zsenft i dece. Pravilo sztaroga kmeta za oktobei* Aloker Dioniz niokro zimo da. . Gallus csi je sziih, lepo leto da. Z a p i s z n i k Den Dohodki Sztroski kor. fill. kor. fill. November 30 dnevov. rna. Audrejscsek. Lisztopad. 1-ga je den 9 v. 56 ju. dugi, do koncaraeszeca 1 v. 14. m. jekracsisi. 22-ga ob 5 v. 85 m. popoldne sztopi szunce v znamenje 8$* sztrelca. Den Dnevnik szvetnikov € hod Szunea Szum-a izliod v. m. zahod Meszeca Meszera izhod zahod 44. Prilika od krahi, ki je racsuu vcsiao z szlugatni szvujimi. Mataj XVIII. '23 — 35. I%ttk Tork Szreda Csetrtek G j Petek 7 ; Szobota Viktorin piispek Karol boromoj. pk. Imre vojvoda L'-nart apat Engelbert piispek * 6 45 4 41 1 49 46 40 2 24 48 38 2 54 •*S8d< 49 37 3 20 ®? 51 36 3 45 52 34 4 8' 54 33 4 33! 10 2 11 30 predp 1 0 2 32 4 2 5 31 45. Dajte caszari, ka je easzarovo Mataj XXII. 15 — 21. 10 Tork lPk II 12 13 Szreda Csetrtek Petek 14'Szobota Andrej Avel. szpov. Martin puspek Martin papa mantr. Sztaniszlav Kosztka Szerapijon raantr. # 6 55 56 58 7 0 2 3 4 4 32 30 29 28 26 25 24 5 0 7 1 5 31 8 28 6 7 6 51 7 42 8 39 9 41 9 51 11 6 popol. 12 55 1 29 46. Jezts ozdravi Jairusovo hcser. Mataj IX. 18—26. l»l?k 17 Tork 18 Szteda 19 Csetrtek 20 Petek 21 Szobota fflihn v c Gregor pk. Odon apat Elizabeta kralica Feliksz Val. szpov. Darovanj« Mar. Dev. m 7 6 4 23 8 22 9 21 11 19 sh 12 18 sh 13 17 $h 15 16 10 44 11 47 predp 12 52 1 56 3 2 4 8 53 12 26 37 48 59 9 47. Od riisenje Jeruzalema i od szlednje szodl>e. Mitaj XXIV. 15—.'55. 24 T«.rk 25 Szreda Csetrtek Petek Szobota 26 27 28 T,XXIV. po, Riszalih- Klemen papa m. Janos od krizsa Katarina dev. m. Konrad pfispek Virgil piispek Jakob iz Marke '¦¦iints: 17 4 15 5 17 3 18 14 6 28 3 19 14 7 41 4 21 13 8 5'l 4 22 12 10 1 5 23 12 11 0 25 11 n 49 7 21 38 2 35 24 29 48 48. Od poszlednje szodbe. Luk. XXI. 25-33. 83$ritolgf9k AnM^fMoi C2) & 7 26J4 11 28! 10 popol. 9 15 1 0 10 44 Izraelszki kalendar. 566». Ie1<>. Nov. 2. Markh. 8. Seni hoji. Nov. 5. Markh. ll.Khamisi bčijt. Nov. 7. Markii. 13. S. Lekh- Lekh. Nov. 0. Mai-kh. 15. Seni bojt. Nov. 14. Markh. 20. S. Vajore Nov. 21. Maikh. 27. S. Khaje Sza. Nov. 24. Markh. 30. Ros Khodes. Nov. 25. Kiszlev 1. 11. Kli, Nov. 28. Kiszlev 4. S. Tol- doth. Meszecsni szpremeni. ^ Prvi krajec 1-gaob ^ 3 v. 16 m. popol. ^Pun 8-ga ob 8 v. ^58 m. predpoldne (L Zadnji krajec 16-ga ob \2 v. 41 m. pred. © Mlad 23-ga ob 10 v. 53 ra. popoldne. 3 Prvi krajec 30-ga ob 10 v. 44 m.popo. Vremen po Herscheli : Od .1-ga do S-ga lepo i prijelno, od 8-ga do 16ga dezs ia szneg, od 16-gado 23-ga mrzlo in mrzel veter, potem lepo. Ziati tanacs: Verjemo nbcsinsztvo szve-cov. Eden za ovoga Boga molinio, szveci vu nebe-szah nam pomagajo, ini molimo za purgatnriumszke diise. Tibi grob kr.scsenike ne locsi. Mamo vozelo bo-zse miloscse i niulitvi. Den Z a p i s z n i k ^ so *'6 rz/ C^ i-L^^ Dohodki kor. fill. ¦^ Sztroski kor. : fill. Pravilo »%tAroga kmeia zu ii<»veml»er: Mraz Vszehtszvecov to pomeni, Csi je Maitin le^i, velko da zimo, Ka Martina den bo iepi. Csi je rneginiii, szlabo dobirao. Bozsics. Proszinec. 1-ga je den 8 v. 41 m. dugi, do 20-ga 19 m. kra-csisi posztane, po-tem 4 m. zraszte. 22-ga ob 6 v. 33 m. predpoldneszto-pi szunce v zna-menjo ,*i f Lazar piispek Gracijan piispek ff Nemezij mantrnilf 0 7 41 4 7 9 33 42 7 10 38 43 8 11 41 43 8 predp 44 8 12 45 45 7 1 49 UiC 46 8 2 56 popol. 12 33 12 45 12 56 1 6 1 16 1 27 51. m 21 22 23 II 26 Veli Ivan : Pripravlajte pot goszpodnovo, poravnajte szteze njegove. Luk. III, 1—6. Neriela Pondelek Tork Szreda Dsetirtek Petek Szobota TV Adventna Tomas apostol Zenon mantrnik Viktorija dev. _Adai.n irkBva^ , T"f Bozsics Rojsztvo Jezusa Stevan prvi mantrnik tt 7 46 4 9 4 6 47 9 5 19 & 47 10 6 34 48 10 7 45 ¦sd 48 11 8 49 49 12 9 43 49 12 10 28 1 43 2 2 2 30 3 12 4 12 o 28 6 57 52. Ovo polozseuo je to dete na opadnenje i na sztanenje vnogih. Luk. II. 53—40. 8~~29 9 59 2J~ 28 Pondelek 29 Tork 30 Szreda 31 Osetrtek Jdnus apustul Drobna, nedolzsna deca Tomazs piispek David kral ^ Szilveszter papa 7 49 4 13 11 3 49 14 11 31 50 15 11 35 50 16 popol. 50 17 12 41 , 11 28 predp 12 54 Izraelszki kalendar. 5669. leto. Uec. 5. Kiszlev 11. S. Vajeza. Dec. 12. Kiszl 18. S. Vajisla. Dec. 19.Kiszl. 25. S.Vaj.^ Dec.24. Kiszl.30. R.Kh. 1 Dec. 25. Teb. 1. R. Kh.J- = Dec. 26. Teb. 2. S. Mik. H Sz. Kh. ) Szpremeni meszeca. ® Pun 7-ga ob 10 v. 44 m. popoldne. (L, Zadnji krajec 15-ga ob 10 v. 12 m. popoldne. © Mlad 23-ga ob 12 v. 50 m. popoldne. Prvi krajec 80-ga ob 6 v. 40 m. prod- poldne. O) Vremen po Herscheli: Od 1-ga do 23-ga lepo, na konci meszeca szneg. Zlati tanacs: Krisztus sze narodo. Dete vu jaszle polozseno zove i va.sz, hodte z pasztirami, — nier vani da. Na konci leta dober goszpodar ra-csune szklenjava. I li ra-csun szkleni nad tvojov diisov. — Mogoc-je, da szi zgubo. nedolzsnoszt. Dobro obljilbo vc-sini, za vzete dare pa hvalo davaj. Pravilo sztnroga kmeta %a clecreinber: Detca vervajte prav, ka pnivi vam mati: Lucija krati den, Salaba bo letina, malo dobis, Vuzem na peesi, csi Bozsics na trati. Je znano vszem iiidein! Csi je mokrocsa na szveti Bozsics. Z a p i s z n i k Den Dohodki Sztroski kor. | fill. kor. | fill. Presztopno leto 1908. Ma 366 dnili (metl fenii 66 ikmIcI i s/v^tkov), % szrcdov sze zacsnc i koucsa szv x csctrtckoiu. I. I^ctni cgaszi. Szprototetjc sze zacsne inarcius 21-ga ol) 1. v. 27 tn. predpoldne. Vu totn csaszi szta den i nocs ed-nako dugiva. Leto sze zacsne junius 22-ga ob 8 v. 10 m. popoldn. Zdaj je najbole dugi den pri na.sz. Jeszen sze zacsne szeptembra 23-ga ob 11 v. 59 m. predpoldne. Den v tom csaszi z novics ednako je du.i z nocsjov. Zima ^ze zacsne deeeml)i'a 22-ga ob (3 v. 33 in. predpoldne. Pri na.sz najbolje duga nocs. II. Presztopni szvčtki. 1. Steri sze z viinesnjoc szlovasinotztjor ohszliizvavajo. Nedela pred pepelnicov I. ... ,'ebr. 1(5. Viiszemszka nedela...... april. 19. Krizsni tjedea........ naj. 25., 2G., 27-. Vnebosztoplenje Jezusa .... maj. 28. Riszalszka nedela....... jun. 7. Szv. Trojsztva ncdela..... jun. 14. Telovo........... jun. 18. Prva adventna nedela..... uov. 29. 2. Steri sze vzamo vu cerkvi obdrzsucajo. Najszvetejse laie Jezusa .... jan. 19. Pepelnica.......... mare. 4. Szedem zsaloszti Marie .... april. 10. Obramba szvetoga Jezsela . . . liuij. 10. NajszveLejse Szrce Jozusa . . . jun. 26. Szvetek preszvete krvi Jezu.sa . jul. 5. Szvetek nasega Zvelicsara . . . jul. 19. Uen szv. Joakiiua....... aug. 16. Szvetek angelov csuvarov . . . szept. 6. Preszladko Inie Marije. .... szept. 13. Szv. Csiszla nedela...... okt. 4. Ve!ka Goszpa vogrsz. orszaga . . okt. 11. Obramba bl. Dev. Marije . . . dov. 8. : III. Faseiick letosz je od jan. 7-ga do marc. 3-ga, ' to je 57 dne-vov je dugi. IV. PoszH. 1. Kcdtrni. Szprotoletni..........marc. 11., 13, 14. Letni. ............jun. 10., 12., 13. Jeszenszki..........szept. 16., 18., 19. Ziinszki...........dec. 16., 18., 19. 2. ViijiUzhi. V szoboto pred riszalszkov nedelov .... jnn. 6. Pred Pr^-Tvoin............. jun. 27. Pred Velikov Me.sov........... aug. 14. Pred Vsziszvecom............ okt. 31. Pred Bozsicsom (szvcti po.szl)...... dec. 24. -7. Driiiji zaporcdatii po*zti. Velki ]K).szt, od pepelnire do viizem.szke nedele vszaki den zviin nedele, <>d rnarc. 4-ga do april. 18-ga. V advenli poszl v sziedo i v petek. V celdin leti v petek jo prepovedano vz.u|>ekiji je posztui red etak l»il : I. 1'oszti, rda ne szeiuemo niesznu lirani vzsi-vati i szaniu ednok sze je szlobdno na jcszli, .e'ek vu Kvatraj. 5. Vigilszki poszt pred Hozsicsoiu. prod Kiz*;'i-larni i pred Velikov Mesov. II. Po.szti. gda szloliodno je ineszn jeszti. nego vecskrat. kak ednok sze najoszli je prepovedano, szo eti : 1. Zvun jietka v.-zaki den vu poszti. 2. Szrede vu adventi. 3. Vigilszki pos/-t pred Peti-ovom i vsziszvecom. Sz-vete Mati Ccrlev jc ncj zbriszala posit, ner/u polejsala. Nicse je ne prisziljeni, lca bi poleg polcj-senoga poszta zxiw>, escse Szv. Mati Cerkcv znele, /'« bi poUij szturoga reda poszt zdrzsali. V. Xel>CNzki patroiijc drzmiijah szlinajorisih pud cugrszko szc. korono. 1. Na Vogr.69 malih planet do kunr-a 1905. leta, vszigdar DJih vers najdejo na tiszt.om kraji. Jupiter. 12 let vcsini szvojo pot okoli szunca, potem leto tam trpi 12 let. Szatimiusz. Szvoju pot okoli szunca 2> let 11G dnevov pohudi, leto potem 29 let 116 dnevov tii trpi. Uranusz. Szvojo pot okoli .szunca 84 let dugo opravlja. Neptun. Pot opravla 164 let 2'6 dnevov, potem leto tii tak dugo trpi. Te planete sze okoli tzunca obracsajo. Zviin to^a planete lii majo mdle planete tak zvdne messece, steri sze okoli planet obracsajo. Tak zemla ma ed-noga meszeca, steri sze okoli uje obracsa. Marsz nia 2, Jupiter 71, Szaturnusz 108, Uranusz 4, Neptua pa 1 meszec. XI. L.ctowz Meszcc plaueia kraliije. Iiiienitiie godl>e. 1908. leto je. 7779. leto od sztvorjenja csloveka. 5355. lelo od potopa. 2658. leto od zidanja Rirna. 1908. leto od rojsztva Krisztusa. 1777. leto od porusanja jeruzsaleniszke cerkvi. 1673. leto od raztrosenja zsidovuv. 1013. leto, da szo vogri szeni prisli. 908. leto, da sze vogrszka dezsela racsuna med sza- niosztalne držsanje. 667. leto, da szo tatari pri ni.sz bodiii. 4H8. leto, da szo stampaiijo gori najsli. 416. leto, da szo Ameriko gori najsli. 383. leto, da szo torki pobili vogre pri Muhacsi, 323. leto, da szo kroinprier prineszli k narn iz Amerike. 247. lelo, da szo tiirke zbili vogri pr Monoslri. 209. leto, da szo gori zgriintdli ognjeni masio. 102. lfto, da szo ob prvim zacsnoli probati delati zseleznico. 78. leto od rojsztva nasega kriila, Ferenc Jozsefa prvoga. 41. leto da sze jc dao koroniivati z vogrszkov ko-ronov. Pravde sase pr szodnijaj nc szniejo pelali Poleg pravde IV. 1868. leta zvtin velke szile na szvetkaj. Na szvetkaj szvoje vere sze niscse nemore pred szodnijo zvati. Ravno tak pri ekszeku<-iji. Zsidorjc inajo szvetke po szobotaj, potem Puriin (marc. 17.) vuzeaiszki szvetki (april. 16, 17, 22, 23) schabuotli (Riszali — jun. 5, 6), szpotnin riisenja Je-ruzsalerua (aug. 6.), novo leto (szept. 26.. 2 7.), dea poniiranja (okt. 5.), den Satorov (okt. 10., 11.). den veszelja posztave (okt. 18.). • • C erkveno vladarsztvo. Bimszkipnpa: Piusz X., Krisztusa Jezusa zeinel-szki' namesztnik, naszleditel szvetoga Petra, ]»u=>pek Rim varasa. Po faniilii je zvan Sajto Jozsef, narodil sze v Riese vu leti 1835. 2-ga juniusa, za mnszkoga papo odebrani 1. 1903. aug. 4-ga, koruniivaai 1903. aug. 9-ga. Szombotd*zki pmpek: Istvan Vilnios dr. Narodil z Zalaegerszegi 18-19. leta juu. 22., za szombotelszkoga pilspeka odebrani 1901. leta nov. 1. Szvetszko Vladarsztvo. SKlavno Vladajoosi kral: I. Ferenc Jozsef (Karol) iz bozse miloszti caszar Ausztrie, C.sehszki, Lombardszki, Venetinszki, Dalmat, Hrvat, Szlavon, Lodomirszki i Illirszki kral, Apostolszki kral vogrszkoga orszaga. Rojea v Becsi 1830. aug. 18. Vladati zacsno 1848. dec. 2-ga. Za vogrszkoga krala koroniivan 1867. jun. 8-ga. Veliosanszka kralica: f Elizabeta, hcsi vojvoda Mak.sziniiliana Jozsefa na Bavarszkom, rojena v Poseahofeni 24. dec. 1837. Umozsena v Becsi 25. aprila 1. 1854. Umrla 1898. leta szept. 10-ga v Genfi. I>eca: 1. f Zoflja, rojena 1855. inarc. 5. Uairla 1857. maj. 29. 2. Gizela, rojeaa 12. julija 1856. Zdana z Leo-poldom, z bavarszkim kraljevic.soin 20. aprila 1873. leta. 3. Maria Valeria, rojena 22. aprila 1868., zdana 31. jul. 1890. z nadvojvodom Franc Szalvatorom. 4. f Rudolf, rojen 21 aug. 1858 , umrl 30 jan. 1889. ZJan 10. maja 1881 z belgijszkov priueezinjov, Slefaniov, rojenov 21 maj. 1864. Dete f liudolfa i Stefanie: " Elizabeta, rnjena 2 szept. 1883. Zdana 23. jan. 1902. sz knezom (herceg) Otonom Windischgraetzoin. Bratje \jiliovoga caszarszkosa i kral-jeszkojfa Velic&aiisztva. 1. Nadvojoda Ferdinand Maximilijan, rojen v Schčnbruni 6. julija 1832., — caszar Melnkan^zki unirl. 19. jun. 1867. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik, rojen v Schon-bruni 30 jul. 1833., umrl 19. niaj. 1896. Zdan 4. nov. 1856. z Margaretov, hcserjov kralja Ivana šzakszonsz-koga, roj. 24. rnaja 1840., umrlov 15-ga szept. 1858-driigokrat zdaa z Anuacijatov, hcserjov krala Ferdi-nanda II. Szicilj*zkoga, roj. 24. inarc. 1843., uairlov 4. maja 1871. Tretjo pot zdan 23. juj. 1873. z Marijo Terezijov, hcserjov portugalszkoga kraljeviesa Don Miguela, roj. 24. aug. 1855. Deca: Franc Ferdinand d' Este, roj. 18. dec, 186J; Otto, roj. 21. apiil 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; Margereta rojena 13. maja 1870; Maria roj. 31. jul. 1876; Elizabeta roj. 7. jul. 1878. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor, rojen v Becsi 15. maja 1842. Sztari«i Xj. Velicsansztva. Franc Karol, lojon v Ucr<\ 7. Jlh-. 1802.. umrl 8. marca 1878., zdaa 4 nov. 1824. az Zofijov, rujenuv v Monaki 27. jun. 1805, umrluv 28. niaja 1872. \aszlodnik \j. Voliosanszlva vu kraliivaiiji: Eranc Ferdinand, rojen 1863. leta 18-ga dec v. Graci. ^ztarisjo njt-govi: Ka;ol Ludovik (l*mrl. 1JSIM1. rnaj. 19.) ino Maria Anuncijala (1'mi'la 1871.). V hizsui zakon szlopi) 1-ga jul. 1900. v Roich- sdl.i z groiicov Chotek Zotijov, rojenov 1. rnarca 1868. leta. 19O8. _,r> Szree J3ozse, (ooj sesem biti. Szrce Bozsc, tvoj scsrm hiti Iri od Tnhc sze odbiti Nikddr }az ne dam. Sz Ttbov sztdnem, sz Tebov Irzsem, Ss Tebov nossim bremen dntven ! Nikddr ne szem szam. Szrce Bozsr, tvoj sesem biti Iri od Tebe sze odbiti Nikddr jaz ne dam. Hiszel, zsela sze Ti zrocsi, VszaJca szuzn mojih ocsih, V gojdno zse zaran. Szrce Bozse, troj scsem biti . Iri1 od Tcbe sze odbiti Nikddr jaz ne dam. Sz Teb" sze trddlm, delam. molim, Kdzsem lubav blizsnjim mojim, Zdaj tii, zdaj pa tam. Szrcd Bozse, tvoj scsem biti In' od Tebe sze odbiti Nilcddr jaz ne dam. Vsza szkilsnjava ceVga pekla Bi mi diiso, telo pelda: Pa te ne odam. Szrce Bosse, tvoj scsem biti InJ Te ne dam szpremeniti Za szto szvetov nit! V Tebi scsem zsiveti, mreti In po triida punih letih Sz Tebov v nebo itl (KJO Pobozsnoszt k szladkomi Szrci Jezusovomi. D' ^oszfa csiijemo denesnje dni recsi: szlozsnoszt, vkiip-drzsanje. Od vszeh krajov nam tolmacsijo, ka csi scsemo kato-licsanei osztati, csi neseserao, ka bi nasz denesnji neverni csaszi oropali nase vere, te moremo vkiipdrzsati. Pa je isztina, ka brezi .szlozsnoszti vszaki poszebi jako malo piemore, kak vidimo denesnje dni poszebno pri kmet-szkom sztulisi, steri sztalis escse izda ne more zarazmiti, ka tak sztoji na szveti, kak razvezani sznop, steroga vszaki veter raz-nesze. Ne razmi ete sztalis, ka je najvecs nje-govih nevol, szlabe cene, vnogi terhi i t. d. od toga, ar szo szrca prosztoga liidsztva escse puna nevosesenoszti, esi vidijo, ka je steri raed njimi malo naprej priseo i puna hiidob-noga szkrivnoga vesaelja, csi eden ali driigi med njimi na nikoj priseo. Odiirjavanje blizs-njega, z sterim bi najbole mogeo vkiipdrzsati, nevosesenoszt ino hiidobno veszelje liidszkoga kvara szo zroki, steri szo ua poti jedinsztva, szlozposzti ino vkiipdrzsanji vu kmetszkoiu sztalisi. Pa to szo tiidi zroki, ka nancs vu verszkom poszli ne drzsPete sztalis vkiiper, escse vu cerkvi-sze ne csiitijo za ednake, escse pii najlepsem nakanenji vnogoga sze naidejo vszikdar, ki kaj proti majo, — csi pa tii ne bode jedinsztva za nasz, te ga vu zemelszkom nikdar ne bode, ar Bog je on, ki nasz zjedini, i Bog jft on, ki nasz zaa raztrosziti, kak nikda szveta pri babjlonszkom tiirmi. Vkiipdrzsanje da mocs szlabim i vkiip-drzsanje da nazaj one oblaszli nasoj szvetoj veri, stere po nevernoszti szvoje dece od dneva do dncva pred nasimi ocsmi giibi. Szlozsnoszt, jedi-noszt vernih krsztsenikov je mogocsa nazaj szpra-viti tiidi ono deeo na pravo pot, stera szo zse zdavno pozabila szvojo szv. mater, katoJicsan-szko eerkev. Od ete szlozsnoszti szo gucsali pokojni papa Leo XIII., kda szo krivovercom nara-csali, naj sztopijo nazaj vu szv. matercerkev, od stere szo sze njihovi ocsacje odtrgnoli i kda szo vszem sztalisom, vucsenjakom, delav-com, polo- i rokodelavcom *preporacsali, naj sztopijo vu driizstva krsztsanszka ino tak naj zjedinjeni delajo za szvojo vero i szvoje ze-melszke praviee. Zato je bilo, ka szmo na konci preraioocsega sztoletja vszasirom szlo-vesznoszti drzsali, naj bi vu njih szpoznali one, ki szo z nami i ki szo prpti nara. Jezus, kak kral vreraena je bio szredina etih szlovesz-nosztih ; preszladko szrce Jezusovo, steromi sze je te celi szvet preporacsao, je bilo vopovedano od toga papo za ono rnoes, stera nasz rnore szlozsiti, to je vkiipprikapcsiti. Pa zakaj je ravno to szrce za szredino vsze nase jedinoszti djano, jeli znate ? Ve je — 32 — pa to liibpcse gorecsnoszti pnno szrce njemi na jezik dalo ete rcesi: »Ocsa daj, ka do edni, kak ti pa jasz szva eden," stere je za jedi-noszt naso molo par vor pred bridkim szvo-jim trplenjom. Pa mi to pravico rie tajimo, ar vszi radi molimo vu litanii toga najszvete-sega Szrca : ,,Szrce Jezusovo, kral i szredina vszeh szre, szmiluj sze nani." Iz szredine kola idejo vo vszi trakovje ino vu toj sznlini vszi vkiip pridejo pa sze celo kolo okoli ete szrdine obracsa i celokolo eta szrdina vkiipdrzsi tak, ka esi sze kolo od-locsi od szvoje szredine, te ne more vecs celo biti, more na tale razpadnoti. Ravno tak sze znaide vu najszvetesem Szrci Jezusovom zemla z nebov, znaide sze tii zemelszka cslovecsan-szka liibeznoszt z bozsanszkov nebeszkov, szam Bog sze tii prikapcsi z cslovekom vu lubez-noszti ino csi vszeh liidih szrca szem poslejo trake szvoje liibeznoszti, te je eta liibeznoszt tii vktipprikapesi, ka ne bode vu njimi vees szrditoszti, odiirjavanja, n?voscsenoszti i kri-vicsiioga veszelja ober neszrecse blizsnjega. Vidite tak grata Szrce Jezusovo szredina vszeh szrc ino zalog nase zemelszke i vekivecsne je-dinoszti na naprejidenje tak vu zemelszkom, ka vu miloscsi. Ar ka je Szrce Jezusovo? Nikaj driigo, kak Njegova neszkoncsana liibeznoszt, stero mi vu njegovom szv. telovnom Szrci, kak vu sztolei liibeznoszti csasztimo. Znamo, ka je Je-zus za isztino Bog i za isztino cslovek vu ed-nnj personi, ka sze je vu njegovoj personi driiga bozsanszka persona z cslovecsanszkov naturov zjedinila. Za to je Jezus Bog i cslo-veko, njegov szrce je szrce Boga i csloveka, njegova lubeznoszt je zjedinjena liibeznoszt Boga i c-loveka. On liibi kak Bog i liibi kak esJovek; pa liibi brezmejno Boga i csloveka. Kak Bog je taloik szkrivnoszti szvetoga Troj-sztva, ino tiidi szlvorenja szvoja neszkoncsano liibi, kak cslovek pa obimle iz szvojov liibez-nosztjov neszkoncsanoga Boga ino tiidi vu prahi zsivocsega csloveka. Za to je Szrce Nje-govo ona liibeznoszt, stera od Boga fodcslo-veka ide ono lubeznoszt, stera od Boga i od csloveka ide ono sze vu Jezusi iznaide. Vu tom Szrci sze zjedini neba z zemlov. Vu tom Szrci sze Bog szam prikapesi esloveki. Kak razszipni szin, szmo osztavili vu nasih prvih sztarisaj domovino nebeszke mi-loszti ino szrao razmetali z grehi nasimi rai-loscso bozso, nas herb, pa szmo prisli na tiho zemlo vu szuzsnoszt satana, pa szrao ne raeli vecs pravlee do nebeszkoga kralesztva, ysi li szrno za n.je sztvorjeni. Ober nasz je pa bio razszrdjeni Bog, zbantiivani Goszpod, ki je etak pravo: Eaztlacsim je vu mojoj szrditoszti. Zaszliizsili szmo szi eto szrditoszt, ar szmo z Adamom vkiip vszi grehsili, nebogavni bili ino sze proti Njemi borili. Pa k tomi zdaj ne bilo sztvorenja, stero bi znalo narn pomagiti, razsznljennga Boga zmiriti i nam csiszto ob-leko i domovino miloscse nazaj szpraviti, nanes szmo racsunati ne szmeli na odpusztsenje. Raz-zsaljenoga krala szrditoszt je ne raogla krv jezero szliizsabnikov pomiriti, tii je szamo' je-dinorojeni szin kralov znao pomagati. Pa je ete szin Jezus, ki je szvojega Ocso vise vszega liibo, ne mogeo gledati naso ne-volo, ar je njegovo Szrce nasz tiidi neizre-cseno liibilo. Vekse liibeznoszti niscse ne ima, kak ki zsivlenje szvoje da za prijatla szvojega. To je on szam pravo. Nego njegova liibez-noszt je escse veksa bila, ar je on ne za pri-jatle, nego za neprijatle dao zsivlenje szvoje. Njegovo bozsanszko Szrce, njegova za nasz gorecsa liibeznoszt je priszilila njega, naj kak najvekso zadovolscsino da szvojemi nebeszkomi Ocsi za nasp grehe ino tak nasz iz neprijate-lov bozsih za njegovo liibeznivo detco vcsini. Oh da bi szi to vszaki dobro vu pamet i vu szrce zapiszao ! Znao bi ti escse izda rarzel, eelo nezah-valen biti tomi szv. Szrci, stero je Zvelicsitela tvojega vu szmrt neszlo za tebe ? Stero je nasz, kak razszipno deco z Bogom znova po-mirilo ino z njim vu novoj liibeznoszti vkiip-prikapcsilo. To Szrce nas prikapcsi Bogi! Ka pa eti na zerali vkiipvezse liidi ? Ka eti vkiipvezse, ka pomiri, ka i sio zjedini szvojevolna, gizdav?a, nevoscsena, szrdita cslo-vecsanszka szrca? Dokecs je krsztsansztva ne bilo, ne verao pelde na pravo, szrcsno i po-puno pomirenje ino odpiisztsenje cslovecsih szrc. Od zacsetka krsztsansztva pa to vszaki den naprejpride. Odket je to? Od Szrca Jezu-sovoga. Povej mi, jeli mas edno iszkrieo lii-beznoszti do tvojega Zvelicsitela'? Csi mas, te vszakojacski mores liibiti njega i liibiti vsza-koga, koga on liibi. Ar je ne mogocse liibiti prijatla pa poleg toga njegove prijatle odiir-javati. Jeli ka, csi bi tak delao, bi ajega tiidi zbantiivao pa po taksem z njirn tiidi ne bi vu prijatelsztvi osztao. Ali sze mores zmiriti z njegovimi prijatli, ali pa njegovo prijatelsztvo tiidi zgiibiti. Zdaj pa te gledaj, sto szo prijatli Jezu-sovi. Znas, ka je Jezus za vszakoga csloveka vmro, za tebe, za mene, za Petra, za Janosa, za Pavla, pa bi escse zdaj dao zsivlenje za vszakoga. To je pa telko, ka on vszakoga cslo-veka liibi, ka je vszaki cslovek njegov psijatel. Dobre liibi, ar szo pravicsni, lagoje liibi, naj gratajo pravicsni, kak ocsa liibi szvoje bozsne szine. Zato csi ti liibis Jezusa, te liibi^ vsza-koga csloveka; esi szi prijatel Jezusov, te szi prijatel vszakoga csloveka. 33 - Szv. Szrce Jezusa, prijatel csisztih szrc. - 34 — Vidis to je zrok, ka csi vszi ltibimo Szrce Jezusovo, te de med narai lubeznoszt, mir, szlozsnoszt med tem vecsimi, kem vecs de nasz liibilo to szv. Szrce. Zato je pobozsnoszt k etomi szv. Szrci poszebno pripravna vkiip-prikapcsiti sziromaka i bogatca, delavea i delo davajocsega, szliizsabnika i goszpodara vu ed-noj liibeznoszti, nego szarao tak, csi eden pa driigi z celira szrcom liibi eto najszvetese Szrce. Z tov liibeznosztjov szo prisli prvi krszt-senicje tak dalecs, ka szo vszi edne diise i ednoga szroa bili, kak nain pise szv. piszrao. Vszi szo sze zjedinili vu liibeznoszti Jezusa. Pa csi je to tak moglo biti te, zakaj ne bi tak raoglo biti dnesz? K vam sze obrnem, krsztsanszki mla-denci! Csi sto, te ravno mladenznoszt je ona, steroj je najbole potrebna szlozsnoszt vu etoj lilbeznoszti; pa ne lepsega, ne imenitnesega med vszerai peldami za szrce ednoga mla-denca, kak je liibeznoszt bozsanszkoga Szrca. Mladenec je najbole potreben zjedinje-noszti vu dobrora. Jaj onomi, steri z szvojov postenosztjov vu denesnji csaszaj szam sztoji na szveti! Z ednoga kraja je escse ne tak sztalen, ka bi sze znao proti posztaviti veJkoj szkfisnjavi: od drliga je pa scse szam vu szebi pun naszladnosztih, stere njemi raira ne dajo, nego ga lagoje poti vracsajo. Kak szrecsen je mladenec, steri vu szvojih prijatlaj podporo, obrarabo, navdiisenoszt naide na dobro. Driigi bojazli^o mucsijo, celo od vere sze obrnejo ino robi szvoje naszladnoszti gratajo, ki pa ma szebi tfdnake dobre, on obcsuva v szebi vero ino jakoszti, stera szo sze njemi vu de-tinsztvi vu szrce poszejala pa de posteni hrabri katolicsanec z njega, ki de vszikdar, csi trbej tOdi z triidom i aldovom pripraven na obrambo szvoje vere. Pa kak naide takse prijatle? Csi de vszaki na tom, ka de jih vszikdar vecs csasztilo preszv. Szrce Jezusovo. To je najlepsi kep zjedinjenja za mladence. Gledaj szamo, kda k trtidnomi ZveJicsari deteo neszejo. Ocsevje, matere setujo k bozsanszkomi prijatli dece. Vucsenicje bi je radi odpravili od vnogoga hoda, vcsenja i vracsenja triidnoga Zvelicsitela. Piisztite raale k meni, ne prepo-vedavajte njim szem pridti. Njihovo je kra-lesztvo nebeszko. Ka njemi je ete recsi na viiszta dalo ? Ka je detco okoli njega vkiip-szpravlalo? Bozsanszko Szrce, mila liibeznoszt deee. Drilgocs eden mladenec sztoji pred njim. — Dober mester, ka bi vcsino, naj vu zsitek pridera? — Csi scses vu zsitek pridti, obderzsi zapovedi. — Kakse ? — Ne raori, ne prazniij, ne kradni, ldbi blizsnjega, kak szamoga szebe. — Goszpodne, to szam jesz od detinsztva mojega obdrzsao, ka mi escse fali? Eta recs mladenea je z cela genolo nje-govo Szrce, pogledno ga je, pravi Szv. piszmo ino ga je liibo, pa je etak pravo: Jeli snses tiidi popuni biti? Te — naszlediivaj mene ino dobis kincse vu nebi. Szam szebe posztavi za vzgled pred mla-denca, steroga liibi. Pa je vreden, ka bi rni Njega za peldo meli. Ma liibeznoszt do mla-dencov vu szvojem szv. Szrci. Vu personi je plemeniti i imeniten, stere lasztivnoszti najvees mladeneov szebi zsele. On je kral, diihovnik i voditeo boja proti pekli. Pa, ka sze ga nisese ne presztrahsi, je on tiidi sziroraak, nego zado-volen; delavec je, nego rairen; obramba i apostol sziromaskoga liidsztva je On. Vu ednoj personi najvisisa csaszt i najnizsisa poniznoszt. Pa escse nikaj naiderao vu njem : Z szvojim zsivlenjom i jakosztmi obszveti on poti mla-daznoszti — kazse, kak i kde naj hodijo. Po-szebno je, nego tak sze vidi, kak csi bi nje-govo zsivlenje poszebno za mladence stelo vzgled davati. Z raozskih let je komaj kaj zsivo eti na zemli. Z tritrideszetih let je szarao 3 leta bio vu zviinesnjoj, szamosztalnoj delav-noszti. Treszeti let je pa vu detinsztvi i junastvi zsivo. Deci pa iunakora je steo poszebno peldo dati vu bogavnoszti, liibeznoszti dela, poniz-noszti, bogabojaznoszti, liibeznoszti molitve ino vn naprejidenji v raodroszti. Pa vsze ete jakoszti 'szo z njegovoga bozsanszkoga Szrca vrele. Za to je eto szv. szrce poszebno ime-nitna pelda za mladezen. Vu sztarom veki szo narodje tesko csa-kali eden glasz, eden trak doli z nebe, steri bi je odszlobodo neznanoszii vorszke ino po-digno njihova szrca. Nikaj szo csiitili, ka more prditi nikak, ki nje liibi i ki je resi preklensztva. Zsidovje i poganje, prorocje i poganszke sybille szo csakali edno liibecse szrce, ar szo csiitili, ka duzse ne morejo osz-tati vu toj brezszrcsnoszti narodje, vu steroj szo dozdaj zsiveli. Pa je priseo Jezus, pa je pokazao z recsjov ino z djanjom, ka liibi csloveka, pa ,je pokazao, ka eta Njegova lttbez-noszt njemi iz globocsine szrca izvira. Zaprva szo szamo nisterni zarazmili njegovo liibez-noszt. Pomali vszikdar vees pa za par krat deszet let szo sze zse poganjszko-rimszki ca-szarje presztrahsili od vnozsine, stera je Jezusa liibila i zapoved liibeznoszti zarazraila. Ali zapraviti szo je ne mogli. Pomali celo rimszko caszarsztvo Jezusa naszlediije. Prisli szo na-rodje, Bog zna odkod, iii szo szi iszkali pa naisli domovino novo, bili szo divji, razviiz-dani, krvolocsni, trdoga, neszmilenoga szrca, pa szo csiili od liibezneszti Jezusove pa szo prignoli pred njim gizdave glave na poniz- — 35 — noszt i liibeznoszt blizsnjega. Kak led, szo sze njirn razpiisztila szrca, kak voszk szo mehka gratala od gorecse liibeznoszti Jezusove pa szo ne vees poznali ropanja i morenja. Tak je to szv. szrce preobrnilo celi cslove-csanszki rod, pa csi okoli njega sztopimo vu de-nesjem pokvarjenom szveti, csi mo drzsali njega szv. szrce za szredino nasih szrc, tak obrne ono tiidi denesjni den nasa nevolna szrca nazaj k szebi i k jedinoszti. To Szrce je naime ne szamo szredina nase zgodovine, nego tiidi szredina drzsanja bozsega eti na zemli, to je szrdina szv. ma-tercerkve je eto szv. Szrce, po steroj cerkvi nam deli Bog zsitek milosztse. — Jezusova liibeznoszt nam je szpravila nezmerno morje railosztse bozse. Iz njegovoga Szrca majo szvesztva mocs, z aterov nam milosztso delijo, pa eta milosztsa je szemen novoga veszeloga zsivlenja za vsze one, ki sze k Jezusi pribli-zsavajo. Csi sze grehsnik nazaj obrne iz szvoje grehsne poti, ino na pot szpravicsenoszti sztopi, csi sze blodeesi i dvojecsi preszveti vu pa-meti ino naide csiszto pravico: csi vu milos-csi bozsoj zsivocsi krsztsenik pravice szvoje vere z novov szvetlosztjov zarazmi, ino sze vu diihi z poszebnov navdiisenosztjov na nova dobra dela prebiidi: vsze ete miloszt.se iz lii-bezuoszti Szrca Jezusovoga zhajajo. Pa to szv. Szrce iz szvoje velke ldbez-noszti med nami prebiva vu oltarszkom szvesz-tvi, tii ficse nasa, nasih szrc szredina biti, tii scse vsze vkiipprikapcsiti, hodmo k njemi, vcsimo sze nje liibiti ino te bo jedinoszt, szlozsnoszt med nami, ar mo te vszi za ed-noga ino vszaki za vsze. (bi.) Pri Bogi je pomocs. N! [a Taljanszkom sze je zgodilo. Poleg morja je sztala edna mala hisiea, mladi ribies je vu njoj prebivo z szvojov materjov. Eden vecser, gda szta navadno mo-litav opravlala pred pocsinkom, grozoviten krics je nasztano okoli hise. Eibics je vo bezso na dveri i sztreszno sze je, ka je vido. Eden cslovik je umiro, steroga szo raz-bojniki grozovitno vrazili. Zse szo dale potegnoli bojecs, da bi je stoj vido, zviin toga szo zse zsandarje njim za petami bili. Eibics sze je doli prigno k umirajocsemi, lahko bi escse za pomocs bilo, nego sziromak je nisterne minute diiso piiszto. Zsandarje szo ravno te prisli, vidli szo, da mladenec sze je nagno nad mrtvoga, vlo-vili szo ga, liki ludomorca. Zse szo sze ve-szelili, da szo ednoga zgrabili iz razbojnikov, stere zse tak dugo iscsejo. Zaman je bio vsze gncs i jocs mladenca i matere, ribicsa szo vu vozo zaprli. Vsze je proti mladenci govorilo. Na szmrt szo ga oszodili. Zsandarje szo krics csiili, mrtvo telo je escse toplo bilo, gda szo tam prisli, driigoga szo poleg ne najsli, szarao ribicsa. Szvedo-esansztvo raatere poleg szina sze gori vzeti ne more. Vsze tiszto, ka mladenec poleg szvoje nedolzsnoszti, naprej noszi, je szamo izgovar-jenje velkoga gresnika. Mati je nazoesi stela biti pri szodniji, n^go szod szo zse vopove-dali. kda je una vu hizso pravde prisla. Gda bi csiila, da je szin na szmrt oszodjeni i driigi den vgojdno sze szod na njem szkoncsa, bridko sze je zacsnola jokati. Na vsze kraje je pitala, jeli ne ga naesina, da bi szvojega szina resila. Szodec, da sze je resi, grobo njoj odgovoro: ,,Kral lahko da miloscs." Mati je hitro odlocsila. Odmah de sla k krali, pred noge njemi szpadne i proszla ga bode za zsitek szvojega szina. Nego ne szo jo pred krala pusztili, pravili szo nyoj, da vu piszmi more pred krala prosnjo dati. Szunee je zse za breg slo, gda je kraljeszko palacso ' 3* — 36 — sztavila, da bi ednoga fiskalisa iszkala, steri bi njoj prosnjo piszo. Nego zse je keszno bilo, gda je una zgotovljenov prosnjov k pa-lacsi nazaj prisla. Dveri szo zaprete bile, tiszti den je niscse vecs ne mogo pred krala pridti. Tesko je posztanolo materi okoli szrca. Ne je znala, ka bi delala, napotila sze proti klostri szvetoga Lovrenca. SJa je vu cerkev, Boga je molila pred podobov szvetoga Antona tak vrelo, kak pacs edna tuzsna mati zna mo-liti. Nego escse na to je malo esasza mela. Priso je szluga eerkvi, sztroszo je kljuc-e, na znanje je njoj dao, da je tii esasz cerkev za-pirati. Teda je szirota mati prosnjo pred podobo liiesila i na glasz vu szvojoj velkoj zsaloszti gori szkricsala: — Szveti Anton! Ti mores raojega szina resiti. Csiidna mirovcsina je na to njo obszed-la. Potrostana, eelo mirno je odisla iz szvetoga meszta. Okoli deszet vore je csasz bio. Kral je szam bio vu szvojoj hisi, nisterne piszma szo pred njira lezsale, da sze podpise. Osztro je prepovedo, da stojkoli k njemi pride. I donok, na dverih rogacsejo i vu tom hipi eden franciskanszki barat notri sztopi. — Odpusztsenje proszim Njihovoga Ve-liesansztva, da tak keszno hodim. Moje delo sze ne more odlasati, od ednoga zsitka je gucs. — Govorite, brat. Ka mam za vasz vesiniti ? — pito je kral. — Njihovo Velicsansztvo je danesz szmrten szod ednoga mladoga ribicsa potrdilo. Sziromaka szo poleg mrtvoga tela ednoga vraorjenoga najsli. Vsze je proti njemi govo-rilo, nego un je nedolzsen vu torn dugovanji. — Zsalo rai je — odgovoro je kral — nego vu taksih dugovanjah nika ne morem pomagati. Za to je birovija. Csi je birovija szod prineszla, na tisztom jasz ne morem szpre-membe vcsiniti. Zviin toga jasz ne miszlim, da bi szod krivicsen bio. — Jasz szam dobro sztojirn za njegovo nedolzsnoszt. Proszim Njihovo Velicsaiisztvo, podpiste nisterne inilosztivne recsi pcd prosnjo. Kral je za pero szegno, edno rnalo szi \e, premisljavo i pero doii polozso. — Odket szte prisli? — pito je kral. — Iz klostra sz\etoga Lovrenea. — Nego, — pravo je znovics kral, —¦ csi vcsaszi szpolnim njihovo prosnjo, zse szte zakesznoli z njov. Szod szkonesajo prvie, kak bi vi miloscso tam prineszli. — Isztina je, da doszta csasza ne iraarn. Nego poszkrbim sze, da piszmo escse vu dobrom csaszi pride na szvojo meszto. Zato vasz proszim, podpiste sze za miloscso. I kazo je z prsztora na csiszfco meszto, koraa lahko kral zapise reesi railosese. Kral je podpiszo, na to je barat med reesmi zahvalnoszti i postenja kraljeszko hiso osztavo. Kral je dale szkoncsdvo szvoje delo, nego edna miszel ga je szkoz motila: Kak je priso te cslovik szem vu toj vori?! Pito je szluge, pito je vojake, nego nis-cse je ne vido nikoga pridti ali oditi. Iszkali szo na vsze kraje, nego barata szo ne najsli. Kral, da vsze pozve, szi je goridjao, da driigi den rano pohodi kloster. Vu tom csaszi szo zse vsze pripravili na szmrt mladenca, vszako minuto je csako, da po njega pridejo. I odprle szo sze dveri, nego drzsavni branitel notri sztopo z recsami miloscse. Miadi ribics je lahko domo so k szvojoj materi. V gojduo rano je drzsavni branitel na sztoli najso prosnjo. Bojecs je presteo, da je kral odszodnjenomi zse vcseraj miloseso delil. Miszlo szi je, da je steri piszacs na sztoli ni-hao piszmo i pozabo povedati. Zgrabo je prosnjo i bezso vu temnico, da resi zsitek mladenca, esi je zse ne keszno. V gojdno je kral pohodo kloster. Na njegovo zselo szo vszi baratje okiip prisli, pito je, steri iz njih je bio vu mocsi pri njem. Predjen klostra je pravo, da vu tisztom kesz-Doin csaszi je nisese ne zviin klostra bio. Kral je vszakoga gledo oszebim, nego szvojega kesz-noga goszta je ne najso. Potem je povedo pred-njemi, ka sze je zs njim zgodilo. Predjen je pravo, da najboljse bo prizvati mater, una de zse znala, komi je prosnjo prek dala. Med tem za kratki csasz szo krali vsze pokazali vu klostri. Kral je vn red pregiedno oltare, na szlednje je priso k podobi szvetoga Antona. Na prvi pogled je szpoznao szvojega csloveka. To je moj goszt, ki me je pohodo! Kazo je kral na podobo. (kj.) — 37 — Pobozsne miszli Nl feszreese, stere edno familijo, vesz ali celo okroglino szeg-nejo, sze szkoz esiijejo. Vecser szolnce szlednje trake escse na za-dovolne, veszele lica posle, v gojdno zse jocs i krics najde. Pred pold-nevom je escse Iepo nebo, za vecser sze pa sztrahovitni oblaki riisijo naprej. Po neszrecsi nisterni liidje preklinjajo vsze volo zgiibijo ; csedni liidje, dobri krscseniki po sparavno i prosztno zsivejo, viipanja ne zgiibijo, ponizijo sze pred Bogom i pokoro delajo. Goszpodin Bog pohodi nasz z nevolov, z neszrecsov, ar szmo vredni sa volo nase lagojinc. Osi mi Boga razsalimo i proti njemi sze obrnemo z nasimi grehami, kastiga nasz. Kak szmo sze st*-li povisziti, tak nasz ponizi. Esese natura, zemla sze proti nam obrne za nasih grehov volo. Natura szdma hastiga. Goszpodin Bog je prvoga csloveka vu paradizsom posztavo i zapovid njemi dao, da iz ednoga drejva szad jeszti ne szmi. Zgodilo sze je, da je Eva jela, Adami dala i on je tiidi jo. Priso je Bog, szod nasztavo Dad kacsov i Evov, potem nad Adamon z etimi recsrai: Ar szi poszliihno recs fcvoje zsene ino jo szi iz drejva, stero szam ti prepovedo, prokletna je zemla vu tvojem deli — vu triidavi bos jo iz iije vu vszeh dnevih tvojega zsitka. Scsetinje, trnje bode ti prineszla . . . Vu znoji tvojega lica bos jo tvoj kriih, dokler sze obrnes za zemlo, iz stere szi vzeti: ar prah szi i na prah sze obrnes. (Gen. III. 17 — 19). To je vcsino greh. Prle je nacsi bilo. Gda je Goszpodin Bog csloveka sztvoro, vu paradizsom ga posztavo. Easzlo je tam vsze drejvo, ka je li oko zselelo, lepo i ka .szo viiszta zselel^, szladko; bilo je tam drejvo zsitka na szredi paradizsoma, potem drejvo znanja dobroga i bozsnoga. (Gen. II. 8 — 10). Zno.ja s?ia ne tocsila, vsze je gotovo pri rokah bilo. Sztvar je nje ne bantuvala, najveksa mirovcsina bila. Ne bi njima treba bilo mreti, vu csaszi od Boga dokoncsanom bi z telom pred Boga prisla. Szam Goszpodin Bog sze je vecskrat szkazo Adarai. Po grehi je prisla kastiga od Boga, iz njegove miloscse je szpadno cslovek, natura, zemla sze je proti csloveki obrnola. Zdaj zse je mogo szejati, kosziti, esi je steo kriih jeszti; drevje szi je raogo, szaditi, csi je steo szad meti; pred divjov sztvarjov je vecs gviisen ne bio; pred mrazom, pred dezsorn, pred lagojimi iidmi szi je mogo sztaniscse napraviti. Tak kastiga Bog nase grehe. Escse na-turo, zemlo proti nam "szpravi. Kastiga ne szamo nasz za grehov nasih, kastiga — poleg szvetoga piszma escse deco naso. Ali szte pa escse ne vidli, kak betezsna i nevolna je deca pijancov? Ali szo pa ne sziromaska deca rojena iz prepovedanoga poznansztva ? Osi stoj ne zdrzsi strto zapovid: Postuj ocso i mater tovjo, da bos dugo zsivo na zemli. Zviin toga, ka greh vesini i vreden posztane vekivecsue kastige, Goszpodin Bog ga de zse ua zerali gvusno kastigo vu szvojoj deei, stera de zsnjim ravno tak bozsno delala, kak im z szvojimi sztarisami. Ali pa csi stoj kaj vkradne, niksega blagoszlova ne de meo nad tihinszkim blagom. Ka skrtlas ocsa po krivoj poti vkuper szpravi, bedaszta deca njemi zapravi. Neszrccsa, nČvola je pomircjtije nasih grehov. Nego Goszpodin Bog dosztakrat z lago-jimi i dobre kastiga. Nessrecsa za dobrc jc proba, jeli za isztino Bogi szlilzsijo. Labko bi uni szamo vu dobrom deli Bogi szluzsili^ vu neszrecsi pa sze od njega obrnoli. Vu neszrecsi sze pokazse prava pobozsnoszt i vernoszt proti Bogi. Bio je na zemli Husz eden mozs, po imeni Job, posten cslovek je bio, pravicseni Boga bojecsi ino sze je ogibo hiidoga. Naro-dili szo sze njemi szedem szini i tri hcseri. Ino je meo 7 jezero ovc, 3 jezero gambel, 500 parov jiincov, 500 szomarov . . . Poleg Szvetoga Piszma je hiidi angel pravo : Job zna, zakaj Bogi szliizsi ? Un ja njemi dao vsze, delo njegovoga dela blagoszlovo i tak je raszlo njegovo imanje. Nego naj malo Bog viin vtegne szvojo roko i pritekne sze vszega, ka Job ma, bodemo vidli, jeli de Job i dale Boga dicso. Bog je dopuszto szkusavanje i neszreese poszlo na Joba. Zgodilo sze je, ka eden poszlanec je priso za driigim rekocs Jobi: Jiinci szo orali, szomarje szo sze paszli, pridrli szo Szabeuske, odneszli szo vsze, hlapce szo raorili . . . Ogen iz nebe je priso, ovce z hlapcami vred szo zgorele . . . Prisli szo khaldensi, odpelali szo gara-bele, hlapce omorili . . . Tvoji szinovje i hcseri szo vkuper prisli pri prvTorojenom na zabavlanje, priso je velki veter, hiso je sztroszo za stiri vogle, podrla sze je i pokopala je tvojo deco. — 38 — — 39 — Na szlednje je szam Job gobe i mozole dobo na teli od glave do pete, z csrepnjov szi je telo skrabo, na gnoji je prebivo. Proti njerai sze je obrnola zsena: Escse itak osztanes vu tvojoj pravicsnoszti ? Boga dicsi i meraj. Un je pa pravo : Liki edna iz norih zsenszk szi govoiila; esi szmo dobra prijeli iz rok Boga, zakaj bi ne vzeli i hiida ? Poleg Szvetoga Piszma je Job ne puegrehso z recsmi proti Bogi. (Job I—II.) Bio je sztarodavno eden varas, po iraeni Bzirakuze. Prebivalci szo tak mehkuzsni bili, ka szo vu celom varasi kokote szpoklati dali, naj je ne motijo vu jiitrasnjom szpanji. Prebi-valci szo na nikoj prisli, od njih sze szarao vu zgodovini csita. Grki, rimljani i driigi narodje szo sza-mo tak dugo celi szvet obladali, dokler szo posteni, delavni bili, — potem szo je driigi narodje zadobili, ni glasza je njim. Blagoszlovo ga je i Bog za njegove trpl-jivoszti volo. Vecs je nazaj dobo, kak je zgtibo. Dobo 14 jezero ovc, 6 jezero gambel, jezero parov jtincov i jezero szomarov. I dobo je szedem szinov i tri hcseri. Zsivo je Job po-tem sztostirideszet let i vido je szvoje szine i szine szinov szvojih do strtoga pokolejnja. (Job XLII. 12—12.) Goszpodin Bog s nessrecsov grehsniJce Jcastiga i Jcdra za njihove grelie, dobre pa na probo dene, jeli szo njemi verni vu nevoli i neszrecsi tiidi. * • .. Velki Alekszander — zsivo je pred Krisztusovim rojsztvom — je ednok aldov prikazo szvojim bolvanszkim bogom, dvoro je tam eden grcski mladenec, nikak je na njega szpodno eden vogel zsarjavi. Ne sze troszo, ne sze geno, pretrpo je, dokler je ne konec bio aldovi. Gda je bio nas szlovenec holje bldzseni i szrecsen, te, gda je escse prosztno hodo ali zdaj, gda njemi mladezen szamo na gizdo ide ? Ludsztvo, stero sze szpozabi od iadasje pross-toszti i csednoga zsitka, na nikoj pride, — 40 — Szo jo liidje, ki szamo veszelje lovijo, zsalosztnoga pa nika ne scsejo kostati. Jako sze vkanijo. Sztdra, zse jczerolcrdt szpolnjcna pravica je, Jca ne ga veszelja hrczi zsaloszti. Ki vecs scse veszelja zgrabiti, vccs de ncvol meo. Pod grmom lepim zelenira lazijo raz-locsne kuke, csrvi, dosztakrat kacsa csemerna. Krisztus je ednok edno priliko pravo: Eden bogat cslovik je velki pov meo. Pre-misljavo szi: Ka mo csinio, ne lnam telko prosztora, koma bi djao pov. Ino je pravo: To vcsinim, moje jiimla poveksam i vekse zozidarn, tam vkuper szpravim moj pov. Te bodem szebi pravo: Mas za doszta na vecs let, pocsini szi, jej pa pij, vsze szi nagodi. Nego Bog je njemi pravo: Ti norc, escse to nocs bodejo od tebe proszili tvoj zsitek, korai de potem szlisalo vsze, ka szi szi szpravo? Tak je vszaki, ki szi kincse szpravla i ne je bogat vu deli proti Bogi. (Luk. XII.) Ta prilika vala od vszega veszelja, steroga szi stoj iscse brezi Boga. Pelda nam je vszakdanesnjo zsivlejnje nase mladezni. Dokler szo rnladi i zdravi, delo najdejo, doszta penez szi priszliizsijo. Nego ka njira vala to vsze, csi je po zimi zapravijo po pitvini, po gizdoszti i driigih grehah. Potem gda leta njim pridejo, razviizdani, obtrudjeni, sziromacje, sze ozsenijo. Lszkali szo blazsensztvo i najdejo pekel. Scsejo szvoj lahkomiszlecsi zsitek nadale zsiveti, nego ne ide. Te je njim kriv celi szvet, escse diihovnik, steri je blagosz-lovo zakon, escse szvecse, stere szo na oltari gorele. To vsze je zato, ar niscse sze ne scse zatajiti, dokler njerni dobro ide, ne scse znati od trplejnja, dalecs bizsi od treznoszti, da pa sze na njega sziine szkrb i nevola, te pa szpadne i ne ma mocsi g6ri sztanoti. Te bi sparo i csedno zsivo, nego zapravlani csasz ne pride nazaj. Mladezen, stera szebe zataji, ne piiszti szebi vsze na volo, de szamo szrecsna zse na szveti. Nego ni mladeznoszti peneze liicsati vu krcsmare, po cesztah sze od goszlarov szprevoditi dati; vsze na gizdav krscsak i kaput dati — potem pa vu zakoni skolnika preklin-jati, ar dete krajcar proszi na pero, to delo — jasz miszlim je ne to pravo. Gda je mladi, ne poszliihne diihovnika, nego szledi zaraan scse meti katekizmus i biblio za dete. Viin liicseni pcnczi, zamihjeni csasz nc pride vecs nazdj. * Nagel letesnji dezs vu zemlo vdari raszt-line, nego kak szunce zaszija, vsze sze goro- pravi: Neszrecsa, greh ndsz tiidi vu doll vddri, JcrscsanszJca pravica ndsz gor posztdvi. Csi szmo diiso raeli Boga razsaliti z gre-hami, moremo i diiso meti ne vu blati osztati, nego gor sze posztaviti. Ali vasz grehsno veszelje nazaj drzsi? Pitajte Mario Magdaleno, gda je una vekso veszelje i mirovcsino csiitila vu szrci, jeli te, gda je vl narocsab grehsnoga veszelja sze zibala ali gda je pri nogah Krisztusa od-piiscsenje szvojih grehov dobila? Proszo je ednok eden Parizeus Jezusa, ka bi pri njem obid meo. Jezus je so vu hiso farizeusa i doli sze je szeo pri sztoli. Ino ovo, edna zsenszka, stera je vu varasi velka grehs-nica bila, je csula, ka je Jezus pri farizeusi..., prisla je, szpravila sze je od zajaj k njegovim nogara i zacsnola je z szvojimi szkuzami nje-gove noge prati, briszala je z vlaszami, na-mazala z mazilom. Gda bi to v pamet vzeo farizeus, pravo je pri szebi: Csi bi un Bog bio, bi mogo znati, da je ta zsenszka grehs-nica. Nego Krisztus je pravo farizeusi: Simon, jasz ti mam nika povedati. Un je pravo: Vu-csitel, gucsi. Jezus odgovoro: Eden je meo dva duzsnika. Eden njemi je duzsen bio 500 penez, driigi pa 50. Nego gda bi ni eden ne meo placsati, odpiiszto je njima. Steri med tema njega bolje liibi ? Simon je pravo: Jasz miszlira, tiszti, sterorai je vecs odpiiszto. Jezus je pravo : Dobro szi szodo. Ino sze je obrno k zsenszki i pravo Simoni: Vidis to zsenszko. Jasz szam priso vu tvojo hiso, ne szi mi dao vodo za noge. Una je pa z szvojimi szkuzami prala i z vlaszami briszala. Ti szi mene ne poljubo, una pa od tisztega csasza, ka je szem prisla, ne prehenjala moje noge kiisiivati. Ti szi moje vlasz^ ne namazo, una je pa escse moje noga namazala. Zato tebi pravim: Njoj sze doszfca grehov odpiiszti, ar je prev9cs lii-bila . . . Ino Jezus je pravo njoj: Tvoji grehi szo odpiiscseni . . . Tvoja vera je tebe resila, idi vu meri (Luk. VII. 86—50). Maria Magdalena je dobila mer, sztare grehe tam nihala. NajvčJcse njcno veszelje je bilo pri hrisztusovih nogah bozso recs poss-luhsati. Na Velko Meso sze csita evangelium: Notri je so Jezus vu Bethanio i edna zsena po imeni Marta je njega prijela vu hiso szvojo, i ta je mela edno szesztro z imenom Mario (Magdalnna), stera i szedecsa pri nogah gosz-podnovlh poszlulisala je recs njegovo. Marta sze je pa szkrbela okoli vnoge dvorbe, stera je sztanola i pravla: Goszpodne, jeli ne raaras, ka je szesztra moja osztavila mene szamo dvo-riti? povej zato njoj, naj mi pomaga. I od-govorecsi pravo je ujoj Goszpod : Marta, Marta, — 41 — szkrbliva szi i burkas sze okoli vnoga, edno je potrebno: Maria szi je najboljsi tao odebrala, steri sze ne vzeme od nje. (Luk. X.) Maria Magdalena pri krizsi na Kalvarii je tudi tam bila, pod krizsom sze je jokala. Gda szo Jezusa vu grob polozsili, ga je szprevodila. Vredna bila, ka sze Krisztus po szvojem gorisztanejnji njoj poszebim pokazo i njo zagvuso, ka szo njeni grehi odpuscseni. Grehsnik, ovo pelda! Po c/rehi ne ga kak szo njegovi preddedeki vu Krisztusi, raantrnicke, device i drugi szveci trpeli vsze, escse szmrt gori vzeli za Krisztusa. Krscsenik dobro zna, ka nase zsivlejnje je ne brezi nevol. Krisztus je trpo, ki je nasa giava. Jeli pa pod z trnjom koronuvanov glavov kotrige morejo vu veszelji plavati ? Ka je ogen za zselezo, to je trplejnje za krscsenika. Trplejnje ga ocsiszti, ponizi ga, na pokoro gene i k Bogi zdigne vsze njogovo mislejnje i zselo. za tebe drugoga meszta, lihi pred nogami Krisztusa. Tam dobis rnir tvoje duse, tam sze lahko zmiris z tvojim Bogom. Szladko je tam, gvusno, ka csi ednok bos csuto toplocso Krisztusa, nigdiir ga vecs ne osztavis. Edno moje najvekso veszelje jp grehsnika pri oltaii klecsecs vidili. KrscseniJc is greha sze gor posstavi,' njega neszrecsa, nevola ne pobije. Krscsanszka pravica, liki szoluce, ga zravna. Ma jezero i jezero peld pred szebom, Ne je njpmi neszrecsa vsze edno. Zsa-lo.szt njemi obide szrce, escse szkuze sze szkazsejo vu njegovih ocsah. Zsaloszti, szkuzara pacs niscse zapovedavati ne more. Nego ne mrmra proti Bogi, ne preklinja; ne tozsi sze doszta liidsztvi, ar dobro zna, ka med tisztimi, ki njpga pitajo od nevol, njih je doszta, steri zsaloszt i pomiliivanje od zviinaj szamo ka-zsejo; ki pa bi na pomocs priso, je redki, liki beli kovran. Krscsenik md ednoga pri-jdtla, na oltdri Krisstusa, ki njemi gvusno — 42 pomorc, all najmenje vjemi miloscso podcli, ka dc lazsc prindso nevolo. * Telko je nevol na szveti, ka, csi bi ne bilo krscsansztva, bi ne bilo za prenasanje. KrscF&nszka pravica okrepi, mocsnoga i sztal-noga vcsini krscsenika. Ali ka da ednomi malomi deteti mocs, ka ide na cintor i tam pri grobi matere doli poklekne i Boga moli? Nika driigo ne, kak vera nasa, stera nasz vcsi, ka z grobom tihim szmo ne na veke razlocseni, szamo na en csasz, — pa vkuper pridemo. Vera od iiiisz zsele, ka za pokojne moremo Boga mo-liti i tak je resiti iz purgatoriuma. Ka da mocs ednomi dovci, steroiii je pokojna zsena 2—3 dece nihala, stera escse komaj hodi ? Znovics driigo ne, kak nasa krs-csanszka vera. Una njemi mocs da, ka szvojo malo deco na roke vzeme i gori szhrani. Csiio szam jasz zse od dovca, steri je malo deco na sztaro mater nihao, on pa odiso v nedelo v gojdno i vecser pijen priso. Escse je dobro bilo, csi je sztara mati ne bita bila za dobroto, ka je deco szkrb mela. Vu tora csloveki ne ga pravice. Ali ka da mocs ednoj sztaroj materi do-vici, stera od szvojega szina ma zsivezs iz go-vorjeni, — pa ga ne dobi ali szamo z velkim szrdom i preklinjanjom ? Ka njoj mocs da, ka poleg tezsave i betega sztaroszti escse, nezah-valnoszt i bridke, grobe recsi i bozsno opo- nasanje more potrpeti ? Ka drtigo bi njoj mocs dalo, kak vera. Z gorecsami molitvami proszi Boga za odpiiscsanje bzvojih i szinovih grehov, vecskrat k szpovedi ide, brezi greha scse zsi-veti, k Krisztusi prihaja vecskrat, z njegovim telom i krvjov hrani szvojo obtriidjeno duso i telo. Znate zdaj zse, zakaj sztari liidje tak radi dugsi csasz pri Krisztusi osztanejo i z njim szi pogoviirjajo vu molitvi i zdihavanji. Dosz-takrat nevole, nezahvalnoszt od szvojih, tezsave, stere szo zse prikapcsene k sztaroszti, zsenejo sztarca pred Krisztusa, ar pri njem je tanacs i zmozsnost. Szv. Augusztin pise: Nc je te sdedjcn tiszti, po stcrom hi ludje Jdacsili, ki pregd-janjc i nevolo trpi, nego tiszti, ki sze od ncvole boji. Tisztoga nevola sztcrc. Tlacsiti sze ne more drugi, UJci Jci jc odszpodi. Nego ne je odszopodi tisztl, hi isztina vu icli doszta trpi, nego z pametjov i z ssrcom je protl ne-beszah podignjcni. Viste, to mocs ma krscsansztvo. Szlabe nevolne vcsini mocsne, zsalosztnim da veszelje, vszem poraore, naj vu tom zemelszkom zsivlej-nji sze dobro pripravijo na vekivecsno zsiv-lejnje, gde Goszpodin Bog tisztini, ki szo dobro zsiveli, szkuze izbrise, od nevol grbaszto cselo pogladi, obtriidjeno telo pokrepi. Jasz miszlim, ka za vecsnoga veszelja je vredno na szveti kaj potrepeti. (kj) Korina vu voili z velikim li^ztjoiu. Natura dicsi bozso modroszt i vszeraogocs-noszt. Edna rasztlina je velka, druga raala, tretja lepo cvete, strta lepo disi. Nas kep edno korina kazse, pravi sze Viktoria regia (kraljeszka Viktoria). Lisztje, stero nad vodov razpresztre, na velko zraszte, dosztakrat na 2 po 3 metrov sirine. Okroglo lisztje ma, od szpodi rudecse, od zgo.iaj zeleno, na krajaj sze gori vugne. Szamo na juzsnora toplom kraji rasze. Nas kep kazse to korino, meszto ma na njoj eden mali csaren pojbarec. I lepo cvete, cvet ma 30—40 centimetrov si-rine. Vudne sze farba (barva) njena preraen-java od bele do rudecse. - 43 — —c36S>o=— I>nga griva. Lepota konja je rep, je proti miiham. Nas Griva n.jerai na dva kraja doli viszi, rep je kep ednoga konja kazse z dugov grivov. pa escse bolje dugi. (Jriva vo zadene 11 su-Ki szo git vidli, pravijo, da je prevecs lepi. hov, rep pa 16 suhov. — 44 Telka brada. Nas kep kazse ednoga mozsa iz Francus-koga. Goulon je njemi ime. Zse vu 14 leti je brado raeo 60 centiraetrov dugo, za 6 let je zse im 1 nieter zraszla. Vu szlaroszti je bila dva pa pol metrov duiia i bela, liki szneg. Szvetniki — Zavetniki (patron) kmetov. N( [e ga na szveti lepsega dela od poljedelsztva. Patriarki, kak Abraham, Izsak, Jakob szc polodelavci bili. Kralovje i naprejposztavleni liidsztva vu sztarom vremeni szo pole delali, csi je orszac^ko delo opravleno bilo. Tak csitamo od , kralov rimszkih, tak csitamo od szodcov zsidovszkih. Zsidovje, kak szo iz Egiptoma vu sztaro dezselo prisli, szo szi za prva krala ne odebrali, nego csi je priso protivnik, iz liidsztva je Bog prebiido ednoga bogabojecsega mozsa, ki je pred liidsztvo sztopo i va bojno pelo. Po'leg szvetoga Pisznia szo lagoji posztanoli zsidovje. Gosz-podin Bog je kastigo i protiv-nike je na nje poszlo iz Madiaua. Ponizilo sze je ludsztvo i Bogi sze je povrnolo. Priso angel Goszpoda i szeo szi je pod hraszt, steri je bio vu Efra i szliso je Joas-i. I gda je njegov szin viin mlato i csiszto szilje vu jiirali, szkazo sze je njemi angel i pravo: Goszpodje z tebora, najbatriv-nejsi med raozsami . . . Ti bodes reso zsidove od Madiana . . . jasz te posljem. (Szod. VI. 1-15.) Tak ja Gedeona za vojvoda, szodca zsi-dovov odebro Bog. Lcpi je sztan hnetov. Kmetje za szvet-nika-zavetnika csasztijo szv. Isidora (10. maja). Szveti Izidor sze je narodo vn szredi 11. sztoletja v Madridi na Spanszkom od sziromas-kih, nego pobozsnih sztarisov, ki szo njemi zse vu zgodnji mladoszti vcepili z reesjov ino z zgledom liibezen za pobozsno i csednosztno zsivlenje. Vu sole poleg sziromastva sztarisov je do.ezta ne hodo, meszto toga je dober zgled sztarisov naszlediivo, vszako priliko je zgrabo na poszliilisanje bozse recsi i navuka, dobro szi je vu szrce zapiszo tanacse i navuke za-doblene. Kak mladeoec je priso szluzsit k gosz- — 45 — podi, delo je na poli. Tfl je zvcsrto szluzso vsze szvoje dugo zsivlejnjc. Kak naszlednik Krisztusa i szvecov, nigdar je ne vz^o v roke v delo prle, kak bi sze k Bogi pomolo. Molitev je nc viin niliao. Rano vsztano, szolnee ga zse pri deli najslo. JSTemiidlivo je delo, zato je njemi tiidi csasz oszto, vu tjedni vszak den k mesi idti. Njegovi pajdaske szo ga tozsili pred gosz-podom, ka csasz tara zahodi vu cerkvi. Gosz-pod je za prva vervo i ednok ga gledo iz brezsnoga meszta, — i ka je vido ? \rido je dva angela vu belom oblacsi z dvoraa para jiineov orati, na szredi njih pa je vpamet vzeo Izidora. Szam goszpod je prevido lazs szlugov. I gda bi vido, ka Izidor dvakrat-trikrat vecs opravi, liki ovi, potem ka bossi blagosdov jc na njcgovom deli, ne szamo to jo njemi do-piiszto, kak mesi szlobodno ide, nego escse celo versztvo je na njega zaviipo. Szv. Izidor pokiizse nam, ka escse vu najveksom deli moremo szi csasz vzeti Bogi sze zdehnoti. Z poszluhsanjom szv. niese tiidi doszta ne zamiidirao. Szvoje vszakdanesnje delo je na pobozs-ne dela, na bozso szliizsbo, na molitev obrno. Z szvojim delom je Boga molo i liibo. Gda je orao, diisa sze je z Bogom pogucsavala, gda je vu ogracseki delo, drevje csiszto, poleg szebe je rniszlo raeti angela csuvara, driigocs je pa za szvoje i driige grehe joko. Z dopiiscsenjora goszpoda za zseno je vzeo Torribia Mario, kda bi njima dete, z sterim je Bog blagoszlovo njeva zakon. nirlo, szta zsivela, liki brat i szesztra. Torribia Maria je 5 let clale zsivela, kak Izidor i kak szvetica je mrla leta 1175. Sziromake je drzso za deco Boga i za szvoje brate, brezi pomocsi i trosta je ni ednoga ne piiszto od szebe. Najem, steroga szi pri-szliizso z zsmetnim delom. je med sziromake raztalo. Gda bi ednok k obedi drtizsinszkomi vecs sziromakov pozvo ino obid bi zse dokon-csani bio, njerai nihani del je tak razlalo, ka po csiidnom tali sze pomnozso ino je dojso vsze sziromake naszititi. Csiidno je i tiszto bilo, k'a vu velkoj vrocsini na poli je njegov goszpod zseden grato ino vodo je proszo i gda bi nindri ne bilo vretine, Izidor je z otikov zemlo vdaro, mocsna vretina je nasztanola, stera escse zdaj da vodo. Naprej je znao voro szvoje szmrti, z velkov pobozsnosztjov sze je szpravlo na szle-dnjo pot, szvesztva je z velkov mirovcsinov vzeo tak, ka szo vszi jok^li. Mro je 1170 leta m;ijus 15-ga vu 60 leti szvojega delavnoga zsivlejnja. Po szmrti pri grobi sze je vecs csiid zgodilo. Zato po szmrti na 40 leto telo nje-govo iz cintora je odneseno vu eerkev szv. Andrasa, potem je odneseno vu kapelo pus-peka, gde je escse i zdaj. III. Filip kral sze je iz Lissabona vu Mad-rid povrno, gde je vu velki beteg szpadno tak, ka szo doktorje doli povedali od njego-voga ozdravlenja. Te szo na prosnjo Filipa osztanke Izidora z velkov procesziov vu hiso krala neszli. Kak je proeeszia iz cerkve prisla, treslika je popusztila, gda pa szo osztanke vu hiso prineszli, celo je zdrav poszto. Zato je iz szrebra, z dragimi kamnarai olepani grob dao napraviti za osztanke. Med szvetnika je bio prestot 12. marca 1622. na prosnjo IV. Filipa. MiJosztljiven Bog, daj nam, proszimo te, ka po prosnjah szvetoga Izidora polodelavca ne bodemo gizdno sze oponasali: nego po njegovih vrednosztih i peldi bodemo z )^o-niznosztjov tebi dopadajocsov szluzsili vszigdar. Po nasera G. I. Kr. Amen. Drugi kmetszki szvetnik je szv. Vendelin. Obhaja sze 20 oktobra. Obrazuje sze kak mladenec sz pasztirszkov palicov i torbicov. Eojen je iz kraljeszkoga roda na Skot-szkom. Szpoznao je rano, kelko protivnikov raa dusa, stera sze prek da szoetszJcomi ve-sselji. Zato je zapiiszto doraovino i romao je v Rim. Na poti na Francoszkom je vecs ro-marszki meszt pohodo, na szlednje na okolici Triera na Nemskom sze je sztavo. Tam vu ednom logi iz vejk i lisztja szi edno iito nap-ravo i kak jmscsavnik je vu njoj prebivao. Zemlo je obddavao i blizsnje szoszede vu veri vcsio. Ednok je v Trier so, od ednoga pleme-nitnoga csJoveka je almostvo proszo, steri ga je osztro karo, zakaj pred driigimi v kraj vzeme alraostvo i pozvo ga je, naj pri njem szvinje pasze, te dobi kriih! Vendel je poz-vanje goriprijao. Ob prvim je paszo szvinje, potem zsivino rozsno, na szlednje szo ovce na njega zavfipali. Tomi sze je najbolje veszelio, ar poleg pokornih ovc je lazse szvojo pobozs-roszt oprdvlo. Vert, gda bi vido, ka je Vendelin veren, rad ga je meo. Driigi szlugi szo na njega ne-voscseni posztanoii ino ar sze je ne meso med nje i njiiiove prosztne gucse, szo ga tozsili prl verti. Tozsili szo ga, ka z zsivinov dalees odide, mantra sztvar. I zaisztino vert je ed-nok vecser Vendelina z csredov vred dalees najso, osztro ga je karo. Nego un je ponizno odgovoro, ka vu pripravnom csaszi doma bode z csredov vred. Vert szi na konja szeo i domo jezdo i csredo je zse doma najso. Vert je velko sumo steo dati Vendelini, naj szi vsze — 46 — potrebna dela kiipi, ka de lazse Bogi szlijzso. Nego Vendelin je szarnr. najem pogojeni vzeo, escse toga je raztalo med sziromdlzami i vu edno kucso sze potegno poleg klostra Toley, gde je od benceskoga opata oblecs puscsavni-kov dobo i poleg regule szv. Benedeka je zsivo. Vu tisztora csaszi je mro opat, szamos-tanci (menihi) szo njega izvolili z ednim gla-szora za opata, koga szo proti njegovoj voli vu szamosztan pripeljali i na njega zaviipali voditelsztvo klostra. Molitev, poszt, zatajenje, je bilo njegovo zsivlenje vu szaraosztani. Pred szmrtjov je ovado, iz kaksega roda je un. Mro je leta 1015. Vu zsitki n\ prizavauje njegove pomo-esi je kiiga zsivinszka dosztakrat preminola. Zato njega escse zdaj na pomocs zazavajo vu kiigi zsivine. (kj.) Sztarce postiij! v ru nasoj veszi je bio eden cslo-vik. Edno kucso meo i mali griintec. Zsena je vszigdar doma poszodavala, manjake odavala, na delo szo jo kraetje nikak ne mogli dobiti. I ravno taksi je bio un, z velkov miloscsov na dugo prosnjo esi je ednomi ali driigomi kmeti na eden den pomogo pri zsetvi ali mlatitvi. Nego ta miloscsa je drago plaesana bila, pri mlatitvi sze je szarao na raszoje naszlanjo i drtige vu deli zadrzsavo, gut njegov je ne meo dna, celi pintas bi pozsro, vecser kak najbolje natla-esene locne szlame dorno vleko, z prvov prili-kov je njemi kmet pol dneva orati mogo ali drtigo vozsnjo opraviti. Zvati szo ga pacs mogli kmetje, szilje vozrcsati ne raorejo ni-hati, masin na prazno idti ne more. Taksi je bio nas cslovik. Vszigdar je Yii dvori meo drva, pravijo, da je pred pe-timi letami eden klafter drv kiipo, pa donok szamo nisterne prekoli falijo. Niscse ga ne vido, da bi kda k mesi so, raj je pod bozsov szliizsbov gde po leszi hodo, fticse iszko ali ribe lovio. Oela vesz je znala njegovo vertovan.je, nego vszaki sze ga je bojo i rad je bio, csi je z njira niksega dela ne meo. Zgodilo sze je eden delaven den. Poleg navade je po ednoj peskoj poti vu leszi na- gledavo. Voszka pot je pelala med trnjom i drugim gaberjora. Szrecso je edno sztaro zsenszkico, stera je eden bremen sziihi drv na glavi neszla. Nas cslovik sze je razszrdo, ka ta zsenszkatiihodi, njegove poti motiv ,,Compr-nica ka tii iscses", jo je brszno i med trnje sziino. Sztara zsenszka sze je dugo triidila, da sza je iz trnja oszlobodila, vsze krvavo bilo lice i roke, oblecs razcseszani. Nas cslovik je zse dalecs hodo, nego za njim je kricsala; ,,To ti Bog escse nazaj placsa, da sztaroga sziromaka po poti bantiijes". »Dobro, dobro," je odgovor bio. Za nistere meszece je sztara zsenszka vu betegi oblegla. Szoszede szo jo poglednole, csi szo szč vu zsitki kaj pregovorile, ednoj ovoj szo odpiisztile. Hiso szo vu red szpra-vili i gda je zse vsze csiszto i sziiho bilo, szo na driigi den duhovnika zvali. Grdo bi pacs bilo, vu hiso, gde szo escse z jiitra pod ribali i gde je vsze mokro, za nistere vore duhovnika zvati. Sztara zsenszka je szpovid lepo szpunila, žrairila sze je z Bogon i z lii-dem, dobila je na vekivecsno pot Krisztusovo telo. I nas cslovik je csiio, da je sztara zsenszka obetezsala i szpovedana bila. Vecs-krat ga je nika od znotraj nagibalo, da bi i un mogo gledat idti. Vkup szi je batrivnoszt szpravo i so. Kak notri sztopi vu hiso, be-tftzsnica ga je vcsaszi ovarala ino liki bi ga — 47 — zsmetno esakala, je njerai pravla: ,,Dobro, da szi priso, poralis, ka sze je zgodilo z nama pred nisterih meszecov vu leszi. Jasz ti od-piisztim, nika bozsnoga li ne zselein. Tak ti naj i Bog odpiiszti". Nas cslovik je te krotke recsi ne csako. Sztao je tam od csiidivanja, liki szteber. Edna recs ne doszta, je njerai na vuszta ne prisla. Zsenszka je mrla. Zgodilo sze je za nistere dni. Zadvecsera je velkf viher bio, na nocs je henjo dezs. Kmiea je nasztanola, nas cslovik je na hrame vrgo piikso, po dezsi,.vu blati gviisno niscse ne hodi po leszi. Lesz je zdaj njegov. Zsena ga je nazaj zailrzsavala: ,,Ne idi, meni sze tak zdi, ne de sze z tebom dobro godilo." Mozs je ne popiiszto, odiso je. Priso je na tiszto pot, na steroj jfi ne davno vkiiper priso zse umrlov sztarov zsenszkov. Vsze je njemi na szpomin prislo, kak je njo vu trnje sziino, kak je za njim kricsala. Ne je njerai vsze edno bilo, steo sze je nazaj obrnoti. Nego szram ga je bilo, pred szebom, ka sze bojis, to bi pacs lepo bilo, je mrmro pod musztacsami. Dale so, zse ne dalecs bio od tisztoga meszta, kak sze je pot szilkala, tam je sztao. Ozdalecs je vido nika csarnoga na poti lezsati, potem je vido dve szvetlivi ocsi, sterivi njega grozovitno gledajo. Escse ed^n sztopaj sztopi nas cslovik, na poti nika szpla-hocse. . . . Ka je to bilo, nas cslovik je vecs ne znao, od sztraha obtrdjen je tam poszto. Viher je naime edno malo drejvo na pot nagno, med vejkami pa eden ftics nocsni poesinek meo. . (kj.) Cslidno szkazanje. vs rszakdanesnji, plitve pa-meti liidje to miszlijo i gucsijo, ka sze dnesz den vecs ne godijo csiida. Ali ki malo bole szkrblivo gle.da szvet, tiszti szpozna, ka sze vu denesnjem vremeni tiidi vnogo csiidnoga godi na szvejti. Jasz sze zdaj nes-csem pravdati z onirni, ki toga ne verjejo, nego po-pisem edno kratko prigodbo stera sze je 1904. leta zgodila, gda je med ruszami i japoncami ona sztrahsna bojna sztala. Sto nesese vervati, naj ne verje; ali ta prigodba itak isztina osztane. Lesznij Ivan doktor je bio okrozsni vraesitel v ednom malom varasi poleg Kieva. Bio je jako vuesen doktor i zviin toga bogabojecsi krisztjan. Potom, ka njemi je pred ednim letom mrla njegova 20 Wt sztara zsena, je od otoga szvejta vecs nikaj ne steo driigo, nego szamo to edno, naj more zkern bole pomagoti nevolnim liidem z szvojov doktorszkov znanosztjov. Ednok je szvojega szlugo, Andjerovics Andreja v Kiev varas pnszlao, naj njemi edno i driigo szpokiipi. Ali komaj za pol vore sze je szluga vesz presztrahsen nazaj povrno. Doktor ga szpitavao, ka sze je zgodilo, ali szluga je od sztraha nden esasz recsi ne mogo povedati. Po vnogom pitanji je telko znao povedati: ,,Jaj, \a), vido szam tvojo zseno!" — BEj Andrej, — veli njemi doktor — to sze tebi szenjalo!" „0 ne, ne! Tak gotovo szam jo vido, kak zdaj tebe viditn", odgovori szluga. ^Kak szam vopriseo z varasa, tam pri prvom raoszti je pred mene prisla pokojna goszpa v tisztom gvanti, v eterora szmo jo pokopali. Y prvoj megnjeni szarn ne gledao na njo paz-livo i tak szam jo na ednok ne szpoznao. Ali gda szam sze njoj poklono i ona mi je sz szvojim poznanim glaszom odgovorila, te szain vido, ka je tvoja pokojna zsena. Od sztraha szam malo ne trdi gratao. Ali ona mi je z ljiibeznivim glaszom pravla: Andrej, povej tvojemi goszpodi, ka ga dam pozdraviti, od dnesz za eden meszec va sze vidla v Mukdeni." - 48 - Lesznij Ivan doktor szi je premislavao, jeli bi vervao szlugi, ali ne. Csi ne bi bila isztrina, kak bi te szluga znao to povedati, da neve, ka Mukden varas jeszte na szvejti. Od driige sztrani szi je pa li to miszlo, ka je 10 jezero kiloraetrov dalecs odtec i kak bi mogo on za eden raeszec dni szvojo pokojno zseno tam viditi. csih japoncov proti Mukdeni. I. Lesznij dok-. tor je taki so za szvojov duzsnosztjov. Ravno je na zemli klecsao poleg ednoga ranjenoga vojaka i njegove rane zavezsiivao, gda ga je. edna japonszka krugla v prszi zadela . . . I tak je Lesznij Ivan doktor szvojov pokojnov zsenov pri Mukdeni po ednom me-szeci zaisztino vkiip priseo. Wilfinger Jozsef, apostolszki missionar z dvema nrinisztranta iz Kine. Narodo sze je vu Vasmegye leta 1874. nov. 1-ga. Za diihovuika poszvecseo leta 1898. jul. 17., ze eden meszec sze je zse v Kino pelo. Zsitek njegov je 6-krat vu velkoj nevarscsini bio, leta 1900. april 18-ga pol nocsi je 40 divjih liidih na njega vdarilo, na po tnrlvoga, uni szo miszlili celo mrtvoga, szo sztavili, ar nied tem je zacsnolo grmeti i bliszkati, od steroga szo sze zbojali divji, 2 szta vu velkoj povodni szmrt najsla. Po tom nocsnoni obiszkovonji je bolezen dobo na pliicsah, vecskrat sze v spital mogo szeliti; mro je na lihinszkoj zemli, dalecs oil szvojih leta 1906. jan. 2-ga. Na driigi den njemi je kievszki general telegraferao, naj sze taki pripravla na pot, ar je vu vojszki premalo doktorov i on je izebrani na to, ka de sze ta pelao betezsnim i plazft-ranim pomagat. I Lesznij doktor sze je tak odpelao v Mandzsurio k vojszki. Eavno te sze je pripelao v Mukden, gda sze je ruszoszka vojszka ad Saho vode omikala od obladajo- Caszarica i paver. s *' Najlepse i najvecs vredne raocsi cslove-csega tela szo: videnje i govor, Ka bi bilo vredno nase zemel^zko zsivlenje, csi ne bi vidli i ne bi mogli govoriti ? I csi bi naglo zgiibili szvetloszt ocsih ali pa mocs govorenja, ka bi nasz moglo vtoliti ? - 49 - Eleonora, szlavna i od vszih narodov visziko postavana zsena I. Leopolda caszara je, kak vszaki den, pri szv. Mesi bila. Po szv. aldovi szo szlugi presztrahseno vidli, ka sze caszarica za klop prima i okoli szebe slata i poraocs isese. Pod szv. raesov je naglo zgii-bila szvetloszt ocsih. Szlugi i szliizsbenice szo glaszno jokale za szvojo dobro goszpo. Ana ie pa pravla: ,,Za raene sze ne jocste, mene ne pomiliivajte, ar z menov sze dobro zgodilo. Moj szlednji pogled je szpadno na preszv. Telo Jezusovo, stero je pop ravno goripudigno. Moje vgasznujocse ocsi szo obszledjim ono gledale, ka je najlepse i najszvetese na nebi i na zemli. To je edna velika bozsa miloscsa i jasz vecs nika driigo ne zselem viditi na szveti." V Jnnsbrucki v spitali je lezso eden mladi lirolszki paver. Gde jezik vkiip raszte z gutom, tam sžo ga mogli opererati. Dok-torje szo dvojecs gledali eden ovoga. Na szlednje je k betezsniki sztopo prednji doktor i etak pravo: «Dragi cslovik, zsitek vara toti obdrzsimo z operaciov, ali gviisno ne bodete mogli vecs gucsati, nerni gratate; zato csi scsete kaj govoriti ali z reesjov ukazati, vcsinte zdaj, ar potom vecs ne te mogli." Paver sze je zaszkuzio, ar je na szvojo mlado zseno i na szvojo malo deco miszlo, steri vecs nedo csiili ocsinszke recsi. Potom je naprej potegno iz zsepa Eozsnivenec, kiisno krizsec i glaszno pi*avo: ,,Moja szlednja recs : Hvalen bojdi Jezus Krisztus." Szveta napotnica pri Tanganjiki. Vu eduom missionszkom liszteki szam csteo eto kratko prigodbo iz szrednje Afrike : Okoli Tanganjike (velika mlaka v Af-riki) oszepnice (ali szuknice) vszako leto drzsijo szvojo grozno zsetvo. Vceplavanje po europejszkoj navadi malo pomaga, ar ono vrasztvo za vceplavanje od velike Af-rikanszke vrocsine zgilbi szvojo mocs. Zato szo misszionarje zse driigo materijo gorinajsli, stera sze doszta bolje poprimle. Ali Afrika je velika i vszi zamorci, to je: tam rodjeni csarni liidje nemajo prilike sze vcepiti dati; vnogi sze pa nescsejo dati vcepiti, ar sze bojijo od toga ,,europejszkoga bajila.« I tak szo oszepnice escse denesnji den tiidi veliki protivnik ne-voljnih zamorcov. Lani je te zgrabljiv beteg znovics gorisztopo okoli Tanganjike. Po afri-kanszkoj domacsoj pravdi ^szaki, ki oszepnice dobi, more oditi iz veszi. Dalecs od veszi nje-mi posztavijo edno hiito, vu steroj sze more zdrzsavati. Osi ma vu rodbini ikoga, ki je zse meo oszepnice, tak njemi te noszi hrano, stero njemi bliizi hilte nalecse. Osi szi premiszlimo, ka betezsnik szam raore hoditi po nalecseno hrano, szam szi more drva brati i celi den i celo noes ogen nalagati vu hiiti, naj divje sztvari ne viipajo k njemi, tak lehko vidimo, ka je ne csiido, csi vnogi merjejo vu oszep-nicaj. Vu missionszkoj soli i szirotinszkoj hizsi szo tiidi gorisztopile oszepnice. Missionarje szo sze poszkrbili, ka szo njihovi betezsniki ne dalecs od njihove hizse meli szvoje hiite i niki verni zamorci, steri szo zse presztali oszepnice, szo njim dvorili. Eden den szo dvorniki glasz prineszli, ka Kelinojne, eden mladenec, steri je pred ednim Ietorn okrscseni, szv. napotnico zsele, ar je bliizi k szmrti. Missionar sze je taki na pot pripravo. Dva mladiva zaraorca szta sla zsnjim, eden je gorecso szvecso neszo, ov je pa na poli delajocse zaraorce z voncom opo-rainao, naj pokleknejo, ar ,,beli cslovik" Je-zusa nesze. I taki szo vszi z rok pusztili delo, pokleknoli i ponizno molili Jezusa, ki je za nje tiidi mro na krizsi i zdaj ednoga njiho-voga csarnoga brata scse tolazsiti i nahraniti sz szvojim szv. Telom na szmrtnoj poszteli. Eden falat palmovga szteblajesztalo pred hii-tov, na stero je eden dvornik belo lenovo sztolnico presztro, i na te sztol je polozso mis-sionar preszv. oltarszko szvesztvo. Kak veli-csanszki pogled! Dva csarniva dvornika, eden csaren betezsnik i eden europejszki pop na szredi velike peszecsne pflsztine vu Afriki i pred njimi na najprosztejsem sztoli Jezus Krisz-tus, vekivecsni kral te pusztine i celoga szvejta ! Csiszta neba ga pozdravla i vu szvojem mod-rom plascsi pokrov drzsi njemi! Vrocse szunce sze njemi sz szvejimi ognjenimi traki pok-lanja! 1 vu toj velicsanszkoj cerkvi nature niti orgole ne falijo, ar iz daleka je csiiti zmozsno tulenje divjih sztvarih. Tak da bi i one csii-tile, ka zdaj njihov Sztvoritel i hranitel hodi po pusztini, bliizi ne viipajo, nego iz daleka ga pozdravlajo po szvojoj zmozsnoszti sz szvo-jim glaszom! Kelinojne, betezsen mladenec, jo csiio glasz zvonca i naprej je prilazo iz szvoje hiite. Trepetajocs od vrocse treslike je poklekno vu peszki. Sziihe prszi szo sze njemi goszto zdigale i lehko je bilo csteti vdarce njegovga szrca. Zselno je csakao Jezusa i med molitvov missi-onara je szkuznatimi ocsmi potrdjavao, ka on toga ,,Bonana 1%%", Goszpodna Jezusa Ijubi, steri je zdaj k njemi priseo, naj njega okrejpi i steroga de on esese dnesz od lica do lica vido vu nebeszaj. Z gorecsov pobozsnosztjov je zeo k szebi szv. Telo Jezusovo kakti potno hrano na pot vu vekivecsnoszt. Vecser je mro. Tara, gde je preszv. Oltarszko Szvesztvo bilo polozseno, tara pred hutov szo njemi szkopali — 50 - grob. Tam csaka njegovo telo odicseno gorisz-tanenje. Keliko taksih nepoznanih szvetnikov po-csiva vu Afrikanszkoj zemli! To nevolno Cha-movo pokolenje je zadoszta pretrpelo za prok-letje szvojega ocse. I zdaj, gda njira zse szveti szvetloszt Krisztusovoga jemlejo gori pravo vero. Vi pa, europejszki evangeliuma, zselno krisztjani, podpirajte missionare z vasimi dari, naj szo mogocsi z kem prlje povernoti Afriko vu Jezusovo ovcsar-nico! Te nevolni zamorci do zahvalni za vase dare. Ar pride vremen, gda do oni posilali missionare vu Europo. Pride vremen, gda te csarni liidje kak popi Krisztusovi pridejo vu poganszko Europo i glaszili do vniikom vasih vniikov Ivrisztusovo vero, stero szte vi i vasi szinovjepo bozsnom zsivlenji zgiibili ! (szj.) Steri je kvaren bio? ri sztolije szedo milio- je vred szpravlo. Eden ti-binec ga je pohodo. — Tri minute mam za vasz, — je pravo mi-lioner. Csi szi vu tom csaszi pogucsiva, je dobro. Ka za dela mate? Mogocse, da szte zse moje delo vidli, gviis-no, da te sze brigali za njo, csi njo vidili bodete. I jasz ne dvo-jira, da taksi cslovik, kak vi, vcsaszi pre-vidite celo delo. Ino cev revolve je drzso k prszarn -tjgbf' milionera iz dalecsine ^- ednoga suha. 1 — Ne krieste! — je pravo tihiriec po szvojem szladkom i tihom glaszi. Csi te kricsali, vcsaszi te znali, ka na vasz na ovom szveti csaka. No, pre-vidli szte zse celo delo ? — Ka zselete? pita milioner vsze dre-veni. Ne derzsite revolvo szera. Sztrelite rae. — Tak sze mi vidi, ne szfce escse celo previdli delo nase — pravi tihinec. Morebit szam prevecs na kraci gucso. Jasz peneze potrebujem, edno prevecs malo, szmeha vredno sumo. Ne bojte sze tak prevecs. Milioner je po mali k szebi priso, bledo licp. sze po mali na rudeeso obrnolo. — Dobro je, nego prevecs mi je zsalo, da szte ravno szem prisli, vaso zselo tii szpuniti ne raorem. Mam jasz preci inianja, nego pri szebi ne imarn penez. — Tem boJjse, — je pravo tibinec. I jasz nika drugoga ne imara, kak to delo, stero vu roki derzsim. Jasz pa szam taksi cslovik, od steroga celi szvet pravi, da szam vu dvoj-noszt szpadno. To telko znamenuje, da nics ne maram, ka de z mene, csi vi ne bodete moje zselo szpunili. Escse veszelje meni bode viditi, kak do eti tepihi vaso krv gori pili, pri vasz szam vsze moje imanje zgiibo. Pazite na mene? Milioner je z glavov szklumo. — Osi stojkoli na nasz odpre dveri, po-vejte njemi, da ne imate csasza. Csuvajte sze od najmensega znamenja, z sterirn bi ovadili, ka sze med naraa godi. Ar csi celo policajo szeni pozovete, mene ne zadrzsi, da vasz vkiiper szterem. Razumili szte ? Milioner je z glavov znovics szklurao, - 51 - __ Potem szmo vredi. Jasz potrebujem stiri jezero koron. Vi te sze szarao csiidivali, da tak malo proszim. Csi bi vi na nieszli mojom bili, bi ne prehenjali, dokler bi me eelo oo-iilili. Nego jasz mam diisnoveszt. T to je velki razlocsek. __ Prijatel moj — odgovoro je milio- ner __ vi mene krivo szodite. I jasz imam diisno veszt, pomilujem vasz, da szte na nikoj prisli. Zsalujem, da szte pri meni vase peneze zgiibili, nego szlobodno mi verjete, da szam jasz iz toga niksi haszek ne meo. Nego celo odgovornoszt za vas zgiibicsek od mene ne odrivara, scsern vam pomagati. Meni sze vidi celo vase. oponasanje. Penez, kak szam pravo, pri szebi ne imam, nego vas adresz nii prekdate .... — Tak nori szam pa ne! — odgovoro je tihinec. Nego ne vlecsmo osasz. Vasa sparkasza, miszlim, znala bode eden vekszl placsati. Hitro zapiste. Zdaj pa pozovte szluga. Nego ni edno recs ali znamenje z njim .... Eazumili szte? Notri je sztopo szluga, steromi je milio-ner pravo: Neszi to piszmo vu sparkaszo, pe-neze pa prineszi szem. — Tak je dobro vcsinjeno, pravo je tihinec. — Nika sze ne treba bojati — pravo je milioner. Kda szam betezsen, nika sze ne tozsim za vrasztva volo. Zse szo od mene vecs vzeli, csi szo vcsaszi ne z revolvov pred mene sztopili-. Nego vi sze meni dopadnete. Koma polozsim ¦?ase peneze na interes? — Escse szi rnorem premisljavati od toga, vej zse odpisem vam — odgovoro tihinec med szmehom. Szluga je priso, peneze prineszo, stere je milioner pred tihinca polozso govorecs: — Prestite szi peneze. — Vcsinte to vi meszto mene, edno roko, kak dobro vidite, ne raorem niicati. Milioner je presteo peneze, nove banke szo bile. Tihinec szi je vu zsepke potiszno. — Zdaj pa lehko idemo, — pravo je tihinec. Vzemite szi kaput i krscsak. K zselez-nici ravne dobro pridemo. — Idemo ?! — csiidivao sze je milioner. To je edno malo prevecs. Peneze szte dobili, vzemite je i idite. Jasz na moje postenje pri-szezsem, da ne bodem za vami so. — Vi szte csiiden eslovik! — pravo je z szmehom tihinec. — Pascsite sze, ne imamo ni edne minute za odlasanje. Milioner je vzeo krscsak i kaput i szta osztavila hiso. Prisla szta na ulico. Tihinec je na,. eden zapreti fiaker kazo. — Sztopite notri! — pravo je tihinec zapovedajocs — ino mirno szedite. Raztolma-csim vara, ka va delala. Dobro de, esi me poszliihnete. Brzovlak ob driigoj vori stirideszet minut ide, zdaj je dve vora pettreszeti minut, potem escse dobroga hipa prideva. Karto szam vara zse vzeo, da te szkrbi ne te meli. Na prvoj staciji szlobodno telegraferate. Prisli szrao na zseleznico, miszlim, malo moreva bezsati. Kocsisi je korono vrgo i zapovedo, da na njega csaka. Milionera je za roko prijo i ga vleko z szebom i ga porino na vlak, steri je zse zacsno idti. — Bog z nami! — odgovoro je-milioner z veszelim glaszom. — Doszta szrecse ! Ne bojte, da bi vasz tozso. Ne szam csemeren na vasz. Eazuraili szte ? I vun sze je nagno na okno i plahoto je z krscsakom tihinei, dokle ga je vido. — Tak sze rai vidi, no mara doszta za celo delo, — mrmro szi je tihinec. Edno je gviisno, prevecs na lehko razszipava peneze. Obrno sze je, poslato je zsepke. Vkiiper je szpadno na eden sztolec, znovics je gorisz-kocso — i vsze oblecs, vsze zsepke preiszko i znovics je vkuper szpadno na eden sztolec. — Ti prokletni sztari pislivec, zsepke szi mi prerezo, — preklinjo je tihinec. Vkradno mi je peneze, stere mi je dao ! (kj.) 52 Nasa Zemlja Na nasoj Zeralji je ne vsze sziiha zernlja, nego grozovitno doszta je vode. Csi bi sze nad Zemljo vu zrak zdignoli, bi z csii-divanjom vidili, da je vecs vode, kak szuhoga prosz-tora. Szamo eden strti del je sziiho, ovo je vsze voda. Pet delov szve-ta razlocsimo: Eu-ropo, Azsio, Afriko, Ameriko i Ausztralio. Na zemlji szo jo velka ravna raesz-^Č ta, szo jo velki bregi, najvisisi breg je v Azsii na Hiraalaja bregi tak zvani Mount-Evereszt,sterije8840 metrov viszoki i szneg na njera nigdar sze ne otopi. Zemlja sze szkoz premenjava. Je popi-szano, da na Taljanszkom poleg Napola je vu leti 1853. edftn novi, 186 metrov viszoki breg nasztano vu morji i tak hitro, da morszke sztvarine szo ne imele esasza pobegnoti. V Ameriki je tiidi eden breg, szaino 147 let je sztar, ime njegovo je Jurillo, iz ravnoga meszta je zraszo vu leti 1759. Liidje szo z szvojimi ocsmi vidili, kak sze zdigava zemlja na viszo-koszt 458 metrov. Csudivali szo sze, da szo njim njiva na breg prisla. Iz toga vidirao, da sze zemlja szkoz premenjava. Njiva, leszovje pride pod vodo. Tu po hitroma, tam po le-tah. Od mraza, od vrocsine pecsine pokajo i njiva nasztanejo. Voda pera zemljo, odnesze njo i vu driigom meszti doli polozsi. V ednom meszti sze rtisi, vu driigom raeszti sze zida. Vsze sze premenjava na zemlji, szamo Bog je vekiveesen i sze ne szpremeni. Ka je od znotraj vu zemli ? Sto bi ne bio radovedpn to znati. Ludje globajo vu zemli, zlato, szrebro, zse-lezo, szo, steinkol iscsejo i najdejo, vu globocsino 1000—1500 metrov doli pridejo, pa donok celo ne poznajo. Tak sze vidi, da vu Zemlji je grozoviten ogen, steroga mocsna kraszta Zemlje okoli zapre. Da je od znotraj ogen, to szvedocsijo tople vretine, gorecsi bregi, potre-szi, na hitroma posztanajocsi bregi i grabe. Osi bi ne biL ognja vu Zemlji, odked bi bile tople vretine? Nega na szveti krajine i orszdga, gde bi ne bile tople vretine. Nisterna voda je tak vrocsa, da jajce lahko vn njoj szkiiha. Ka szegreva to vodo ? GvGsno ogen zu Zemlji. Kem iz vekse globocsine pride voda, tem je bolje topla, ar bolje je bliizi k ognji. Ogen 70—80 kilometrov kuszta, raocsna kraszta zapre okoli. I gorecse gore szvedocsijo poleg ognja vu Zemlji, vu steroj je grozovitno doszta sza-pota i otoplenih driigih del. Mogocse, da bi kraszto Zemlje razpocso szapot, csi bi po liik-nji goreese gore ne mogel viin pridti z dru-gimi vtopleni deli. I ravno tak potreszi zrok majo vu ognji i vu po ognji nasztavlenom szapoti. Nego vu Zemlji ne szamo ogen, najde sze doszta vode. Voda je marljiva delavkinja. Kak izvira i tecse vu Zemlji, otopi i z szebom nesze razlocsne otoplena dela. Za szebov mense-vekse liiknje osztavi, tak zvane votline. Nego votline posztanejo i po potreszi. Tak pri potreszi velki falati sze odtrgnejo od brega, doli sze poriisijo i pod ^szebov velke votline zaprejo. Sto zna, kelko taksih lukenj, votlin vu szebi bregovje szkrivajo i gda sze cslovek na nje nameri. Najveksa votlina je vu Ameriki tak zvana Mammuth-Votlina, 15 kilometrov jo duga, viszoka nigdi 100 metrov. Je vu njoj vecs sztojecse i tekocse vode. Zdaj vam malo popisem od gorecsih gor. To zse znamo, da vu Zemlji je grozoviten ogen i vrocsina. Vrocsina otopi razlocsne dela, sze-greje, na szapot obrne vodo. Vu Zemlji otop-ljena dela z szapotom vred szi pot iscsejo ravno tak, kak vu piszkri szi pot iscse szapot. Te szapot vu prosztori med piszkrora i pokr-vaesom najde pot, szapot vu Zemli nasztavleni pa po liiknji gorecse gore — najde szvojo pot. Gorecse gore tak vun vidijo, kak eden krscsak cukra, od zgoraj ali na kraji majo liiknjo, stera tu Zemljo pela. To je krater, Nisterne gorecse gore szo zse vgasznole, luknja sze je zamisila. Na Zemlji je 338 goreesih gor, stere itak escse szo vu deli. Dosztakrat tihe posztanejo i szarao po pocsivanji szto let zacsnejo z novics kipiti, nisterne pa szkoz sze kadijo ino iz szebe liicsajo kamenje i otoplena dela. Taksa gora je Stromboli, zse 2000 let ne prehenja ni eden fertal v5re. Krakatoa zvana gora v Azsii ,je leta 188^ z taksov szilov zacsnola ki-piti, da zgornji del brega 800 metrov visziki je vu zrak leto i veos kak 50 jezero liidih je szmrt najslo. Mont-Pelee gora vu Ameriki po poesivanji 45 let je l«ta 1902, majus 8-ga — 53 — zacsriola kipiti, vu nisterih rninutali je 30 je-zero ludih zsitek zgiibilo. Vucseni ludje tak razlagajo kipenje go-recse gore, da voda morja vu Zeraljo notri pride. Ogen vu Zemlji vodo na szapot obrne i mocs szapota, liki vu piszkri zdigava pokri-vacs. zdigne otoplene dftla, kamenje i pepel i viin liicsi na liiknjo brega. Kak sze zgodi kipenje ? Ob prvim sze velko sumenje csiije tak, kak grmlenca ozda-lecs. Torai zrok szo pod krasztov Zemlje nasz-tavlene otoplena dela. Potem pride potresz. Zemlja sze gible, tii navzgor sze zdigne, tam sze notri piiszti. Voda vretin sze zmoti, dosz-takrat voda premine. Osi je gorecsa gora poleg morja, voda morja sze giblje. Liiknja brega — krater — sze zacsne kaditi. Velki dira sze zdigava, zak-rije szunce. Iz toga dimnatoga oblaka sze bliszka i grmi. Velki dezs uasztane. Velko kamenje zansne kapati. Dezs kamenje i prah doli nesze i pere vu doline i vsze zblati, ka vu poti sztoji. Csi dezs sztane, veter iz brega pridocsi pepel i dim na dalesnja meszta odne-sze. V dosztih mesztih tak kuszto sze pepel naszede na hisa, do je poriisi. Liidje koraaj szi zdihavajo od pepela vu zraki. V nocsi esese bolje grozoviten kep da gorecsa gora. 1000—2000 metrov viszoki diranati obiak na bregi szveti, Iiki bi ogen bio. Na szlednje, da sze breg obtrudi vu lucsanji ognja, pepela i kamenja, zacsnejo tecsti otoplena dela, tak zvana lava. Lava tecse iz liiknje brega, doli sze sziine vu doline. Sztaviti njo ne raogocse. Vu poti vsze pozsge i pod szebe pokopa. Zgornji del lave za nis-terne dni mrzel posztane, obtrdne tak, da po njoj sze da hoditi. Szpodnji del ^lave escse nisterne leta vrocsi, topel osztane. Ne szamo na sziihora, nego escse vu morji szo jo goreese gore. Da kipijo, raorje je zburkano i velki dim sze iz nje zdigava, velko kamenje leti viszoko. Escse nistere recsi od potresza. Potre-szi najvecskrat naprejpridejo poleg gorecsih gor. Ne ga dneva, da bi potresza tii ali tarn ne bilo, nego tak je mali, da ga v pamet ne vzemerao. Pred potreszom sze vu Zemlji siiraenje csuje. Potem pride potresz. ],iki valovje na vodi sze razpresztirajo, tak i potresz sze raz-sirjava. Oelo gviisno sze da dokazati, od ste-roga kraja ide i vu steri kraj drzsi. To zi-banje sze dosztakrat na liicsanje, na szunja-vanje obrne — i to je najbolje nevarno vn potreszi. Vu leti 1880. nov. 9-ga je na Horvatsz-kom potresz bil, Zagreb ^e doszta poskodo-vani bio. Vu Kalenderiumi 1907. leta szte tuzsne dela steli od potresza, steri je San-Francisko, VaJparaiso varose razriiso. Eadi bi znali, ka je zrok potresza? *" Modri pravijo, da potresz vecs zrokov bi meo. Prvi bi bio, da Zemlja szkoz mrzlesa posztanuje, kraszta sze vkiiper vlecse i Zemlja sze potem giblje. Driigi zrok bi voda bila. Kak szmo zse vidili, voda, liki krt, vu ZemJji szi luknje kopa, gljoba. Osi te votline sze vkUper zriisijo, Zemlja sze gene. Tretji zrok bi otoplena dela biJa, od sterih szmo zse govorili. Otoplena dela bi zrokovale potresz. I to je prevecs mogocse, ar szmo vidili, da kipenje gorecse gore je z potreszom prikapcseno. Hvalo Bogi dajrao, da na nasera krajl je ne csati od gorecsih gor i potreszov. (kj) - 54 — Najmensi Ijutli szveta. Nas kep edno driistvo velkih ktinsztlerov pred uasz posztavi, ki szo na telo gledocs od drugih liidih dalecs od zajaj osztali, nego na pamet i na njihovo vucsenoszt gledocs zverhu doszta velkih Ijudih sztojijo. Varase Europe i drugih szvetov szo pohodili i zs njihovov pri-licsnosztjov szo na vsze kraje szarao hvalo i diko zadobili. Vszi szo mladi, med 20—22 letami szo. Dornhofer Marietta je iz AVartberga iz doline Miirz-a. Ona kak iz kiinsztleriea, stera plese na kruglah, velko hvalo zsenja. Blaschek Ilka, stera je 96 centiraetrov viszoka, ali boljse govorecs mala, prilicsno zna jezditi. Moski driistva szo veksi, dva iz njih sze hvalita, da szta vecs od ednoga metra, najmensi ma 78 centimetrov. Iz njih Mitterberger Jurij iz Kranjszkoga, kak fretas^Grimmer Alfonz iz Najmensa je iz driistva Angerer Anita, ne je veksa, kak edna mocsna zsenfezka je siroka, uaimre 67 eentimetrov je viszoka. Szesztra, stera je eden centiraeter veksa, je eelo velka poleg nje. Obe dve szte iz Salzburga. Edna groflca je dala je vunnavcsiti vu ednom klostri pri niinah. Po szmoti grofice szo szi szame mogle kriih iszkati. Hansi Andre je hcsi ednoga vucsi-tela i zse deszet let je vu drustvi. Ednako viszoka Wiirtemberga, kak mocsen cslovik, Hulle Artur Dresden, kak prilicsen jezdec, Hann Morello iz cseszkoga Kaplic-a, kak sziikajocsa kacsa i njegov brat Ignae, kak prilicsen konjenik pred liidsztvom szo kazsejo. Driistvo szi je zse vecs jezer koron prisparalo. Osiidno delo je, da teh malih liidih szta-risje i bratje szo viszokoga zrusza i mocsnoga tela. (kj). — 55 — Od Zemlje, Szunca i zvezd. Kakso formo raa Zemlja ? Na to pitanje vszako solszko dete zna odgovor dati: da Zemlja je okrogla. Sztari ludje szo to ne vervali. Tak szo mis7lili, da Zemlja, liki eden velki tanjer na morji plava. Da je Zemlja okrogla, sze da poszvedocsiti iz dosztih dokazov. Osi po ravnici sze k ednoj veszi priblizsavarao, ob prvira szamo spic tiirma vidimo. Kem bolje blizu pridemo, tem vecs vidimo iz tiirma. Potem vidimo sztreho, sztene cirkve, na szlednje pa i hisa vidimo. Kavnica je i niksi breg je ne pred nami vesz zakrio, pa donok szmo vesz ne vidli. Nego vsze povszedi je tam okrogloszt Zemlje, stera okrogloszt liki breg je med nami i vesznicov sztala. Csi na Djiva idemo, okoli szebe eden falat Zemlje vidimo, liki kolobar. Tak sze vidi, kak bi sze neba do Zemlje vugnola. Csi mo na breg sli, kolobar de sze vcksi vido. C>[ bi Zemlja pogacsaszta, ravna bila i ne okrogla, od viszoka raeszta bi ne dalje vidlij kak od niszikoga. To znovics szvedoesi, da je Zemlja okrogla. l)a je Zemlja okrogla, dokazse zvednoszt. (Jsi bi od ednoga" meszta zacsnoli idti i bi sze ne obrnoli niti na levo, niti na deszno, na tiszto meszto bi nazaj prisli, od ked szmo pot zaesnoli. Probajte z prsztom na ednoj krugli. Zemljo szo zse ne ednok z ladjov okrozsili i zvedili szi, csi szo na peldo vszigdar proti izhodi sli, na szlednje szo tam nazaj prisli, gde szo pot zacsnoli. Pri potemnenji meszeca Zemlja med Szunce i Meszec pride. Szvctloszt Sznnca Zemlja zadrzsi, Meszec vu szenco pride. Csi je puno potemnenje, szenea Zemlje je celo okrogla. To pa znarao, da szamo krugle szenca je okrogla. Zviin toga znamo, da prebivalci izhod-nih krajov prvle vidijo Szunee, kak ki na zahod prebivajo. Csi bi Zemlja pogacsaszte forme bila, na ednok po celoj Zemlji bi Szunce vpamet vzeli, na ednok bi bio den i bila bi nocs. Zafco szlobodno verjemo, da Zeralja je okrogla, nego ne eelo tak, kak edna krugla; szledi bodemo dokazali, da Zemlja na juzs-nom i szevernom kraji liki malo bi vkiip vdar-jena bila. Bregovje i doline ne szpremenijo formo Zemlje, tak ne, kak mravlinjek ali kopanje krta sze ne pozna na njivi. Najvisisi breg (Gaurisankar 8840 raetrov viszoki) je nika proti zernlji, ravno tak, kak na ednora velkom zvoni ne vzemerao vpamet eden peszecsni prah. Velka je Zemlja. Osi bi okoli Zeralje zseleznico napravili i zselezsnica bi sze nigdi ne sztavila i vszaki den bi 1000 kilomelrov poti csinila, ta zseleznica bi 40 dnevov potrfi-bovala, da Zemljo okrozsi. Na Zemlji vecs kak 1500 millio liidih zsive. Od sztvorenja szveta pa je telko liidih zsivelo, da csi bi vszi gori sztali, na vszaki suh zemlje bi pet liidih prislo, ne bi meli meszto na zemlji, na eden-ovoga bi morali sztati. Zemlja sze obracsa, zna zse vszako solszko dete. Sztari kaldeusi szo Zemljo, kak edno ladjo pred szebe posztavili. Egiptanci szo pa miszlili, da Zemljo stirje elefanti na hrbti noszijo. Elefanti szo pa na ednoj morszkoj sztvarini sztali, stera na morji plava. Grki szo pa vervali, da Zeralja vu neizmernom szveti szlobodno viszi, szkoz sze giblje. Kak je mogocse, da Zemlja vu szveti viszi, pa donok nikara ne szpadne? Moder Bog je tak sztvoro celi szvet, da zvezde edno ovo vlecsejo. Zemlja vlecse Szunce, Meszeca i driige zvezde, te pa vlecsejo Zemljo, nego tak, da edna ovo ne more na szebe potegnoti i tak sze obracsajo po szvojoj poti z grozovit-nov szilov. Najvecs liidi je vervalo, da Zemijasztoji i okoli nje sze obracsa Szunce, Meszec i zvezde. Kopernikus Miklos, kanonik iz Polsz-koga je najprvle vcsio leta 1543., da sze Zemlja obracsa. Zemlja sze obracsa, liki edno kolo. Nego nikak bi pravo, jeli pane vidiiuo, da Szunce gorsztane, ide gori, zadvecsera szo nanizava i doli ide. To sze szamo tak vidi. Jeli na kolah, na zseleznici sze ne vidi tak, kak bi drevje, njiva krez nasz bezsale nazaj ? Drevje i njiva sztojijo, szamo mi idemo nap-rej. Tak je pri obracsanji Zemlje. Zemlja sze obracsa od zahoda na izhod. To pa etak dokazsemo. Kak szrao vidli, Zemlja na juzsnom i szevernom kraji je tak, kak bi vkupvdarjena bila. To je od szilnoga obracsanja. Osi prek ed-noga vugibkoga obroesa odzgunij i od^zpodi bot privezsemo, bot vu zeralo posztavimo i — 56 — odzgoraj ga mocsno i szilno obracsamo, ob-rocs sze odzgoraj i odszpodi notripoda. Csi z ednoga viszikoga tikma kamen doli piisztimo, ne szpadne celo vednako doli, nego malo sze proti izhodi vugne. Fukolt, francuski vucseni je vu leti 1852. vu Parisi na plafon edne viszoke zidine (Pant-heon) mocsno vozse 67 metrov dugo zadrgno, na vozse je odszpodi privezo 28 kilo zsmetno kruglo. Iz krugle odszpodi je vun sztala edna igla, stera je do poszipanoga peszka szegnola. Fukolt je vu gibanje szpravo na vozsi viszecso tezsavo i vu 38 vorah je igla vu peszki na vsze kraje vu okrogi znarnenje nihala. Kak sze je to zgodilo? Krugla sze je vszigdar vu edno linio gibala. Potem nacsi sze je to ne raoglo zgoditi kak tak, da sze je Zemlja pod kruglov obrnola. Zemlja sze vu vszakoj stiridvasztoj vori okoli szebe obrne. Szunce szamo na tiszti del Zemlje szije, steri sze proti njoj obrne, zato sze pri nasz den i nocs premenjara. Nego kak je mogocse, da sze Zemlja obracsa i mi donok doli ne szpadnemo. Z ZemJjov vred szed obracsajo vsze dugovanje, z Zemljov vred sze obracsa i zrak. Poszta-vimo na eden obroes eden glas punoga z vodov, obracsajmo hitro obrocs vu zraki, edna kaplja je malo, nego i telko ne bode izteklo. Tak sze i mi obracsamo z Zemljov vred brez toga, da bi v paraet vzeli. Zeralja sze obracsa, liki kolo. Kolo sze obrne okoli szebe i poleg toga dalje pride. Tak i Zemlja sze obrne okoli szebe vszako stiridvajszeto voro i poleg toga pottije okoli Szunca. Okoli Szunca sze obrne 365 dnevov, 5 vor 48 prvih i 48 drugih rainut. To je edno leto. — Lehko bi sto radoveden bio, kakso pot vcsini Zemlja okoli Szunca. Pot vun zadene 930 millo kilometrov. Iz toga vszako voro sztosesztjezero kilometrov more vcsiniti, da ne zakeszni, gda na konec pride leto. Na vszako minuto 1767 kilometrov pride. Z taksov szilov letimo mi vu szveti. Jelte escse na to miszliti, je grozovitno. Pa je Zemlja escse nigdar ue zakesznola, ar Bog jo vodi. Zeralja sze okoli Szunca obracsa. Sztaro-davni narodje szo Szunce, liki Boga csasztili, ar Szunce daje toplocso, brezi steroga bi na zemli ne bilo zsitka, vsze bi vesznolo. Szunce je sztojecsa zvezda, ar isztina, da i Szunce sze giblje, nego Zemlja i zs njov vred doszta i doszta zvezd sze okoli Szunca obracta. Na nasz gledocs szvojo meszto potem ne osztavi, nego vsze zvezde, Zemlja i Szunce vu szveti sze dalje obracsajo z grozovitnov szilov. Okoli szebe sze Szunce obrne 25 dni 4 vore. Grozovitna vrocsina raore biti vu Szunci, szrecsa, da szmo na 147 millio 700 jezero kilometrov od Szunca dalecs, ovak bi nasz vuzsgalo z szvojov vrocsinov. Traki iz Szunca 8 rainut potrebujejo, da k nam pridejo. Szunce po szvojoj poti vu szveti 8 zvezd szprevaja, tak zvane planete. Planete sze okoli Szunca obracsajo i szo naszledecse : Merkur, najbolje je blizu k Szunci^, Venusz, najbolje bliszka zvezda na nebi, Zemlja, Marsz, Jupiter, Szaturnusz, Uranusz, Neptunusz. Szlednje pet planete szo vekse od Zemlje, Jupiter je sztokrat veksi. Planete okoli szebe i driige zvezde raajo, tak Zemlja raa edno zvezdo, tak zvano Meszec, steri sze okoli Zemlje obracsa. Meszec je okrogli; kak Zemlja, tak i Meszee od Szunea dobiva szvetloszt. Od Zemlje je 80-krat mensi, velki sze vidi, ar najbolje je blizu. Edna krugla, esi bi vszako minuto 30 kilometrov poti vcsinila, bi 8 dnevov i 5 vor prisla vu Meszec. Vode ne ga na Meszeci, tak i zraka ne. Po tem ludje tam ne morejo zsiveti. Meszec je okrogli, pa donok ednok tak vun vidi, kak pol krugle, drugocs pa, kak eden szrp. Kak je to? Vidli szmo zse, da Meszec od Szunce dobi szvetloszt, vidli szmo, da sze okoli Zemlje obracsa. Potem, da je mlad, Meszec je priso med Szunce i Zeraljo, Meszec nam kmicsno polojno kazse, zato ga ne vidirao. Za nisterne dni sze zse vidi iz Meszeca eden mali tao, liki szrp, steri je poszvetljeni od Szunca, drugi veksi tao vpa-met ne vzemerao, ar je vu krnici. I tak vszig-dar veksi tao sze pokazse, dokle, da je pun, cela polojna k nam obrnjena sze pokazse. Potem sze szkoz menje iz Meszeca vidi. Ka je potemiienje Szunca? Zgodi sze, da Meszee celo med Zemljo i Szunce pride. Meszec potem je vu poti, traki Szunca ne morejo pridti na Zeraljo, Meszec na Zemljo szenco vrzse, pred narni szkrije Szunce. Retko sze zgodi, da bi Meszec celo zakrio Szunce, na ednom meszti csi vszako 150—200. leto je celo potemnenje, taksega hipa kmica posztane, zvezde sze vidijo. Da Meszec szamo eden del Szunca zakrije, sze vecskrat zgodi. Taksega hipa ne posztane kraica, nego zsucskaszto farbo dobi cela krajina. Escse nibterno recs od repaszte zvezde (kometa). Ludje, gda repaszto zvezdo vidijo, pra-vijo, da bojna bode, kuga vun vdari. To tak, da bojna bode, nego ne zato, ar sze je repaszta zvezda szkazala, bojna bode za volo lagojine liidih. Driigi pa pravijo, da Zeralja vkiiper - 57 — vdari z repasztov zvezdov. Tak vu IpU 1907. na konci aprilisa bi mogel biti konec szveta, nego te glasze szo ne vucseni Judje med lud-sztvo lucsili, nego ludje, ki i escse iz lazsi haszek iscsejo. Eepaszta zvezda je iz redkoga dugovanja, materie, liki megla, stera nisternokrat trdo zrno ma vu szebi. Bepaszta zvezda ma glavo ali zrno i za tem sze vlecse, liki edna mekla. Nisterna sze szamo eden-dva dni vidi, dosztakrat sze celi meszec kazse. Vu leti 1744. szo takso repaszto zvezdo vidli, stera je 6 repov raela. Vu leti 1846. jan. 13-ga sze je vidla edna repaszta zvezda, stera sze je na ednok na dva tala razdelila. Eden csasz poleg eden ovo szo sle, nego febr. 10-ga zse 240 jezero kilometrov szo bile dalees od eden — ove. Vu leti 1852. szo sze znovics vidle. Zvezdoznanci szo je vu leti 1859., 1866., 1872., 1877 ra-zaj csakali, nego zaman. Preminole szo. Za-man je iscsejo, ne najdejo je vecs. Gde szo, ka sze je zsnjimi zgodilo, — szam Bog zna. Kelko repasztih zvezd je na nebi ? Kak rib vu morji. Szamo da mi je z nasirai ocsmi ne vidimo, nego i z glasom sfce ne vidijo, ar grozovitno dalecs szo. Ne szte escse vidli, da sze zvezda od-mekne ? Vi pravite, da nikak merje. To tak da merje nikak, nego ne zato, ar je zvezda szpadnola. Ka rai za zvezdo drzsimo, je ne zvezda, nego eden mali falajcsek edne zvezde, stera — Bog zna — gda i gde sze je razdelila. Falajcseki pa dalje vu szveti krozsijo, dokle ne pridejo blizu k Szunci ali Zemlje ali driige zvezde i vu nja szpadnejo. Z taksov szilov szpadnejo, da sze vu zraki vuzsgejo i na pepel sze obrnejo. Dosztakrat velki falati, liki zserjavakrugla, szpadnejo na Zemljo. Zgodi sze, da vu zraki sze razpuknejo i csiije sze, liki grmleiiča i jezero malih falatov ua zemljo szpadne. To szo meteori, _ (kj.) je zadela 2913 milio koron, potem 151 milio koron vecs, kak vu leti 1905. Zroka Kak nam ide? SEStfW Vu loti 1906. na Vogrszkom Menje szmo na Nemsko noszli. Vu leti 1905. blaga notriprinesenoga iz szmo odneszli 164 jezero metercentov jecsmena celoga szveta i voodnesenoga cena vu ceni 26 railio koron, vu leti 1906. szarao 105 jezero metercentov vu ceni 16 railo koron. Vu leti 1095. szmo od neszli 33 jezero falatov zsi-vine, vu leti 1906. szamo 23 jezern falatov. prevecs sze veszeliti ne Meszto 4 jezero vu leti 1905. odnesenih konjov iraamo, isztina, da szmo szmo vu leti 2 jezero szamo odneszli. I tak 46 milio korone vred- pri szpoklanoj i zsivoj perotnoj sztvari. noga blaga vecs voodneszli, kak vu leti 1905, Pred Szerbiov je granica zapreta, szrbi nego vecs szmo i notriprineszli, nairae 104 szo vu leti 1906 — kak borze (szhodise kup-milio koron vrednoga blaga. Potem iz zviin- csevavcev) vu szvojem oglaszi szama vadluje szkih dezsel szmo 24 milio koron vrednoga — za volo zaprete granice 12 milio koron blaga vecs prineszli. kvarni. Na Nemskom szo na nase szilje i zsivino, Vu Ausztrio odneseno blago od 900 da szvoje kmete resijo, veliko mauto vrgli. railio koron je na 1010 milio szkocsilo, iz -»* - 58 — Ausztrie k nam prineseno pa je iz 1008 milio ko-ron na 1129 milio koron zraszlo, potem vu leti 1905. 18 railio, vu leti 190(5. pa 85 milio korou vrednoga blaga szmo vecs notri pri neszli. Vu leti 1906. sze je na vsze kraje govo-rilo, vsze na Vogrszkom kiipiti, ne treba neraca, stajarca pomagati, gviisno, da iz plat-nenoga, sziiknjenoga blaga sze je vecs od vogrszkih trzscov kiipilo, pa donok szrao vu leti 1906. vecs prineszli iz Ausztrie, kak nik-dar ne prvle. Ka je zrok ? Lehko nam prevecs dobro ide? Doszta penez mamo? Ne miszliin, da bi i eden med nami to potrdo. Zrok je naso lehkomisleno oponasanje. Sze radi pred szvetom voszkazsemo, ki szmo i ka iinamo. Veliko nagnjenoszt mamo za zapra-vlanje. Na Vogrszkom trije strti tali iz polje-delsztva zsivejo. Z delom na poli szi kriih iscsejo 9 millio kraeto.v i zsen, potera 2 milio 400 jezero tezsakov. Zsmetno ide versztvo. Procenti szo viszoki. Sztroski szo grozovitni. Zemla sze je zaduzsila, na Vogrszkorn na ujo je tabulirano 3 jezero 361 milio 799 jezero koron (3,361,799.000). Vidimo, da vszaki dregeese za zemlo, pa dunok szkoz sze premenjavajo goszpodarje. Tak vu leti 1901. 549,431 premembe.. bilo vu vrednoszti 824 milio 645 jezero koron. Doszta sze oda na ekszekuciji. V Ausz-triji sze pol menje zemle oda po ekszekuciji, kak pri nasz. Na Preuszoszkom szo vu 9 letih telko po ekszekuciji odali, kak pri nasz edno leto. Versztva od ednoga pliiga do pet plii-gov je vu leti 1902. bilo 711,769, escse od teh raensih verszto je bilo 616,000, potem racsun versztva do pet pliigov je bilo 1 milio 300 jezero. To bi ne velka falinga bila, da doszta ljudi je, kateri zernlo majo, csi vcsaszi raalo. Nego to je falinga, da na teh malih verszt-vah je taksa zsmecsa, de sze mala versztva vkiiper riisijo. Pji nasz na Vogorszkom racsun goszpo-darov, vertovsze pomensava, od 1870. leta do 1900. leta je od 1 millio 973 jezero 433 doli szpadno na 1 raillio 855 jezero 198. Vszako leto je tri jezero veitov menje. Ne je tak na Nemskoni. Tara je bilo : Vulelil882. vuletil895. 981.407 1,016.318 raalih kmetskihversztv 926.605 998.804 szrednjih „ 281.510 281.767 velkih 24.991 25.061 velkih versztv. ^elka versztva szo szkoro osztala, nego mala, poszebno pa szrednja versztva szo sze pora-nozsila. * Zsmecsa je velika na malom versztvi. Zgodi sze, da stoj 4 filere raa ddcse od griinta, na to je na vrzseno 4 koron driige dacse, zvane „11. osztalyu kereseti ado", esi raa 3—4 dece, na griinti, za steroga 4 file-rov griintne dacse placsa, more 10-12 koron dacse plaesati. I to je szamo orszacska dacsa. Poljedelavci sze escse bolje tezsijo pri talanji, erbe obecsajo, steri sze ne morejo voplacsati. Szilje, izdelkigoszpodarszki cenene nnajo. Vu leti 1900 szrno eden milio 138 je-zero 392 metercentov Jifrali na Nemsko iz jecsmena, vu leti 1904. szmo szarao 403 je-zoro 538 metercentov lifrali. Gda szmo doszta lifrali, je eena bila metercenta 15 korou 50 lilerov, vu leti 1904., kda szino malo lifralo, pa je bila szmo 15 koron. Kda je bozsna letina, bi morali boljse odati szilje, pa sze celo nacsi, obrnjeno godi. Z povorn zviinszkih, dalesnjih dezsel (Amerika, India, Ausztralia) ne morerao szto-paj drzsati. Doszta krivijo borzo. To je meszto vu glavnih varasah, gde sze oda i kiipi szilje, cena szilja sze napravi. Csi bi tiszti, steri tr-zsijo szilje, za isztino szilje mBli, cena bi mala ali velka bila poleg toga, jeli je doszta ali malo szilja. Nego nacsi je tam. Szo jo na borzi prodalci i kiipci, jezero i jezero meter-centov psenice odajo, pa ni ednoga zrna ne imajo. Csi to psenico iz papira vu trzstvo vrzsejo, ceno doli potezsijo. Z psenicov, stero je niscse ne szejao i zsenjao i stero szamo na papiri majo i odavajo, z tov psenicov, stere za isztino ne ga, doli potezsijo, na nikoj szpra-vijo ceno isztinszke psenice. To je eden spio. Nisteri jezero i jezere szi szpravijo na njera. Pravda bi mogla vopovedati, da niscse ne more odavati sziija, steroga ne ima. Odaugusztusa do konca letaza malo ceno szpokiipijo psenico od sziromaka kraeta, more odati, ar peneze potrebuje, potem pseniea sze vkflper posziisi, vszigdar je raenje. Gda szo zse doszta vkliper szpokiipiii,zacsnesze po raali cena zdigavati. Duplisni haszek imajo. — Vu szled-njih stiri meszecah leta szo kmeta znorili, vu stiri prvih raeszecah leta pa norijo tiszte, ki raelo lnorejo drago kupiti. Na Nemskora, vu Ausztriji szo borzo raalo zse vred szpravili, szamo pri nasz ne vlipajo szegnoti vu to — gnezdo szrsenov. - 59 Ne szamo od zgoraj je falinga, nego i od szpodi. Vszaka krajina raa ednoga szvojega trzsca, ki szilje, grah i vszako recs kiipi cele okrogline. TJn je doma, szvoje iiidi poslje, steri po vesznicah blago kiipijo i zadav na njo dajo. Ali ne vidite na goricskorn v szpptembri, v oktQbri kelko kupcov lecse za grah ? Na vszakoga verta szpadne eden kiipec. Ktipec pri vszakom inetercenti ma nis-terne szekszare, velki trzsec gviisno ma szvnj dobicsek. Szilje, grah escse vu dvori verta sztoji i kiipci zse velki dobicsek zsenjajo iz triidov tihinszkib. Od kiipcov ne priszliizseni dobicsek bi lahko med liidsztvom osztano, csi bi vu driislva sztopili i oni bi cele vagone liirali. Dosztakrat sze tozsi, da vesznicski velki trzsci doli tezsijo ceno. I tii je pomocs. Vu csasznikah vszaki den sze popi.se, kak viszoka je cena szilja na borzi v Hudapesti, v Grazi, v Becsi (Wien) i. t. d. To telko zna-menuje, csi bi mi naso psenico v Budapesti meli, za teliko bi jo odali. Zaio iz te cene moremo doliraesunati foringo, stera sze na zsaleznici placsa. To lahko doma, na stacioni pozverao. Potem doliracsunati moremo na vszaki metercent okoli 54 filerov na razlocsne sztroske. Vu teh 51 filerov sztroskah 2 filera bere zselcznica za vdgo; 5 filerov sze placsa za mauto (kovezetvam) varasi; 8 filerov dobi tiszti, sten na zseleznici na blago csaka, prek vzeme; 5 — 6 filorov sze placsa za niic zsaklov, sto szvoje zsakle ma, od toga placsila sze resi; 20-22 filera sze doli potegneta, ar v Buda-pesti na borzi je faksa navada, da sze penezi vcsaszi doli ne pl;iesr\jo, nego meszto penez kiipec vekszel dA, za steroga sze penezi szarao za tri meszece dobijo. Potem csi kdo scse pe-neze vcsaszi moti. proceat na tri meszece sze njemi doli potegne. 1 2 iilerov dobi tiszti, ki na blago trzsca najde. Zapomliti szi nioromo, da na borzi sze obrne psenica celoga orszaga. Psenica je ne vednako zsmetno, zato jn i ve.cs cen zapiszani. Mi morerno ceno vzeti tiszte psenice, stera z nasov ediniko zsmecso ima ino iz te cene t-ze doli potegne foringa zseleznice i 54 filirov na vsziiki metereent. (kj) Krokoclil vu Iluni. Krokodili na juzsnom vu vodi zsivejo i vkiiper sztiszne, vkiiper driizga z ponioesjov med najbole sztrahovitne sztvari szlisijo. szvojih mocsnih zobov. Grozovitno znajo sz szvojirni zobami vgrizti. Krokodili vu vodah Afrike, Indie. Auszt- Csi kaksa sztvar ali t-slovik med njVgove zobe ralie, Juzsne Amerike zsivejo. Krokodil va pride, odnot n^ ga szlolndjenja, vcsaszi ga Nilnsi zraszte na dva metra, kraiesno zeleni — 60 — je, z csarnimi flekarni, csrevo zsucskaszto. Vu vodi je prevecs rocsen, na sziihom sze po mali gible. Dobro csiije i vidi. Od csloveka sze boji, nego vu vodi donok na njega vdan. Una od 20 do 90 bilic, velke, kak goszecse, znesze na peszek, zlezsenjo na toploto szunca niha, nego ovak je verno sztrazsi. Ednoga taksega dva metra dugoga kro-kodila je najso pred dve letih eden oficir na Juzsnom Vogrszkom vu Duni, z pomocsjov szvojega szluga ga je biijo i v Budapest poszlo. Nas kep toga krokodila kazse. Mogocse, da je iz kakse menazserie odszkocso i tak vu Duno priso. K Kak sze moszti vu Aiiieriki dale szpravlajo? omaj je ljudsztva na szveti tak kiiristnoga, szi z malimi sztroskami i z malim triidom kak amerikanszko, Zna szi zracsunati, kak velki baszek szpravi, Pelda je na to dale Fripravlanje k dale szpravlanji moszta. — 61 — szpravlanje ednoga moszta, ka sze je vu New-Yorki zgodilo i ka nasiva dva kepa pred nasz posztavita. Naimre na kanalisi Harlem je bio eden moszt, steri je pred dveszto petnajsztov ulicov sztao, nego steroga szo na meszto pred 221 ulicov sztojecsega sztaroga raoszta steli posz-laviti. Na raoszti pred 215 ulicov szo szkoz sze vozili i hodili, dokle je sztari moszt pred 221 ulicov ne dol zruseni bio. leni tramovje szo sze zacsnoli zdigavati. Vodo szo tak dugo pumpali, dokle brodi i tramovje szo ne doszegnoli moszta. Kak sze je pacs moszt na zadoszta viszoko zdigno, z pumpan-jom szo henjali., Gda je moszt na tramah gviisno sztao, zacsnoli szo moszt dale szpravljati po vodi. To delo szte opravile dve ognjenive ladje, stere szo pred brode zapregli. Njeve szte moszt na novo meszto potegnole. Dale szpravlanje moszta. Pod moszt szo szpravili brode, steri velki zsmecso zmagajo. Brodi szo meli velke liiknje, stere szo szo z vodov napolnile. Voda je zato potrebna bila, kak mo zse szledi vidli, da zs njov sze moszt zdigne.' Na brode szo moesne tramove poszta-vili, da noszili do zsmecso moszta. Gda je to vsze gotovo bilo, teda szo moszta na dva kraja od bregov razlocsili; vodo, z sterov szo liiknje broda napolnjene bile, szo zacsnoli vun pumpati. Brodi i na njih posztav- Moszt je zsmeten jezerosesztszto tonn, (edna tonna 10 metrov), to je, sesztnajszet jezero raetrov (meterraazsa), to je taksa zmecsa, za stero vozsnjo bi potrebno bilo na szto-sesztdeszet vagone. Moszt je devetdeszet metrov dugi i tri-najszet raetrov siroki. Dale szpravlanje moszta sze je zgodilo vu pettreszetih minutah, malo vecs pol vore. To je za isztino amerikanszko. Sparajte! Sto vam pravi, da morete obogateti na driigi nacsin, kak po deli i sparavnoszti, ne poszlusajte ga : za-peljivec je, — pise velki mozs, Benjamin Franklin. Sparavnoszt je szrednja pot med szkopastvom i zap-ravljivosztjom. To szo meje, stere cseden cslovik preksztopiti ne szmi. Bog szam nanj priporocsa, naj spa-rarao. Vu Szvetom Piszrai sztoji: Szpo-ninaj sze szilkesine vu esaszi obiJnoszti ino potrebcsine szi-romastva vu dnevah bogasztva. Od jutra do vecsera sze csasz izpremeni . . . Moder cslovik je vu vszeh delah previden. (Sir. 18.). Dobro je te recsi od sparavnoszti poszebno denesnje dni vecskrat glasziti, gda liidje, najbolje pa mladezen szarao za vzsivanjem vremenitnoga veszelja bezsijo. Szveto Piszmo je njihov gucs zse pred jezerami letrai popiszalo: Hodte, vzsivajmo dobrote, stere szo tti, vzsivajmo hitro, ka je sztvorjeno, zdaj escse vu mladoszti. Na-polnimo sze z dragocenim vinom i mazilom, naj ne odhaja od nasz cvet csasza. Vencsajmo sze z rozsami prvle, kak povehnejo, naj ne bode ni ednoga travnika, gde bi m> ne hodili. Vu vszakom raeszti nihajmo szled nasega ve-szelja, ar to je nas tao, to je nam odredjeno. (Kniga Modroszti 2.). Dobro je sparavnoszt preporacsati liidem. Liki Ezsau odajo, zapravijo vsze. Vu Szvetom Piszrai sze ste: Jakob je ednok szkiiho szebi hrano, korai Ezsau, gda je iz pola triiden domo priso, je pravo: Daj meni iz tvoje hrane, ar prevecs szam obtriidjen. Pravo je njemi Jakob: Odaj meni tvoje prvo-rojensztvo. Un je pravo: Ovo merjem, ka rneni haszni prvorojensztvo ? Pravo je Jakob: Pri-szegni potera. Priszegno je Ezsau i odo je szvoje prvorojeiibztvo. I vzeo je kriih i lecso, jo je i pio, za malo je stimao, da je szvoje prvorojensztvo odao. (Genesis 25.). Zakaj morete sparati? Sparavnoszt je jakoszt krscsanszka. Szam Bog nam jo priporacsa. Je nasa duzsnoszt. Zakaj morete sparati ? Sparati morete, da te kaj imeli. Vidimo, da sze Iiidje terejo za bogasztvo. Edni csakajo, da de njira pecseni golob leto vu larape, driigi szi szenjajo, csi bi na loteriji, na spili jezere pridobili i glavo szi terejo, ka do zs njirai delali. Driigi po krivoj poti szi szpravlajo bo-gasztvo. Mi szmo pa csuli Franklina, da li edna pot je pametna do bogisztva — pot dela i sparavnoszti. Sto nacsi gucsi, zapeljivec je. Csi okoli gledamo po sz^eti, vidimo, da csi stoj kaj ma, szpravil je po delavnoszti i sparavnoszti, poszebno v mladih letih, gda je bil pri raocsi in szi je vecs priszluzsil, kak je ravno za vszak-danesnjo potrebcsino potrebtivo. A vszaki ni-manics je ne steo delati, je ne steo sparati. Ka je zaszluzsil, je hitro izdal, je li bil zasz-luzsek mali ali velki. Mnogo ljudi dela le za najpotrebnpsa ino csi kaj priszluzsi, manjari tak dugo, dokle je ne vsze zapravljeno. Eden kral najde veszeloga kmeta na njivi ino sze zacsne zs njim pogovarjati. Po dalj-sem gucsi zve, da je njiva ni kmetova Jaszt-nina, da dela na njoj kak delavec za mdli najem. Kral je v naglici ne mogo izracsunati, kak bi mogocse bilo sz tak malim zaszluzs-kom izhajati ino poleg toga escse dobre volje biti. Delavee je odgovoro: .,Napacsno bi bilo celi zaszluzsek na mene obrnoti. Edna tretjina je zadoszta za rne, z ednov tretjinov placsujem moje duge i driigo tretjino polozsim za pri-hodnje dni." To je bila krali nova uganka. Nego delavec nadaljuje : ,,Moj zaszluzsek delim sz raojimi sztarisi, ki ne morejo vecs delati ino sz mojov decov, ki szo escse ne za delo. Sztarisam dug placsujem i njihov trild povr-nem, od dece pa viipam, da me vu mojoj sztaroszt ne zapusztijo. Kral je delavca vu szvojo szliizsbo vzšo, gde sze bolje lehko poszkrbo za sztarise i dnco. Mnogo liidih je podobnih k krali, misz-lijo, da ni mogocse pri malom zaszlnzski spa-rati. Isztina pa je, da vszaki lehko spara, szamo naj pazi, da vees ne izdaja, kak zasz-luzsi. Zakaj morete sparati ? Sparafci morete, da posztanete szamosz-tojni i neodviszni, da od mikoga ne bodete viszili vu niksom dugovanji. Sziromak cslovik je ne szamosztojni. Duzsen je, placsati more proeente, driige rnore prosziti za podporo, delo more iszkati, na poszodo more dosztakrat prosziti i kiipiti. Vsze to ga odvisznoga vcsini, tak more pleszati, kak njegov tak zvani dobrocsinitelj fiicska. Gda ga zove, more na delo idti, csi bi vesa-szi doma gorelo, na tisztoga more votum doli 63 - dati, na steroga dobrocsinitelj scse, sziromak cslovik bi dosztakrat poleg szvoje diisneveszti vcsino, csi bi sze od szvojih goszpodov ne bojo. Kelko je taksi, ki sze vupajo odpovedati podpiszanje pri civilszkom zakoni, ar sze bojijo, ar szo odviszni od goszpode. Doszta mozsov bi sze lahko vcsilo od sziromaske belgiszke zsene, steroj szo dali podporo i ob enora szo jo steli prisziliti, naj poslje deco szvojo vu brezverszko drzsavno solo. »Ne", je pnivla, ,,raj naj vmerjemo jasz i moja deca od glada, kak pa bi proti mojoj diisnoj veszti delala. Iz toga sze vidi, da je neobhodno pot-redno delati na to, da posztane cslovik szam szvoj goszvod, neodviszen. Vszaki kraet bi mogel praviti z angiu-som : wMoj dom .je moj grad, moja trdnjava." Tak bi moglo biti, nego zsalosztno v zadnjih csaszih sze je sztan kmetszki predrugacsil. Bozsno goszpodarsztvo, nerodovitne letine, zap-ravljivoszt, gizdozt i pijanoszt, pomenkaaje sparavnoszti i prosztoga zsivljenja szo kmeta szpravile vu duge, — ne je vecs szvoj gosz-pod, drtigi njemi zapovedavajo. Zakaj morete sparati ? Sparati morete, da posztanete posteni ino delavni. Lepa lasztnoszt szlovenszkoga naroda je njegova postenoszt. Negcrpri dosztih ljudih ne ga postenoszti. Velka szramota je to za csloveka. Da vszi szo ljudje na szveti posteni, Bilo bi dobro — tebi in meni. Odked je nepostenoszt ? Dossta ma zro-kov, med temi je ne szlednjen zrok, da liidje ne sparajo. Jelte, ki ne spara, on zapravi, ka li zaszluzsi ali pridela. Znano pa je, da med jesztvinom pride tek, zapravljivec vszigdar vecs i vecs scse vzsivati. Naravno je potem, da csi zaszliizsek ne dojde, bode szi iszkaJ drlige poti i druge szredsztva, da pride do penez i iman.ja. I ztem je odprta pot nepostenoszti. Gizdoszt vu oblecsi, pijanoszt, hrepenenje po veszelieah, razkosno zsivienje to szo vre-tine, iz sterih prihaja grda, grehsna nepos-tenoszt. Za gresna veszelja szmo ne sztvorjeni, nepostenoszt je grdi greh — proti tomi nasz varje sparavnoszt. Nego sparavnoszt je i pot k delavnoszti. Jelte cslovik teda vekse veszelje ma vu deli, csi vidi kaksi haszek. Potem csi stoj vsze za-prdvi, kakso veszelje more un meti vu deli ? Un dela, da szi kaj szpravi, potem zapravi i med tem szi nancs ne miszli na delo. Dela zato, da ga szila, glad i zseja zsene, driigi dragi csasz pa manjari. Spaiavnoszt je nagib na delavnoszt. Za-csetek je zsmeten pri nisternih, nego gda szledi vidijo, da ne sparajo zaman, da suma raszte, volo dobijo delati i vecs szi szpraviti. Sparajte, sparavnoszt vasz de csuvala od poti nepostenoszti, vcsini varn delo szladko, veszeli vasz, ar bodete vidli haszek vasega triida, vase premozsenje. A rnozs posten je — solnce zlato, Ki razszvetluje, greje szvet, Ki v piszaa cvet ogrinja trato, ¦ Ki vrt in gaj odeva v cvct. '¦..,, Zakaj morete sparati ? Sparati morete, da te zadovoljni. Zado-voljnoszt je neobhodno potrebna na zemlji, vu dolini szkuz. Te lasztaoszti mnogo ljudih dan-danesz ne pozna, ne sese poznati ino zato tudi neraajo i ne poznajo prave szrecse. Bogasztvo je ne vsze, vn palacsi bogatina je mnogokrat menje pravoga veszelja, kak vu kocsi kineta ali delavca. Pripoveszt pripovedava: Perzijszki sah (kral) je obetezsal. Doktorje szo pravili, naj szi poiscse szrakico szreesnoga csloveka i jo oblecse, potera bo zdrav. A szrecsnoga cslo-veka ni bilo ni na kraljeszkom dvori, niti vu celom varasi ino.dalecs okoli ne. Po dugom iszkanji pride poszlani v edno szamotno do-lino. Tam najde mladenca pasztira, ki jp lezsal vu travi i veszelo szi je igral. Poszlani sze vu gucs piiszti zsnjim i zve, da je mladenee szrecsen. Da bi od njega szrakico proszil, sze je pokazalo, da je mladenec — ne meo. Pravo bogasztvo je, da raalo potrebujes. Eavno velike potrebe, stere szo ne pametue, szo zrok, da ne ga szrecse. Takse dni zsivemo, da sze more kmetszki i delavszki sztan opominjati, naj sze drzsi szta-rih nos i seg. Zse Peter apostol opominja zsene: Njih lepotija ne bodi zvunesnja v pletenih vlaszeh, na szebe djanom zlati ali vu izbirnom oblecsi, nego szkriti cslovik, rairnoga i krotkoga duha, un je bogat pred bozsim licom. (I. Petr. 3. 3. 4.) Nego mnoge ne posz-lusajo apostola. Zseuszka, taka ali taka, ... Zala hocse biti vszaka; - ;-'..-; ' .. Vtakne rada kaj szi v lasze, '^ ' ^/f-'. J-Ali kaj obeszi na sze. ;v Isztino ma pesznik Stritar, ki od teh zsen pravi: •?. Delajo tako, ar dobro znajo, ;- Da szame na szebi le malo veljajo. I ta gizdoszt, zapravljivoszt sze je zgne-zdila raed liidsztvo, ar ne sparajo. Vesz tjeden brez mele i mleka, , . V nedeljo pa draga obleka! - 64 — Morerao szi miszhiti, da csi stoj vsze zapravi, ka priszluzsi, da im z nezadovolnosz-tjom gleda driige, steri kaj majo, da szo ne-voscseni, csi vu zsepi szoszeda nisteri krajcari rogacsejo, stere szi je z sparavnosztjov szpravo. Sparajte, teda ne bodete na driige nevos-cseni, ne bodete na drtigo blago zijali, nego zadovoljni dodete z tisztim, ka szte szi z spara-vnosztjom szpravili. Zakaj morete sparati? Sparati morete, da te trezni i rado-darni, Lepa jakoszt za vszakoga csloveka je treznoszt, za krsesemika je duzsnoszt, je bo-zsja zapoved. Kak grdi greh je pijanoszt, kelko nevole za szebom vlecse, vszaki den vidimo. Zsena ednoga pijanea pride popoldne vu krcsmo, gde je szedo nje raozs i njemi pravi: Mozs, ar ne bos imel csasza domo priti, sze-mo szam ti juzsino prineszla. Z temi recsmi polozsi zakrito poszodo na sztol ino odide. Mozs povabi szvoje nicsvredne prijatele, naj zsnjim jejo. Kak odgrne szkledo, pa nika ne najde drtigo, kak papir z napiszom : BNa zdravje ti naj bode juzsina, ravno tiszta je, stero doma (voja familija raa." Kelko vecs dobroga, zsmahnoga kriiha bi bilo vu nisteroj hisi, csi bi telko zseje ne bilo. Cseden cslovik spara, ne da peneze za nepotrebno, bozsno pijacso, poszebno pa ne pije nezmerno. Speravnoszt pela i na radodarnoszt. Zap-ravljivec ne ma, iz koj bi sziromaki iiar delio, ne raa, iz koj bi kaj na dobro nakanejnje, Bogi na diko aldiivo. Vszigdar lehko to vcsini, ki spara. Meszto toga da bi po szvojem guti doli piiscso peneze ali na szebe hale veszo — hrani i oblacsi Jezusa Krisztusa, ki szam nara pravi: Ka szte najmensemi iz mojih bratov vcsinoli, to szte raeni vcsinoli — celo glasek vode, stero szte dali vu mojera imeni, bode vam poplacsana. Znate zdaj zse, zakaj morete sparati. Sparati morete, da posteni osztanete, da le zadovoljni, trezni i radodarni, da te kaj imeli i szamosztojni, neodviszni bodete. Kmet, steri sze poleg szvojege sziro-mastva pred vszdkim raore nanizavati, sze raeni mili. Kraet, steri viszi od drugih, je veksi sziromak, kak drzsina indasujoga szveta, stero je goszpodai* ktipo ali odo, ]iki kakso sztvar. Vi szte deea szlobodne nature, szlobod-noga zrdka. Vu csisztom zraki, vu zelenora gaji, na rozsnatom travniki de]ate, ne raate zroka sze z nikim menjati. Nego popolno szlobodni i szrecsni teda bodete, csi te spa-rali, csi od nikoga, ne bodete viszili. Teda zaisztino vas dorn grad bode, iz steroga vasz niscse ne de mogo sztirati. Te sze ne iteszra-motovali pred decov, ar ne edno griido ocsinszke zemlje szte ne zapravili. (kj.) Kak te sparali? -drava j)a*net vszakoga vcsi, kak naj bode sparaven, nego do-nok vam scsem nistere ta-nacse popiszati. 1^^^^^^ Zacsni rano sparati. Vu /ST^/n**^^ szvetom Piszmi sze ste:Mla-denec vajen szvoje poti, tudi v sztaroszti zs nje ne sztopi. (Preg. 22. 6). Za rana zacsne zsgafci, komi je kopriva raati, — pravi prego-vor. Navada je zselezna szrakica, vala od dob-rih, vala od lagojih navad. Kak sze stoj na- vadi vu detinsztvi, tak drzsi szledi. Zato szta-risje zse deco raorejo vcsiti na sparavnoszt. Deci sze kiipi szvinja iz csrepa, vu stero do z veszeljom notripiiscsali krajcare, stere szi tii i tam priszliizsijo ali kak dar dobijo. Bozsna navada je, zse odrasztloj deci, esi gde krajcar dobi, vcsaszi cuker na pamet prineszti. — Na Francuskom, Angluskom, da solarszko deco nagnejo na sparavnoszt, szo vu sole solszke kasze vpelali. Belgijszka vlada szamajfi v letih 1873., 1874. ino 1875. razdelila med pridne, — 65 — sziromaske solare knige od sparkasze, stere szo vkiiper 120000 koron izneszle. Sparaj vu vszakom deli, ne zavrzsi male dela. Trgovec Purtales je bio bogat i radodaren mozs. Ednok prideta k njerai dva barata proszit almostvo za kloster. Na gangi ne bilo poszveta, goszpodar jih moral voditi. Goszpod zaklicse deklo, da bi naredila szvetloszt. Pride dekla, vzeme zsveplene vzsigalice, prva sze ne scse vuzsgati, jo vrzse na tla. »Ka delas?" pravi Purtales, ,.vej pa je escse zsveplo na njoj." Z tem jo gorvzeme i naredi zs njov poszvet. Harata eden ovoga csudno gledata, da pri tom szkopom nika ne dobita. Nego ne szta sze mogJa doszta csudivati, da njima da 900 koron govorecs: ,,To je moj dar za kloster." Komaj szta mogla zahvaliti, tak szta sze csudivala. Zato njima goszpod dale pravi: ,,Razumim vaj, ne moreta szi raztolmacsiti mojega obnasanja. Nego ravno zato, da zse od nekda tudi szara sparavno ravno z vzsigalicami, szam szi teliko szpravo, da morem i vama za kloster telko penez dati. Sparaj, dokler imas kaj i ti je mogocse, kaj na sztran djati. Na sztare dni, vu nevoli zacsnoti sparati je ne velka dala. Escse cigan spara, gda ne raa. Sparaj, nego na szebi, ne na driigih. Grdi cslovik je, ki vsze zalocse i zapravi i doraa na szvojoj familiji spara, stera razese-szana, gladna okoli hodi. Sparaj tak, da pomensas tvoje potrebcsine. Dendenasz sze je rod privadil k potrebam, od sterih v prejsnjib csaszih ne bilo ni duha. Ali z tem sze pozdignila i szrecsa ? Csi stoj vcsaszi vsze zsele izpolni szvojega szrca, zadovoliti je donok ne more, ar je nase szrce za vekivecsno veszelje sztvorjeno. Takse zsele i potrebcsine szo nasemi szrci, liki zsednomi csloveki oszo-lena voda. Modrijan Kleon, koga szo ednok pitali, sto je najbogatesi, je odgovoro: ,,Sto je najbolje sziromaski vu potrebcsinah." I ruszki grof Tolsztoj pravi, ,,da je le tiszti najbolje bogat, steri najmenje zsel ima." Sparaj z tem, da vcsaszi placsas, kak kiipis. Kak szam piszo, doszta nepotrebnih pot-rebcsin raamo. Csi vcsaszi mas peneze, dobro szi premiszli, jeli kupis; csi pa ne mas penez, ne premisljavaj szi doszta, ne hodi okoli sta-ciinov. Ne veri zsidovi, krcsmari: Ve te zse raeli peneze... Pri vasz sze ne bojim za pe-neze. Plaesaj vcsaszi, kak kiipis, teda ne bos1 kiipil blago, stero je predrago. — Ednok eden caszarszki szin je sztopo vu bauto, izebro je szvojoj deci vszakojacske raale reesi. Scse vcsaszi placsati, nego trzsec njemi li gucsi, naj sze ne miidi i triidi. Kak pa je vido ra-esun i zapazo, da szo nisterne recsi grozno oszoljene, — vsze je piiszto i vu driigo; bauto je so. — Pri brezpametnoj kiipcsiji vala: ,,I)vakrat obrni vszaki krajcar prvle, kak ga vodas. Pitaj szebe : ali to neobhodno potrebujem, ali to morem jasz meti V Bos videl, da dosz-takrat bode sze krajcar iiBzaj obrno vu tvojo mosnjo. Ne kiipi nika nepotrebnoga i nebode ti nigdar ne zmanjkavalo, ka ti je potrebno. Na sparavnoszt bode te szililo, csi vu poszojilnici, vu ,,vasoj kaszi" szi nisterne akcije kiipis. Na edno leto placsas 10 koron. Pri-sziljen bos na sparavnoszt, ar vszaki meszec bos mogo placsati; tak bos iz szile i pritiszka na szlednje haszek meo. Vecsvrsztne tanacse szam vam dal, na varai je red, izprobajte je. (kj.) Nasa kassza/ idimo, da delavci, rokodelavci, escse csasztniki vu driizsbe sze szlozsijo, szvoje drfistva szi napravijo. Jaj tisztonii, ki oroti njim scse sztopiti. Na veke od podigavanja plaese sze gucsi i njihove druzsbe z prosnjov szo szi zse doszta pripravile, csi ne haszni, pripravni szo escse sze protiti. Zaman iscsemo pri szlovenszkih kraetah driistva, stero bi sze za njihovo obrambo, za njihov haszek triidilo. Sto je kriv, to razla-ganje bi doszta osztrih recsih potrebovalo. Nisterna leta sze zacsnojo navecs krajih — 66 — posztavljati poszojilniee, kasze od szamih kme-tov, stere poszojilnice szo zdriizsene z Central-nov poszojilnicov v Budapesti. Takse kasze, da nisterne imenujera, szo jo v Martjanci, pri szv. Jilrji, v Szerdici, v Sinnersdorfi, pri szv. Jeleni, pri Gradi i. t. d. Vszaki szi kiipi telko akcije, kelko szi miszli, da de mogocsi placsati. Na edno akcijo sze placsa na edno leto 10 koron, to sze placsa 5 let. Na peto leto sze od vunplacsane akcije piszmo posztavi i od leta do leta sze 5 procentov haszka pla-csa. Pri toj kaszi na poszodo szamo tiszti dobi, steri szi akeijo kiipi. Veksi penezi sze davajo na tabuliranje, mensi penezi sze davajo na postenje. Te kasze szo zaisztino blagoszlov za szi-romak csloveka. Hitro njemi trbe kaksi 20 koron, koma de so? Szoszed szam ne ma, uzsornik vesznice, kaksi bautas ali krcsmar pa velki zso proszi, zviintoga pri njem bi raogo kiipuvati ali sze vecskrat zapojiti, v Monoster, v Szoboto besati, je ne vredno; viste, kak je njemi na priliki, csi doma vu vesznici v ne-delo zadvecsera, gda csasz ma, prosene 20 korone vu roke dobi. Pa kak na fal procent, brezi velkoga sztroska dobi ? Na duzsno piszrao ne treba stemplna, za piszanje duzsnoga piszma nikorai nika ne treba placsati. Csi sze dug na griint tabulira, za kaksi 5 koron sze vsze piszalo opravi. Ne treba fiskalisa kasze prosziti i njegove sztroske placsiivati. Vu velkih kaszah pravijo, da je pro-cent szamo telko pa telko, pa vendar gda na pla-csilo pride, duzsnik szkoro dvakrat vecs more placsati za piszalo i Bog zna, za koj vsze. Pris-para sze na poti, ne treba telko krmiti tiszte, ki dobro sztojijo. Mimo raenje krcsra sze ide. Csi vu vasoj veszi escse ne mate te po-szojilniee, sztopte vkiiper tak edno deszet vasz, proszite goszpon plebanosa, kaplana ali skol-nika, naj pisejo centralnoj kaszi. Centralna kasza vam poslje ednoga csasztnika, steri vam vsze raztolmaesi i vu red posztavi. Za sziromaka kmeta boljse kasze ne poznam, kak to, stero szara popiszo. Ni edna kasza ne more tak na male sztroske peneze dati, ar kak szam popiszo vtu nasoj kaszi piszalo nika ne kosta, ftemplnov i driigi pravdenih sztroskov ne ga; druge kasze doszta kosta fis-kalis, ravniteljsztvo, csasztniki, vu nasoj kaszi szo csasztniki zadovoljni z malov placsov, ar szvoj triid platiti dajo z tisztim veszeljem, stero cstitijo na tisztom, da vidijo napiej idenje ljudsztva. Na szlednje, csi kasza kaksi haszek pri-nesze, haszek osztane med Ijudmi i ne do sze masztili z tisztim tihinci. Ne de brezi haszka, esi eden racsun pred vasz posztavim. Vu rokah mam racsun jiirjenszke kasze od leta 1905. Gda je kasza nasztanola, je bilo 76 kotrig, vu leti 1.905. je bilo 165 kotrigz 231 akcijami. Na akcije je notri plaesano 91(i4 kor. 55 iil. Na interes je vlozseno vu kaszo 10,230 koron, rned liidmi je poszojeno 50,146 koron, iz teh 29,814 koron je od Centralne kasze na poszodo vzeto. Osiszti haszkov je b:lo vu 1905. leti 1050 koron 47 filerov. Iz teh je 10 procentov za-drzsani, da pze kasza pomaga (tartalčk alap — reservfond), to je 105 koron 5 filerov, 5 pro-centov je placsano kotrigam na akcije, to je 412 koron 76 filerov. Osztalo je escse 532 koron 66 filerov, ta suma sze je tiidi k reserv-fondi prikapcsila, da sze kasza pomaga. Kak pa Centralna kasza sztoji ? Poleg racsuna od 1906. leta vu centralno kaszo je szlozseno 1956 vesznicskih kasz, vu sterih je kotrig 498.379, akcij pa 908.014. Na te akei.je je placsano zse vecs kak polojno, naime 26 millio 456 jezero 370 koron (26,456.370). Rftservfondi, da sze kasze poraagajo, vozneszejo 4,241.220 kor., vlozseno je bilo 47,176.230 kor. Potem kasze szo iz szvoje mocsi lehko 77 millio koron obrnole na poszodo szirornakom kmetora. Zviin toga Centralna kasza je z po-szojov 71 millio koron na pomocs prisla kaszam, stere sze potem z 148 millio koronarai delale. Te racsun od Oentralne kasze vodani sze nt; szlednje szporaene od tiszte lacsnoszti na zemljo, stera lacsnoszt sze vpamet vzeme po celom orszagi, stera laesnos^t je ceno zemljo zviin-redno i ne zdravo zdignola. Ludje z velkimi dugami szi zemljo szpravijo i to de doszta malih vertov na nikoj szpravilo. Naprej moji dragi! Ne pravte, da vu veszi ne ga penez. Isztina, da vsze duge na ednok ne de mogla vasa kasza prek vzeti od driigih kasz. Nego po mali de slo, male duge de zse mogocsa prek vzeti. Zviin toga i vi mate kakse kiajcare, ne varn je vredno dalecs neszti vu kaszo, vu vaso kaszo je vlozsite. Na ednok ne more sze popraviti falioga vecs letih, nego zacsnite, na szrei vam naj lezsi vasa kasza i una de sze pomagala i raocsna posztane. (kj) - 67 — Sto i z glavov naz&j obrnjeuoT zna lioditi. Nisteri cslovik z szvojov prilicsnosztjov, z dugov probov dosztakrat kaj taksega zna pokazati i vcsiniti, ka bi cslovik na prvi pog-led za nemogocse drzso. Tak na peldo eden z rokov, driigi z zo-bami, tretji z nogami zna csudivanja vredne dela doprineszti, szarao od szebe sze razmi, po dugoj probi i triidi. Eden vu plavanji, driigi vu szkakanji, znovics driigi vu jezdanji, vu zdigavanji zsmecse velko rocsnoszt szkazse. Vu preminocsera leti eden mladi cslovik, po imeni Koszta je vu csiidivanje szpravo liidi po velkih mesztah. Zsile sinjeka szo njemi tak zviinredno zraszle, da po dugoj probi je na to priso, da un zna glavo tak obrnoti, da lice nazaj pride. I vu tom sztalisi zna dugsi csasz hoditi szera i tam ravno, kak driigi cslovik, komi je na meszti lice. Koszta .sze pripravla, sze predsztiivi. Koszta z obrnjenov glavov nazaj sze szprevaja. Nasa bauta. «a/ \^"u estenji z napiszkom ,,Nasa kasza" szam vam popiszao nistere reesi od poszojilnice, stera je zaisztino blagoszlov za szi-romaka csloveka. Zdaj vam drugo driis-tvo i zadrugo scsem popiszati. Po Vogrszkom na vsze kraje driizs-bene baute nasztav-lajo. Ka zsene liidi na to ? Pri nasz platno, oblecs, zsivezs i vszaka potrt-bcsina vekso ceno dobiva, nego pridelki kmetszki sze nc zdigavajo. Ki malo kiipi, dnigo kfipi. Csi njih Y vecs vkiiper sztopi i tak dd blago prineszti, celo na fal sze dobi. Idte vu edno vesznicsko bauto, ka tam je za vrednoszti? Koraaj kaksi 600 —700 koron, stera suraa csi vcsaszi 15 procentov prinesze, ne priuesze telko haszkov, da bi iz njih eden beres zsivo. Pa vendar bautas zsive, goszpod-sztvo spila, vszaki ga za goszpoda zove, csi stoj pride kiipiivat i un ne ma csasza, pravi: Vcsaszi pridejo goszpa i vam dajo. Vendar naprej ide bautas, vrednoszt sze poranozsava. Pred nisterih letih je escse cote noszo, zdaj pa pravi tisztim, ki sze po spaszi protijo, ,,zdaj me zse lahko sztirate". Zrok tomi vu blagi, vu ceni i vu meri moremo iszkati. Nori sze, grozovitna uzsora sze dela. Szkazse sze to, kak gde edno driizsbeno bauto odprejo, vcsaszi sze vidi razlocsek med blagom i blagom vu kakorsnoszti, vu ceni. Nisteri sze tozsijo, da jo druzsbene baute na nikoj szpravijo. Mogocse, da ednomi ali — 68 - driigomi szo na kvar, nego liidsztvi szo gvfisno na haszek. Steo szam, da vu ednom viirasi, va sterom jp 5 jezero prebivalcov, szo napravili edno driizsbeno bauta. Prvle szo vszdko leto 250 hektolitrov (eden hektoliter je 100 litrov) zsganice, spiritnsza vzsivali, od tisztoga hipa pa, da baute sztoji, je doli szpadnolo to vzsi-vanje na 200 hektolitrov. Meszto toga, da bi liidsztvo zsganico pilo, sze je k vini obrnolo, stero od 30 hektolitrov je na 200 hektolitrov szkocsilo. Prvle kak je bauta driizsbena nasztanola, je eden hektoliter zsganoga poleg 70 gradu-sov kosto 140 koron, to je vszdki gradus 2 koroni. Zdaj vu driizsbenoj bauti — mcrl Szoli je potrebno 400 metermazsa. Edna nietermazsa je prvle kostala 28 koron. zdaj pa vu cerii 25 keron pride raed liidsztvo. To je ttidi 1200 koron haszka. Zselezo je prvle bilo 28 koron, zdaj pa 25 koron, pri potrebi 200 raetermazse je raz-locska (500 koron. Pri seszterom blagi liidsztvo prispara edno leto 21,400 koron, tiszto liidsztvo, stero csiszte orszacske ddc^e placsa 15,000 koron. (Alkotmdnj, 1907. jan. 1.) Nego Ndci i Dolfi pa Kobi ne piisztijo delo. Szleparijo zacsnejo, ne da bi eden ovoga na nikoj vrjrli, nego da bauto driizsbeno bukti napravijo. Kden dcn na dverah njihovih liaut viszi ozmanilo, da jft edna kila cukra pri njih tem sze je cena zdignola — 96 gradusov zsgano szamo vu 100 koron pride, to je vszaki hektoliter je 52 koron falesi. To je razlocska 10,400 koron. Vino je prvle kostalo hektolitra 80 koron, zdaj pa boljse vino sze ddva za 48 koron, to je tiidi 6400 koron haszka za liidi. Iz cukra potrebuje vesz 120 metermazsa. To szo prvle polng cene 68 korone vu fabriki vu vosznici za 88 koron odavali. I zdaj je cena edne mertermazse vu fabriki 74 korori, eena vu bauti driizsbenoj pa vendar raensa, kak prvle niime 80 koron. To je tiidi 920 koron dobicska. Petroleuma potrebujejo 110 metermazsa. Prvle, da je bolje itil bil, szo ga odavali za 48 koron, zdaj je cena metermazse 40 koron. To je tUdi 890 koron haszkov. 64 filerov, pri driigili pa 92 filera. I nas szi-romak kmet da szo vloviti i znoriti. Jelte, vi kiipite eukra kaksp pol ki'e, N;ici vam dd tak, ka edna kila ne 92 filera, nego 1 koron kosta. Nego vi pacs bozsno delate. Na peldo edna kila petroleuma kosta 40 filerov, ali vzemerao, edna ki-la ali eden liter petroleuma telko pa telko kosta po pravicsnoj ceni, vi pa poslete vasega szina z ednira glasekom i prdvite njerni, prineszi nam za 18 filerov petroleuma, Naci je bozsen ra-csundr, ne de mogo vozracsunati, kelko bi sze ddlo za 18 filerov. Na szlednje poleg bozsnftga racsuna i mere szte vi znorjeni. Toga pri druzsbenoj bauti ne ga. Vu driizsbenoj bauti ne ga liandlanja, ima dd bldgo po pravicsnoj ceni, nego peneze, tiidi sc.se po pravici viditi. — 69 - Briizsbena bauta niisz vcsi, da szamo fcjszto kiipimo, ka potrebiijeino. Vrcsi nisz na sparavnoszt. Scse, da vesaszi placsamo. Ne dela tak, kak Naci, ki bi nam vsze za sinjek za-vezo: Vej, mate szoszed csasz placsati i poleg toga vam je zse zso na edno leto notri zra-csuno. • Vu driizsbenoj bauti sze za eden rae-szec more phicsati, szamo te dobite blago po pravicsnoj ceni. I csi za edeu meszec ne mo- rote placsati, ne bojte sze, ne pride ekszeku-cija, nego dug sze prek dene vu vaso kaszo. Ne szerdite sze zato, boljse je vu kaszi vasoj pravicsen interes piacsati za dug, kak pa, da bi vam Niicek, Bog zna, kaksi zso zse pri ktip-csiji notrizracsuno. Jz toga vidite, esi szi sesete pomagati, posztavte szi gori vaso kaszo iz vasih iilerov. W). Delavci, steri placse ne proszijo. \ haedrus (sti: Fedrus), ki je esese pr?d rojsztvom Krisz-tusa zsivo, je edno lepo frlico piszo od liszice i strka. Jalna liszica je strka na obed pozvala. Nego da strk do jesztvine ne pride, liszica je naklala sztol z szamov tekocsov hranov i to vu plitvih szkle-cah i tanjerah. Szkoz je ratala strka, na.j li je, naj njeno sziroraastvo ne zavrzse. Eada vam dara. Nego strk z dugim kliinom, z krat-kim jezikom je niksega kvara ne mogo vesi-niti vu jeszfcvini. Med tem je liszica vsze hrano gor po-szrkala i zlizala i prepekala sze je, da je strk bozsno pohodo. Nego strk sze je tiidi ne piiszto. Zakaj bi un szkopi bio. Sziromak je tiidi ne. Zato je un tudi pozvo liszico ednok na eden kra-tek obid. Pnde liszica — i ka vidi? To vidi, da njeni liibleni sztric — strk — vsze hrauo i pit-vino vu grozovitno duge i tonke glase je zdevo i sztocso. Gde je pacs te duge glase kiipo ? Strk sztric z dugini kliinom i sinjekora je vsze vopobro iz glasov, nego liszica sztrina je sza-mo naliikala vu duge glase. Ta frlica ma velko vcsenje. Vszaka sztvar ma szvojo priliko, vszaka ma szvojo delo vu naturi, na zemli. Goszpodia l^og je tak szvet sztvoro, da vsze raa szvoj namen, szvoj cio, szvoje delo. Na peldo sto zna, zakaj je vu morji fceliko szoli. Vopokazano je, da je to zato, da bi sze tiszta velka sztojecsa voda ne szkvarila, ne bi zvunjala. Modri pravijo, da i miihe, na stere szmo v leti tak csemerni, hasznovitno delo opravlajo, naime klice mnogo?rsztnih betegov, tak zvtine bacilluse, glivice potrosijo, prepravijo. To scsera pacs praviti, da vszaka sztvar ma szvoj namen. Tak i ftiee. Une miijo szvojo delo vu velkom goszpodarsztvi nature, zeraJje. (ide JB escse cslovik ne hodo i zemljo orao, tam nega hasznovitnoga ali kvar deiajo-csega fticsa, ar tam je szamo potreben ftics. Na haszftk ali na kvar de ftics szamo tara, gde cslovik gor obrne red indasnji i zacsne vu velkom povati zrnje, szad, peiotnino i driigo. Z tera, da je zacsno doszta szilja po-vati, je szebi neprijatele vcsino tiszte fticse^ steri zrnje radi imajo. Nego escse vecs. Poin-nozsili szo sze ftiesi, ki z teh fticsov zsivejo. l)a te ine bolje razuraili. Jelte, velko povanje psenice, prosza je pomnozsilo vrable, vrabel potem kvar nam dela; nego za volo vniblov szo sze i pomnozsili oni fticsi kem, je hrana jneszo malih fticsov, tak ka szo te (ticsi iz idnoga kraja na haszek. Inda szveta szo vode szem i tam tekle, — 70 — mocsvare szo bile, bili szo velki pasniki i lo-govje, — fticsov je bilo grozovitno. Nego zdaj, vode szo vu njihovo posztel zaprete,'mocsvare szo posziihsili, pasnike gorzorali, na vsze kraje szarao szilje. Nego z tem i protivniki polode-lavca szo sze pomnozsili, pomnozsile szo sze kuke, csrvovje. Ne ga zdaj zse rasztline, szilja, cveta ali dreva, stero bi ne szvojega protiv-nika melo. Proti tem kukam szo posztavleni fticsi, to szo delavci, steri sa szvojo delo ne proszijo, pldcso. Nego edno vendar li proszijo, da njim ssiveza, hrdno, hah dobromi delavci, ne lcrdtimo. taksov raarljivoGztjov, kak paes szamo edna ftica zna. Kak zselezo vu zemli vrezse i gor obrne csarno zemljo, za pliigom ide vrana, escse i tovajszka szraka. Glej, kak csedne ocsi majo, poiscsejo csrve, roscse i kuke, stere zdaj escse vu zemli szpijo, nego csakajo csasz, da nap-rej pri lazijo csloveki na kvar. Gl4j, kak sze davijo z misami. Ne szamo edna, ne szarao dve, nego szto vran sztopa vu brazdi, da vsze poiscse i prepravi, ka bi csloveki kvar delalo. Jelte oracs taksega hipa ne zgrabi za kamen. Isztina, da nisteri veszelje ma, csi je z bicsom Oracs.i ftica. Moj namen je, da nisterne brezplacsne delavce, — hasznovitne ftice pred vasz po:»ž-tavim. Proti jezero vranam dojde eden krics, eden kamen. Csiszta pravica. Kamla sze bojijo vrane. Csi sze na kukorco szpravijo, brezi kvara je to ne. Szaga je cslovik sz halarai i cotami, na nje kricsi, ne obtriidne, csi vcsaszi dvajszeti kamlov je proti njim potrebno. Nego obrne sze red, kak sze zacsne orati. Teda je ravno tiszta vrana z driigimi vred liiblena prijatel-kinja oracsi, ar hasznovitno delo opravlja z scsuka, dosztakrat buje. Nego te cslovik bisze raogo vcsiti od vrane, da gda je una v kvari vu kukurci, sze boji, nego da za pliigom sztopa vu brazdi, tak da bi szaraa znala, da je zdaj na haszek, iszo ne boji. Poskodovati, bujti je najlezse, nego na nerazumno, divjo szrce kazse. Na szprotoletje malo ssinico vidite po vejkah szkakati, kak je pregleduje i csiszti. Doszta haszka nam dela. Pa liidje vu zimi, da sznftg lezsi na vejkaj i una szirota szi ne more zsivez poiszkati, njeno gladnoszt ne railujejo, nego vu tikvenoj glavi njo Jovijo. To je ne cseden cslovik, od njega bi sze szlobodno pra- — 71 — vilo, da njegova glava je tikev, stera szinico vlovila. Frlica pnivi, gda szo Jezusa na szmrt iszkali, upkas je szkoz kricso: Huj)-|)U'j)U. lu! Prepelica pa za DJim: TU bezsi, lii bezsi! Negn mala szinica je li Ne je tU ! Ne je tii! pravla Kavka. - 72 — Pokastigan je bio upkas, da vszigdar vu blati rova, njegovi do sinjeka vu njem szedijo vu gnezdi. To je isztina. Prepelica je pregnana iz loga i zato nig-dar ne szede na drevo. To je tiidi tak. Nego mala szinica je blagoszlovlena. Dvanajszet bilic znesze, dvanajszet szinov redi. To je tiidi tak. Dvanajszet szinov rediti je ne malo delo. Marljiva je. Od rane gojdne do kmicsnoga vecsera je yu deli, od vejke na vejko szkacse, dosztakrat z glavov doli viszi i tak pregledne loge, ogracseke, pregledne pacs vszako vejko, pobere kuke i vsze, ka bi drevi na kvar bilo. I gda dvanajszet szinov tak hrani, goszpodari je gviisno na haszek. Pridejo shvorci, liki oblak. Eazlocsijo, znovics vkiip sze najdejo. Njihov giasz sze dalecs csiije. Ovak pa celi csasz je na haszek poije-delavci. V zimi je na juzsnora. Eano k nam pride i teda vu velkom seregi obszede njiva, travnike i pasnike i bere od jiitra do vecsera kebre i kuke i teda je tiidi njegova pravda: Sto ka zgrabi! Szebi li vs^aki! Nego teda ne dela kvara, vszaki sztopaj je haszek za poljodelavca, — ocsiszti njemi travo i szetvo. Ka pa szova ali csuJe? To je ftics nocsi i kmice. Doszta pajda-sov ma med ljudmi, ki sze radi v nocsi okol szteplejo. Ne scse rad na szvetlo pridti. Sziroraak csi vu dne szvojo luknjo osztavi, obszede ga Paszterica. Gda sze csresnja ali grozdje zreli, ob-szedejo ogracsek i vinograd. Gvvisno, da teda doszta kvara vcsinijo. Njihovu pravda je dosz-tojna k pravdi goszkain. Goszka, csi iz vode vu szilje zablodi i to hzc dosztakrat zgodi, kak vszi znamo, szkoz li szvojo pravdo zslaburi : Sto li ka zgrabi ! . Sto li ka zgrabi! Tak je i pri dosztih Ijudih. Skvorc je ravno taksi, tam na csresnji ali vu vinogradi, li szvojo pravdo drzsi : Sto ka zgrabi! Szebi vszaki! Kvara doszta vcsini ravno, kak goszka. Na csloveka doszta ne poszliihsa, csi ga sztirarao, kak sze obrnemo, zse je znovies na csresnji ali na trszi. Szlobodno sze branimo. / Nego te kvar szamo vu ednom kratkom csaszi leta deJa. cftli sereg ftic, male, velke, szkiibejo ga tara, gde ga znajo Nego gda pride nocs i vsze ftice na pocsinek szi polozsijo glavo, te je un goszpod. Na pot sze szprdvi, tiho leti, z {jzvetlimi ocsmi vu krnici vidi gnezdo raalih fticsov i jo po-robi. Z lem gviisno kvar dela. Nego haszek ttidi dela. Gda sze doraa pri hisi, na podi, vu jumli pomnozsijo misi i vsze scsejo zgrizti, prepraviti, csuk sze szprdvi gor na szlemen ali na drevo vu dvori ali na kaksi drog i tam da szvoj glasz csuti, od ste-roga sze ludi, ki comprnijo verjejo,jako bojijo: Osuk dene, gviisno nikak merje. Isztina, bode szmrt, grozovitna szrart esaka na misi. Ka pa gda sze pomnozsijo misi na nji-vah '? Celo nocs je prepravlja brezi szrailenoszti. Napuni szi kropf z dvajszeti, treszeti raisami, potem sze szpravi na drevo, zacsne prekiihati, koszminje pa vu golobisah, liki oreji, escse — 73 — vu veksih vopiiscsa. Tam najdemo pod dre-vom golobise, kak znameiije hasznovitno oprav-lenoga dela. Za toga volo njenii odpiiszti poljedelavec njegovo gizdoszt. Jiozsni jeziki okol noszijo : I csuk szi miszli, da najlepsa ftica je njegov szin. Nego vrabei, un vendar niksega haszka Nego gda velki szneg szpiidne i oblezse celo krajino, teda sze more i vrabel, ki je k dobroj hrani navajeni eelo leto i un more z driigimi fticami gori vdariti celi hatar, csi gde vosztoji kaksa trava i szladko pozoba malo zrnje. Ne je najboljse, nego i za vrabla vala pravda, da je glad najboljsa kiiharica. Na szpro-toletje pa, gda niksega zrnja ne ga, sze more goszpon vrabel prinavaditi k kukam, goszancam. Szinica i Djeno gneztlo. nam ne szpravi, csiijem zse gucs, ar doszta kvara dela, vsze poiscse, za vsze zna, pacs triica sze, komaj ga cslovik v kraj zbije od szebe ravno tak, kak nepozvanoga goszta. Ne tajim, da csi sze vu szilje szpravi, kvar dela, ne szamo z tera, da sze dobro naje, nego i z tem, da doszta zrnja na zemlo szkucse i potori. Pa csi sze na pod szpravi tak vu zimi, haszka gviisno ne dela. Dobro je potem, ar je potrebno, da csi kvar delajo, med nje sztrliti ali liicsiti, doszta jih tak ne zavadimo, zviin toga jih esese za-doszta osztane. Nego vu zimi, gda zrnjicse pobira po njivah, po pasnikak, vszaki njegov sztopaj je haszek za poljedelavca, prepravlja njemi bozsno rasztlino i travino iz njive. Vidli szmo, da poljodelavec ma doszta neopro-senih delavcov, tak na peldo pri oranji vrane, — 74 — a fi- Csui vii szadoveiium ogracli szinice, po travnikah i 1 te kvar je szpodoben k ialati kriiha, storoga prelogah skvoreu, vu zimi, ua szprotoletje damo szlugi. Ne vosesimo ga od njega, ar vrable, escse nocsno delavc-e ma — csuke. Brozpldcsni delavci szo, iiajema ne pro-szijo, szarao nigda-nigda szi i uni tao proszijo. priszliizsi szi ga. Tak i ftica priszluzsi szi kriih. Branite ftice! 'a zpmlji ne ga kvar delajocsega, ali hasznovitega fticsa, nego szamo potrebnoga. Na to je ftics potreben, da na zemlji tiszto delo opravi, stero niscse driigi opraviti ne more. Za hasznovitega ali kvar delajocsega 1'ticsa ga szamo cslovik vcsini, gda na vsze kraje gori zorje i poszeja takso szemen, stero pov obilen da, steri je i fticam hrana; gda ogracsek nap-ravi, trsz poszadi, gde i ftice kaj pozobajo. Zato csedno moremo delati okol ftice, — 75 — Dokle najbolje rnaiijiv goszpodar szatuo iz veksega pobere iz dreva gnezda goszanec, male hasznovite ftice pa szkrivajocs, na vejkah viszecs, szkakajocs, kucsecs, prepravlajo vsze kvarno sztvarino, stere cslovik ne vidi i do stcre ne more priti. I to sze da izracsunati. Plava szinica seszt pa pol milijon kuk prepravi edno leto; edno leto 12—16 szinov gori zredi, potera edna familija edno leto stiri-dvajszeti kuk prepravi i oszlobodi poljedelavca od kvara telkih kuk. Kelko kosta razrusenje ednoga gnezda? zapravi oO cvatov, 7500 goszarjcn pa 325000 cvetov. Csi bi lagoje dete rair dalo gnezdi, jezero i jpzero bi vecs bilo szada. Kuke, kebri, goszance szo velka niocs. Pred dvajszetimi letmi bi sze escse vu ocsi szmehali tisztomi, ki bi od inilijo kvara gu-cso, stere nam kuke napravijo, nego zdaj zse vidimo, da na peldo filokszera, ta mala sztvtir, stero komaj vidimo je na nikoj szpravila naj-lepse vinograde Niscse sze zdaj na tom vecs ne szmehe. Szlobodno poteni vam pnivim, da ftice branite. % ¦¦*M d Kukovica. Eden neraski profeszor je izracsuno, kelko je kvara, csi edno lagoje dete razriisi gnezdo ed-noga fticsa, steri 5 bilic iina. Vszaki mali ftics na den potrebUjp 50 goszanec, potem 5 jih potrebuj 250 goszanec. Reditev malih fticsov, to je dokler perje dobijo, stero trpi 4-5 tjeil-nov, pravimo 30 dnevov, zapravi 7500 go-szanec. Goszanea telko kvara vcsini na cveti i na liszti, kelko una vaga, potem csi 30 dni vszaki den eden cvet zapravi, steri bi szad prineszo, teda edna goszanca eden njeszec Inda szveta szo mele ftice obrambo, Nego zdaj zse vu celom hatari komaj najdemo eden grni, vsze je vozoszekano. Ne je csiido, csi zdaj zse ne ga teliko ftic, ne ma pacs gviisnoga, szkrivnoga meszta, gde bi szi gnezdo napravila. Kmetska deea njim gnezdo razrusi, bilice pobere, goszposzki szin pa z flobertom je sztrela. Me je csiido, csi sze njim broj po-raensava. Bodi nevueseui ali vucseni, bodi vszak- - 76 - Pokliviija. danesnjoga mislenja ali moder, sztiiri ali pidpidik, duma licsere lasztvice, vu grmovij mladi, csi sze ti szrce ne zdigne i vu ocsah Jepo peszem szlavicseka, z novics pravim, csi sze ti ne zaszmebe veszelje, gda na njivi csiijes te veszelje ne obide, lagoji cislovik yzi i bozsno Upkas. ^,** 3. nakanjenje mas. Liidoraorca redi sztaris, steri dopiiszti, da njegovo dete szi kamemi szvoje szice na mautranji, na trplenji malih ftic. Ka moremo praviti potem od juzsnih tal.janov, ki vu broji sztojezer lovijo z szvojimi mrezsani nase ftice, gda v jeszen sze szpravijo na toplesa krajina. \ru Europi szo vszi orszagi vkiip sztopili, da do branili ftice, — nego taljani szo ne steli podpiszati. Njihovo vladarsztvo je pravilo : Eden den bi dalje miniszteriurn na szvojem meszti ne osztano, csi bi zakon (pravdo) szkle-noli, da z mrezsov droda ne szmi prek potii-vajocse ftice loviti. Na taljanszkom je naime meszo ftic hrana ludsztva sziromaskoga, je blago, stero vn driige orszage posilajo. V Udine vu csaszi potiivanja fticsov na Juzsno szo eden den 620,000 djali gor na zseleznico, iz najveksega lasztvice i plave szinice. Grof Forgach pise, da vu Crao sze je tri milijonov lasztvic zgrabilo vu mrezsah. Conte Salvador pise, da vu 20 letah szamo edna mrezsa ja zsivlenja vzela 132.485 malih fticsov. To sze vsze na Taljanszkom godi. Iz Egiptoma vu ednora leti na place London i Paris 2 mili-jona prepylic posilajo. To vsze pojejo liidje. Nego z tem szo ne zadovolni. Iz Finn-szkoga szamo vu edno francozko trzstvo krscsakov szo 400,000 peroti skvorcov poszlali. Tak prepravlajo nase flice. Mi csakamo nase ficsereese prijatele na szprotoletje, da szi gnezdo naprovijo vu stali, na trnaci, nego ne pridejo, davno szo zse vesznole vu zsalodci neszniilenih ljudih. Zato je nasa duzsiioszt ftice braniti. Vu Svdjci vu ogradah na drevji szo jo gnezda iz lesza napravlena, takse male hisice, gde prebivajo szenice i driige ftice. Napravi sze iz lesza, steri szkorjo escse na szebi ma, od znotra sze vuzgliiba, da je velki presztor, od kraja je liiknja okrogla tak velka, kak velki okrog sze napravi, csi kazacsa i palca konce vkiiper denes. Nas kep kazse hi-sice za ftice. Pod 1. N. vidimo liiknjo detalja (zsolna) tak, kak szi un napravi, pod 2. N. vidimo ltiknjo, kak jo eslovik izglublje za ftice, stero pacs more pokriti z ednov blanjicov, kak 3. Nuraera kazse, 4. N. druge hisice kazse. Zviin toga ne trbe vszaki grm prepraviti, naj i ftice majo szvoj sztan. Escse vam popisem iz veksega, stere ftice szo hasznovite i stere potem braniti mo-rete. Szo naszledocse: kukovica, kavka, upkas, zsuna, lasztvica, sztemad (szternadka), skvore, sinkovec, paszterica, szlavicsek, paucsek, ko-szek, penica, szenica, skvorjanec. csuk i. t. d. Vogrszka pnivda (1894. XII. t. c.) brani liasznovite Itiee i sztvari. Poleg 1894. XII. t. c. 95. § a) ponta, esi stoj te ftiee prepravlja, 2. 4. Hisice za ftice. — 78 — gnezda, jajce ali raale njimi v kraj vzerae ali je zse davno v Ameriki, eden den je posz- brfzi dopiiscsanja piszmenoga zs njimi trzsi, do szto korone sze da kastigati. Vu leti 1906 april. 27. je od rainisztra kultusza odredjeno, da i vu nasih solah, kak tavlen za »Den ftic", gda i sze solarom raore pokazati haszek ftic, potrebcsina njihove ob-rambe i hranejnja. Jako csedna miszel je to. Hranite ftice! ^lejte ftice nebesz, ne sžejajo, ne zsenjajo, ii?%> vu jumla ne szpravlajo i vendar vas ne-6^^ beszki Ocsa je obdrzsi, stemo vu Evan-geliumi. Hranite ftice! Lepo nam to popise Her-raan Otto, iz steroga knige szam i vsze ovo od ftic vam popiszao. wGda moesnazima zak-rije zemljo, szneg obszede vejke drevja; na vodi sze napnivi mocsna kraszta leda, nego pod ledora escse bisztra voda tecse : teda sze najlublenese ftice potegnejo k hizsam vu plote, odnet vu dvore, na vulice, da szi kakso bozsno hrano poiscsejo i ne prejdejo od mrzle zime. Escse vrana sze notri potegne, na szleraeni jiimla da csiiti szvoj zamuknjemi glasz. Pobozsna szinica sze ne boji, v trnac sze szpravi, vu liiknjah tramov iscse szpajocse kuke, na sztremeni szlamo preglejaje, escse na okno zleti, da pregledne ramo. Kloncka na glasi, liki bi pravla: Dajte nam fticam jeszti, Priszluzsimo zse v leti! Nego pitali te, ka njim damo? Na tihom presztori, koma ne pride pe-rotnina ali vszigdar lacsna szvinja, gor vre-zsemo edno zrelo tikev, da szinica szi kaj pozoba, ar una rada ma tikvino szemen. Zadnjo zrnje, to je pri vszakoj hisi, iz stal i poda szterji, vu sterih je doszta travics-noga szemena, dobro szpadnejo fticam. Mi-losztivna vertinja ma priliko malo prosza, ko-nopleno szemena nigda-nigda szipati. Gosz-podar pa eden drog okopa vu zemljo, od zgoraj poszta\I vees tanjerov sznnesavnice. Kelko ftic tam vkiiper pride ! Veszelo je pacs gledati. Gda je tanjer prazen, z lojom polije i notri sztiszka konopleno szeraen. Od zgoraj na drogi napravi raali szlemen iz szlame, da obrani vu bozsnom csaszi sztol ftic malih. Od szpodi pa privezse trnje, da vu fticah niksega kvara ne vosini macska. Gda je tanjer szun-csavnice zse vecs ne dober za sztol, prebije k drogi blanjico. Doszta nacsinov je ftice hraniti; vase dobro szrce vam zse pove, kak te je hranili. Szinice rade raajo kozso szlanine i loj, r.izlncsne szemenja, tak szuncsevnico, mak ori i lesnjek. Csaren koszek, paucsek rad ma jajce mravljinje, kuke mele, poszuhseno bezovo zrnje; Szto za ftice. za koszeke je dober posziihseni szad. Kriih i szkuhani krumpis je vecs na kvar, kak na haszek. Hranite ftice! Veszelje te meli; ftiee k szebi, vu vas dvor; vu vas ograd privadite. Vej te vidli, kak marljivo do vam na szpro-toletje i v leti delale. (kj.) — 79 — Dugi Franc. 'a juzsnom Štajerszkom sze je zgo-dijo vu leti 1898. Feisztric potok lepo tecse pri nogah viszokoga brega Kulm-a. Tii vu ednom doli lezsi Stubenberg vesznica. Zsetva je minola, velke oszlicH szo sze zdigavale, parme szo polno l.ile. Za nisterne dni do mlatili. Te diu-vi szo najbolje sztraha puni za kmeta. Vuzsgala sze je edna hisa. Perinj^ je veter daJe neszo. Cela vesz je zgorela. Sziro-maki kineti szo z zsalosztjom sztali poleg oka-jenih i pozsganih tramov i gledali gor na v meglo szkritoga Kulm breg. Nego zato ja sztvorjeno szrce, da driigih sze szrniliije i njim na pomocs pascsi. Plobanosi okol lezseesih vesznic szo zacs-noli taki dare pobirati, vu nisterih dnevah aro nieli 2 jezero ranskov. Pleb:mos Fiebenbriidl vesznice je i k ro-kam dobo 5 szto ranskih. Nego to je doszta penez. To sze more dobro szhraniti. Peneze je djao vu edno skatlo i njo zapro, skatlo je djao vu edno driigo i njo je zapro, driigo skatlo je djao vu omar i iijega je tiidi zapro. Pod tom deli za volo vekse gvusenoszti je poleg njega raogo sztati Franc, Dugi Franc, ki je zse deszet let naprej rivo versztvo na farofi, nego kaj takspga je escse nigdar ne vido. Vsze to sze je escse predpoldnevom zgodilo. Popoldne sze je pa sztari plebanos nacsi zmiszlo, da najboljse bo te velke pe-neze prek dati plebanosi v Pollau, steri pobi-ranje darov vodo. Zato je peneze vu edno sztaro mosnjo szkrio, njo vu sz.vo.jo zsepko potiszno. Potem je zapovedo dugorni FVanci, da naprezse, vu niksom cerkvenom dugovanji rnore vu Pollau iti. Dugi Franc szi escse popoldne na tisztnm glavo tro, ka je predpoldnevom vido. Petszto ranskov je njemi celo paraet vzelo, da je escse nancs na Meeo ne miszlo. Vej je iszfina, da brezi penez je ne. vredno na Meco miszliti, ar je ove dni pravo njeni oe-a, kovacs, da szvojo hcsi ne da k kaksomi kodisi, da bi iz ednoga dva kodisa poszlala. Takse iniszli szo njemi vu glavi brnele, nego zato je zaprego l pred dveri sze je posztaro. Plebanos poleg navade je szam kucsero. Pelali szo sze proti Pollan. Zse je kmiesno gratiivalo. Szamo vu glavi Franca sze je nika preszvetilo ino, ar sze je . preszvetilo, je szkoz bolje szvetlo vido, kak prosztna i k-hka szo szvetszka dugovanja. Ovo, zdaj bi ne trbelo driigo, kak sztaroga plebanosa zvezati, od njpga v kraj vzeti kljucso, njega tii osztaviti. On de pa domo so, taki de on meo peneze, ne de vftcs kodis, kak kovacs pravi, dobi on Meco za z-eno. Dale szi je ne premislavo, zse je to doszta za njegovo glavo bilo Naprej je poiszko nikso vajat. Zse je do-szetkrat steo za hrbtom plebanosa roko zdignoti, da sztarca od zajaj zvezse, nego kak szo vn leszi na edno tiho ineszto prisli, lepo je obino sztarca od zajaj. eelo lepo i tiho, liki bi sze glasa dotiko, nazaj ga je po mali vleko vu kos, roke njemi pa zvezo z vajatjov. Plebanos je taki znao, da ne de tii dohro. Zse da je z domi so, sze je njenii /delo, da ga kaksa neszrecsa doszegne za volo ppjiez. Zato zdaj, kak jc tam lezso zvezani, szarno telko je pravo : — Mej pamet Franc, mej pam^t! Nego Fnmc je nika ne odgovoro, nego szegno je vu zsep, vu steroj je plebanos klju-cse raeo. Najso je kljucsp, k szebi je vzeo, z tem je doli szkocso iz ko', piijo je sztaroga simlna za viizdo i vu lesz ga pelo. Sztari plebanos je ne znao, ka bi delo od csiidivauja, da Franz je peneze pri njem sztavo. Nego te je njemi na pamet prislo, da dugi Franc nika ne ve od toga, da ja un peneze z szebov vzeo. Dugi Franc miszli, da szo penezi itak escse vu omari. Teszelio sza je sztari plebanos, ar szo penezi reseni. Prevees zsmetno szn je malo gori zdigno vu kosi i okoli pogledno. — - Ka ne vcsinijo penezi! sze je sztaro. — Ti Franc, ti bedaszti Franc. Vu celorn zsitki je posteui, dobpr decsko bio, csi vcsaszi je velki szoinar bio. 'Penezi szo njemi painet vzeli. — Pa kak je e-cse bedaszti! Szamo ide, ide, koszi z szvojimi dugimi nogami pa ne ve, kuraa ide i zakaj ide. Nego vsze je zaraari bilo, Franc je li dale so po velkoj ceszti, domo na farof je pacs drzso. Plebanos ga je gledo escse eden ceasz, potera pa je szkricso : — Franc! Hitro hodi nazaj! Franc! Franc je sztano i nazaj pogledno. — Hodi taki, ti bedaszti! Frane sze je nazaj obrno. Szrce je njemi moesno klepalo, jn na znao, ka de sze zs njim godilo, nega na tiszti glasz bi morebit esese od konea szvata szo nazaj obrno. — 80 — — No, ti norcsek! Koraa szi sze z tak-sov szilov pogno? Miszlo sz;, je li, da gori odpres omar i perieze odneszes? Franc je z glavov¦ szklumo. — Ti szi pacs vu celom tvojem zsivleoji ne meo pameti. Miszlis, da bi kaj najso vu omari ? Najso bi, nego ka? Prazno skatlo. Glej, peneze jasz vu zsepki mam. Z tem je z vezanov rokov kazo na zsepko. — To mas, odneszi je, bodi zs njimi szreesen. Na tiszto szi pa nft miszli, da pre-bivaloi Stntenberga do za obed csiszti zrak jeli. Frane je csiidno na plebanosa gledo. — Ka me tak giedas ? Ne kradni csasza, nego oszlobodi mi roke od vezala! Franc sze je na delo szpravo, vezalo je odvezo. Sztarca je pomogo na szic i un je szkoeso na kola i dale szo sze pelali. Zse j> keszna nocs bila, kda szta vu Pollau prisla. zvodo. Iz celoga je pa niscse nigdai nika ne I mi szmo po priliki zvedJi. ,,Alkotmany" 1907. maj. 23. (kj.) Fabula za odrasene teo szam vu ednom csaszniki (Al-kotmany — 1907. jun. 22.). Zgodilo sze je nindri na Vo-grszkom. Bio je eden krcsmar, ki je iz vszevrsztne travine i korine znao szkiihati raiskulanc, steri, csi je zs njim lugev oprao, vini csiidno dober zsmah i farbo dao. Nego ne szamo farbo, nego csudno mocs je melo njegovo vino. Liidje szo nori posztanoli. Nika csudno sze je zgodilo, da ne szo -znali lagati. Fiska-lisi szo vszakonii, ki sze je k njim obrno za tanacs, vcsaszi povedali, jeli pravdo gvinajo ali ne. Szamo sze razmi, da pravde je nikse vecs potem ne bilo, fiskalisi eden za driigim szo zaprli szvoje baute. Doktorje, kak szo po-zvani k betezsniki poglednoli jezik, roko na zsilo djali, poszluhsali prszi i szree, szo vesa-szi vadluvali, da je beteg pred njimi velka szkrovnoszt. Doktorje, apotekarje szo na nikoj prisli. Nego escse vecs sze je zgodilo. Zsenitvi je tiidi na bilo. Dekla je pnvedala pnjbari, ki jo je steo vzeti: Moj prijatel, taksih tupasov, kak szi ti, za deszet krajcarov szi kiipim dvaj-szeti vu bauti. Eden pojbar pa je vadluvo: Ead te vzemera, znara, da doszta penez pri-neszes. Nego najbolje bozsno je pohodo skol-nik. Pitala ga je edna mati, kak sze njemi dragi szin vcsi. Vrli decsko je, odgovoro je skolnik, nego prevecs velki szomar je, naj sze njim no zamerim, ravno takso tupaszto glavo ma, kak njegov ocsa. Konec pa je tomi bio, da szo skolnika na kola poszadili i zvtin veszi ga posztavili. Sole vecs ne ga. Nego to je vsze nika. Doma ocsa, csi je na deco szkricso: Ne Jarmajte, ar vcsaszi dobite, ka iscsete, je odgovor dobo: Pa zakaj bi ne larmali, da sze i vi vszikdar njevkate z nasov materjov. Eiftar je niksega postenja ne meo. Csi je kde steo red vcsiniti, vcsaszi szo njemi pod nosz vgrli: Idi domo, szedi szi doli na lado, kde peneze raas, stere szi szpravo iz penez vesznice. Niksega reda je ne bilo vu vesznici, szol-gabirov je vun so z zsandarrai, jeli ne ga med — 81 — njimi koga, ki je gori bunta, npgo nikoga je taksega ne najso. Nego kda szo kovete poszlavlali, vsze je na szvetlo prislo. Kak je kovet vu vesz priso, zacsno je gucsati i celo lepo je govoro od do-movine, od blazsensztva domovine, od poma-ganja ludsztva, da sze dacsa pomensa i tak me zse tak pozsreti scsejo . . . Eden kurtas. ki je ne pio vina, ga nazaj vlecse, nego kovet na Djega kricsi: Ti kodis, ne dojde ti sztotnjek, steroga szi mi iz zsepke zgelazivo. Vcsaszi szo zacsnoli lildje szomniti, da krcsmar dela to raiskulancio z liidmi. Vino szo zacsnoli preglediivati szem i tam, na szlednje T^- dale. Potera pa je obid meo i znovics zaesno gucsati. Nego teda je ne znao driigo praviti: Vi cotavi pavri, da bi vasz, ne vem sto, ko-ma odvleko, ka me tak zijate, liki tele nove vrata. Jasz scsera velki goszpod posztati. Scsera v Budapest priti. Posztavte me za koveta, dugi je szam krcsmar mogo vadliivati, ka je delo z szvojim vinora. Vino szo vu grabo vlejali. . . . Od toga hipa je mir vu veszi, nego isztinszke recsi szo vecs ne csiili od koveta. Kokojscsina r-7 dnok szam edno cseszt prek vzeo, pa bi tedaszkoro bit bio. Niksa zapovid je prisla od viszokoga vladarsztva, da sze vsze more vkiiper szpiszati. Dober cslovik szam bio, ni- koga szam ne pitao, gda sze narodo, kelko jezikov gucsi. Prilike szam k tomi ne meo, ar szam jasz ne liidi vkiiper piszo, steri vu hisi sztanujejo; jasz szam poszlani bio vkUper szpiszat ljudsztvo dvora — goszi, piscsance, rece i drugo perotno sztvar. Zadoszta dobro je slo moje delo. Isztina, da v nisternom meszti goszi za rece, rece pa za pisesanee szo notri dali, polojno szo pa zata-jili; nego szarn dober cslovik bio, kak szam zse prvle piszo i raztolmacso szam njiin, dasze zato naj ne bojijo, da bi vekso dacso placsali. Kak szo pacs rai gor povedali, tak szam piszo. Szam szi miszlo, zato ne de bukti miniszterium i ne bodemo nove kovete posztavlali, csi z edaov goszkov menje ali vecs zapisera, — nego lju-dem szam vindar li dobro steo vesiniti. Tak szam priso k hisi Resetar Jurija. vil, ovo nocs mi je vkral seszt recsie. Nego v cserah szmo njemi gnezdo najsli pod klaftre-nami drvarai, male szmo njemi ne miluvali, te sztari je pa miloscse ne proszo, ar szmo ga nancs ne vidli. Nego pacs doszta gucsim, szem pozovem, scsete viditi pure, goszke i rece. — Nihajte je pacs. Vu piszmo je jasz posztavim poleg vase reesi. Potem deszet pur, dvajszeti goszk. — Csujes Juri, ne fali edna iz dvaj-szeti. Meni sze pacs tak vidi. Po dvori je hodo, velki dim iz vuszt piis-esavo. Zsena je pa ravno perotnini jeszti davala. Ravno szara dobro priso. No raati, — szam zacsno, — mate doszta perotnine ? Mam, hvala Goszpodini Bogi, — sze je proti meni obrnola. Nego to je szamo eden tao. Pure po travnikah szo razbezsale, rece szo pa vu potoki. Ah, zdaj mi na pamet pride, goszke pa ne vera, kde szo ? Mogocse, da je zse nisternoj nogo sztro ^zoszid, esi szo vu njpgovo psenico vdarile. Mam za doszta pe-rotnine, isztina, da mi je tor doszta prepra- — Idi pa je presti. Ne mo sze jasz meso vu vase babje delo. Dobre vole szarn bio, miszlo szam szi, razvedrim malo raojega csloveka i sze k njemi obrnem z szmebajocsim obrazom. — Ka pa ena kokojscsina, scsem pra-viti, kokvacsa kelko piscsancov vodi ? Zsena me je za kaput potegnola, nego zse je keszno bilo. Mos pa je rudecsi posz-tano i k meni je steo szkocsiti. Nego zsena je escse dobroga hipa pred njega szkocsila. Ka je dobila. ka ne, zdaj zse ne vem povedati, nego to znara, da nas Juri pipo na tla vcseszno. Pipa sze je vu deszet falatah pred narai kadila. Csiio szam, kak je csemerno dale so i kricso: — Vszaki tepas z menom ma delo. — Za miloga Boga, ka szte delali? — Jasz? Szam pito z csiidivanjom. — Szeveda, da vi! Ka szte ga od zgoraj od kokojscsine do zemlje od piscsancov pitali ? — Pa je to kaksa falinga, csi szam to pito ? — Szeveda, da je falinga. Moj mozs je priszegno, da zaviiha pocsi tisztoga, stonjemi kokojscsino naprej prinesze . . . Meszto vasz szara jasz dobila. — Hvala lepa! Escse to meni treba, da me stoj za vtiha szpoka. Tak zadoszta rao-rem pozsreti od hise do hise. Ponizo je glavo i mocsno je kadio, vidlo sze je na njem, da sze je moj navuk ga prijo. Nego za edeD csasz znovics zacsne: — Okoli bi trbelo malo poglednoti vu dvori. Pszi prevecs lajajo. — Nancs glasza njim ne cstijem. Majo pamet, da pocsivajo. — Jasz pa csujem. — Gviisno boljse viiha raas. Vido je, da ne more pobegnoti. Nego zdaj je on na peto sztopo. — Ti tak dobre tanaese znas dati, pa tak dobro vsze znas, povej meni, kokojsosina kelko piscsancov vodi na nebi ? — Stiri —, szam pravla, liki bi najboJje znala, nego ne szara gviisna bila. — Ne mas pravice, ar pet njih vodi. — Nego ka pacs za nevole raa on z kokojscsinov, szam dale gucso. — To na ednok vam ne vem pove-dati. K szvetkom sze je zgodilo. — Ka? — Szama szva bila. Deca je ne doma bila, eden vu solah, driigi pri szoldakah i tak dale. Duga nocs njemi bila ta szveta nocs. Zacsnolo sze je njemi zevati. Poznala szam mojega fticsa, znala szam, na kom szi on glavo tere. Glavo bi polozsila, da on pobeg-noti scse. Kaslao je, gut szi je brliszo, na szlednje pa naprej pride z recsjov. — Osujes, mati, prek poglednem k szo-szedi, niksi gucs mam zs njim. — Dnesz? Na to szveto nocs? Pa te je ne szram? Nancs zsidov danesz ne de odavo. Jasz szam sze tiidi ne pusztila. — Pa je ne tak. — Pa jih p4t vodi, kajstecs bos gucsala. — Osi ne verjes, hodi pa poglednemo. Vun szva sla na dvor. Nego tam je bilQ drevje i ne sze je vidlo nebo. — Hodimo dale za hiso, szam jasz pravla. — A ne, od ceszte sze bolje vidi, po-trdjavo je on. Znala szam, ka on scse. V csemerah szam ga ne bogala. I tak mi je pobegno. Za njim szam bezsala, zvala ga, nego ne szluha ne duha od njega, moj dober mozs mi je potegno nikarn. Miszlila szam, za njim mo bezsala. Dorao ga szpravim. Nego te mi je na pamet prislo, — 84 — kde mo ga iszkala? Na red mo jemala hise cele vesznice ? Ltidje do me pacs vun szmehali. Jasz pa szebe ne mo dala vun szmehali. Csakaj, vej ti zse dorao prides. Vu hiso szatn sla i doli legla. Nego szen je ne steo na moje ocsi priti. Do denesnjega dneva ne vem, kak szam zaszpala. Ljiidje szo me zbiidili. Mojega mozsa szo dorao prineszli — pol mrtvoga. Iz posztelje szam szkocsila. Osemerje szo mi odisli. — Bog raoj! Ka je za nevole, ka sze je zgodilo ? — Nika ne, je bio odgovor. Pijen je grato, zacsno sze je stiikati z pojbami od ko-kojscsine ino ar te szo spajsza ne pozaali, oklepali szo ga malo. Nika njerai doszta ne fali. To je varn ne zadoszta. To je vam nika, szam sze zacsnola zs njimi kregati. Nego szled-nje recsi szam zse raozsi p/avla, szarao da je on doszta iz toga ne razmo, ovi szo pa pobeg-noli od mojega osztroga gucsa. — Vidis moj mozs, szara djala mokro capo njemi na glavo. Trbelo je tebi zvez-de steti ? Miszlila szam, da on iz toga nika ne csiije. Nego na ednok sze szamo gori zdigne. — Gucsi rai szarao doszta od zvezd, bos je vcsaszi vidla. I od tisztoga csasza njemi ne viipara ko-kojscsino naprej prineszti. — Znate zdaj zse, zakaj je moj mozs tak esemeren posztano, kda szte ga od kokoj-scsine pitali. — Znam, szam pravo i okoli szara po-gledno. Pot szam iszko, kak najbolje blizse iz dvora pridem. Dobro je i lepo, csi csasztnik szvoje delo verno zvrsi, nego pobiti sze ne dam. Brezi piscsancov Jiesetara de zato orszag gor sztao i naprej so. Zato szam ni edno piscse ne vu piszmo vzeo. Tak szam steo vu ednom vogrszkom kalen-daiiurai. Zavcsenje je vszem nam dobro, kak sze moremo oponasati, csi stoj pride piscsance gori piszat. . (kj). ..» Edna poszebna zgodba. io je eden Iepi den vu raeszeci Augusztusa. To je, escse je ne bio den, szamo sze je tak kazalo. ka lepi den bode, arje zorja kroto lepa bila. C-^fJ^y> Tak rano, ka sze je escse ne vr^^: zorilo, gori sztane Lehek Ivan eden vrli vert; szpuni szvojo iitrasnjo molitev ino sze naprej pripravlak oranji. Nap-rej prinesze pliig, '/.ravna na njern zselezo, naprezse szvoje jiince ino ide vu bozsem Imeni na szvoje delo. Njegova fa.milia escse domB pocsiva ino on sze triidi, naj jo poste.io hraniti more. — Napre vzeme szvojo pipo ino vzsigice, nak- lade szvojo pipo ino szi gori zazsge, pa zacsne kaditi. Junci po mali sztapajo ino tak vert ima csasz okoli gledati ino szi vu szebi miszli, dnesz bodemo lepi den meli, csiszta je neba, ni ednoga oblaka ne mrem viditi. Ino donok bole okoli pogledne tak da bi szam ne vervao, ka je isztina to, ka szi miszli, ino jaj! na zahodnem sztrani vidi dva maliva csarniva oblaka . . , . To je lagoje znamenje, ar iz onoga kraja, z taksi mali oblakov vszigdar k nam pride ali tocsa ali lagoji dezs. Vu etom sze jo vkano Lehek Ivan, ar je na onom dnevi ne bilo niti tocse niti lago-jega dezsa, npgo prisla je edna tocsa va nje- -- 85 — govoj diisi, stera je njegovo diiso ua szmrt pobila. Kak sze je to zgodilo? Pazite szamo, — povem vam taki. Dokecs sze je tak premislavo Lehek Ivan, je na njivo priso ino zacsne orati. Vu pekli pa hiidi diihi veliki tanacs drzsijo, kak bi etoga postenoga ino pobozsnoga csloveka szkva-riti ino na greb. napelati raogocsni biJi. Vszaki biidi diih je imao drilgo naka-nenje na to gledocs, kak bi najlezse Lehek Ivana na greh dobo. Eden mali vrag odgovori. Jasz miszlim, ka najprvle nas ezio doszegnemo. csi jasz Lehfik Ivana vu cseraere szpravim! Zato jasz Za eden raali csasz vidi Lebek Ivan sz szvoje njive, ka odnet pride eden cslovik ino proti njemi drzsi. Csloveka onoga je ne pozno ino na tora sze je jako csiidivo, ar je vu kra-jini vszakoga csloveka pozno, tiihinec pa nerare biti, ar je esese rano bilo, ino bi od tak dalecs sto ne mogo priti. Sto stecs je, ka je meni briga od njega, szi miszli vu szebi Lehek Ivan. Ali te nepoznani cslovek vszigdar. blizse in blizse pride, na teliko, ka je zse lebko vido, ka je to eden sziromak kodis, ki je zagviisno pod vedrov nebov szpao ine zato tak rano gori sztano. Kodis je bio na edno nogo plantav ino edna roka je njemi tiidi falila. Treznoga i pijanoga csloveka iamilija. szb gori oblicsem vu gvant ednoga sziromaka ino so bodera na njivo, gde Lebek Ivan orje ino proszo bodetn od njega almostvo. Povera njerai, ka kaksi sziromak szam jasz ino szrce njegovo zse genem na szmilii-vanje. Ino gda mi zse obilno almostvo da, ar znam ka je dober cslovik, te njemi ozdalecs povem, ka szam ga znoro, ka mi nika ne fali ino te de sze za gviisno csemerio ino sz tem ga zse na greh napelam. Vszem hiidim diihom sze je vido te gucs, szamo eden je bio ki je dvojio, ka bi sz tem kaj mogli doszegnoti, ar je Leheklvan jako miroven cslovek, steroga je ne tak bitro mogocse vu csemere szpraviti. * * Gda vidi toga sztaroga csloveka kodivati, velika zsaJoszt ino szmilenoszt sze pobiidi vu szerci Lehek Ivana. Kodis pride po mali k njemi ino sze pok-loni: .,Hvalen bojdi Jezus Krisztus" ,,Na vsze veke" odgovori Lebek Ivan. Kodis sze zacsne tozsiti etak: Jeli je donok vredno csloveki deco gori hraniti, zdaj na sztare dni szo raene vo liicsili raoja lasz-tivna deca, mene plantavoga, betezsnoga . . . Ino tii sze zacsne britko jokati ino jocsecs dale govori: ,,Zdaj na sztare dni morem pod vedrov nebov szpati ino ne znam, gde mene szmrt najde, jeli sto gori najde moje mrtvo telo ali ne, jeli de pokopano ali ue ? Ftica uebeszka ima gnezdo, jasz szam pa 86 — taksi sziromak, ka niksega meszta ne mam, koma bi szi nagno glavo mojo. Pobozsen Lehek Ivan escse zacsne to-lazsiti toga sziroraaka, ka goszpodin Bog na vszakoga csloveka szkrb ma, naj sze szarao vu njem viipa ino zse placsa tiidi njegovoj deci za njihovo hiidobo. Potoru njemi da obilno almostvo ino ga odpiiszti, naj ide dale. Gda je zse kodis na eden dober falat priso, z csiidivanjom vzeme na pamet Lehek Ivan, ka kodis zse vecs ne planta. Potora sze kodis nazaj obrne ino etak sze zacsne z Lehek Ivana norcsariti: „Vidis, nika rneni ne fali, zdrav szarn bole, kak ti, ino szam csednesi, kak ti, ar jasz nika ne delam ino lezsej zsivem, kak ti, ar sze najdejo neszpa-raetni liidje ino ti szi tiidi taksi, stere lehko znorim". Na te recsi szi je miszlo kedis (htidi diih), ka Lehek Ivana csemeri obletijo ino ga tak na greh napela. Szamo da sze je jako jako vkano, ar Lehek Ivan etak njerai odgo-vori: Jasz. szam tebi dao almostvo ne kak zdravoni csloveki, riego kak betezsnomi sziro-maki ino Goszpodin Bog meni zse to poverne ... ino dobro szi zamerkaj: ka jasz rajse dam 99 taksim ki szo ne vredni — almostvo — kak pa ka bi ednomi ne dao, ki za isztino potrebuje. Na te cseden odgovor kodis (hudi diih) oszramotivno sze nazaj .povrno vu pekeo, gde je zsalosztno razlozso, ka je ne nego Lehek Ivana zapelati. Sztrahsno szo sze csemerili vrazje, ka je vu kepi ednoga kodisa na zemlo posleni vrag Lehek Ivana ne mogo zapelati. Zato odgovori eden veksi hudi diih. Zdaj bodem pa jasz probo, jasz morera Lehek Ivana zapelati, zato idem ino pobiidin nezadovol-noszt vu njegovora szerci. Ino za eden mali csasz je vido Lehek Ivan ednoga vu goszpodszkom gvanti obleese-noga csloveka k njemi preblizsavati. K njemi pride ino etak zacsne govoriti. Vi szte donok trno rano mogli gori sztanoti, ka szte zse teliko zorali. Zakaj sze donok mantrate na te-liko ? Ne vidite ka keliko liidi tak zsmetno ne dela, kak vi, pa vendar bogse, goszpodszko zsive! Zakaj vam tiidi tak ne ide? Dragi moj goszpod, odgovori csedno Lehek Ivan, vszi ednaki nemrerao biti, ar ka bi bilo iz szveta, csi bi na peldo vszaki eslovek polode-lavec bio ? Sfco bi nam te oblecs, obiitel ino vszeverszfcne hizsne skeri napravo ? Zato jasz tak misziim, ka je to najbogse, csi cslovik tara na tisztom meszti, vu tisztom sztalisi, vu steroga je njega Goszpodin Bog posztavo, zadovolno osztane ino sze na vekse ne tere, na keliko je njemi Goszpodin Bog mocs dao ino vu szvo-jem sztalisi szvojo duzsnoszt verno opravla. Pa jasz to tiidi dobro znam, ka je cslo-veki ne szlobodno szamo na eto zsivlenje gledati, nego na vekivecsnoszt tiidi ino jasz dobro znam, ka nam pravi Apostol: »Bojte zadovolai", naj bodemo sz tem, ka marao, zadovolni. Vidijo raoj goszpod, jasz szam sziromak cslovik, ali zato szam zadovolen, ino vu miri, vu blazseusztvi zsivem z mojov familiov. Osi nasz zsmecsa, tezsava doszegne, po-trplivo trpirn, eden ovomi vu familiji pomaga krizs nosziti ino polehsati ino mamo vszi mocsno viipanje, da zmozsen Bog nam zse ednok pla-csa nase triide. Ino Bog zua, csi bi jasz na peldo bogat bio, csi bi sze jasz ne z mojega Boga szpo-zabo, csi bi jasz ne dao na szvetszko veszelje mojo telo ino bi szi tak mojo diiso zgiibo na veke! Ka bi mi te hasznilo moje bogasztvo? Zato nihajmo na Boga, ka ou zravna, je dobro zravnano! Zato jasz vszigdar to pravim : Moli ino delaj! ino te Goszpodin Bog ne odkrati szvojega blagoszlova ino bodes zadovolen. Szam jasz tildi zse csiio, ka zdaj okoli hodi doszta taksi, ki iz toga zsivejo ino escse dobro zsi-vejo iz toga, ka szvet, liidsztvo ino delavce gori drasztijo, gori mesajo, blazsensztvo obecsajo liidsztvi ... ali szamo da je to prazen gucs, ar eta zemla od Adamovoga greha je vecs ne paradizsom, nego szkuzna dolina, gde cslovik sze more truditi ino trpeti za bozso volo, naj szi tak na driigom szveti nazaj zaszluzsi para-dizsom, csi ga je zse na etom szveti tak lehko zgiibo. Eto je vu naso vesz tiidi priso eden taksi cslovik, ka naj nasz gori zmesa ino tiszti cslo-vik je szkoro tak vo gledo, kak vi moj gosz-pod, ali mi szmo njega z botom vozegnali, ar nasz ne de za nosz vodo ino za nimake drzso. Na te csedne recsi je kaj ne mogo od-govoriti hiidi diih ino sze je szkado tak hitio, kak dim brezi toga, ka bi mogo Lehek Ivana zapelati. * * Sztalnovitnoszt Lehek Ivana je vu jako velike csemere szpravila hiide diihe, zato escse ednok probajo, da ga zapelajo. Ino naprej sztopi eden veksi vrag govo-recs: ,,jasz zse znara, kak ga jasz na greh napelara, poniidim njemi zsganico (palinko) ino ga zapojim, sz tem ga zagviisno dobim". Vido sze je te tanacs vszem. Za eden kratki csasz vidi Lehek Ivan iz szvoje njive pa ednoga nepoznanoga csloveka — 87 - proti szebi preblizsavati. Na hrbti je meo le-szeno piltro. K njemi pridocs govori nepoznani cslo-vik: Zsmetno szte vi delali, ka szte teliko zse zorali". ,,To je pri meni nika ne novoga, jasz rad delam", govori Lehek Ivan. »Ino zdaj szte zse donok prevecs triidni, zato eto mate ino pijte malo zsganice". Lehek Ivan je ne navaden bio zsganice piti, ar je steo vu csednih knigah, ka palinka doszta csemera zdrzsava, steroga ime je ,,alko-hol" ino steri prvle ali szledi, nego zagviisno pred esaszom csloveka vu grob szpravi. Ali tihinszki cslovek je njega prisziljavo, naj vzeme ino pije. nPite szamo par kaplic, vam nika ne de skodilo, vidite, jasz tiidi pijem". Lehek Ivan je ne steo dnzse proti sztati ino potegne dvakrat iz putre ino potom zahvali tihinci njegovo dobroto. Lehek Ivana plug je potom nikak ne steo rezati, szkoz je njemi z rok leto, jiinci gzo njerai szem tam vozili ino zacsno sze je zs njim vrteti celi szvet. Gda ga marha nika ne bogala, zacsno je sztrahsno psziivati. Vrag sze pa ozdalecs veszeli ino szmejecs govori: »Na szlednje szara ga donok zapelo. Dobro jasz znam zdaj zse, kak jasz liidsztvo najlezse vu pekel szpravim : szamo jo morem zapojiti.,." Da je Lehek Ivan duzse delati ne mogo, zato ide z szvojimi jiinci dorao. Sztopaji njegovi szo ne gviisni bili, szem tam sze jft preme-tavo, kricso ino sztrahsno psziivo na teliko, da je cela vesz vkiip letela ino poszliihsala, ka je to za kricsa. Zsena Lehek Ivana ozdalecs vidi to vsze ino ne raore razraeti, ka sze je zs njenim mozsora zgodilo, ar je njega escse nigdar ne tak vidla ino sze zacsne britko jokati. Deca, stera szo pa vszigdar tak veszelo proti szvojemi ocsi bezsali, gda szo njih vidli iz njive domo priblizsavati ino stera deca szo tak veszelo doli kusnoli zrok szvojega ocse oa znoj, steroga je ocsa vu szvojem deli za nje tocso, zdaj deca presztrahsena bizsi od Lehek Ivana, od ocse szvojega ino sze doma vu eden kot notri potegne ino sze jocse. Ino potom sze je to vszigdar vecskrat zgodilo pri Lehek Ivani, vszigdar je bole na-vaden posztano pri njem greh pijansztva, do-kecs na edno mrzlo zimszko jiitro Lehek Ivana zmrzjenoga najdejo. Vszaki sze je joko nad neszrecsnoj^szmrti Lehek Ivana, szamo hudi duh je z veszeljorn pravo vu szebi: ,,Zdaj zse zuam, zdaj zse szam sze navcso, kak najlezse liidsztvo na szveti na nikoj szpravim, na drugom szveti pa na veke neszreesne vcsinim: to jasz doszegnem z pija-nosztjom, z vinom ino z palinkov. (II.). j_ Ratkovits Vendel. pc ^okojni sze je narodo Ietal834. szept. 5-ga v Dolnjoj Lendavi. Njegov ocsa je tam notarius bio. Za diihovnika je bio poszve-cseni leta 1857. januar 20-ga. Kak kaplan je prifio najob-prvim k Gradi, bio je na Cankovi, Csrenszlovci, pri szv. Jurji. Leta 1860. je posztavlen pri szvetom Jiirji za plebanosa, leta 1877. pa za esperesa szobocske okrogline, leta 1887. je dobo cseszt titulira- noga kanonika, dokle 1893. leta ga je Hidassy Kornel, pokojni piispek med kanonike v Szora-bathely pozvo. Leta 1906. v juuiusi je na szlednje na szlovenszkora kraji hodo. Betezsen je zse prvle bio, teda sze celo pokvaro, prehlado. Vracso sze je v Gasteini, v Abbaziji, nego zdravja nazaj ne dobo. Mro je v Szombathelyi 1907. leta januariusa 20-ga ob polnocsi. Pokopan je v Szombathelyi januarius 22-ga pod piis-pekovo cerkev. Sto je bio pokojni? — 88 — Velke cseszti je meo v Szombathelyi, od toga vam jasz piszati ne scsem. Sto je bio pokojni? Un je bio eden szlovenszki plebanos, najveksi csasz szvojega zsivlenja je zsivo i delo vu prosztnom farofi szv. Jiirja. Bad je un meo to faro. Dokazo je to na szlednje vu szvojern testamentomi, da je na mese pri szvetom Jil-riji 4C0 koron nihao. Kde je delo i Bogi faro, oszter cslovek je bio, pogled njegov szo zse za zapovid vzeli. Ead je delo. Plac okoli cirkve je pla-niro, da ga je malo taksega v celoj kroglini, farni grtint, steroga je zaptiscseno prek dobo, vu red posztavo. Kad je delo, rad je po szpo-vedi hodo i szvoje betezsnike potolazso. Ne od ednoga szlovenca pri Jiirji szam csiio, kak po zimi szi je szam pot delao vu sznegi, kda je na szpoved so. Bio je cslovik pacs za liid- ;t Ratkovits Vendel. szliizso, tara je steo szvoj szpomenek goriposz-taviti. Kad je un Jurjancsare meo. Prigovor recse, da csi stoj edne ali druge lepse krajine vodo szamo ednok pije, vecs je pozabiti ne more. Tak je bilo i sz pokojnim. Jurjenszka fara je naime zsmetna stacija, preporacsali szo Djemi b. . . . faro, zse je pri piispeki bio, da de potrdnjen, notri szpeJan. Pride csasz, po-kojnoga nindri ne ga, szledi pride i zahvali : Un szamo jiirjenszki plebanos scse osztati. Zraka i vode takse nindri ne najde. Kak plebanos je red szpelao vu jiirjenszko sztvo. Szpoznao, da szlovencom more knige vu roke dati, razsirjavao mohorszke knige, vun je dao wKratka Suma Katekizmusa" knigo za solare. Szlovenci szo ga radi meli. Tak i raore biti. Diihovnikom, ki Bogi na cseszt i ludera na zvelicsanje sze triidijo, liibeznoszt i ver-noszt od sztrani liidsztva da mocs, da z dup-lisnov volov delajo. Vekivecsni pokoj daruj njemi Gosz-podine! (kj). rr Kokos sz stirami nogami. Doszta kaj zviinrednoga sze zgodi na szveti. Szvetszka modroszt i znanoszt takspga hipa odgovor ne zna dati. Ne ve, zakaj i kak sze je zgodilo. Dober krscsenik, da kaksega neszrecsnoga izlegla, noge szo po csaszi tiidi raszle i vekse posztanole. Nego za bodenje je szarao dve nogi mogocsa nttcati i med temi da bi leva kracsisa bila, kak deszna, kokos plantavo hodi. Driigivi dve nogi ne more gibati, potern i na njih ne^more hoditi. :m- csloveka vidi, na zmozsnoszti Boga sze z raol-bov i bojaznosztjov csiidiije i poleg toga hvalo Bogi daje, da je njega z zdravimi nogarai i rokami sztvoro. Nas kep edno zviinredno delo kazse iz perotne sztvari, naime edno kokos sz stirami nogami. Zse iz jajca sze je sz stirami nogami Osi ravno je plantava, rcarljivo szi po dvori iscse, nego driige njene pajdasice na dvori, tak sze vidi, da jo zametavajo, ne scsejo med szebe vzeti, za nisiso jo drzsijo. Kokos je pri Sozanszki prebivalci v Lem-berga viditi. - 90 - Nisterna recs za konjszke goszpodare. jf [eli ka konje, kobile za togo-jite, naj bi szi za delo dobro plemen szpravili ino da bi za domacsijo nepotrebna zsrebeta ali kobile peneze dobili. Csi pa to sto scse doszeg-noti, more dobro poznati konj-szko telo, dobre i bozsne lasz-tivnoszti konja, ar szamo tak zvedi, stera zserbicaje dobra za plemen i stera ne. l)ober gosz-podar more naprej znati, kakse zserbe je mogocsi dobiti od zserbice pa kakse szlobodno ma poleg szvoje krme pa sze te po-leg toga ravna. Pa csi pozna falinge zserfcice, more znati za ujo zsrebca prebrati, naj zserbe ne bode melo raaterine falinge. Pa tudi to more znati, kak szi more z kobilov djati, kak more gojiti i krmiti zserbe, kak je obcsuva falinge i betega, naj raocsno, za delo pripravno, hasznovito sztvar dobi, stero lehkp niica i tiidi lehko posteno eeno za nje djbi. Gledajmo obprvira, kakso podobo, kakse telo more meti dober konj. Glava konja je szlobodno kaksa stecs: lepsa je, csi je ne prevelika, ali prezsmetna. Velke o c s i raj raamo, nego male szo tiidi ne falinga, naj szo szamo zdrave. Gl ava lepse sztoji, csi je v zatanki raalo prig-njena, ar takso kobilo, stera z noszora gori-gleda, niscse ne irna rad. Visziko sztojeusi (gori obrjeni) sinjek je bogsi, kak vednaki ali viszecsi. Pa tiidi je bogsi, csi je lehki, ar ne obtersi tak predjen tao kobile. Malo na eden kraj nagnjeni sinjek je vszikdar lepsi, kak vednaki. Csi je sinjek kratki pa debeli, te je kobila za vozsnjo bogsa. G r e b e n kobile, pravijo, ka more vi-sziki biti i duzsicski proti hrbti kobile — to je za jahacskoga konja tak, nego za vozsnjo je szlobodno nizsisi pa tudi kracsisi. To je zse navadno po plemeni: velke, mocsne vozne kobile navadno nisziki, meszeni greben njajo, male i siroke fajte kobile tiidi pa szo za to dobre. Za grebenom pride h e r b e t kobile. Na hrbti noszi kobila jahacsa, zato za vojszko raocsnoga, vednakoga hrbta kobile iscsejo. Vednaki, meszeni hrbet je mocsen, voszki ali prignjeni hrbet ne dober za teher. Sztara ko-bila vszaka prignjeni hrbet ma, da pa to sze razrai, nego csi rnlada zserbica ali kobila zse tiidi taksega ma, takso je bogse odati,ar taksa lepih zsrebet ne bode kotila. Szo pa takse, stere voszki hrbet gorivugnjeni majo, kak riba. Na takso nisese ne szede, pa csi je jako piiklava, je zse grda. Za hrbtom pride 1 e d e v j e pri kobili, stero sze do kucstov (do krizsa) racsuna. Le-devje je glavni tao onoga moszta, steri pre-djen i zadjen del kobile vkiipprikapcsi. Ledevje raore biti kratko, siroko i meszeno-trdo, te je raocsno. Csi je ledevje kobile predugo ali doli-pliscseno te je od zadja szlaba pod jahaesom pa vkiip kaple. Na kucsti doli do repa kem dugsa je kobila, tem lepsa je, ar je raocsnesa. Dobro je, csi je odzaja pomali doli nagnjena. Pri rčpi jako ne szme prignjeno biti, zadjen tao pa okrogd lepi poszebno pri tezskih, voznih kobilaj. Od zadja gledajocs siroka more biti, taksa kobila velka zsrebeta ma pa z lehka koti. Voszke kobile szo ne za gojitev i ne zaplemen. E e p je te lepi, csi ga visziko noszi, nego to zato ne potrebno, naj le ne bode brezi zsin-ja, ali redki, ar to zserbe tiidi dobi te. Plecse kobile je dobro, csi ie dugo pa mocsno. Tak raore sztati naprej, kak kazalec na vori, kda raed I. i II. vorov sztoji. Csi je plecse presztrmeno, kak kda kazalec na veri raed XII. pa I.-ov sztoji, te je znamenje, ka ta kobila z prednjimi nogami kratke sztopaje dela pa ne more po taksera dale pridti. E e b r a pa p r e d n j e p r s z i kazsejo cela prszi, vu sterih zo pliicsa pa szrce. K dobromi hodi szo dobra pliicsa pa dobro szrce potrebna, to pa szamo vu sirokih, raocsnih prszaj naidemo. Od grebena doli za globoka pravirao prszi, csi szo zadoszta presztorna vu toj liniji. Pri foringaskih. kobilaj, stere vszikdar pomali idejo szo prszi szlobodno plitva, nego pri taksih, stere szo za bezsanje, morejo glo-boka biti. Sztranszke prszi (od plecsa nazdrt) moreje duga, siroka pa kak doge viignjena biti, te je fa njih prosztor za szrce i pliicsa. Pri zserbicaj je to jako potrebno, ar kda je cservo puno z zserbetom, szi kobila ne raore dobro zdihava-ti, csi pliicsa voszko meszto raajo. Zser-bico, stera voszka prszi ma, szamo odati pa szi driigo szpraviti. Stera kobila je od prszih nazaj kratka pa voszka, ka takse cservo ma, kak jagerszki pesz, je tiidi ne za gojitev. Pri kobilaj, stere kaslajo pa sze zadavlajo, S7,e tii pri csrevi vidi brazda, kda szi zdihavajo ; takse ne kiipiti pa ne k zsrebci gnati. Med zadnjim rebrom i med bedrov je tescsalo. Stera kobila dugi, szlab hrbet ma, ma tiidi prevelko tescsalo. 91 - Prednja prszi morejo siroka, raocsna biti; kobila z voszkimi, notriszpadjenimi prsza-mi je szlaba. Oservone szme prevecs zdignjeno pa tiidi ne poviseno biti, ne peszje pa nekravje. Na konci csreva ma kobila v ii m e n. Viimen more lepo, zdravo biti, ka de zserbe zadoszta mleka melo, ar premaloga, ali bozsne forme viiraena kobila bozsno doji. Zadnjica more rednoga odrasztka biti, ne prevelika, ar je to znamenje betega i ne notri-szpadjena, ar je takso zsraetno piisztiti. Zgodi sze, kda koti, ka sze motvoz med zadnjicov i krvajicov vtrgne; takse kobile te vecs ne szme piiscsati. Poglednimo zdaj noge pri kobilaj: Pred-nje: Pod pazdjov je noga k prszam priras-csena, nego 1 a k e t zse szlobodno sztoji. Csi je laket proti prszarn (notri) viignjeni, te pred-nja noga ne sztoji dobro. Od lakta doli je gornji tao noge steri more dugi, siroki, mo-csen biti. Tak tiidi prednje koleno more siroko i dugo biti, te je noga lepa i zdrava. Pod kolenora je g o 1 n i c a, vu steroj je naprej golnicsna koszt, odzaja pa sinja. Gfol-nicsna koszt more mocsna, kratka biti; csi je tenka, je szlaba, szi kobila lehko nogo potere. Sinja pa more vkrajsztati od golnicsne koszti, ar csi sze tevi tiscsita, te je golnica jako szlaba, poszebno csi golnica pod kolenom voszka, kak csi bi sinjek mela. Kem bole ved-nako sze locsi vsze vdilje sinja od golnicsne koszti, tem mocsnesa je golnica. Glezsdzsa ali v 1 a s z a n j a morejo mocsna, siroka i sztiha biti, ka je kozsa nap-njena na njih, te szo dobra. Pod vlaszanjom pa do kopita je s z v i t e k. Szvitek csi je predugi, je szlab, poszebno csi je tiidi tenki. S z v i t e k od vlaszanja do kopita tak more sztati, kak na vori kazalec, kda med 7-ov i 8-ov vorov sztoji. Taksi szvitek, steri jako vednako, sztrmeno sztoji, sze pri bezsanji troszi i kobilo tiidi pa za to sze tiidi hitrej kvari. Csi je pa prevecs prignjeni pa mehki, te je pa preszlab. Pod szvitkom je k o p i t o. Kopito ne szme niti presztrmeno, niti prelezsecse plitvo biti. Podobo more lepo okroglo meti, ne kflk-laszto ali na en kraj sztojeese. Podplat naj tiidi ne bode puna, nego vozrezana, ka de sze csiszta, zdrava zsabica na podplati vo-vidila. Ne je dobro kopito, csi rinek ma, ali je naprej plitvo, ali sze drobi. Na en kraj szto-jecse i nisziko, vkiipsztisnjeno kopito je tiidi falinga. Pri zserbicaj poszebno more paziti na taksa kopita, ar zserbe to tiidi dobi od nje. Zadnja noga kobilina szezbedrom zacsne, stero tiidi mocsno i siroko more biti zse od krizsa doli do kolena. K o 1 e n o na zadnjoj nogi je pero, na sterom kobila szvoje telo noszi, za to je to koleno najbole csiitlivi i najimenitesi tao kobile na mocs gledocs. Csi je to koleno siroko, mocsno, sziiho, ka sze kozsa vlecse na njem i csiszto, te je kobila zaisztino mocsna vu zadnjera tali. Csi je pato koleno voszko, te je szlafaa pa sze vu deli hitro pokvari. Ne je dobro, csi je prevecs prignjeno, nego jako vednako tiidi ne szrae biti. Od zadnje golnice, glezsdzsov, vlaszanjov, szvitka i kopita to sztoji, ka od prednjih, szamo ka zadnja golnica malo dugsa i malo naprej nagnjena mori biti, szvitek bole ved-naki, kopito pa ne okroglo, nego nazdrt malo vkupidocse. Kobila sze vszikdaj po nogi szodi i ceni. Csi od zaja ali naprej gledamo kobilo, takso mamo radi, stera siroko sztoji i vednake noge ma, ka edna noga ovo zakriva. Prednje nesz-mejo vu koleni voszke biti pa ne vkiipsztoje-cse (sajtrave.) Spic noge ne szrae voobrDJeni biti pa ne notri sztati pa tiidi ne szmejo tak sztati, kak kravje. Csi od sztrani gledamo kobilo, naprej-prignjena prednja kolena szo ravno tak grda i bozsna, kak nazajnagnjena. Zadnja szo pa tiidi bozsna, esi kobila vugnjeno nogo ma, kak je szabla, ali vednako, kak sztolec. Kratke noge (na telo gledocs) szo bogse, kak csi je do sinjeka kobila szama noga. Trgo-vec, kda kobilo odava, jo z prednjirai nogami rad na breg posztavi, naj sze visisa vidi ko-bila naprej, kak odzaja, ar csi je naprej ni-zsisa, je za jahacsa ne. Stera kobila je nap-rej jako mocsna, je szamo za vozsnjo. Hod kobilni raore od zadja i od sztrani gledocs vednaki, vkiipszpaszani biti, sztopaj pa tak velki, kak je polovica viszokoszti njene, te je dober. KaJcsa zscrbica sze pa te niore sa ple-men nihati ? Vszaka je ne za to. Stera falingo ma, tiszta de falingaszto zserbe kotila, kak stecs dobrogo zsrebca piisztis na rijo. Mense falinge tela popravi dober zsrebec, nego vekse ne. Vugnjeni, szlab hrbet, szlab, szpadnjeni krizsec, voszka, plitva prszi, drobno telo. pre-duge szlabe noge, mehki szvitek, sajtravi hod szo szame takse falinge, stere vu plemenszkoj kobili biti ne szraejo. Osi je ne lepa, koncsi zdra^o telo i noge raore meti. Kobile brezi falinge — je navada praviti — naj ne iscse niscse, nego od velki faling sze naj csuva vszaki, ar szi szarao kvar napravi, csi takse kiipi. Zserbico na prtliko, stera je zamlada oszlepnola, za plemen nihati tiidi ne dobro, ar taksa de taksa zsrebeta kotila, stera tiidi rano oszlepnejo. Kavoo tak szo zserbice, stere kde v koszti majo kakso falingo, mrtvo koszt, ali debelo. Tak je na priliko trdi pavuk na koleni zadnjem odznotra pod kolenom, ar de ona szama plantava od toga pa zserbe tudi. — 92 — Taksa je tiidi za nikoj pri plemeni, stere musz-kulatura na zadnjoj nogi pod kolenom ne ved-naka, nego szem-tam, ali piiklavo ide doli, ka tak zvano zavecso nogo ma. Csi gojiti scsemo kobile, k tomi trbe zserbico pa zsrebca. Zserbico szi goszpodar szpravi, zsrebca pa drzsava ali obcsina da. Od tri let mlajso zserbico piisztiti je ne dobro, sztaro ksbilo pa tak dugo, dokecs escse mocsno zse.rbe da. Drzsavni zsrebci szo dobri* ar csi bi li steri meo kakso falingo, tiszta je taksa, ka je zserbe ne jerba. Vu goszpodszki marofaj, kde kobile plemenijo, sze tiidi nai-de.jo dobri zsrebci, pri poszamezni kmetaj sza-rao k tisztira trbe goniti, steri licenc, drzsavno dovoljenjn majo, ar tiszti vekse falinge ne bodo meli, csi li sze szlabesi vidijo od nisternih, steri szo dopiisztsenja ne dobili. Kmetszki cslovek more siroke, raocsnoga tela i mocsnih nog zserbice za plemen ni-hati, ar je za teher taksa dobra, ne kak za jahacse, steri raj majo lepoga tela, tenkih nog i inocsne krvi kobile. Zserbica, stera 2-3 leta ne osztane breja ali pa vecskrat zmecse, ali bozsno doji, sze naj szamo oda, taksa je za pleraen ne. Zsrebci szo drzsavni najbole gviisni, csi taksih nega, te takse trbe niicati, steri majo dovoljenje, ar steri ga ne ima, on gvfisno nikso falingo raa. Drzsavna pravda je v tom" osztra, ar je za vszo drzsavo bogse, esi szo kobile vu drzsavi zdrave, zato, ki szkrivoma bozsnoga zsrebca piiscsa, szam szebi kvar dela. Csi szi mamo priliko zeberati raed zsreb-cami, ne gledajmo ocsi, dlako ali hrzanje, nego taksega szi moremo zebrati, steri pop-ravi vu zserbeti zserbicine falinge. Na zser-bico tenkih kosztih moremo zsrebca raocsnih csont piisztiti, na zserbieo dugib, szlabih pod-vlaszanjov zsrebca z kratkimi, moesnimi pod-vlaszanjarai. Kakse stecs noge raa zserbica, zsrebec raore rednih nog biti. Na takso, stera noge viignjene ma, kak szabla, vednakih nog zsrebec naj szkocsi, na drobno, dugih nog zserbico naj debeli, kratkih nog zsrebec szko-osi. Osi je zserbica zadoszta mocsna, siroka, nego odzaja preduga ali prepiiklava, te zsre-bec more kratki, siroki, vednakoga ledevja biti. Csi pa to vsze je, te lehko na mense falinge tiidi pazi : na zserbico kratkoga, predebeloga sinjeka zsrebca z dugim sinjekom; na zser-bico prevelke glave zsrebca z lepsov glavov i. t. d., nego na noge i telo li najbole more paziti. Na szlednje tiidi na nemarno more ognjenoga, csemernoga zsrebca i naopak piis-csati. Tak cseden goszpodar prle more szpoz-nati lasztivnoszti zserbice i zsrebcov i te od-szoditi, kak de dao piiscsati. Csi pa v pamet vzeraemo, ka nam je zserbica od steroga zsrebca dobro zserbe dala, te dokecs je mogocse, jo nam je najbogse vszikdar k torai gnati. Na to tiidi dobro paziti, ka na sztareso kobiio naj mlajsi zsrbec pride, na ralajso pa sztaresi. Na drobno, malo i szlabo kobilo na szme premocsnoga zsrebca piisztiti, ar bi znala preidti, kda koti, ne bi mogla szkotiti. Naj-bogse je, kde driige falinge ne trbe poprav-lati, csi je zsrebec szamo malo mocsnesi od zserbiee. Vnogi tak raiszlijo, ka szamo od mladoga zsrebca bo dobro zserbe, od sztaroga, ali nemarnoga ne. Pa je to ne tak, ar od mla-doga zsrebca neraremo vszikdar naprej znati, kakse de zserbe, od sztaroga j> pa gviisno. Nemaren je pa tiidi dober ravno tak, kak szi-len, naj sze szamo ne piiscsa pregoszto. K zsrebei te raore gnati, kda sze zaisz-tino harciva. Stera sze ne harciva, tiszto je zaman goniti pa trositi. Po szili ne ide. Mlada sze lezsi zacsne hareivati, esi jo vecskrat pe-lajo na probo. Dobro jo jc tiidi poleg takse privezano meti, stera sze harciva, ar jo taksa z csipanjom gene tiidi. Zdelana sze hitrej har-civa, csi malo pocsitka pa obroka vdabla; de-beloj, pocsinjenoj pa malo glada i triida bole vala. Csi kobila zdrava, kda je szkotila, jo je najbogse na deveti den gnati po tom, ka jd szkotila. Vszaka zserbica- ali kobila sze ne opo-nasa vednako, kda sze harciva, za to raore goszpodar szvoje blago poznati. Csi stera redko osztaniije bieja, jo je najbogse odati; nego csi bi jo goszpodar li rad obdrzsao pa od nje zserbč meo, ali je pa zse szkotila lepo zserbe, te naj proba, ka jo eden den dvakrat piiszti, ali pa zandriigim pod dva razlicsniva zsrebca. Po puscsanji je malo pomalenoga giban-ja ne na skodo zserbici, szamo z velkim ter-hom, ali z bezsanjom jo neszmi trapiti. Od zaja z mrzlov vodov polevati ne vala nikaj. Csi sze za devet dni pa harciva, ali puca, jo more znova gnati; vszaki konjszki goszpo-dar zsene na deveti den na probo pa prav ma. Vcsaszi sze zgodi ka vzimi szkakana ko-bila od zelene krme sze znova zacsne harci-vati; pri taksoj trbe paziti, ka ne osztane prazna. Inda szo sze zsrebci vkup paszli z kobi-lami, nego denesnji den jy to ne doptiszt-scseno. Breja zserbica ne piiszti zsrebca vecs, je bole poterpezsliva, vecs svica, raj je pa sze pomali napunjava. Na brejo kobilo raore szkrb meti, ar od vdarca, brszaja, szpadjenja, prehlajenja, od vnoge krme, krcsa vu zsalodci (steri navadno od prehlajenja, ali od bozsne krme pride), od napihnjenoszti, od prevecs mrzlevode, ud zmrznjene, ali pokvarjene krme, poszebno pa od zsmetne vozsnje i velke trii- n - jave ztia zmetati. Sztati zato tiidi ne szrae vu stali, ar lezsesa vozsnja i hod je tiidi zserbe-tovomi odrasztki na haszek; na krmo gledocs pa ne doszta, nego dobro krmo njoj more davati po meri, ar zserbe de szamo tak lepo raszlo vu njoj ino mocsnese gracsuvalo. Od bozsne krme, ali necsiszte iszlame de szamo kobilino cservo raszlo, zserbe pa vu njoj ne. Na 11. meszec kobila szkoti. Vu szlednji tjednaj veksega, zsmetnesega dela naj kobila ne iraa, liki hoditi zato more vszaki den, ar njoj ovacsi noge otecsejo pa de tiidi zsmetno kotila. Kda zse mleko vdabla, zacsne napiis-csati pa njoj na csrevi otekline Dasztanejo, okoli krizsa pa z csrevom malo dolipiiszti, te de zse szkoro kotila. Te njoj v stali meszto napravimo pa z blanjami obijemo. To meszto more prosztorno biti za dve kobile. Prle kak koti, je nemirovna, doszta nezaj gleda, pa te doli lezse. Podnjov more z csisztov szlamov dobro naszlano biti. Med nadiivanjom sze po-raali pokazse zserbft, raeher navadno szam razpocsi pa voda voztecse. Csi redao vsze, te je zserbeta glava na prednjih nogah pa te ne trbe velke pomocsi. Csi je pa zserbe ne tak, te moremo razumnih ludih pa tiidi zsivinsz-koga zdravnika pomocs nucati, ki bole raz-mijo zse takse delo poszebno, csi bi potrebno bilo vu njo szegooti, ar csi sze zse kobila dugo naduva, zna v njoj kaj pocsiti pa je te zgiiblena. Kda je szkotila, gori sztaue pa sze te popek odtrgne. Csi sze zserbe v meheri szkoti, te moremo meher vcsaszi raztrgnoti, ka sze ne zadiisi vu njem. Osi sze kobila vu 5 — 6 voraj ne zpuca, te neszmimo z nje vovlecsti, nego po takse liidi idti, ki nacsi znajo pomocsti, najbogse k zsivinszkomi dok-tori. Zaraazano szlamo moreino vozmetat, blanje, szteno doloprati, zserbeti popek — csi krvavi — z tenkov szvilnov nitjov dobro zvezati, z csisztov mokrov capov zserbeti lampe vozbriszati pa te zserbe pred kobilo djaszti, ka je zlizse. Nistftrno vero te tak nihamo te sztvari, te pa zseibe gorpomoremo ino cecat pusztimo na to prvo mleko kobiiino, ar njoj to zsafo-dec zcsiszti. Csi ne bi stelo cecati, njemi nis-terno kaplico mleka v lampe podojimo, te sze vcsaszi navcsi cecati. Mlada kobila dosztakrat scseget ma, zato zse zsrebeta more za cecke primati, ka sze privadijo pa kobilo prle kak koti. Cecke more vecskrat z mlacsnov vodov oprati, ka do csiszti, da zserbe raj ceca pa csi zserbica ovacsi nescse piisztiti, te z oszo-lenov vodov, ka do jo szrbeli, te rada puszti. Osi je pa pri nadajanji kobila jako nemirna, te njoj tecsasz, ka jo zserbe ceca, raoi*fe glavo visziko zvezati. Csi zserbica ne bi inela inleka, te jo more z inaloga v^dra, ali krnicc z mlacsnov vodov zmesanirn kravjim mlekom napajati, pa csi szo ne bi stelo piti navcsiti, njemi trbe vu mleki prszt proti drzsati, ka za njega prime, kak csi bi cecalo, csi pa tak tiidi nescse nikak, te sze dobi v pateki mo-csen glazsek z velkim eeckom za te poszeo. Podkov more kobila sztaro, zniicano raeti; podkovi dolisztrgati je tiidi ne dobro, ar je te kopito preosztro. Zsrebnoj kobili velko meszto raore dati ' v stali z zserbetom, ovacsi zserbe zpoklacsi. Na kobilin kantar pa odszpodi more tezsilo obesziti pa kantar szkoz liiknje napelati, ka de vszikdar napnjeni, ka sze zserbe ne zap-lete v njega. Kda je zserbe zse tri tjedne sztaro, je more malo vcsiti na szeno pa na obrok, ovacsi de njemi locsitev na kvar. Szkrben goszpodar za zserbe niszike poszebne jaszli napravi, vu stere trikrat na den za edno prgiscso oma dene. Kda je zserbe par dni, ali tjedna sztaro, te csi lepo szunce szija, je z materjov okoli poldneva malo vopelamo, ka sze k csrsztvomi zraki privadi. Sze razmi, ka cseden poszpodar te ne niha brane, pliiga i driige takse nap-rave na szredi dvoriscsa, ka bi szi zserbe noge zpotrlo na njera. Vszaki den malo duzse hodimo z njima, naj sze privadi k hodi, ka de znalo za materjov pii deli hoditi. Zserbe naj ide vszaki den vo, csi je ne dezsdzsevno, viherno vreme, ar vu stali sztojecse precsiitlivo grata, njemi vsze lezsi naskodi pa noge njemi tiidi bozsno rasztejo. Za stiri meszece more zserbe odlocsiti, csi je kobila pa breja, ar kem duzse ceca, tem vecs skodi driigorai, stero kobila v szebi ma, csi je vcsaszi deveti den pognana. Te csi je meszto, njemi lehko poszebno, z blanjami obito meszto damo, csi ne ga, je moremo privezati ne na prevecs dugo, ka bi sze pok-varilo pa tiidi ne na prekratko, ka szi ne bi raoglo dolilezsti. Blazsene szo vesznice, stere majo ograd (4—5 pliigov za 100 zsrebet), koma zsrebeta z cele veszi piisztijo po szpoli razdeljena zaiitra pa njim tam te celi den szem-tam be-zsijo. Vu nasih szlovenszkih vesznicaj szam toga nindri ne vido pa je to jako zdravo. Zaiitra je doma nakrmijo pa je te voodzsenejo, vecser pa na tretji den zse vszako naide domo, ar je lacsno celi den. Zserbeti je ?u prvom leti obrok potreben, csi li za sztarese kobile ne bi bilo' Ki zserbeti obroka ne dava, on naj ne goji kobile, ar pos-tene tak ne zgoji nikdar. Vu prvom leti naj vecs raszte zserbe pa csi obroka ne dobi, drobno i malo osztane. Csi ednomi lepoga tela zserbeti na 20—25 rajnskov vrednoszti obroka damo vn prvom leti, de zse 40 —50 rajnskov vecs — 94 — vredno, kak brezi obroka zrascseno. Zserbe, stero je szlabo, ali falingaszto, csi zse sto ma, tiidi more obrok dobiti, li ga mkaj vecs zraszte pomali. Od cecka odlocsenomi zserbeti, do leta sztaroszti na ilen 2—4 litrov ovsza davamo poleg toga, ka viipamo za nje dobiti. Bozsne-semi menje, bogserni vecs, stero je moesnese pa de dragse, nego prevecs tiidi ne szme, ka bi sze njemi blato sztavlalo. Leta sztaro zserbe bi tudi telko raoglo dobiti, da pa csi je dobra zelena krma, ali pasa, te njemi polovica tiidi doide. Pri dve leta sztarom zse szlobodno henjamo z obrokom, csi mamo dobro krmo, ali dobro paso. Tri leta sztaro vu zimi pa raore obrok dobiti, ar csi je zserbica, sze te lehko puszti, de sze raj harcivala, csi je pa zsrebec, sze lezsi oda, ali licenc dobi. Vnogi ne davajo zserbeti obroka, nego je z szlamov ino z szenom drzsijo, ka malo ka ne razpocsi. Pa je to tiidi ne doszta falese pa poleg toga zserbeti szamo eservo raszte, hrbet sze pa duli vugne. Osi na paso hodi zserbe, te zato malo sztihe krme ttidi rnore dobiii, csi pa doma dobi zeleno, te v zacsetki sze more malo sziihe v zeleno zmesati, ka njemi ne naskodi, ka bi je prevecs pognalo pa bi hitvano gratalo. Kopanja ne szme celi den puna biti pred njim, nego k navadnomi mali naj dobi redno mero. Vu zimi je k vszakoj krmi dobro edno repo razrezati pred nje — prevecs ne — pa vu tjedni dvakrat naj malo szoli lizse. Zserbeta ne szme pred csaszom pregati, ar sze pokvari. Veksi je kvar pri zserbeti, csi prerano vozi, kak haszka ta vozsnja prinesze. Nancs k kolam, ali k rudi privezati je ne dobro, ar njemi to ttidi naskodi. Zserbe naj bezsi zcsiszta szlobodno okoli. Kda je tri leta sztaro, te sze naj pomali vcsi poleg sztarese kobile stera lezsesa dela pa vozsnje, ka sze ne presztrasi od dela velkoga pa ne bode szpacslivo. Za vnogo zserbico bi sze lepi penezi dobili, csi je vert ne bi pred csaszom pokvaro z bozsnov, ali nerednov krmov, kda je szvojo krmo na pofrato dao. Nemak pa naj ne vcsi voziti, ar z taksov kobilov sze te zgodi, ka je vszakoga pol leta vu driigi rokaj pa vszaki, ki jo dale da par rajnskov zgiibi pri njoj. Vnogi pocsinjeno sztvar nazaj-drzsi, driigi jo zvunredno plodi. Osi mas sztaro csedno, dobroga hoda i dobroga sztopaja ko-bilo, pregaj je z njov, pa ciigle naszkrizs redno ka bos jd* vednako drzsao, pa sze ti hitro navcsi posteno hoditi. Vnogi tak drzsijo, ka zserbe za io more rano pregafci, ka ne bode presegavo. Ne je tak. Za to riaj ide proszto, kde pase za nje nega, kre kobile, na vszako pot, kda pa zse vekse, te je pa piiszti vszaki den rnalo vo, naj sze zbreava, kde je ne skliszko, ka bi kapalo pa kda liidje ne hodijo, ka bi koga brsznolo. Ve kda njemi doide, de szamo slo vu stalo nazaj. Kde szo zagrajena meszta za zsrebeta, tara je eden vszaki den 2—3 vore okoli zsene. Nego to je isztina, ka kda je zse pregas, je ne szmes szfcati dati vu stali. Ki eden den zsene szvoje kobile, te njeini pa 2—3 dni pa sztojijo na meszti, szi ravno tak kobile pokvari, kak ki je premecs zsene. Vu sztanji, po velkom triidi njim noge odrevenejo, te je more malo vog-nati, ka sze malo vtegnejo, csi pa szo prevecs pocsinjena mlada zsrebeta, te sze pa hitro pokvariti znajo od szkakanja, kda sze znova vprezspjo. Zato szi vszaki cseden goszpodar v zimi tiidi tak razdeli poszle, ka njemi kobile vszaki den malo idejo, szamo na szvetek po-csivajo. Na kobile paziti pa szkrb meti ne kosta penez pa li peneze prinesze. Szvetlo dlako ne redi szamo obrok pri zserbeti, nego kefa dobra pa szlama tiidi. Vnogi vplecsejo grive, vlasze, za Iepote volo je nikaj ne bozsnoga v tom, nego escse bogse je vszaki den po cseszanji sinjek pa glavo od zgoraj raed grivami i po glavi z raokrov capov oprati pa grive lepo csiszte drzsati, tak* tiidi po repnoj koszti doH. Po oesaj, viihaj, noszi jo je tiidi dobro z vlazs-nov capov potegnoti, ka de bole csiszta. Na kopito moremo velko szkrb meti^ ar je kobila pol telko vredna, csi bozsno kopito ma. Kde je podkavati ne potrebno, ar ne dela, je naj-bogse tak nihati kobile brezi podkovi, nego taksim je tiidi dobro vszaki 5 —6 tjednov pod-kov okoli okrozsiti malo pa dolizpiliti, te njoj podkov ne bode pokala. Nego vszaki. kovacs je za to tiidi ne. Steri ne razmi podkovi posteno zcsisztiti pa rob okrogeo napraviti, k taksemi raj ne gnati, kak za volo prijatalsztva sajtrave kobile meti. Zsabico pa podplat pri boszoj kobili nihajrao, kak je, szamo csiszto obcsuvajmo. Nego to vsze szamo te lehko vcsinimo, csi zse rano zacsnemo mladomi zserbeti noge zdigavati ino z dlanjov tepkati po podplati. Ki na kopito ne pazi, ali kohilo z bozsnim kovacsom da pod-kavati, ali predugo ma gori edne podkovi, ar sze njemi ti par szekszarov za prekavanje mili, on sze naj ne csiidiva, csi szi njemi kobile noge vszo zpokvarijo, kopita plitva gratajo i zpokajo, kobila pa plantava grata ino vu vla-szanjoj kaple. Prevecs goszto podkavanje pa zato nevarno, ar vu preliiknjanom kopiti, csi scse ne zraszlo, kovacs zna v meszo cvek pog-nati, ka neprilicsni kovacs pri dobrora tiidi vcsini, ali sze njemi zgodi, csi neprilicsen cslovek kobili nogo drzsi. Po deli naj kobila najmenje edno vero pocsiva pa te trbe razhladjeno kopito z mrz-lov vodov oprati ino z mokrov capov blato i - 95 — karaenje z kopita voszpraviti pa kopito zbri-szati. Pod njoj pa naj bo sziiha, csiszta szla-ma, ar od vekivecsnoga sztanja v gnoji zsa-bica zagnjili. Csi kobila z dela ali z vozsnje zaraazana, prahsnata, zosvicana pride domo, te jo vcsaszi na esiszto trbe zribati z szlamov pa tiidi noge i vlaszanja, esi je po blati ali po vodi hodila, ali kolicskaj svicala. Posteni konjszki goszpodar nikdar ne ide pocsivat, kak stecs je triiden, dokees szi kobile vred ne vzeme. Pa ki szi tak pazi na kobile, tiszti de vszikdar lepo blago meo, ka de nikak gledao za njim. Dobra stala je pol triidi, pol krme i zdravja. Isztina, ka vu dobroj stali sztvar tiidi ne szme gladati, nego to je ttidi isztina, ka vu prosztornoj, csisztoj, szvetloj stali lezsi kobilo, csiszto obdrzsi, ne preide telko krme z razno rovanjom ino kobila za volo bogsega zraka zdravesa osztane. Vnogi v hlevi drzsijo kobile* kde kobila z glavov tram pa prosznice tucse, kde je taksa tmica, ka nancs od vnogoga praha pa pavuesine ne raore viditi, kde je taksa vun-joba, ka csloveki pa marseti oesi grize, kde szo sztvari edna na ovoj pa szi naednok vsze nikdar nemreje dolilezsti. Vu taksem hlevi sze gojijo nevolna, szlaba, sziiha zsrebeta, vu tak-sem szlipijo kobile, dobijo kih, szrap pa vnoge driige betege. Osi sto novo stalo dela, ona naj bo naj-menje 3 metre viszoka od znotra, na edno kobilo najmenje poldriigi meter sirine naj ra-csuna, na zserbe eden pa fertao metra. Pred kobilami ne szrne biti okno niti liiknja, ar ocsam skodi, nego tem vecs oblokov naj' bo od zaja, ali od sztrani, ka de stala redno szvetla escso pod kopanjov tiidi. Luknja za volilftati naj bo viszoko vu szteni, ali pa na podi gori. Na podi gori more stala dobro za-mazana biti, ka z stale vunjava ne prehodi vszo krmo, ka bi sze zkvaszila gori na stalaj. Zato je bogse, csi stala haker ma, kak pa szenjek. Za mosztnice je najbogsa 15 —20 eenti-raetrov debela ilovica dobro vkiipnabifca tak. ka nazdrl viszi pod kobilov. Na taksi pod malo vecs nasztile trbe, nego noge na taksem bole zdrave osztanejo. Taksa ilovica najmenje gnojsnice vzerae v szebe pa zato najraenje betega obesuva i najlezsi sze ponovi. Lesztviee pred kobile szo ne potrebne. Vszaka sztvar raj od tla jej, kak odzgoraj. Csi kopanja pre-voszka, te njoj je bogse szeno na tla pred njo devati, poszebno zsrebeta poleg niszike kopa-nje bole vednaki hrbet dobijo. Ve je kobila od nature za oaso, zato vnoga krmo z leszt-vice dolizmecse pa tak te gori je, bozsen vert jo pa za to bije. Stalo je potrebno strihati — beliti z vapnom — kak hizso, kopanje, vedra, skafi pa dobro, csi sze vecskrat zribajo z vo-dov, ali celo z vrocsov sze poparijo, te de doszta menje betega vu stali. Vu zimi ne szrae prevecs mrzla biti stala, nego prevrocsa tiidi ne, ar poleg vrocse stale sztvar csiitliva (hakliva) grata. Kobilo zcartati ne szmemo, nego na zdravje njeno moremo paziti. Csiszta, szvetla, dobroga zraka stala, zmerjena, redna krma, malo obroka, dobro cseszanje, ribanje njoj je vsze na haszek. Ki bozsno krrao ma, pokvar-jeno, gnjilo, ki ednok vsze pred nje zmecse, ka pod szebe zlucsajo, driigocs pa szkoro ni-kaj ne da, koga je vtraga paziti, kda zcsiszta pojej pa njoj te znova raalo dati, nego k ed-norai raali celo bremen pred njo vrzse, taksi cslovek naj ne drzsi kobile, ar je ne vreden, ka bi njemi od haszka bila. Mrzlo, ledeno vodo kobili ne davajmo; po deli naj pocsiva poldrugo voro, kakstecs je zsedna, pa te jo trbe napojiti. Pri kaksoj stecs kopanji, ali z kaksestecs poszode je ne trbe napajati, ar hitro kaksi beteg dobi pa de za par vor poginjavala. Ki kobilo szvojo rad ma, je najbogse, csi szvoje vedro i szvojo kopanjo vozi z szebom pa drugorai toga ne poszodi. Vnoge kobile szo szi zse pri liidszki kopanjaj betege szpravile po krcsmaj. Vu leti je pa naj privezse k szvojim kolam pa je naj tam nakrmi. Z mokrov kobilov, vrocsov sze vu mrz-lom vremeni sztaviti pa je ne pokriti, je go-tov beteg. Gibanje, delo je kobili na haszek, csi sze szpametno niica. Z doma more pomali idti, dokecs sze kobila ne szegreje, te jo szlo-bodno zsene; csi je pa zse triidna, te pa po-mali goniti, ka szi malo poesine. Pot bogso iszkati, ka szi noge ne pokvari. Vesznice, stere bozsne poti majo, jezere zgiibijo vu konjszkih nogaj. Z brejov, ali mladov zserbicov szi more lepo djati, kda zsemtnese delo, oranje, ali vozsnjo ma. Zserbe poraali potrebno vaditi k zsmetnesemi deli, ka sze ne zpokvari. Kobilo na debelo krmiti ne potrebno, ona je za delo pa mocs niica ne maszt, mocs pa dobra krraa da pa redao delo. Osi zserbe mocsno krmimo vo ga pa ne piiscsamo, te de njemi telo prezsmetno, noge do pa szlabe pa sze zvugnejo pod tezskim telom. Debela kobila tiidi zsmetno breja osztanp. Poprijetji betegi delajo najvecs kvara med kobilarni. Kobila, stera je v kaksem tak-sem betegi, je puna cseraera. Szline, smrkeo, svic, szcalina takse kobile je szam eseraer, stero csi drtigoj vu larape. nosz, oko, ali rano pride, ta tiidi dobi beteg. Najnevarnesi beteg taksi je, csi z nosza kobilinoga, vcsaszi z edne nozdre, vesaszi z obodvoje tekocsi, zelenkaszto — zsuti, ali sziv- - 96 — kaszti, zamazane farbe, vcsaszi kak strukli, gnoj tecse; csi \u grli kobile trda oteklina, stera jo ne boli, kda sze tekne; pa esi njoj nosz zdignemo tak ka nam te gnoj v oko ne spricne -¦ ar je to za csloveka tiidi nevarno — pa vidimo ka globoko notri ne erdecsi nego zsutkaszti pa z sztenov vred raed dvojov liiknjov mehercseke ma i gnojne rane, te zovimo zsivinozdravnika, ki takso kobilo zse tiidi ne resi, nego koncsi gviisno szpozna, jeli je to poprijeten ki, pa jo buje, ka koncsi ove zdrave osztanejo, ar stera kobila le beteg dobi, onoj je ne zapomocsti, zato takso vcsaszi poszebi trbe zvezati, kopanjo pa pod pa z vapnom oprati z lesztvieov i zevszim vred, koga sze je tikala i z skafom, z steroga je napojena. Je taksi ki tiidi na kozsi, ka pod ko-zsov notri nasztane gnoj pa poleg otekline duge bole, kak okrogle. Najbole na sinjeki. po rebraj i na znotrasnjem kraji po bedraj. Bavno tak je nevaren ki, steri je v guti pa vu pliicsaj. Kiha zvracsiti ne niore pa kem duzse raamo takso kobilo vu stali, tem lezsi ga dobijo ove driige, celo cslovek szam, ki okoli nje hodi, pa taksi cslovek med grozo-vitnim trplenjom vmerje. Za to de vszaki eseden cslovek gledao, ka takso kobilo z zsi-vinozdravnikom da poglednoti pa csi je beteg gviisno taksi, jo prle zapravi, kak bi pa szebi vekso nevolo szpravlao. Cziganjszke kobile szo z veksega sze vu tom betegi, szamo ka ga zaprva ne more opamet vzeti; zato od taksega ne kupiti pa za njim ne napajati. Vszaki konjszki goszpo-dar naj pazi na takse betege, ka de je na szenji znao szpoznati. Pa kobilo kiipleno, csi sze li zdrava vidi, naj par tjednov od szvojih odloesi pa tak krmi, ar je ne nemogoese, ka kaksi nevaren beteg ma. Najbogse je kobilo z poznane stale kiipiti. Kobilo je vszikdar dobro poszebi privezati, csi zbetezsa. Dober vert kobilo, zserbe doma oda, ar tragovci zse znajo, kde kaj dobroga nai-dejo. Za vojszko 4 leta sztrare kiipiijo, stere szo od 158 do 166 cm. viszoke. Kupijo tiidi tri centimetre nizsise, ali visise do 172 centi-metrov, nego takse te zse morejo lepe biti. Vojaska komissia ide tiidi vu vesznice k hi-zsam kupiivat, csi njoj obcsinszko pogla-varsztvo na znanje da, ka szo vu obcsini za njo zsrebeta. Stere szo one falinge, za volo sterih kobilo on, ki jo je odao vu 80 dnevaj duzsen nazaj vzeti, to sze naide pri vszakoj notarasiji ino sze szlobodno pogledne kniga brezplacsno. Telko szam vara nameno piszati; ka ki je dozdaj tak gojo, naj zna, ka je dobro de-lao, ki je pa ne, naj sze vcsi, ar ne szamo dober pop, nego ttidi dober goszpodar sze do szmrti vcsi. (bi.) lLzli szpajocspga v szamosztan i szo ga szpravili v. malo hisico, potem pa pride szamosztanszki brat i njemi szkrbno obrije musztacse. Oblecsa v erja? oblecs, kak redovnika i ga niba szpa-joesega v hisici. Koraaj sze je driigo zajtro zdramilo, zse szlkonka po dveraj sztari sza-mosztanszki brat, sztopi notri i pozdravi: ,,Ave Marija" i ne bilo odgovora. Brat prime Jakoba za roko i ga zazove : »Brat Francsisek, gori sztanite, vcsaszi de 100 — zvonilo k molitvi . . . Brat Francsisek zse je zadnji csasz." MKa?. . . Ka-aj je-e . . . ?" zdehne Ja-kob z zapretimi ocsmi. ,,Gori sztanite hitro k inolitvi brat Ia-met vzeJa vsze tuzsnoszt i duseven boj Ilonko — ,,ne morem dalje presztati. Neszrecsna bi jasz 104 — tii bila i to i vi, nebeszki ne zselete. Vzemi te oblecs, na tebe ga zaviipam, Maria. Daj ga bolje vrednoj, kak szam jasz bila". Dveri je odprla i lepo njeno posztavo je pozsrla polkmicsna nocs. pravite sztric — angelazka szesztra jv. itak tam'? je pitala Ilonka. — Da, ednok szam sze zs njov vkiip naraero i una je Ilonka — nego za miloga Boga ka ti je ? i komaj je meo csasz, da bi oraamljeno Ilonko z rokami zadrzso. Edno leto je minolo. Na hod ednoga dneva od klostra. steroga je Ilonka tak szkri-voma osztavila, vidimo mi naso lepo vralarico vu kasteli szvojih sztarisov. Pri okni sztoji i vu roki drzsi komaj edno leto sztaroga brata. Tiho gleda na sznezsno krajino, odked szvoje sztarise i na bozsies k njira pridocso rodbino csaka. Mali brat sze gene i predrami szesztro vu njenih miszlah. Ovo, Bog je meszto mene drGgoga dao mojim sztarisom — njoj na pa-met pride i dve zsmetnivi vrocsivi szkuzi szo szpadnole po bledom lici . . . Pred ednim letom, gda je po szkrivoma kloster osztavila, v noesi po celoj poti szi pre-misljavala, ka de pravila sztarisom. Jeli de vadlfivala, da je po szkrivoma osztavila kloss-ter? Ali de pa szamo to pravila, da je una ne za kloster i zato je nazaj prisla? Nego ka pa csi do iz klostra za njo szpitavali? Ah, to ne vcsinijo, tam je klosterszki oblecs, szvetsz-koga oblecsa pa ne najdejo. Znali do, da je odisla. Sztarisje szo njo z veszeJjem prijeli. Nego vsze zaman, Ilonka je vidla, da jn ne jedino dete i vecskrat njoj na parnet priso tihi zsi-tek klostra. Nego vszigdar je gori zdignoJa glavo: nCsi szam zse tii, driigo pot sze ne obrnem nazaj — ka bi mi sztarisje pravili ?" Vu tom sztaiisi je najso Uonko 23. december, tiszti den, na sterom vu nocsi pred ednim letom je sztavila kloster. Sztarisje szo sze pripelali i zs njirai sztric, koga Uonka escse nikdai ne vidla i ki je na probnjo Ilonke nika ne znao od klostersz-koga zsitka Ilonke. Sztric je eden cseden eslovik bio, doszta potiivo, doszta szveta poznao, doszta znao pri-povedavati. Veeser je zacsno pripovedaveti od varasa, vu sterom je Ilonka niina bila. — Povejte mi sztric, szte bili vu klostri, je pitala Ilonka. — No raoja szesztra, mozskoga tam ne piisztijo. — Nego csiili szte kaj od klostra ? Tak znam, da je lani vratariea odisla. — Angelszka szesztra ? Nego, Ilonka, esi bi ti ne tii bila, jasz bi pridzegno, da ti szi tiszta. Jajce k jajci je ue bolje szpodobno, kak szte viive. Z Ilonkov sze je obracso szvet — Kak Drugi den Ilonko na poti najdemo. Zao-vics szo njo proti klostri peljali bisztri konji njenoga ocsa. Edna vesz za drugov je od za-jaj osztala. Na szlednje szo sze vidle prva hisa va-rasa i za raali csasz szo pred klostrom szta-noli konji. Ilonka je doli szkoesila, nego tre-pejocsa roka je komaj tak iuocsna bila, da bi zvona potegnola. Potegnola je, sztopj,je je csiila i kak sze je kljiics vu spori obracso, edna raiszel je driigo miszel vu glavi tirala. Zdaj szpozna szkrovnoszt. vidla de vratarico i de pozvela, zakaj szo ne za njo szpitdvali. Dveri sze odprejo i Ilonka je z velkimi ocsmi gledala vratarico. Za isztino, szarna Ilonka, angelszka szesztra je pred njov sztala, — Sto szi ti, draga szesztra, je pitala Ilonka. — Ilooka vratarica szara. — Angelszka szesztra szi ti ? — Tak rae zovejo liidje, moja goszpo dicsina. — Nego to szam jasz bila, jasz szaru Uonka. I sto szi ti povej za Boga volo! pro-szila je Ilonka. Dugo je gledala niiria vu celom teli tre-petajoeso deklino ino osztro, nego ljiibeznivo szo sze csiile njene r/csi: Znam jasz, da szi ti, ti zablodnjena deklina. Znam jasz, da pred ednim letom szi osztavila kloster i pred noge ete podobe szi polozsila klosterszki oblecs i szlednjo zdihavanje szi k Mariji poszlala. I jasz szam znala, de te sztopaj tvoja ralada lehkomisljenoszt je napravila i pride csasz, da ti sze nazaj prosziU bodes. Jasz szam szprajela meni preporac.-ani oblecs i na Rieszto tvoje szam sztopila. Zdaj szi zse szarna izprobala, gde je za tebe pravi mir. Vzemi nazaj tvnj oblees i zs njirn tvoje pozvanje i bodi mocsna. Ki do konca bojtijujo, zadobijo nebeszko krono. I Ilonka je z csudivanjom gledala, kak sze nuna na Marijino podobo obracsa i kak nebeszka szvetloszt okoli vzeme celo veszelo videnje. Kak ednok apostolje na bregi Tabor pri preobrazovanji Jezusa, tak i una je ne mogla gledati szvetloszt, doli je szpadnola i z rokami jp zakrila szvoje szkuzami polne liee. Cida je znovics gori zaglednola, szaino je szvoj — 105 — klosterszki oblccs vidila pri nogah podobe Marije tak, ka je edno leto prvle tam polo-zsila. Doli je pokleknola pred podobo i dugo i pobozsno je Boga molila. Sztopaji szo sze csiili. Gor je szkocsila, zgrabila je oblecs i pascsila sze je vu hi-siesko. Lefca szo minola. Od te csiidne zgodo-vine szo szamo prednja niina. Ilonka njeni sztarisi i sztrie znali. Po szvetim zsitkom je blazseno odisla angelszka szesztra k szvojoj nebeszkoj Materi. Tak szam steo vu ednoj kuigi (Maria-Kert), tak szara vam popiszo to pripoveszt, — da marao vu nebeszah dobro mater, stera narn csi je potrebno, escse csiidov pomaga. (kj) Zsivlenje poleg vere. -sivlenje poleg vere. Vu tora je dvojno dela povedano: Vera i zsivlenje. Ne morem poleg ™" vere zsiveti, csi ne mara vere. ^- Zsivlenje poleg vere brezi vn\'^^šsSSf vere bi bilo morje brezi vode, log brezi drevja, peszem brezi glasza. Nego i vera mi je mrtva, csi vero prek ne poszadim vu zsivlenje, vu vszako delo i dugovanje zsiv-lenja. Kaksa je vera, takso je zsivlenje. * Szlaba vera je mlacsno verno zsivlenje. Mocsna vera je batrivno krscsanszko zsiv-lenje. Zakaj je Vezuv, gorecsi breg, okoli szebe teiko sziroraastva napravo, kamenj^, prah je szamo letelo, vu driigih rafsztah pa z dinarai-tom, z prahorn more.jo raale falate pecsine i kamenja vkraj trgati ? Jelte zato, ar vu bregi doszta ognja i szapota bilo. Kak szo mogocsi bili mantrniki, raed njirai mala decsica, diviee, brezi orozsja obla-dati ujihove neprijatele, okrotiti 'oroszlane, pretrpeti najvekse moke, szable i ognje? Ar od vszega toga je mocsnesa i bole gorecsna bila vu njihovoj dusi vera. To nam poszvedoesi szveti Pavel apostol. Un je bil cslovik, ki je na szveti vsze 7,a blato stimo, komi je ednaki bio goszpod i sziromak, ki je nikoga driigoga volo ne iszko, szamo Krisztusa, ki sze je od nikoga ne bojao, un pise: Dober boj szam bojiivo, mojo bezsanje szam dokoncso, vero szam obdrzso. (II. Tim. IV. 7.) Tak kak bi pravo, zdto szam mogocsen bio zsitek tak tr-navi polnoga z nevolami pelati. ar vera me je vodila, una me je szprevajala i na konci ranjega zsitka i poleg mene srtoji. \7u vori pero zseue vsze potacse^ ua ognjeDora raasini veliko kolo sze szkrbi, da masin vednako ido. ak je vera. Liki p akove vlfje vu 8 akovnatoga i on de meo 4 akove. 17. Gda szo jaboke vkiiper szipale, te je veksa szeszira gda je po pet za 2 kr. odavala, dobila za 30 raensih jabok 12 krajcarov, po-tem 2 krajcara vecs, kak vcseraj. — 110 Vekse je tiidi po pet za dva krajcara odavala, za le je dobila tiidi 12 krajearov, na teh je zgubila 3 krajcare. Tri zgubila, dva pri dobila, potem zdaj zse znamo, gde je 1 krajcar. 18. 1. Te szledjen je nihao vu szkleci 24 krumpisov; tretji tao je pojo, dva tretjiva tala pa je nihao. Dvakrat je vees potem ni-hao. kak pa on pojo. Potem on je pojo 12, nihao pa 24. 2. Szledjen je potem 36 krumpisov najso. Ka pa te driigi ? On je nihao 36. Pojo je 18, nihao je 36, potem un je najso vu szkleci, gda sze je prebudo, 54. 3. Te prvi, ki sze je najobprvim pre-biido, je nihao vu szkleci 54, pojo je tretji tal, to 27 ; polem 81 krumpisov je bilo vu szkleci, gda je krcsmar tam na sztol posztavo Sz toga je prvi pojo ... 27 Un je ne dobo vecs . . — Driigi je pojo 18 .... 18 Dobo je escse 9 ... 9 Tretji je pojo 12 .... 12 Dobo je esese 15 ... 27 24 81 19. Vkiiper szo pojeli 9 falatov po-gacs, na vszakoga je prislo 3 falatov. K trera falatom, stere je bogat cslovik pojo, je prvi eden falat, driigi pa dva falata dao. Iz devet zlatih potera eden dobi eden tretji tao, to je 3 zlate, driigi dva tretjiva tala, to je 6 zlatov. 20. Vu hisi je o&zto „1." 21. Seszt, naimre b i b 1 i a. 22. Na lazsJjivca, ar njemi tak ne verjejo. 23. Ponjvar, ki na hrbti szvetel pleh noszi. 24. Osi na moszti posztane, na driigi kraj nikdar ne pride. 25. Meszec de vszaki meszec szamo ed-nok pun, pijanec de pa vu ednom meszeci vecskrat pun. 26. Vu nebeszkoj dezseli. 27. Vu kartanji. 28. Vu meszeci februara. 29. Zdihavanje. 30 Csi glavo na okno vun potiszne. 31. Szedem dvajszetikrat je mogo szko-csiti. Pri szlednjom szkocsi je zse vun bio iz sztudenca. 32. Lanc. 33. Dokees na breg pride, potem pa vu dol bezsi. 34. Mlinar. 35. Lacse. 36. Dokle je szam, ar csi szta zse dva, teda szo zse cigani. (kj.) Kratke zgodovine. Zsalosztni broji. Od Berlina popeva pe-szem. Tam vu leti 1904. sze je narodilo 47,200 dece, iz teh szo szamo 5800 dali okrsztiti. Hizsni zakon je z njih szklenolo 20,730, vu cerki je iz teh bilo 7332. Mrlo je njih 32,000, pokopani je ne bilo poleg vere 17,000. Pero vales-Jcoga hercega. Valeski herceg ma lepo pero za kerscsak, stero je vredno 200,000 koron. Herceg je pera 20 let szprav-lao po lovinah vu Afriki i Ameriki. Je nap-ravlena iz perja Ferivah fticsa, steroga zsivoga more lovec zgrabiti i perje tak dugo more vun potegnoti, dokle je fties escse zsiv, ar potem perjft zgubi szvojo szvetlocso. Imenii- - 111 — vani ftics sze na nevarnih mesztah drzsi, kde tigris, leopard nalukajo na lovea tak, da vu 10 letah je na lovinah valeskoga hercega 12 lovcov szrart najslo. * KaJcso mocs mdjo lcaplice vodc? Znano je, de kaplice iz sztrehe escse kamen, zselezo zglubijo. Na V3zeucseliscsi BSorbonne" v Parisi sze je zgodilo. Eden profeszor je razlago, da na Kitajszkom dosztakrat lak kastigajo hii-dobnike, da kapljice vode na ghivo njemi kapati dajo, ka sze dosztakrat z szmrtjom hii-dobnika szkoncsa. Eden solar sze je neverno szmeho, na to je profeszor nakano, da edno probo vcsini z mladim eslovikom, da njemi poszvedocsi pravico szvojih recf. Solar sze je z radosztjom podvrgo probi. Profeszor je szamo na roko njemi piiscso kapljice iz dalecsine tri suhov. Pri 200. kap-Ijici sze je solarzacsno gibati, rudecsi je posz-tano vu obrazi, pri 300. kaplici sze je njeini lice na bledo obmolo i roka njemi je zacs-nola trepetati. Pri 400. kaplici je zse velko bolecsino esiito i kozsa njemi je pocsila na roki. Pri 450. kaplici ga je zse taksa bolezen mantrala, da szo z probov morali gori hen-ati Pa je nancs pol litra vode ni zteklo. * Zsalodec strJca. Eden cslovik je 19 strkov zsalodce preglpdno i najso je vu 19 zsalodcah 8 polszkih mis, 13 krtov, 4 veverce, 131 lisztnih zsab (regecsice), 3 vodene zsabe, 2 kroti, zvuntoga male flicse, Iuscsanje jajc, liiszke ribine i vu zsalodci ednoga strka je najso 135 metiilcov, steri szo velki protivniki zelji. Iz toga vidimo, da gda strk misi i me-tiile prepravla, je hasznoviten, nego ovak kvar dela. Ka pa gda Vtverce je? Na veverce szo sumarji csemerni, njega krivijo, da zgrize prednjo vejko jalicsa i bore. Ljubav mozsa. Vu Ameriki sze je zgo-dilo, Filadelfia varasi. Zseoa Andersona je po dugom betegi tak malo krvna posztala, da szo vracsitelje viipanje zgiibili. Na to je mozs pri-praven bio, iz szvoje krvi telko prek dati szvojoj zseni, kelko li potrebuje. Vracsitelje po dugora premisljavanji szo dopulnili volo mozsa; njega i zseno szo na sztol szpravili poleg eden ovoga, ofcadva zsile szo gori vrezali ino iz zsile na roki mozsa szo dva litra krvi prek pusztili vu zsile zsene. Mozs je szlab posz-tano, nego kda je k szebi priso, je z veszeljom csiio, da je ne zaman prekdao szvojo krv. Kah dugo lehlco Jcadi cslovik eden cigar ? V Briiszoli v Belgiumi sze je zgodilo. Vu ednora drustvi szo szi zgucsavali, kak dugo lehko eden eigar cslovik kadi. Seszt jih je bilo, na edne forme cigare szo vuzsgali, i vszaki je nakano kak najduzse ,,vlecsti". Komaj je rninolo dvaj-szeti minut, eden je zse gotov bio z eigarom. Za deszet minut je zse driigi i tretji raogo bojno gori dati. Ovi trije szo zse edno voro vlekli, nego edno voro 45 rainut je eden osz-modo musztacse i mogo sze je podati. Za pol vore je vgaszno cigar petorni. Nego sesztorni je itak goro cigar i szamo escso potem za 35 minut je henjo kaditi. Dve vOri 45 minut je kadio szvoj cigar, steri je — szamo sze razrai — szkoz goro. Zsidovje na Vogrszhom. Zsidovov vu Europi je bilo leta 1890. 4.349,739. Iz toga na Vogrszko szpadne 725,222. Leta 1840. jih je bilo 244,035, leta 1905. pa 880,410. Vszako leto sze jih narodi 27,120, umre 14,413, potera vecs jih 12707. Vn leti 1905. jo iz Vogrsz-koga odislo jih 4132. Od leta 1896. do 1906. je na zsidovszko vero sztopilo o76 mozsov i 474 zsen, okrsztiti sze dalo 2193 zsidovov i 1952 zsidovkinj. Na Vogrszkom najvecs zsidovov je v Budapesti, leta 1900 je bilo 1^7,974. Vszakovrsztne sole oszip: :jo. Med drzsavnih csasztnik .v je 384 zsi-dovov, notariusov je 1.58, vicenotariusov 177, piszacsov 223, birovov 83, zagovornikov (iigyesz) 4, kraljeszki notariusov 16, fiskalisov 1538, doktorov 2321 (polojno). Zemlja, stera vu roke zsidovov pride, szkoz veksa posztane. Od 100 pliigov vecs imajocsih zsidovszkih poszasztnikov je bilo vu 1884. leti 1898, za deszet let je zse bilo 2788. Od 100 plugov veksa zsidoszka imanja szo vu teh deszet ktah od 1.145.255 pltigov na dva millio 619 jezero 300(2.619.300) plu-gov szkocsila. Yu leti 1884. je bil racsun od 100 plugov veksega irnanja vu arendi 4291, iz toga 2697 je bilo vu zsidoszkoj roki, vsze vkttper 2.745100 plflgov; vu leti 1894 pa je bilo vu arendi 4861 imanja, iz toga szo imeli zsidovje 3170 iraanja z 3.350,740 plugih. Je taksi megye, je i 20, gde tretji ali strti tao velkih poszesztnikov szo zsidovje. Krave z ocsdlami. Na Euszoszkom je edna velka krajina, stera je veksega tala leta z sznegom pokrita. Na tom kraji esese na szprotoletje je szneg, kda zse trava zacsne prek sznega raszti. Prebivalci, ki iz najvek- — 112 — sega iz zsivine zsivejo, na szprotoletje vun zsenejo zsivino, ar zsivina iz sznega rasztecso travo rada je. Nego v pamet szo vzeli, da zsivina od sznega i bliszkajocsega szunesenoga traka je szlepa posztala i doszta zsivine za toga volo zginolo. Teda szo na to raiszel prisli, da zsivini ocsale dajo. I za isztino z remenjami i z inotvozami szo na glavo zsivine velke vszevrsztne farbe glase privezali. Zdaj zse fabrike delajo takse ocsale. Lepo je gle-dati, kak sze zsivina z ocsalami pasze. * Bete i vipera. Na Juzsnom Vogrszkom sze je zgodilo. Edna rertinja szvoje malo dete je vszigdar na trnaci nihala, dokle je nna po dvori i vu ograeseki szvoje delo opravila. I)a dete tiho osztane, toga hipa je njemi vszigdar mleko dale. Ednok kak je delo opravila i sze nazaj povrnola k deteti, je vidla, da iz szklece deteta edna vipera mleko pije. Ne sze je vii-pala genoti, da vipera ne vgrize dete, nego escse veksi sztnih jo je obisao, gda je vidla, da dete z zšlicov glavo kacs« gladi. Na szlednje je kacsa iz szklece zdignola glavo i odisla. Liidjfi szo prisli i bujli szo kacso. Dete pa, gda je csiilo, da szo njeno prijatelkinjo bujli, sze je jokalo: zse dva tjedna je kacsa prisla mleko jeszt. * Prebivalci szveta. Prebivalcev ma celo szveti je 1G00 milionov. Pred jezerih letih je polojno toga ljiidsztva bilo. Krscsenikov je 560 milionov ¦ Zsidovov je 11 „ Mohamedanovje 200 „ '¦ ¦¦-Poganov je 829 „ ¦ Iz teh vszaki den merje 140 jezero (140.000) vszako voro 6000, vfczako minuto 100. Nevemo, gda na nasz red pride, vszig.lar moremo gotovi biti. Kempis Tamas pise: Szrecsen je on, ki voro szvoje szmrti vszigdar pred szebom drzsi i v^zaki den sze na szrart pripravlja. * Lasztvicsne gnesde stere sze ddjo pojeszti. Na Japanszkom, na Javi szo jo lasztvice, ste-rih gnezde, kak najboljso hrano ludje pojejo. Kak napravijo lasztvice te gnezda, nisterni szo pravili, da iz morja sztvar, stera liki zsujca vovidi, polovijo i na pecsine prikplijo. Nego vu najnovesem csaszi sze je zvedilo, da te gnezde szo iz szlin lasztvic. Namre tisztoga csasza, da sze gnezda delajo, sze lampe laszt-vic napolnijo z szlinami, stere vu 8—10 dne-vah na pecsine prikelijo. Szline vu zraki celo trde posztanejo, stere lasztvice z perjom posz-telejo i za gnnzdo nficajo. Nevarno delo je te gnezda brati. Na dugi vozsah sze doli piisztijo kre kraja pecsin, okoli szebe majo zvezano priliko, vu stero de-vajo gnezda. V Hongkongi, v Tokio edna gnezda kosta 2 — 3 koron, v Europi 4 — 5 koron. Najlepse szo na otoki Jtiva, zsraetne szo 10 - 15 grammov. Ki zseleso je. V Parisi eden cslovik po imeni Ferdinand Jby je vsze pojo, ka szo pred njega posztavili. JPkk edno 25 let je sztar bio. Vu cirkuszi je" kazo szvoje znanje. Nego na szlednje je betezsen poszto. vu spitali szo po-glednoii njemi zsalodec. Vsze je na szvetlo prislo. Pojo 3 malih zseleznih lancsekov, nis-terne cveke za csrevlje, 134 malih zseleznih cvekov, prevecs doszta gornbasnic, nisterne falate pleha, poteratoga driige trda dela do 320 grammov. Szvojo batrivnoszt je z zsitkom placso. Z zsitkom sze pacs spilati ne da, to sze iz toga vcsimo. Prle ali szledi bozsno pohodi on, ki szpojo batrivnoszt, kurazso na ne dopus- cseni nacsin pokazati scse. •-¦ ; , . * Tovaj pa JcoJcot. Pri ednom goszpodi szo vkradnoli szrebrne zslice. Vecser szo escse zs njimi jeli, vgojdno szo je pa vecs ne najsli. Tihinec je ne hodo vu hisi, potem driizsina je kriva. Goszpod je vkiiper pozvo druzsino i pravo je njim. — Nikak med varai je tovaj. Zaman bi pito, steri je bio, tovaj bi tak i tak ne vad-liivo, ar sztara isztina je, da sto kradne, un lazse i sto lazse. on kradne. Potem zapovem, da vszaki eden za drti-gim vu hiso sztopite. Hisa je kmicsna. Na szredi je eden sztol, kak vszigdar. Na sztoli je edno reseto. Eeseto lepo zdignite i kokota pod njim pogladite. Jasz mo vu ednoj driigoj hisi. Kak tovaj vu hiso sztopi i kokota pog-ladi, jasz znam, ka de kokot delo, Driizsina je tak vcsinola. Iz kmicsne hise je sztopala vu driigo hiso, kde je nje poszpod csako. Kda szo zse vszi prisli, vu red je posz-tavo i zakricso: — Obe dve roki gor! Dlani kazste! Roke szo gor zdignoli, dlani szo poka-zali. Vszakomi dlani szo szajatne bile, ar ko-kot je szajaten bio, szamo dlani tovaja szo csiszta bile. Ne j« viipo pod reaeto szegnoti, bojo sze je, da kokot zapovnva. Bozsna diis-naveszt ga je ovadila. ¦ (kj.) - 113 — Ka je novoga? Od 1906. szeptembra — do 1907. szeptembra. Na Vogrszkom 1907. jun. 8-ga je bib 40 let, da je nas kral 7a votfrszlcoria Jcralti horoniivan bio. Na szpomin je vogrszko vla-darsztvo zakon narediio, da vu Budapesti spital napravi za 2 milijon knron, da znovics zozida tiezto cirkev, stero je szvefi Stevan kral v Hurlini na szpomin Arpada na meszti nj>go-voga pokopanja zdignn. Racsuni vogrszlcoga orszaga od leta 1907. Dohodki zadtfnejo 1.262.035.501 korcm, sztroski pa J.262.015.230 koron. 1007. leto szn zalcon napravili od poma-gnnja fahrik (1907. XII. t. c. a ha/.ai ipar te.jlesztes^). Od leta do leta scsejo milijone i mili.jone obrnoti na pomaganje fabrikam. To jo vsw dobro. Nngo zse teda, kda szo zakon delali, szo nisterni glasz zdignoli, da te mili-jonei do poljcdelavci niogli placsati. 1906. oktobra szlednje^a je miniszt.-r zviinszkih del — Goluehowski Agftnor doli zahvalo iz szvoje cseszti i na nj^govo meszto jo kral posztavo Aehrenthnl Lesca Alajo^a. Horvatszke poszlanike, ki z Budapesta iz orszacske hise priJejo, szprimljejo vu Zagrebi pred podol)ov Jellasich-a. Min:sztor zvunszkih del, miniszter vojuiski i miniszter denarsz^va (penez) proszijo od Ausztrije i vogrszkoga orszaga vsze vkiiper 293.326.644 koron, iz toga no Vogrszko szpadn^ 101, 577.966 koron. Vu orszacskoj hisi vu juniusi szo niksi zakon delali od vogrszkih zseleznic, vu steroj pravci je sztalo, da csasztniki na Horvatszkom vogrszki do opravlali szvoje piszmena dela, nego z liidrai do hrvalszki guc.-ali. Horvatom sse je to ]>roti vidio, da bi na Horvatszlcom vogrszlci jezih bio na zseleznici, dugo szo proti gucsali, nego vsze je zaman bilo. Na Vogrszkora sze szkoz tozsi, da je malo fabrik i da vszi penezi vu tihinszke dezsele odido. Ne dugo potem je za vujniskoga minisztra posztavljen Schdncrich. 1906. oktobra szlednje dni szo domo prineszli zemelszke osztanJce Rdkoczi Fcrenca i njegovih tivarisov. Pred 200 Ietmi je steo oszloboditi vogrszki orszag ud habsburgszkih kralov, doszta bojn je bilo, escse na nasern kraji; nego zgiibo je bojne, pobegnoje z tiva-risami, na Torszkom je mro. Nas kral je na sztara dela plascs vrgo ino je dopiiszto, da sze zemelszki osztanki na vogrszko pripelajo i vu Kassi vu cirkvi pokopajo. Zemelszki oszianki szo pri Orsovi na vogrszko szlopili, tara je vogrszko vladarszLvo je prok vzelo. Potem szo odpelani osztanki v Kudapest z velkov paradijov vu eerkov szv. — 114 — Stevana, kde sze je szveta mesa szluzsila za pokoj njigovih diis. 1906. novembra 7-ga poleg Pozsonya szta dve ssdesnice vkup vdarile. Oszem vago-nov i eden masin szo na nikoj prisli. Ku korca, szilje, lesz, cigel, ka szo pelali, je ne vecs za niic. Oszem metrov viszoko lezsijo riisine vagonov. Zseleznice szo bile zo zsraecso. Eden szliizsa benik je zsitek zgiibo, driigomi pa sze je noga sztrla. * 1906. decembra 3-ga szta na Vogrszkom dvc iseleznike poleg stacie Hollod vlciip vdarile. zdigavala, nego zadvecsera je zse cela vesz pod vodov posztala. Voda je v dosztih mesztih pol-driigoga metra globoka bila. Velki tao ljud-sztva sze je zse prle oszelilo na sance. nego dosztih jih je vu hisi osztalo, da je zse voda notri tekla. V pondeljek je voda zse dva i pol metra globoka bila, edna hisa sze je za drtigov riisila, tak edno 130 jih sze je po-riisilo. Voda je dugo sztala, escse juliusa pire dai je voda ne doli szpelana bila celo iz veszi i njiv. Kvara sze je zgodilo do 2 milijon Stirje liidje szo mrli, tak edno 20 sze je njih. ranilo. Kriv je bio predjen stacie Hollod, ar je zseleznico piiszto dale ili, pa je un vu roki meo telegram, da«edna zseleznica proti ide. Velka povoden je bila majus 26-ga na juzsnom vogrszkora yu Piudolfsgnadi, vu ednoj nemskoj veszniei, stero szo valovi Dunaja oblejali, hise portisili, ljudsztvo pa na sziro-mastvo szpravili. V nedelo vgojdno sanec Dunaja sze je predro vu sirini 120 raetrov. Okoli 6 vore je prisla voda vu vesz. Ladje szo vcsaszi bile pripravne ljudi resiti. Szredina vesznice je na brezsnom, do pol dneva sze je voda po ma)i koron. Tak edno 80—90 jezero koron je bilo pomocsi raed njimi raztaljene. Saske na juzsnom tali Hortobagya szo letosz znovics tak mocsno gorisztooile, da szo veksi tao njiv, travnikov i pasnikov pali fundale. Na Juzsnom vogrszkom je edna miiha, zvana ,,kolumbacs" letosz doszta kvara vcsi-nola. Milijon i milijon jih lecse. Na pasnikah ne morejo zsifino paszti, vu vesznieah nocs i den dim delajo, zsivino z vszeversztnimi ma-zalami, prilikarai i z petroleumora scsejo braniti proti raiiham. Grozovitne miihe ne szarao vu zsivini - 115 - delajo kvar, nego i liidi, steri okoli zsivine delajo, ranijo na nogi i na liei. Vecs liidih je mrlo. 1907. leta juniusa okoli Budapesta v Danosi szo sze grozovitna dela zgodila. Je tam na szamocsini edna krcsma. Pre-bivao je vu njoj Szarvas kresmar, njegova zsena i njihova mlada hcsi. Edno nocs liidje vidijo, da kresma gori. Tara bizsijo, rogacsejo na okni, da prebiidijo hisne. Nego kak na okno notri gledajo, groza. ka vidijo. ^u szvojoj krvi lezsijo mrtvi vszi trije i eden szliizsbenik. Mencso szo na cigane vrgli. Doszta szo jih vkiiper szpolovili. Z Vogrszkoga jako doszta liidide vu Ame-riJco kriih iszkat. Leta 1907. raajus szlednjega tjedna je 6347 liidih osztavilo vogrszko domo-vino. Kelko je pa taksih, ki po szkrivoma odi-dejo? Vu ednom leti 330 jezer Itidi odide. Narodi sze vu ednora leti 200 jezer, potem vecs jili vun odide. Vu szlednjih 10 letah je poldriigi milijon liidih odislo iz Vogrszkoga, kornaj je 10% (od sztotine 10) nazaj prislo. Ka je zrok? Dacsa poszebno sziroraaske male verte tezsi, nase politicsne pravde (torveny) szamo protiti i kastigati znajo. Szirornaka pavra gori pise stondar, financ, cesztar, kastigati ga da Osztanke Rakoczi-ove i njegovih tovarisov v Bu dapesti vu cerkev pelajo. Iz te prilike szo liidje znovics zaesnoli guesati, ka bi z ciganjarai trbelo delati. Poleg nisterih bi njira ne bilo szlobodno kola i konje meti, deca bi njim vkraj vzeta raogla biti i na orszacskih penezah bi sze dala rediti i solariti za dobre podlozsnike drzsave. Oigani bi sze mogli prisziliti, da na ednom meszti osztanejo. V najnovesem csaszi vu Zalamegje Hertelendy Karol je vszakomi cigani zemljo dao, na szvojih sztroskah je vszakomi hisico dao napraviti. Cigani .«zo sze dobro csiitili 5 fertal leta, delali szo, kak driigi ludje i mo-gocse^ da bi vszikdar tain osztali, csi bi sze nika ne zgodilo. Zgodilo sze paje, da eden den szo vu vesz cigani prisli. Hertelendy-ovi cigani szo sze szprijatili zsnjimi i vu nocsi szo zs njirai dale odisli. Hise szo prazne sztavili i Tsze odneszli, ka je za neszti bilo. notarius, szolgabirov •- ne je cslido, csi sze sziromak paver boji zse, csi sze proti njerai eden goszpod priblizsava. Nego kda bi trbelo pomagati sziromaki, te sze vszi pred njim szkrijejo. — Drago je zsivlenje gratalo. Tabor na Vogrszkom je bio vu leti 1904. poleg sta-tisztike vladarsztva. v leti moski 194 zsenszka 122 deca 82 101 filler 60 „ 4b . Delavci pravijo, da poleg loga tabora zsivetb ne rnorejo. Goszpodarje pa vecs dati ne morejo. Leta 1907. je angluski miniszterium trzstva edno knigo vun dal od taborov vu raz-locsnih dezselah. Poleg toga vogrszki delavec — 116 ll kor. 90 fil. (1T90 kor.), araerikanszki de-lavec 46. 38 kor. angluski delavec 33.82 kor., francozki 25.45 kor., belgijszki 22.42 kor., sveicarszki 21.66 kor. pviszluzsi vszaki tjeden. Ne je csiido, nevola, kriih vlecse ludi v Ame-riko, raogocse, nisternim na haszek, nego nisternim ua kvar: nika szi ne prisparajo, zdravje szi zakopajo. Leta 1907. junius meszeca szo odpiii zseleznico med Szoboiov i Kcrmedinom. Zse-leznica je 74 kilometrov duga, nia eden tunel, 250 metrov je dugi. Kapitalis za napravlanje zseleznice je 6.240,000 kor. Leta 1907. je v juniusi velka vrocsina bila, sztisznola zrnje; zato je zsetva ne jako obilna bila. Oena psenice je gor szkocsila. Vu Ausztriji szo na szprotoletje 1. 1907. nove izvolitve poszlancov meli poleg novoga reda. Doszta szocialdemokratov je prislo vu orszacsko hiso, tak i krscsanszka sztranka sze pomno-zsila. Pride csasz, kda verni i neverni do proti eden ovorai sztali. Nas kral je vu 1907. Ieti szvetio 60. god szvojega kraliivanja. Csehe je pogledno, vocs dni je prebivao vu njihovom glavnom varasi — Pragi. . V Boszniji 1907. raajus 8 ga na dale-esino 8 kilometrov od Krivaj potoka sze je zacsno eden brezsicsek vu zeraljo pograzsati. Na brezsicseki je bila edna raala torszka vesz z 30 hisarua. Liidsztvo je escse vu csaszi odbezsao. Komaj je glasz raziso po celom szveti od nnszVecs^ ladje ,,Berlin", nova neszrecsa .sze je glaszila iz Trieszta frbr. 25. Edna ladja nIniperatricHtt je na pecsino vdarila. Eden pasztir, ki je neszrecso vpamet vzeo, je po bregah 12 vor mogo iti do Kanea, gde je naznano driigim ladjam neszreccso. Potniki szo reseni, nego iz mornarov je 39 mrlo. Eden reseni tat popise neszrecso. Keszna nocs je bila, valovje morja szo szem i tam luesali naso ladjo. Na ednok je nika sziinolo naso ladjo i una viszoko gor szkocsila. Vszi szmo szpadnoli. Csiili szmo velki ropot. csiili szmo, ka je voda vu szpodnje dele ladje tekla. Poszveti szo vgasznoli. Vejko javkaDJe je bilo i od vszeh krajov szo sze iiidje na predjen tao pascsili, vszakomi sze je zdelo, da resenje je szamo tam. Vszaki je prevido, da na raalih ladjicah je ne mogocse do sziihe zemlje priti, nisterni mornari szo probali i szrart szo najsli. V Spidfeldi augusztus prve dni je brzo-vlak iz Trieszta vJciipcr vdaro z masinom iz Badgone. Eden je mro na radgonszkora masini, vecs jih je plezirani posztulo. Na ma-sinah i vagonah sze je velki kvar zgodo. Na Nemskom je easzar 1906. dcccmhra 13-ga domo poszlao poszlancc. Zrok pa je bil, da katolicsanszki poszlanci — tak zvana Centrum sztran — szo nemskoga cnszara ne vu vszem dugovanji bogali. On je naiinre peneze proszo za afrikanszke serege, centrum pa je ne steo dati peneze, potera je caszar domo poszlo celo orszacsko hiso. Potem szo sze zacsnole volitve. V.szi szo proti katolicsanom delali, nego katolicsanszko liidsztvo je ne sztavilo szvoje diihovnike i poszlanee. Centrum je mocsen nazaj priso. C.iiiden strik je vun vdaro 1906. okto-bra na Nemsloni, lcde ludsztvo polszlti govori. Deca sze je vu soli katolicsanszki navuk nemski mogla vcsiti, na to je deca vu strik sztopila i ne stela vees vu solo iti i nemski gori pra-viti katekizraus. Dr. S^ableuszki piispek iz Gnesen-posena je edno piszmo vun dao vernikora, kdc pise: csi sze deca ne vcsi katekizmus na maternom jeziki, vcsenje vsf,igdar menje vala. Szamo vcsenje na maternom jeziki je pripravno, da duso dece k Bogi obine. Zse cerkveni zbor vu Trienti zapove, da vcs^nje katekizmusa na raaterinszkom jeziki sze more zgoditi. Ztito csi sze vu soli deca. ne vcsi katekizmus, vcsenje sze more nadomesztiti vu cerkvi. Proszi diihov-nike i rcditele, da zviin sole deco vcsijo ria " katekizmus. — Poleg esasznikov je 10,000 dece vu strik siiopilo. V Kopeniki na Nem.^korn ,«ze je zgodilo '190(5. okt. 17-ga. Ed^ri cslovik sze je za szol-daka obleko i za kapitanja szebe vudao. So je v Ploeen — seei tam je szoldakoin osz.tr*) za|io-vedao, da vcsaszi zs njim naj idojo, ar na zapovid caszara vecs liidi more-ji) v1om'u. Szol-dake j« na zseleznici vu varas Kopenik pelao. Kak szo (am urisli, piikse szo vn gul« doli zdevali, szoldakom je dober obed zapovedao. Potera szo sli vu varas i varasko hizso szo okoli vzeli. Doszta liidi ,je vkiiper pribezsalo, nego szarao szo to zvedeli, da to vsze na zapovid caszarszko sze godi. Za kratki caasz sze je szkazo od szoldakov vlovleni porgarraeister i kaszier, steriva szo szoldaki na kolah vu Ber-lin szprevodili. Bolje szvetlo posztanolo, da je kapitanj razglaszo, da na caszarszko zapovid kaszo raore preglednofi. Tak edno stirijezero koron je k szebi vzeo, szoldakom je zapove-dao, da escse pol vore z porgermeiszterom i kaszierom vu varaskoj hisi osztanejo, potem zs njima naj idejo va Berlin, on pa je z pe-nezami pobegno. Vu Berlini szo mrszko gle dali. Vlovlene szo vcsaszi szlobodno piisztili. ' Kapitanja szo pa zacsnoli iszkati. Porgarmeisztera szo naprej vzeli, kak je pacs celo delo raogo vervati. On pravi, da je miszlo, da z ednim norim cslovikom raa delo, steri bi je vsze lehko dao szpoklati. Kapitanja szo na szlednje vu Berlini — 117 — zgrabili. Sostar je, pise sze Vogt Vilmos, 57 let je bio vu vozi. Oszodili szo ga na stiri leta vozo. Oeli szvet sze je szraetjo nad celov ko-medijov, i od vszeh krajov szo njerai posiljali peneze, jeszti, escse i vino i driigo pitvino. Pitvino szo njemi vu vozi pacs ne prek dali. Vsze vkiiper je dobo 35 fezero mark (1 marka i*) 1 koron 20 fil.) tak, da Voigt po resenji iz voze de znao iz koj zsivet'. Na Preuszkom sze je zgodilo 1906. nov. 28-ga vecser. Volcg Dortmunda jc vu zrah zlctela edna fabrilca, kde szo delali roburit, eden nove fajte prah za razpoknenje. Ne je driigo osztalo iz fabrike, kak edna riisina, iz f-tore szo edpn za dn'i2im vnn vlacsili mrtve kde sze \un hodi ino je vu globocsini 700 metrov. Zadvecsera do 5 vore szo 77 mrtvecov naprej prineszli. Teda vun vdaro ogen. De-Iavce szo nazaj zvali. Novo razpoknenje sze je csiilo. Jan. 30. je zse 148 mrtvecor bilo. Razpoknenje je najvecs delavcov vu lisz-tom hipi najslo, kak szo delo steli zacsnoti. Dosztira je gornji tao tela nagi bio, steli szo sze preoblecsti. Po razpoknenji szo nasztanoli giftni gazi, szo vn gangi naprej s]i i vsze zsivo zadusili. Iz driigi gangov szo prisli na pomocs i resiJi szo 25 ranjenih. Prisli szo celo do meszta razpoknenja, nego tii zsuta niegla jfi proti njim sla. Zbojali szo sze tak, Kval, kda je vu Prago priso, szprinilje pozdrav vojakov. i ranjene. Poleg fabrike szo jo frije varasi: Dortmund, Amen i Wittin. Escde vu teh vara-sih sze je doszta kvara zgodilo. Ob pol oszmi je vun vdaro ogen. Ob oszsnoj vori sze je zgodilo prvo razpoknenje. Prisli szo ognjobrainbci Krupp-fabrike, nego ne szo viipali k ognji, at* od ednoga driigoga raz-pokneuja szo sze bojali. I tako je bilo. Med liidmi, ki szo radovedni okoli sztali i steri szo ne steli bogati, ,je driigo razpoknenje doszta poskodovalo. Zsitek je zgiibilo iz fabrike 40, ranilo sze je njih 200. Nisterni szo gliihi posztali. 1907. januar 28-ga szo razpohioli gazi vu riidi Saarbrikken — Beden. Zgodilo sze je v gojdno. Zruseni tao rtida je 200 raetrov dalecs od tisztoga raeszta, da vu nisternih minutah szo 2200 metrov poti prebezsali. Dva csloveka szta sze csudno resila; gazi szo sze ober njidva razpoknoli, po zerali szta lazila dale do dobroga zraka. Na Nemskom je 1907. juliusa vu Jcloster dominikanusov sztopo vu velkoj sztaroszti Loivenstein Karol herceg. Njegova szesztra Adelheid, dovica Miguel braganzkoga hercega je zse od 1897. vu klostri niin benediktin«zkih. Iz dveh cserih Karola je edna vu klostri niin benediktinszkih, druga pa raed szesztrami szve-toga Franca. — Fridrik Agost szakszonszkoga krala brat Miksa herceg je szvetszki duhov-nik, professzor na vsze ucseliscsi Freifcurg-a. — Arnold lippe-szki grof je kanonik cerkve szvetoga Stevana vu Becsi. — Lieht^nstHn Jurij je vu Pragi benediktinec i tam je niina njegova szesztra Henrietta. Gtoszpodin Bog i ¦¦.'¦¦•¦- i. , - 118 — szi iz vszeh sztali«ov prebira szluge i szliizs-benice. Na Francoszkom je cirkva i szvctszlio vladarsztvo radocscno 1906 decembra. Sztara zsela protivnikov matere cirkve sze je szpunila Naj-rej cirkev je na szebe osztavlena posztala. je sztopilo vladarsztvo i vzelo je vsze, ka szo po dugih^letah verniki cerkvi darovali. Piispeke, diihovnike szo iztirali iz njigovih sztanov, mlade pope za vojake szo pozvali, policajo szn posz-lali vu cerkev i duhovnike, ki szo viipali raeso szliizsiti, szo pred birovijo pozvali. je ne mogocsa dela hiidobnikov za»atiti. Poro-pajo prosztnoga delavca, korai nisteie filere vkraj vzeraejo, ravoo tak, kak bogatoga cslo-veka. Csloveka morijo za niksega zroka, zsiv-lenje ne ma cene. Vu ieti 1906. szo vu Parisi ne menje, kak 43 policajszkih csasztnikov ranili, iz 8000 prosztnih policajov je 400 ranjeni. Kak je vu Parisi, tak je na krajini. Cle-menceau miniszter je szam vadliivo, da vu Cormebier varasi pri szvetlom dnevi szo krad-noli, ropali i raorili. Foil plebanos biciklne popravla. Tuzsen bozsics szo meJi fraucozi. Na celom Francoszkom je ne bilo po])olnocsnicc. V dosztih raesztah szo sze verniki proti posztavili, nego pred policajov szo na szled-nje vendar mogli popusztiti. Naj lezse je pravde rediti, nego diisno-veszt ne morejo vu vezalo szpraviti. Mati cer-kev bode premagala. Szanio od szobe sze razmi, da preganja-nje raatere eerkvi, zsivlenje brezi vere pela na vsze hiidobije. To nam szvetlo kazse fiancoszka zemlja. Vun je pokozano, da policaja tu Parisi To sze razmi. VJadarsztvo vkraj vzeme klostre i za kratek csasz de moglo iznjih tem-nice napraviti. Od liidi vkraj vzeme rero i ]iidi bodejo poropali i raorili szvoje blizsnje. Na cerkev ne da vecs penez, nego vecs pe-nez de dala na policajo, da hudobnike vu redi drzsi. Eden r,as kep Fort plebaaosa kazse. Dii-hovnikom szo placso vzeli. Nisteri ne scsejo biti na zsmecso ^iroraaskorni Ijudsztvi, szami szi kriih iscsej<> z szvojov rokov. Lebrin je fiskalis posztano, driigi pa malarje, fotogra-fusi, knigovezari. Na Francoszkom sze je v leti zgodilo. Na Fpermon staciji je sztala edna zselezniea, da pocsaka, da eden brzovlak odide. Med tem je eden masin z celov szilov vu zseleznico vdaro. Eden vagon sze je na szpice szpotro. Mrtvecov je bilo 10, iz ranjenih szo 4 rarli. Va Francoszkom poleg Angers-a, aug. 5-ga je zseleznica vun szlcocsila ravno v tisz-tom meo-jenji, kak je na moszt vode Loire prisla Moszt sze je vktiper poriiso, masin i trije vagoni za njim szo vu Vodo szpadnoli, stera je pod raosztom najbolje globoka. Drugi vagoni sz.o sze vkraj vtrgnoli i na sinjah vsztali. predrle i pod velkov zsmecsov vode szo mor-nari naglo szmrt meli ravno tak, kak vodo-Iari, csi prevecs globoko doli idejo, pod zsme-csov vode hitro szmrt najdejo. Mrtvi szo iz tala z goreli, iz tala celo csarni posztanoli. Zsmetno szo ladjo iz globocsine szprav-lali. Ravno tak, kak nisterna Jeta pri neszrecsi Farfaclo lad.je. Te sze je zgodilo, da szo zse ladjo na vodi meli i z notra ladje sze je csiio veszeli glasz mornarov ki szo szebe zse oszlo-bodjene miszlili vu szledujem hipi je Ianc pod ladjov potpgnjeni vun sze poskalio i ladja z mor-narrai vred je nazaj vu morje szpadnola. Ruszoszko dumo szpraviscse odprejo. Zrok je bio, da za volo velke vrocsine szo sze sinje naduzsile i vun vugnole. Pri neszrecsi je 24 person zsitek zgubilo, med sterimi szo szamo 18 naisli, driige je bisztra voda odneszla. 1906. okt. 17. Na Francoskom poleg Biserta sze je edna ladja po iraeni »Lutin", stera pod vodov hodi, pogrozila z vszemi szoldakarai vred. Bilo je vu ladji 16 mornar-szkih szoldakov i 2 officira. Vodolazi, ki na dna morja idejo, szo vcsaszi zacsnoli iszkati. Najsli szo da je ladja, kak siroka, sze je szkoro tri metre vu peszek zvrtala. Ob prvim szo raogli peszek v kraj szpraviti i tak drodatna vozsa pod ladjo po-tegnoti. Qd yelke zsmecse szo sze sztene ladje 1907. na szredi marciusa sze je na Francozkom na szoldacslcoj ladji »Jena" prah vnzsgo. Ladja je vu zrak zletela. Szolda-kov je naglo szmrt najslo 107, vu spital szo odneszli 40, med njimi je rarlo 12, pri ovih drugih je tiidi ne doszta viipanje, da sze oz-dravijo. Neszreeso je vtragl.jivoszt vzrokovala. Vecs szo praha meli na ladji, kak bi szlobodno bilo karara, kde szo prah drzsali je tiidi ne vu redi bila, veksa hica je bila, kak je dopuscseno, ne szo sze zadoszta szkrbeli za raszladenje karare, szunce je pa mocsno prepekalo. Pri pokopanji mrtvecov je nazocsi bio prezident Fallieres, eden szlobod je drzso neg kda je na to prislo, da poleg katolicsanszke — 120 — vore sze pokopajo, teda je Fallieres odiso. To je pacs uazocsi bodocsim, ki vu Bogi iscsejo szvoj trost vu neszrecsi, ne dobro szpadnolo. Pallieres ino Clemenceau miniszterszo sze bojali pri szvetoj niesi za neszrecsne pokojne szlii-''senoj narocsi biti, npgo bolvane vindor postiijejo. Osaszuiki pisejo, da 1898. jul. 27-ga je bila vu Parisi edna bolvanszka bozsa szliizsba. Nazocsi je bio Cleraenceau miniszter president. Kak szu vu, cerkev sztopili, iz deszne roke szo potegnoli rokajice vzeo je vszaki edno korino, stero szo pridihavati ne szmeli, ar disava bol-vani bogi szlisi. Vszaki je bio z zsnjorov pri-vezani k popi i tak szo sztopali pred bolvanom. 1907. jiinius szlednje dni duzse, kak dva tjedna, je reberija bila na Juzsnom Fran-cosslzom. Eden mali vert — Marcellin Albert — j« zacsno vu ednoj maloj vesznici — Arge-liers, reberija je na5okrajim sze razpresztrla. Kak szo raali verti nezadovolai bili, ka-zse, da szamo na proszto goripozvanje varaski i vesznieski delavci, mali i velki verti szo sze pridriizsili k reberiji i szamo na ednom szpra-viscsi vu Montpellier i je njih. bilo pol milijona, kde szo i vun povedali, da dacse ne bodejo placsali. Zrok, zakaj je teliko Jjudi proti vladar-sztvi sze posztavilo, je sziromastvo bilo. Tara na Juzsnoui na ratanje vladarsztva szo doszta goric szpovali. Vina szo doszta meli. Nego ka je njim to vsze pomagalo, csi szo vina odati ne mogli. Ka je njim to vsze poraagalo, csi driigi steri szo lahko vinograda nigdar ne vidli, vu szvojih fabrikah i piv-uicah z cukrom vino rodijo. Eden vecs naredi, kak cela krajina priposa, Potein mali verti, csi szo zse steli odati, szo mogli fal vino odati. Vun je hzkazano, da pri pdnom hektolitri vini szo szamo 2 koron zaszluzska meli za delo vu celom leti. V nevoli jo bilo vladarsztvo. Za tiszti 20 milijon koron dacse sze je ne brigalo, nego od toga njerni zse glava bolela, da szo csaszt-niki vii tisztom kraji eden za driigim doli zahvalili, — cela reberija, anarchia je posztala. Vladaivztvo je celi sereg vojakov poszlala, stcri szo zadiisili reberijo. Komaj je rair posztano na Juzsnorn Fnmcoszkom, rebcrija sze je zacsnola na Por-tugalszkom. Naimre Oarlos kral je iz orszacskoga szpraviscsa poszlance dorao poszlo i eden csasz szam scse ravnati orszag. Zrok, da je posz-Jance domo poszlo. je bilo oponasanje posz-lancov, tak zvaiii repiiblikauusov, ki scspjo kraleszko oblaszfc v kraj vzeti i kak na Fran-eoszkora ednoga prednjega — presidenta — na nistera Jeta vszigdar szi izbrati. l)a bi to vido kral, da poszlanci, liki na Kuszkom, proti kraljeszkoj oblaszti delajo, razegno je. Poszlanci szo stoli liidszt.vov reberijo szpra-viti. nego ne sze je poszrecsilo. Kral je pravo, da tak dugo de szam ravno, dokle poszlanci ne obecsajo, da meszto doszta gucsa za liidsztvo do delali. Na Spanszkom sze je kraljeszkomi pari szia narodo prve dni majusa. Boter je rim-szki papa. Dete je Alfonz ime dobilo. Zvtin toga je gorivzelo ime krala vogrszkoga, angle-skoga, nemskoga i portugalszkoga tak, da celo ime de sze pravlo: Alfonzo Pio Krisztino Eduardo Fraucisko Gulielrao Carlo Henriquo Eugenio Fernando Antonio Valencio. 190b. nktobra 17. szo glaszi iz Angle-skoga da vv- rudi Vingate sze je . neszrecsa zgodila. Gasi vu riidi szo razpulcnoli. Mrtvih je osztalo vu riidi do 32 delavcov. Eazpuk-nenje gazov je tak mocszno bilo, da vu veszi poleg lezsecsoj szo miszlili, da je polresz. V nedelo sze je zgodilo oktobra 14-ga, vu tjedni od jezero vecs delavcov je delalo v nedelo je szarao 270 delavcov vu riido doli slo. Vu riidi . je bilo 63 kcmjov. Steri szo sze resili, gucsijo, da niszterni szo csiidna dela opravili, da szvoje tivarise resijo. 1906. szepterabra szlednje dni ckszpresz ssdeznica na Skot.szkom, stera je vecser ob 9 vori sla iz Londona, okoli polnocsi je vun-szkocsila poleg Grahama i od sin doli szpad-nola. Zselezniea sze je vuzsgala. Zsitek je zgiibilo 10 liidih, 10 pa sze je njih raniJo. Zrok neszrecse je, da je zseleznica na driige sinje prisla. Na Taljanszkom 1900. oktobra 8-ga vecser je sla ckszpresz zseleznica iz Majlanda vu Rim, poleg Piacenza je vun szlcocsila. Pet jih je mrlo, 50 jihje mejise-vekse rane dobilo. Na Ruszkom szo szocialiszti i zsidovje steli 1007. majusc szlednje dni cara i njegovoga szina, — eelo faniilijo prepraviti. Nego na szvetlo je prislo njihovo nakanejnje i sze je njim ne poszrecsilo. Na Ruszkom szo szocialiszti i zsidovje vszigda sze tozsili, da ne morejo szveje posz-lanike poszlati vu orsza^sko hiso. Car je dao jus szvojemi liidsztvi, da kovete poslje, steri pravde napravili bodo, z sterirai desze pomagalo Jjudsztvi. Nego koveti meszto toga, da bi kaj csedno delali za Ijudsztvo, szo sze szkoz stritali, nisterni szo escse tao vzeli vu reberiji proti cari. Duraa, ti je, orszaeska hisz sze je szamo stritala, pruti cari je ljudszvo gibala, reberijo je siela, esese szoldake je raesala. Car je szit grato njihovoga gucsa i razplodo je na szredi juniusa. 121 - Nistftrni szo kricsali, da Ijudsztvo dumo poslenje kovetov ne dopiiszti, szo sze vkanili. Ljudsztvo szamo je previdlo szleparijo: koveti ujegovi szamo doszta guesijo, nego nika ue dopiisztijo za Ijudsztvo vcsiniti. II. Miklos, ruszlci af je 1907. aug. prve dni uazaj dao obiszkovaoje Vilmos liems-koga easzara. Vu Schivincmunds szta vkiiper prisla na morji i stiri dni na niorji szta vkiipcr osztala okol vzefiva ad cele nemske llotte — grozovitnih ladj. Vu mlacsnoj zimi szo na Ruszkom vuJcl zbesznoli ad glada. Vu dne szo vu vesznice vdarili i grozovitna dela szo opravljali. Vu vesznici Yadraoszt szo 7 liidih zgrizli po poti, pdnoga pa vu szvojoj kuesi. V Kazanszkoje veszi edna mati je pred hizsov bodociso deco stela resiti; deca je vu hiso odbesala i vrata szo hitro zapoli, vun osztanjeno mater szo vuki razcseszali. Vu Volovaja vesznici edno 13 let sztaro deklicsko je zgrizo vuk na ceszti. V Hollandiji 1907. febr. 21. je edna ladja ,,Bcrlinu, stera je iz Londona sla, od velkoga vetra zse szkoro poleg sziihe zemjle na prodje, na peszeh prisla. Ladja szeje na szredi razcsesznola, prvi tao sze je pogrozo, potniki i mornari szo na zadnji del bezsali. Neszrecsa sze je v gojdno ob 5 vori zgodila. Taksi veter je bio morje sze je tak bur-kalo, da je odresenje nin zapreto bilo. Na ladji je bilo 144 Mdih, ki szo szkoro vszi zsitek zgiibili. Od gojdna eeli den szo szkoz steli z eriigimi ladjami Dlizu priti, nego od velkoga vetra je ne niogofse bilo. Poldne je zacsno szneg iti. Zadvecsera escse ob 3 szo vidli, da naladji liidjeszo jo. Nego vs-ze jh zaman bilo. Prisla je nocs, teda pa je escse bolje viipanje preininolo. Driigi deu zadveesera szo znovics probali mor-nari k Jadji priti pod voditeljsztvoin Henrik herzega. Szneg je so, veter, grozovitno piho. Tak szo zsmetno resili II potnikov, i szledi tri zsenszke. Eden potiiik pa sze ,je szam reso. On pripovidava, da je grozovitna nocs biia i celo nocs je odzgoraj bio. Na ednok Jiki bi ladjn kaj sziinolo i je posztanola. An vecs ne ve. Szledi sze je na morji uajso okoli ujega traraovje ednoga je zgrabo. Vu Romaniji 1907. marciusa je volko prcganjanje zsidovov bilo. Liidsztvo je iia vsze kraje gori sztanolo, vuzsigalo i klalo. Krscsenik ne tnore dovoliti Jiidomorsztvo, vuz-iganje i roparsztvo, i mi ne hvalitno, ka szo pavri v Romaniji napravili, nego razmimo, znamo zrok. To edno je gviisno. da na Ruszkora i v Romaniji od lega 1901 lak goszto ne bi.jejo zsidova, ar je zsidov. Dokecs szo med njimi zsidovi ne tak moesiii bili, ne «zo jt; banto-vali. Tiszto dobro vuszko i rumanszko liidsztvo jc dobro \un prislo z szvojimi krscsanszkimi goszpodanni. .Nego kda szo zaesno'i goszpodje szvoje imanje zsidovom vu arendo davati i kda sze je vrednoszt zsidovov pomnoz«avala, liidsztvo pa je szkoz sziromaskese posztanii-valo: teda J3 szironiasko liidsztvo iszkalo zrok szvojpga sziroinastva i najs'o ,je iz »-'drioga' maloga tala vu szvojoj goszpodi, iz najveksega pa vu zsidovah, ki razcseszani pridejo vu vesznice i za nisterna lota szi i^ao-e zidajot ki i/. sztaroga zseleza zlat, iz pobranili co, banke szi delajo. Vu Botusani, vu ednoj ma-loj vesznici szo pavri zsidovom stiri niilijon korun kvara vesinoli 1 tak szo po celih krajinah j ol orszaga vcoinoli od veszuice do veszniee. Dva tretjiva tala ruman«szke zemljrf je vu roki zsidovov — tihincov. Jo eduo Fisuher driistvo, stero vu arendo ma vzeto 259.400 hektar zemlje za 3 milijon 441 jezero 343 koron, iz toga peti tao szamo szebi zadrzsi, ovo pa driigim.da vu arendo tak, da 50— bO jezero sziromakov dela szarno pri ednom drii-stvi, stero je tak mocsno, da je escse szvo-jega koveta poszlalo vu orszacsko hiso. I tak je po celoj dezseli. Sziromak paver szamo iz driige, tretje roke dobi zemljo vu arundo. 1 sto mu haszek iz toga? Goszpod ne, sziromak escse kvar raa, haszek brezi dela i triida tihi-nec vu zsepko potiszne. Eeberija liidsztva je tak mocsna bila, da szo vojake proti njirn poszlali. Pavri i vojaki szo vecs krat vkflp vdarili. Duralo je dva tjedna. Morete miszliti, da je doszla liidi szmrt najslo, tak edno od stiri jezero rartvih szo csaszniki piszali. Zsidovje szo pa szvojo kozso dale neszli, vznli szo sze na Vogrszke 1907. mareiusa 11 -ga sso morili v Szo-ftja varasi na Bolgarszkom Pctkov ministcr prczidmta. Pri holgarah sze zse to vecskrat zgodi. '1 ak szo morili Sztambulov miniszter prezidenta pred nist^rmi Jetami. Petkov minszter prezident sze je. szpre-vajo z szvojimi miniszter tivarisi vu ograei Koris, kda jft eden neznani cslovik na ujega sztrelo. Petkova szo tri krugle zavadile, mrtev je doli szpadno. (ietnadiev iHinisztei je brlizgo dobo na roki. Petkova szlednje recsi szo bile k prijatlom, ki szo ujemi na pomocs pascsili. Ne majie ti'iida ztnenom, nego zdrijgimi, ki szo i z menom vred ranc dobili. l\i ga jn sztrelo, Petkov sze pise. Zgodilo sze je jul. meszeca v Afriki v Tripolissi. ,.Lululi ladja sze je bzkazala na morji, jezero lagvicsekov praha piiksegona i — 132 piikse je .^tela na sziiho svircati. Iszkala je pripravno rneszto, kde brezi toga, da bi sto vido. bi mogla na szuho djati. Zse je blizu bila k bregi, gda szo jo tiszti ovadili, steri bi njoj poleg gucsa na poraocs raogli biti. Kapitan je vido edno ladjico, pito je, jeli bi ne meli 10 — 15 Iadjic, na steroj bi vodo prineszli na ladjo Te gucs poleg jezika svircanja telko znarnenuje, jeli ne majo ladjice, st»re bi prah na sziiho svircale. Ladjiea je poleg videnja dovolila, nego za prvo delo je Zacsnoli szo pleziti na ladjo, zse szo goi bili, kapitan z temi recsmi: Vi szfce steli, je ogen vogo vu prah, velki ropot i velki dirn je posztano, — szarao pet liidih sze je resilo. Najveksi beteg denesnjih csaszov je odiiraranje narodov. Od leta do leta vidimo, da ednok tii, drfigocs tam vovdari, domacsi narod sze brani proti ti hincom. Na Kitajszkom reberija bokszerov je ne drtigo bilo, kak da szo kitajci proti europejcom sze posztavili. Na torszkom ormene kolejo, muharaedanci ne Na 48. sztrani vitlite kep f Vilfinger miszionara. Un je^na KitajszkonuUu Jvarasi Tai-csu-fu edno cerkev stev zidati na cseszt bl. Device Marie. Nas kep on varos kazse. Dare je pobirao i za doszta penez je dobo, nego •lelo je ne dokoncsati mogo za volo rane szmrti. Na kepi sze vidi na szredi edna veksa bela hisa, to je hisa i kapela missionarov. Vu leti 1906. szo 201 goiizrascsenih poganov i 169 poganszke dece okrsztili, potein szo okrsztili 86 poganszke dece vu szrnrtnoj nevarscsini, ki szo po krszti mrli. Okoli 3400 krscsenikov majo pod diisevnov szkrbjov. stimala na sziihom j'g ovaditi. Prislo je 30 lad-jic, vu njih 100 orozsnatih liidih. Kapitan je doli kricso njim: Moja ]adja ie nuna z prahom. Proli meni nika ne mo-ivte vcsiniti brezi toga, da bi i vu szebi kvara ne vcsinoli. Vas zsitek je vu mojih rokah. Z tem je vu roko vzeo gorecso priliko i pravo: Csi stoj kaj ocse, naj pride biv.zi orozsja na mojo ladjo nego csi te proti meni delali, vszi mo vu zrak leteli. O?i szo miszlili, da sze kapitan sza-mo proti. morejo trpeti krscseuike. V Macedoniji sze razlocsni narodi vu bande szpravijo i eden ovoga kolejo. Na Ruszkoin i v Roraaniji zsidove preganjajo, v Ameriki pa beli liidje ne raorejo trpeti japance zsute tak, da leta 1907. szkoro na bojno prislo med Amerikov i japancami. Odiirjavanje narodov je aug. prve dni vun vdarilo v Afriki vu orszagai Marokko. Boj med moharaedancami, steri zse 800 let trpi, sze je ponovo. Najnovese csasze vu leti 1906. szo europeszka vladarsztva red napravila, odredila szo, da na Marokko zemlji pod szol-dacskov rcgulov z orozsjami i stukami policajo — 123 — gori posztavijo. Muhamedancom sze je to ne dopadnolo, szultan je raogo podpiszati, nego hjegovo ljuszttvo je ne zadovolno bilo. Dapraj je sztopo iz njih eden junak, po imeni: Raisuli. Europeszka vladarsztva szo zselela od szultana. da naj mocs Raisuli-a sztere. Szultan je vecskrat pobio sereg Raisuli-a, nego Raisuli je zgrabo ednoga prednjega szul-tanovih po imeni Maclean-a. Szultan sze je mogo pogajati zs njim, ar Eaisuli sze protio} da szultanovoga cslovika bujfi. Med tem sze je zgodila. grozovitna me- szo szoldaeje na sziiho sztopili, da europejce obranijo. Augusztusa szledje dni szo mohamedanei szi novoga szultaaa — Muleij Hafiz — vunsz-kricsali. On je brat sztaroga szultana — Abdul Aziz-a. Cela bojna je posztanola med francozami i pr«bivalci, Casablanca je-vu rokah francozov, nego mohamedanci vszaki deu sespjo nazaj vzeti. Med tem sze dva szultana mod szebom Ta K6p Hai-menjmissionszko^stacijo pred nasz posztavi. Pod 1 numerov je zidina Jezusa .szveloga detinsztva, kde"sze dekline od 8 leta vcsijo do ajihove zsenitve. Z dajLjih je '82. 2 nmnera biso kazse, kde szo zsene, stere sze pripravlajo na szveti krszt. 60 jihih je, vcsa^zi ne krsžtijo nego prle je morejo vun navcsiti na krscsanszki navuk. Pod 3 numerov je sola za deklice krscsansžkih kitajcov. Redno jih je 70. Pod 4. numerov je kapela lourdszke bl. D. Marie. Pod 5. numerov je kloster od purgatoriuma zvanih nun. Za temi zidinami je edna 8 metrov sfirka ulica. Potem pride pod, 6. nuinerov hisa, kde sze moski pripravlajo na szveti krszt. Pod 7. nu-merov je sola za pojbare krscsanszkih kitajcov. Pod 8. numerov je hisa missionarov. Pod 9. nuinerov je hisa Jezusovogn najszvetesega Szrca. Pod 11 numerov je sola, kde 2 lazariszta vcsita varosko deco, krscsanszko i poganszko. Zdaj jih je 80 solarov. Pod 12. nurnerov sze zacsoe edna zidina, kdc sze okrscsena deca od strtoga leta gori redi. Ta hisa sze na kepi zso vec.s ne vidi. — Mohno i z nasiini milodarami pomagajmo mjssionarom, szarija vu Casablanca varasi. Kak sza.u piszo. policaja je posztavlena na Marokko zemlji, ijudi szo prvle doszta svirca'i, zdaj pa to vees ne raorejo vcsiniti. Grozovitno szo esemerni na europejc^, zsidove i francoze. Vees liidih szo doli zraeszarili, vu morje vrgli i stere je rnorje na sziiho vrglo, szo je zersgali. — Ljudsztvo ,jo zacsnolo ,,szvetubojno" glasziti proti europejcom. Francozi szo sze ne piisztiJi, grozovitne ladje szo sle proti Casablanca, zacsnoli szo sztrelati varas, vsze szo vkiiper zriisili. Polem bojiijeta za vladarszfcvo. Franeozi sze vu to delo ne mesajo, tak sze vidi da na to csakajo, csi sze celi orszag gor obrne, ga pod szvojo vladarsztvo szpravijo. 1907 jannara prve dni jc mro sah (kral) Persije. Leta UIOO je hodo na Vogrszkora v Hudapesti. Tea szo bozsni jeziki od njega j>ri-povidavali, da bi na pitanje pri edaoj muzsiki, stera nota sze njeini najbolje dopadne, bi odgovoro, da tiszto, z sterov szo igranje zacsr noli: kda szo naimre goszli stimali. 1007. jul, rae?zeca jc doli zalivalo caszair- — 124 — Korea zemlje, stera je trikrat veksa, kak vogrszki orszag. Naszlednik je posztano njegov szin. Vu Szoul prednjem vara^i szo liidje japance bantiivali, ar stimajo da szo japanei priszilili easzara doli zahvaliti. Eoka japancov zse dalecs szegne. Korea po mali pod japance pride. Na tisztom inorji, kak szo kitnjci, grozo-vitni votri szo bili na morji 1906. swptember szledn.je dni. Tajfu-n, tak sze zove tiszti vcter, je 6 vor tulo. ..Albatrosz" ladja sze je pogrozila z 150 potnikih, szamo 8 sze jih je resilo. »Hongkong" Jadja je na nikoj prisla z z mornarai vred. Jugfat ladja iz Kine sze je pogrozila z 30 potnikih i 10 mornarih. Na sziihom vu tom tajfuni je 6 jezero kitaj-cov i 14 europejcov szinrt najslo, rned njimi piispok iz Honkonga. Mensi ribarszkih ladjic je 6 jezero na nikoj prislo tak, da vsze vkiiper je 10 jezero ludih zsitek zgiibilo. Togft csasza szo i velki vetri tak zvani ciklon bili v Ameriki. Vu Pensakol varasi je vszaka hisa poskodovana posztala. Vu Mobile varasi je po vetri velki dezs priso, 70 njih je zsitek zgiibilo. Vu FJoridi i Kubi sze je ciklon znovics prebiido oktobra szlednje dni, Vsze je na nikoj szpravo, 230 liidih je szinrt najslo. Kapitan ,,St. Lucie" ladje popise to neszrecso: Na ednok je kmica sze na zeraljo legla. Z grozovitnov szilov na visino 200 raetrov szo valovje morja gor szkocsili. Iz morja sze je szuha zemla ne vidla, valovje szo zakrili. lz St. Lucie ladje je ciklon tak edno szto raorna-rov vu morje sziino. 1906. oktobra szlednje dni je sseleznica poleg Pleasantville v Ameriki doli szpadnola iz moszla i sze pogrozila va vodi globokoj 30 suhov. Mrtvih je 60, ranjenih pa 20. Med potnikih szta bila dva csloveka iz Galicie. Najsli szo ednoga potnika, szteri je na okno steo vun laziti; nego prevecs je debeli bio, ne sze je njemi poszrecsilo vun pridti i vu vodi sze je zalejao. Doszta ludi je bilo nazoesi pri toj velkoj noszrecsi. 1906. oktobra prve dni vu rildi Blucficld szo sze gazi raspulmoli i velkomi tali delav-cov pot zagatili, da bi na zviinftsnji zrak prisli. Iz 700 delavcov szo malo resili, najrnenje 60 liidih je osztalo pod z^mlov na gangah, gde sze njirn proti ogpn. Ki szoszenjim na pomocs pascsili, szo ne mngli do njih, ogen je nazaj drzso. Na Jaraaiki v Kingston varasi velki potress 1907. jan. 14-ga. Liidih jo mrlo pre-vecs doszta. Vsze sze je zriisilo. Ogen je nasz-tano i pozsro, kaje escse sztalo. Glad je vun vdaro. Potresz sze je zacsno 14-ga zadvecsera. Tri poti sziinejnje. Prvo szunejnje je bilo najvekse i najvucs kvare vcsinolo. Velke zidine szo z ropotom velkm vkup szpaduole i na falate vdarjene raznok sze raztroszile. Vcsasii je ogen nasztano. Driigen den, vtork, 15-ga sze je potresz ponovo. Pred potreszom je velki veter prii-o. Zeralja sze je zacsnola pograzsati i szo sze bojali, da varas celo na nikoj pride. Zeinlja kre niorja je vu vodo prisla, bojali szo sze, da celi varas vu rnorje sze poskliszne. Cilad je viui vdaro. Penezi nikse cene szo ne meli. (Isarni liidje szo doszta \)\\\, ne szo sleli tao vzeti vu resenji varasa. Miszlili szo, da je tii konec szveta. Jan. 22. szo glaszi prisli, da broj mrtvih je 1200. Veksa je neszrecsa biL, kak vu San-Francisko lani. Gintor jc preraino. Amerikanszke ladje szo stele na pomoes biti vu gor drzsanji reda, momari szo zse na zeraljo sziiho sztopili, nego Anglusi szo ne potrebovali i szprejeli pomocsi, ar Jani pri San-Francisko szo i amerikanci gizdavo pra-vili, da od driigih narodov ne csakajo i ne potrebujejo pomocsi. Szarno jan. 24-ga szo viipali liidje nazaj iti vu varas. Satore szo szi napravili iz lisztov banan i kokusz drevja. Iz San-Francisco szo piszali csaszniki 1907. jul. 23-ga: Columbia i San-Pedro ladje poleg sziihe zemlje Kalifornie szo vkiiper vda-rile na morji. Columbia sze je pogrozila, 150 liidih sze je vu vodo vtopilo. To sze je v nocsi zgodilo, vu velkoj megli. San-Pedro, steri je lesz na szebi meo, je na szredi prek sz'ro Columbio, stera sze je vu ednom fertal vori pogrozila. Vu Zjedinjenih Dezselah Amerike vu prvoin fertali leta 1907. je 21)78 zseleznic vkiiper vdarilo, 1013 zseleznic pa je vunszko-csiio. Kvara na masinah, na kolah i sinjah je 3.536,110 dollarov to je okoli 18 milion koron. Pri teh neszrecsah je mrlo 421 potnikov csasztnikov pri zseleznici, 4920 pa sze je ne-varnu ranilo. V Ameriki szo zdaj napravili edno kato-licsanszko cirkev iz dara 500000 koron Amb-ros Petrija-a. Ta cirlcev je napravlena, liki eden vagon, duga je 15 metrov^ k kaksojstecs zspl^znici sze da prikapesiti ino 60 Ijudih zna vu szebe vzeti. Tak scse Maes cooington-szki piispek poiszkati vernike na mesztah i kraji-nah, k pa po procentov csisztih haszkov, to je, csi edne zemle kataszterszki csiszti haszki viin zadenejo 10 koron, za njo je 2 kor. 53 (ilerov dacse za pldcsati. Potem Cdi scses znati, ke'ko dacse za zemlo niores placsati, vzerni naprej knigo ka-taszterszko tvojega imanja (pri notariusi naj-des), tam je zapiszano, kelko csiszti ha>szkov je zraesunano na tvoje njive. Te esiszte haszke vzemes 25*5 krat iuo ka viin pride, to razta-las na 100 tale. Te dobis dacso tvoje zemle, poleg steroga sze vsza driiga placsila vtin zarzsejo. Edno peldo vara pokazsem. Vzerao gor, ka tvoji kataszterszki csiszti haszki vun zne-szojo 32 koron. 32 X 255 = 810 0; to raz-lalamo na 100 tdle, 816-0 : 100 = 8-16, to jc, li za szvojn njive plaesas 8 koron 16 fil. Dacsa je sztalna ino sze ne izpremeni, dokecs na szpravi^csi crszaeskom (ortzaggyii-les) novi katas/.ter napraviti ne odlocsijo. Csi stoj szvojo zemlo zacsne nacsi de-Ia.il, raore vu 30 dnevah to pri veskom pogla-varsztvi oznaniti; iz premenijo sze kataszter-szki csiszti haszki. Na peldo, csi stoj ogra-csek szvoj zazida, ali pasnik gor zorje, vecs bo dacse, csi pa gorice iztrebi, raenje bo dacse. Ddcso pri notariusi vszdko leto janna-rius messeca vun vrzsejo; zato, ki je po leti kaj kiipo ali odo, vu 30 dnevah more glasziti, ovacsi: ob prvim sze dacsa bozsno vtin vrzse, p^tem sze da kastigati na velke peneze. Csi k.iksa neszrecsa pride na zemlo, lahko sze proszi odpiiscsanje ali poraensanje dacse. Nikse velke prosnje tii ne ga, nego idete k notariusi i tara povete, ka je na vas pov nesz-recsa prisla. Takse neszrecse, vu sterih lahko proszite odpiiscsanje ali pompn^anj0 dacse, szo szledecse: J. Tocsa, povoden, ogen. 2. Kvar vcsinjeni od kuk, szem sze escse racsuna erja, csrn. 3. Velka sziihsa. Vu teh neszrecsah po-leg kvara sze dacsa iz tretjoga, dva tretjiva tala ali iz celoga odpiiszti. K zemli szlisi hizsa, na stero sze viin vrzse hisna daesa (hazado). Eazloesujerao dve vrszti hisne dacse: hisno-razredno (haz osz-t;ilyado) ino hisno najemno (hazber ado) dacso. Hisnorazredna sze placsuje od taksih his, vu sterih goszpodar szam prebiva ino je ne vu najera (arendo oddana, hisno-najemna sze pa placsuje za hiso, stera ja vu arendo dana. Prvle, kak stoj da hiso ali kakso stecs hrambo delati, more prosziti dopiiscsanje sl-dnnja. To je zato potrebno naj hrainha vu vszakom dugovanji, gledoes zdravja, niiro i ognja bode pripravni;. Dopiiscsanje zid.inja i kak sze dopiiszti, je vu vszakom varmegye nacsi, najboljse je potem, csi idemo k noUri-usi, gde vszaki lahko pozve vsze, ka doticse zidanje. Sto iz tala ali celo iz nova hiso szi da delati, hiso szi od 8 do 12 let lahko od hiiine dacse resi, csi prvle, liki vu hiso szo oszeli, prosnjo notri da dacsnomi glavarsztvi (penz-iigyigazgatosag.) Do.-zta jih je, ki to zaimidijo, pa v nasem csa^zi vszakomi dub.ro szpadn«, Csi vecs Jet szi kaj prisfiara od dacse i Jiti drOgo hasznovitn<"> d^lo obrne. Vidli szmo, ka je kataszter. Je esese driiga knjiga, zvana ijruntna kniga, kde je zapihzano, korai szlisi ta ali av& ujiva, jdi nega kaksoga duga na njoj. Nego doszta je meslinge. Nacsi kazse dosztakrat griintna knjiga, nacsi kazse katasz-ter, poleg steroga dacso placslijemo i celo nacsi nasa rijiva vun vidi; ne je tak, kak je vu griintnoj knigi i vu kataszteri szpiszano. Zato poleg pravde 188b. 2-J. t.-c. sze nove griintne knige delajo. Zato celi orszag z nova gori raerijo. To mero orszag placsa i ar doszta kosta, na ednok ne merijo po celom or.szagi, nego szamo po krajinah. Osi de to delo gotovo, teda de griintna knjiga i kataszter vednaka. Kataszterszki inzselerje do njive i vsze tak merili, kak najdejo, zato de dobro poszeszt- " nikom, ki zemljo majo, mpje zse prvle vu red posztaviti. Csi sze szoszedje ne morejo zgli-hati, naj sze obrnejo k veskoini poglavarsztvi. ' Po meri sze falinga zse zsmetno da popraviti, szamo po tozsbi. to pa doszta kosta, od bteroga sze zato vszaki cseden cslovik csuva. ! — 126 — Za szrneh« Dobrovolno opominanje z bozsnim poszledkom. I. Ssin: Pazte ocsa, ne piisztite doli pipo! II. Ocsa : Ve tak pazitn, moje dete ! Poszebno znamenje. No, to je vendar li szvinjarija. To p:sojo vu moje piszmo. Po-szebno znamenje: rudecsi nosz. Zdaj bi zse rad znao, ka je vu tom poszebnoga. Tanacs doktora. Zsena.- Moj mozs celo nocs gucsi vu szne. Povete rai, goszpon dok-tor, ka je tti za vrasztva? Dolrtor: Naj boJjse vrasztvo je, csi vu dne vi ne te telko gncsali i njemi csasz date, da sze vun zgucsi. Decinszka pamet. Matl: (k jocsecsemi szini): Edno nezah-valno dete szi ti. Kelko lepih darov szi dobo na bozsics i zdaj dOnok sze szkoz jocses i ne szi dober. Szin : Za dare szam sze zse pred bozsi-csom. dobro ponaso.. Kak more zavce loviti? K kraji lesza treba posztaviti eden mlinszki kamen, na njega pa zelje, zelje pa z tobakom poszipati. Pri-dejo zavci, jeli do, zacsnoli do kihati, od vel-koga kihanja do glave tukli k mlinszkomi kamli. Na jiitro vecs zavcov najdete okoli kamla. Ne je dobro proszo. Szenjao szi je ci-gau. Szenjao szi je, da je vu krcsmi bio i zapovedao szi je pecsenko. — Mrzlo ali toplo zapovete ? — pitao je kelnar. — Toplo! zapovedo je cigan. Kelnar odide. Oigan sze prebudi. — Szvinjszka noga! — csemerio sze je cigan, — zakaj szam ne mrszlo zapovedo. Tovaj dobroga szrca. Seodcc: Pa vasz je ne szram ? Te vkradnete od vasih (ovarisov, kda te szpijo. Tovaj: To kazse na dobro szrce. Osi bi je escse gori pobiido iz szladkoga szpanja, to bi zaisztino na bozsno szrce kazalo. * Detecsa viiszta. K«lko pive je szpio ocsa ? — Stiri krigle. — Isztina? . . . Kelko pa je placso? — Dvanajszet. — m Robcseki. Ssodec: Kak szpoznate, da je to vas robec? Tozsec: Takse farbe mam vecs robcov. . Szodec: Z tem nika ne poszvedocsite. Jasz tiidi mam taksi robec. Tossec: Jasz sze na tom nika ne csiidi-vam, ne eden robec szo zse od mene vkrad-noli. Poszkrbleno. Mate zse koga iz arende vu hiso? — Ja, raam zse. — Koga? — Eden ekszekutor je gori vzeo. — I dali szte njemi? — Szeveda. Donok ne de znao celi szvef, csi k meni pride kaj gori piszat. Pri izvolitvi. Pri posztavlanji poszlancov je eden kmet na kiirecse oko sztopo ednomi goszpodi. — Ne mores paziti, ti zalokana szvinja? — Proszim, ne szam jasz dnesz zalo-kana szvinja, nego eden porgar, ne szam escse moj votum doli djao. — Te li hodte za menom. Detecsa panet. Skolnik razlozsi vu soli, da vu vini je eden gift zvani walkohol." — Sto zna to meni escse ednok raz-lozsiti ? — Jasz, goszpon skolnik. — No? — Vu vini je csemer, ar moja mati szo vszikdar esernerni, da ocsa pijani domo pridejo. * Zsidov, ki je vszikdar zsidov. 80 bos vun ti neposteni cigan. Znova szi vkradno goszko. Pa je jasz rie kupim. YTkradnjenoga blaga kiipiti ne szmi. — Tiho bodi Naci, meszto 2 rajnska t, jo dam za rajnski 10 krajcarov. — Znas, na cigan, dam ti za njo 75 krajcarov. Naravno. Gosspod: Na tebi je vsze raz-cseszaao. Kodis: Kaksft bi pa moglo biti? Gosspod: Nego krscsak vszikdar do-ber mas. Kodis: Krscsak more dober biti, kel-koste kosta, ar ovak bi prek szpadnolo, ka mi dajo. * Izttha tibk TrenieBA, kia nam Den Szkoti nam Den Szkot i nam Den Szkoti nam piiscsa-nja piiscsa-nja piiscsa-nja Jkobila | krava ] ovca ] szvinja kobila krava ovca | szvnja kobila krava ovca szvinja Jan. 1 Dec . 2 Okt. 8 JUD . 4 Apr.23 Maj. 5 Apr . 5 Febr. 9 Okt. 6 Aug.25 Szept.6 Aug. 7 Jun.13 Febr. 7 Dec. 27 6 12 9 27 9 9 13 10 29 10 11 17 11 31 9 10 16 12 Maj 1 13 13 17 14 Szept.2 14 15 21 15 Jan. 4 13 14 20 16 5 17 17 21 18 6 18 19 25 19 8 17 18 24 20 9 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 21 22 26 24 13 25 25 Marc. 1 23 14 26 27 Jul. 3 27 16 23 26 Nov. 1 28 17 29 29 5 30 18 30 31 7 Marc- 3 20 29 30 5 Jul. 2 21 Jun. 2 Maj. 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 Szept.4 11 1 24 Febr. 2 Jan 3 9 6 25 6 7 13 7 26 8 8 15 11 28 6 7 13 10 29 10 11 17 11 30 12 12 19 15 Febi \ 1 10 11 17 14 Jun 2 14 lo 21 loOkt 4 16 16 23 19 5 14 15 21 18 6 18 19 25 19 8 20 20 - 27 23 9 18 19 25 22 10 22 23 29 23 12 24 24 31 27 13 22 23 29 26 14 26 27 Apr. 2 27 16 28 28 Aug. 4 31 17 26 27 Dec. 3 30 18 30 31 6 Dec. 1 20 Nov. 1 Okt. 2 8 Apr. 4 21 Marc. 2 13 7 Augr. 3 22 Jul. 4 Jun. 4 10 5 24 5 6 12 8 25 6 Febr. 4 11 7 26 8 8 14 o 28 9 10 16 10 Man '.1 10 8 15 11 30 10 12 18 13 Nov . 1 13 14 20 16 5 14 12 19 15'Jul. 4 16 16 22 17 5 17J 18 24 20 9 18 16 23 19! 8 20 20 26 21 9 31 22 28 24 13 22 20 27 i 23: 12 24 24 30 26 13 251 26 Szept.l 28 17 36 24 31 27; 16 28 28Maj. 4 29 17 29 30 5 Maj. 2 21 30 28'Jan. 4 31 20 Aug. 1 Jul. 1 8 Jan. 2 21 3ec. 3 Nov. 3 q 6 25 Apr. 3 Marc. 4 8 Szept.4 24 5 6 12 6 25 7 7 13 10 29 7 8 12 8 28 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr 2 11 12 16 12Aug . 1 13 13 20 14 Dec. 3 151 15 21 18 6 15 16 20 16 5 17 18 24 18 7 19 19 25 22 10 19 20 24 20 9 21 22| 28 22 11 23, 23 29 26 14 23 24 29 24 13 25 26|Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 27 28 Febr. 1 28 18 29 30 b 3 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 22 Maj. 1 Apr 1 5 0kt. 2 21 Szepl.3| Aug 3 y Febr. ? 23 1 — 128 - Posta. Navadno piszmo do 20 grammov v Ausztvio-Vogerszk«, v Boszno i lloreegovino, na Nemsko more nieti stempel 10 lilerov. Piszmo do 250 gr-ov imeti mere stempel za 20 filerov. Piszina do 500 gram-ov sze posilajo z stemplnom 30 filerov. Priporocsena (rekomandirana) piszma go 20 grammov 35 filorov, do 250 gr-ov pa 45 iilerov, do 500 gr. pa 55 lilerov. Kecepisz sze dobi. Ekszpressna piszma sze gorid.-ijo ali kak navadna, ali kak priporocsena piszma. liecepisz sze szarao te dobi, csi sze kak priporocsena posljejo. Zviin rednih stempelnov sze escse placsa 30 iilerov. . • ' Dopisznice v Ausztrio-Vogerszko, na Nerasko 5 illerov, na driig-fi krajn 10 lilerov. Tiszkovine, knjige, kepi zavite morejo biti :> :n) '.'}'¦> M 70 so •JO 100 200 :;oo 400 500 000 700 800 1)00 1000 fc — .0(1 — ,<),) I.-Jil 1.50 l.so 2.10 i?.4O 4.u2O 4.S0 5.40 (').— 12.— 18.— 2i.- :».— 3<;.— 42 — 48!-5t.- 00.— — .50 -.75 j__ 1.25 1.5(1 1.75 2.-2.50 a.— 3.60 4.— 4.50 5.— 10.— 15.- 20.- 25.- 30.- 35.— 40.— 45.— 50.- -.o:> -.80 1.- I . 1.4) 1.00 2.— i.4O 2.80 8.20 3,(») 4.- 8.— 12.- 16.- 20.- 24.- 28.- 32.- 36.— 40.- -.521/ —.70 '- -&'!' 1.40 1.75 2.10 2.45 9.S0 :;,15 X.5O 7.— 10.50 14,— 17.50 21.-24.50 28.-31.50 35. - - ,:«J —.45 —.00 — .75 —.01) 1.05 1.20 1.50 1.80 2.10 2.40 2.70 3.-(5.— !).— 12.— jr^ __ 18.'— 21.- 24.-27.-30.— 5 10 20 30 40 50 (iU 70 80 90 100 1000 —.02 — .05 —.10 — .15 —.20 —.25 —.30 — .35 —.40 —.45 —.50 5.— - .02 \ -.04V0 -.08»/« —.12VX -.16»/, -.20% —.25 —.29 Vg -°3 /a —.ST1^ -.41»/, 4.16V, -.01% -.()3V3 -.062/8 —.10 -•13% -.16% —.20 -.23% -¦26% —.30 -•33% 3.33 % -•oin2/, -.04% -.08% -.11% -•14'/12 -•m12 -•201/« -.23% -.29% 2.91% -.01% -•02% -- .05 -.07% —.10 -.12% -.15 -•17% —.20 -.22% -.25 2.50 10 100 1000 " 4) 'Sf - .-v, -.02% —.16% -.01 % -.13% ______5/ -.01 v9 -•ii3/9 —.01 -.O87,o •00% .087, Zlate isztine Vkiip szlozsene na 1908. leto. (Ponatisz prepovedano). Vupanje i bojaznoszt sze ne morela locsili, nega hojaznoszti brezi viipanja i ne ga viipanja brezi bojaznoszti. Doszta. szkrbi szpnivi protin, szusi, rezanje, bodlaji, l»olezen roke, noge, glave i zohov, l»olezen v krizsab, vunzvinejnje, vtrgunje, influenza, bolezen hrbta, dregetanje i driigi betez.sen sztalis. Vszaki bvali proti lein hitroga i gviisnoga poszledka itnenitea Fellerov ,,Elsa-fluid\ stero ga vu pravoj kakorsnoszti je szarao pri Fellcr A. Jeoo apothekari Stubica, Trg szenja 154. N. (Zagrabmegye) mogocse narocsiti. 12 malih ali 6 duplisnih glasov brezi postnine 5 kor., 24 malili ali 12 duplisnili glasov 8 kor. 60 fil. Sto rano szpat lezse, rano sztane, un od kratkoga zsitka sze ne boji. Lehko szrce, zdrava krv od penez i vrednoszti vecs vala. Dosztakrat nasz pitajo, ka je dobro szredsztvo proti kaslji, zamuknjenoszti, naseci, szlinav-noszti, bolezni guta i prszih, krcsi, bolezni delov i vuzsganji i. t. d. Proti tem hvalijo, kak gviisnoga po-szledka szredsztvo za zaotrasnji i zviinesnji nuc Felle-rov pravi nElsa-fluie" (12 malih ali 6 duplisnih glasov brezi postnine 5 K, 36 malih ali 18 duplisaih glasov 12 koron 40 fil.), potem pravi Zagorszki proti kaslji szirup za prszi, steroga 2 glasa brezi postnme szta 5 koron i Teo za prszi, steroga edna poreija 1 kor. Vsze to sze naj narocsi pri Feller V. Jeno apotekari. Stubica, Trg szenja 154. N. (Zagrabmegye). lEanjak edno voro sze vecs triidi, kak mar-]jiv celo leto. Zsalodec je zse dosztim liidem zsitek britki vcsino, csi je ne bio zdrav. Proti bolezni zsalodca, ne-teki, malo krvi, zsmčcsi vu zsalodci, krcsi, bozsnoiui csiitenji, nerednomi prekuhanji, napihDjenoszti, britkomi riganji, grozenji, viin metanji, gorenji vu obiszti,trdomi sztoleci, zaszusenji, sztalisih treslicsnih i nervoznih, naszledkih tiicsnoszti vszaki imenitne Fellerove zsenecse ^Elsa-pilule" priporacsa, kak najboljse pomagajocso szredsztvo. — 6 skatul brezi postnine 4 kor., 12 ska-tul 7 kor. 60 fil. ino iz mocs davajocsili sved kapljic 3 velki glasi brezi postnine sze za 5 kor. dobijo pri narajevci Feller V. Jeno apotekan, Stubica, Trg szenja 154. N. (Zagrabraegve). STe szaino dezs i szuncseni trak, nego i vcszelje i zsaloszt je blagoszlov Boga. Iz dosztik krajov priporacsajo dendenesz z velkim kricsom, kak na szonji, pod imenom Szolnatni vinszki duh razlicsne tekocsine, stere dosztakrat, kem szo falese, tem szo mense rnocsi, nego prevecs hvalecse glasze csiijemo od dobroga poszledka, pravoga flSzol-natnoga viaszkoga duha", steri sze pri goszpon Feller apotekari, Stubica, Trg szenja 154. N. (/agrabmegye) da narocsiti i 12 glasov szamo 2 koroni kosta, dokler cena ednoga velkoga glasa szamo 1 kor. 80 fil. je. Szrce iiiaterno je najlejtse i najbolje verno meszlo za szina escse leda, gda zse szera poszfanc glava. • , .-. ¦¦.¦..-.: . - . - Vabivno piszmo je bilo tiszto, stero szmo od Farkas Bela. prebivalca Nemet-Palauka, pred szvet-kami steli : Vu piszmi je sztalo : Duge csasze betesljiv bio, dokler ednok od Fellerovoga sElsa-fluida11 szam steo. Tak szam szi miszlo, da to szredsztvo nio tudi probo i ne szam obzsalilvo, ar csi vcsaszi szam szlab, obtriidjen, miiden bio i vrtenje i razlicsne treslicsne sztalise szam meo, vendai1 szam hitro ozdravo. Nered-noszti zdiliavanja, rogatanje szrca, nervosen sztalis szo minoli i zse vecs ne kasljam. Poznanci szo me z csu-divanjora pitali. ka mi je pomoglo. Jasz szam vszako-mi odgovoro, da Fellerov ^Elsa-fluid", steri sze pri goszpon Feller V. Jeno apotekari, Stubica 154. N. Za- « grabmegye) dobi vu pravoj kal:orsnoszti,me je ozdravo { tak hitro i tak popolno. Moja szoszeda, zsena Zalay- <¦¦' ova hvali sznazsajocso zdravilno, vtihsajocso mocs Fellerovoga „Elsa-fluida" proti ranam, vdarcam, mozo-lom, mandolam i sze csiidiije, kak hitro vopotegne vrocsino i prepravi bolecsino. Bors Janos, ki vu Fel *" vesznici sze drzsi vu Pozsonv megyi, duge leta je trpo vu szlabih ocsih, vu boleznih zsil, njegov szin pa, ki sze je tiidi szkoz tozso za volo bola zobov, je tiidi . narocso 48 malih glasov iz Fellerovoga ^Elsa-fluida" L. za 16 koron bi-ezi postnine i vu kratkoin csaszi szta * sze obadva resila boleznoszti. Doszta pozaancov hvali • Fellerov „ Elsa-fluid" pri zacseiki zsrnetnoga zdibavanja, pri bolih guta i pliicsa i. t. d. Vszakomi najbolje toplo "' lehko priporacsamo Fellerov nElsa-fluid", nego csu- ' vajmo sze od naszledbine i adreszi dajmo nase naro- • csile k Feller V. Jeno apotekari Stubica, 154. N. (Za» . grabmegye). .-. IVavosi szc ua szvojih uogak sztAti, z szvojimi ocsmi gledati, tvoje miszli meti i batrivno tvoje mislenje povedati. Proti skrofuli, malokrvi i vovdarjenji vzsi* -vajmo pravi Fellerov Scsukin oli, 2 glasa brezi postnine 5 kor. Zs njim ednoga csasza vzsivanje balzama zsitka prevecs hvalijo. 12 glasov ^balzama zsitka" 3 kor. i 24 glasov 5 kor. brezi postnine. Iz brati edno dobro kisno vraszt- '. vo je dendenesz zse zsmetno, ar od vszeh krajov ' najbolje razlocsna szredsztva preporacsajo. Sto Felle-rov nElsa-fluid" i ^Elsa-pilule" szamo ednok niica, on nikdar ne obzsaliije i da ta szredsztva sze na vsze kraje razsirijo, taksi ukaz je vodani, da sze niksi postni sztroski ne placsajo, csi vednako pri Feller V. Jeno Rjjotekari, Stubica, Trg szenja 154. N. (Zagrabmegye) narocsimo. Viipamo sze, da nasi na doszta stimani csitateli te dobre tanacse na szvoj haszek do na doszta drzsali i bodo je naszleduvali i na prihodnoszt bolje na tencsno scsemo od toga dela govoriti. Na szlednje pa najboljse zdravje i blazseno 1908« ¦ leto zselemo. .. "' l ' Veren laiiaesnik. H>otelc »tempeljiiov« I. Lesztvica. a) pri vekszlinah, b) k vekszlnom szpodobni trgoviszki narocsbah i duzsni lisztah, c) pri duzsni piszmah obcsinszke poszojilnice, csi szo od 3 meszecov ne dugsega termina. Od 1 fill. dr ) 150 kor. — kor. 10 fill. 150 kor. » 300 n y> 20 n 300 n n 600 n n 40 n 600 11 n 900 n ~^ n 60 n 900 » r> 1200 rt n 80 ;1 1200 n 11 1500 n 1 . — n 1500 » n 1800 » 1 „ 20 ;i 1800 V 2100 n 1 , 40 n 2100 n » 2400 n 1 „ 60 » 2400 n •; 2700 n 1 . 80 n 2700 n n 3000 n 2 , — n 3000 r> n 6000 n 4 „ — VI 6000 n » 9000 11 6 „ — n 9000 n n 12000 n 8 „ » 12000 n n 15000 n 10 . — n 15000 n » 18000 n 12 . — n 18000 n n 21000 n 14 , — n 21000 n n 24000 n 16 „ — * 24000 n n 27000 n 18 „ — n 27000 n 30000 n 20 . — n 30000 » n 33000 n 22 „ — n 33000 n j> 36000 r> 24 „ — n 36000. n n 39000 j) 26 „ — n 39000 » jj 42000 n 28 „ — n 42000 M 45000 M 30 „ — i tak dale, za vszakih 3000 koron 2 koroni vecs; csi ne punih 3000 koron, sze li racsuna za pune. II. L-es/.tvica, za juriszticsna szvedocsansztva i stera ne szlisijo niti v. L, niti III-jo lesztvico (quituage i. t. d.) Od 1 fill. do 40 kor. .„ , 80 , „ •120 „ „ 200 „ , 400 „ , 600 „ , 800 „ „ 1600 , „ 2400 „ „ 3200 „ „ 4000 „ „ 4800 , „ 6400 „ „ 8000 „ , 9600 „ 11200 „ 12800 „ 40 kor. 120 200 400 600 800 1600 2400 3200 4000 4800 6400 8000 9«00 11200 12800 14400 16000 — kor. 14 fill. 1 1 2 5 7 10 12 15 20 25 30 35 40 45 50 38 54 26 88 50 50 50 III. Lesztvica, a) pri koniraktusah kiipcsije, minjavanja, foringe gibejocse sztvari; b) vu vszakom dopusztsenji zviin dopiisztsenja penezovduga; c) pri szliizs-henih kontraktusah; d) na kvitinge e) na obecsanja; f) na duzsna piszma. Od 1 fill. do 20 kor. kor. n fill. 20 kor. n 40 » — 26 40 n 60 n — 38 » 60 n 100 rt — V 64 n 100 )i 200 >1 1 » 26 200 n 300 j» 1 n 88 n 300 » » 400 ji 2 n 50 Y) 400 800 n 5 n — VI 800 Yl 1200 VI 7 n 50 n 1200 » 1600 » 10 ii — i) 1600 * 2000 12 . n 50 n 2000 » 2400 j) 15 n — n 2400 VI » 3200 n 20 n — n 3200 V, ¦n 4000 n 25 n — V) 4000 VI n 4800 » 30 n — ti 4800 1 n 5600 35 n ' — n 5600 n » 6400 " i 40 n __ 6400 » 7200 n 45 r> __ V) 7200 VI » 8000 n ! 50 VI — ii i tak dale : vise 8000 koron za vszakih za«s- 14400 „ 16,000 koron vise za vszakih zacsnjenili do 800 koion tze 2 koron 50 fill. dnda. njenih 400 koron 1 koron 50 fill. Zviiu toga. Na szvedocsansztvo szluzsbenikov . . 30 fill. Od poszameznih i rokodelavcov szvedo- csausztva........50 fill. Na racsune v stacuni do 20 koron . 2 ., vise 20 . 10 „ Stempl tak more prikeliti odzgoraj, ka sze szpodanji prazen tao stemplna z prvim redom prepise — pa ne z nagovorom. — Stempl sze ne racsuna ino sze kastiga: 1. csi z njega eden tao fali, 2. c«i je z vecs falatov vkiipprikeljeni, 3. csi ne je dobro — kak szmo piszali — gorprikeljeni, 4. csi je ne .dobro prepiszani. 5. csi je ne prepiszani, nego prestampani, 6. esi je prekpotčgnjeni, 7. csi je na piszane litere prikeljeni ino z ravno tisztimi literami znova prepiszani. " \ J1 1 ' z dobrim sztanjom piszmenim i z znamenjom. Viktoria diiimant prsztanek pravo duble zhito, z znamenjom, na szrebro poteg-njeno zlato K 2.40. vu pravom novom zlatom izvitki K 5. — , iz 14 kar. zlato K !t.—, 7. pravim diamantom K 15.—, 16.-, 20.- ino vise. Prijtitelsztva pisztanck iz pravoga szrebra, z znamenjom, eden szamo 80 fil. Ravno liszti pozlacseni K 1.—, iz pravoga novoga zlata K 4. — , iz 14 kar. zlata 8 koron. 6-vrsztni prijatel-sztva prsztanek iz szrebra K 1.20, poz- lacsen K 1.40 Zarocsni prsztanek iz pravoga novoga zhita, eden K 3.-, 4.-, 5.-, iz 14 kar. zlata. eden kor. 8.50,10.-, 12.-, iz pra-vnga szi'ebra kor. 80-. iz pozlacsenoga szrebra kor. 1.— Za merilo prsztankov je zadoszta eden paperec. Kreol oringlni iz 14 kar. zlata kor. 6 -, voksi kor. 8.-. Iz zlata duble kor. 1,80. Razlocsni oringlni, bross, lanc na roko vu velkom odebiranji. Pogloj oznanilo mojo. — Zgii- birska ne ga, ar sze dolo labko izmfini ali sze pa penezi nazaj poslejo. Naiocsila z nadvzetjom ali po naprej notri poszlani penezi opravi: c. kr. dv, liferanta fabrika vor i staciin B1UX, tf. 150. ¦^(Csesko.) —— Proszte z 3000 lepmi kepami okincsano oznanilo moje, stero sze na prosnjo brezi placsila i postnine posle, szamo 3 ranske 90 kr. lepo zrozani prodnji sztriin (kazalo), sz lcpetijov fticsa sz stevilkami iz csonte i sz kazalcaini i/. csonto, sz lepo zrczunim rrckotalom (pondol), rore oznaniijp, :;:! cm. viszoka, z 2 na zlatno barvo bronziranimi, na formo borove skiifke napravlenimi maclami, z skotszkov sztavbov dubro reguliranov. Na 5 ]nt piszmeno dobrosztajenje. Iz-klucsljivo sze da narocsiti z nadvzetjom : pri KERTESZ HENRIK-i, Micn, I., Wollz<'ilo :54-F. Szio 2 ranska 40 kr.-oif kosta pravi solinsen-szki masin za rezanje vlaszlh. steroga na probo 14 dnevov z nadvzetjom posljem ino szo zavp-zsem, da ga vu 14 dnevali nazaj vzomem i peneze vcsaszi nazaj posljem. Iz najbuljsega szolingen-szkoga ocela napravleni masin ~ ma na tri duzsine rezanja Iri najfineso nikelirano giavnike k 3, 7, 10 mm. dugim vlaszam, ma ro domacse zdravilo. Med doniacsiini vrasztvami, stere pri preblajenji, pri siiszah prolini, pri l)oleznih tela, prszih i hrbta i t. d. za niazanje vtihsajocse sze niicajo, Ricbter-ov Horgony-L,iniment caps. Gornp., dosztavlenje nHorgony-Pain-E^peller^-a na prvom meszti sztoji. Cena je fal, K. —• 80, 1*40 i K 2-— po glasih. Vszaki glas vu lepo ska-tulo je szpakivani i po znainenji »Richter i po znanirn rudecshn rHorgonj" sze da poznati. Eden dol>cr lanacsnik xa vsze sztarise, ki za deco edno dobro szredsztvo za spilanje iscsejo, je z kepami olepani cenik od HorgoDJ-Kamnozidanja i od Horgonj-Mosztekamnozidanje i. t. d., steri sze od Ricbter F. Ad. et Comp., kr. dvorszkih i kam. liferantov (Becs, I., Operngasse 16.) na prosnjo ])rezpostno poslje; ar ta knizsica zviin doli popiszanja razlocsnoga HorgoDJ-Kamno zidaaja i Horgonj-Moszto-kaiimozidanja lepe mustre za zidanje i driige, jako in-tere.s7f.nnfc hvalocsc piszma vu szebi drzsi. Te inter-nacionalne piszma z ednim glaszom szp^znajo, da ne kak Richlcrovo Hoi^gonj-Karnnozidanje i Richterovo Horgonj-MosztokanmozidaDJe. Zato vszem sztarisoiu le dober tanacs danio, da pred kiipcsijov bozsicsnov naj prestejo to interessantno Richter6vo knizsico, vu steroj escse obilnese najdejo od masinov, steri igrajo i gucsijo. Kak cslovik leliko z 10 filcrami 1000 koron zadobi? V Jeno goszpoda Stubica celo brezplacsno zaisztino za stero nika ne treba sleinplnah notri sze vu Naj proszi od Feller 154. N. (Zagrab megye) basznovito ^domacso knigo placsati, szamo 10 filerov poslje za posto. Ta knizsica zviin drugoga lepoga ste-nja iz razlocsnili orszagov pridocse hvalodavajocse p.iszma vu szel)i zadrzsava. Pri v.szakom piszmi sze vidi adresz i podpiszek liszloga, ki je piszmo piszo. Sto bi poszvedocsiti znao, da edno nied temi piszma-mi je ne pravo, vcsaszi dobi 1000 koron. Taksa pisz-ma mamo mi i tak sze vszaki lebko prepricsa bolezen vtihsajocsega, kasel vtihsajocsega, zamuknjenoszt, szli-navnoszf, bolezen prszih i guta i druge betege vra-csajocsega Fellerovoga Elsa Fluid-a csiidovitna mocs je isztina. Eden tucat na probo brezpostno 5 koron. Na v.sze kraje bvalijo Fellerove lakszirajocse Elsapilule, stere proti neteki bozsnomi csiitenji i proti razlocsnih boleznih zsalodca gviisno pomagajo. 0 skatiil za 4 ko-rone poslje narejavec Feller V. Jeno apotekar, Stubica 151. N. (Zagrab megye.) Opominanje. Zse vecskrat szo sze nisteri k nam obrnoli, jeh je zavupacsna ta ali ova sparkasza ali ne. To pilanje je od zdaj ne potrebno, ar priporacsaino vam i jako toplo, edno takso spar-kaszo stero je zavupacsna, zviin toga ne poslje nasz dalje, nego na poszodo una szamo da, tak ka nikomi driigomi nika ne treba placsati onomi, ki peneze gori vzeme. I ta ^parkasza je BKisbirtokosok Orszagos Fold-bitelintezete" v Budapesti, stere cio i driiga dela sze med oznaniloin nasega kalendariuma stejo. Thierr.v A. apotckara bnlzniu i ceiitifolia-mazilo i. t. d, Na haszek vszern csitatelom opominamo vszakoga na to oznanilo l vu njoj sze na steti davajocse imenitne vrasztva. Proszi-mo, da prestete. — Te dve szredsztva vszakojacske i gvtisno poraocs prineszte, vszakojacske, dokle doktor pride, nego nigdar ne szmimo falsne ali ,od driigib poniijane brezi baszka i pomocsi szredsztva nucati, za stere peneze brezi cila vun licsimo. Kde sze ne dobi prava, tam vednako narocsimo od szledecsega': Apot-beker A. Thierry. Schutzengel-Apotbeke in Pregrada, Rohitsch-Sauerbrunn. Opoiniiiaiuo nasega dobrovtilnoga csitafatelja na Dr. Forti Laszlo-ov, gviisne rnocsi i imeniten flas-ter na rane. (Vid. oznanilo.) Forli Laszlo-a pravoga flastra na rane imenitno dobroto escse niksi drugi ga boljsega ,szred,sztva za igranje deci -rszake vrszle,flaster na rane je re zadoho. Csiidno [riszmo. Pod tem imenom scsemo dokazati nasitn dra-gim csitatelom zdravilno mocs v najnovesih csaszih szprobanoga ,Petofi-Zsivlenja-Elixira" Vszaki cseden goszpodar doma drzsi rPet6fi-ov Zsivlenje-Elixir", ar brezi njega je ni edno minuto zsivlenje gvtisno. Ravno zato, ar je znano, da rPet8fi-oy Zsivlenje-Elisir" tak od zviinah, kak od znotrah vu nisternah minutah vtihsa vsze bolezni i betege, vszakonai je na haszek, da szamo na edaom meszti sze zadobiti dani ^Petofi-ov Zsivlenje — Elixir" vcsaszi da narocsiti i szvojo familijo szrecsno vcsini. Te edini adresz je, od ked sze Petofi-ov Zsivlenje-Elixir da narocsiti: VAJNA JOZSEF, apotekar. Szabadszallas. 3 velki glasi kostajo 6 koron, na posti sze szamo 3 glasi posljejo z obilnim navu-kom, (Vid. vu oznani H na to gledocs na 3 sztrani preszterajocso pri poveszt, stera sze je za isztino zgo-dila.) — Kallai Lajos-ore motor-priprave xa mlatitev, stere szo vu nasoj domovini na vsze kraje notri szpelane, vogrszkim goszpodarom sze toplo preporacsajo. Opominanje ! Prave Kallai Lajosove motor-priprave za mlatitev (VI., Gyar-utca 28.) vu vsze krajinah orszaga szo notri szpelane, zato sze szamo pravi Kallai Lajos-ovi (VI., Gyar-utca 28. N.) motori priporacsajo vogrszkim goszpodarom. Zatogoszpodari na na szvoj haszek pazijo i szarno iz najboljsik Kallai Lajos-ovih motor-priprav za mlatitev kupiljojo, stere sze szamo v Budapesti, VI,, Gyar-utca pod N. 28. dobijo. Vszaki goszpodar naj pazi na adresz fabrike motorov Kallai Lajosa Budapest, Gyar-utca 28, koga motori szo na vszeh raztavah z prvov premijov pohvaljeni. Vszakomi dugovanji pri stera od prehlejenja szhaja. Dobi sze za 80—80 krajca-rov. vu apoteki Erenyi Bela, Budapest, Karoly-korut 5. (Vid. oznanilo. . t' Kvizda-ov tourista-flnid (disecse notrlmazanje.) Po zsmetnih dugih potah zvun-redno mocs da i okrepi Kvizda-ov fluid z znarnenjotn kacse. csi zsnjim kotrige namazsemo. Mocs toga szred-sztva je gviisna i pri ednoi dugoj poti ne szme faliti. Najveksa nevola szo znotrasnji betegi, betegi mehera. Erčnyi-ove injekcio i pilule escse najs^.tarese betege gvusno vracsijo. (Ceua 5 koron.) Dobi sze: pri Er6nyi Bšla apotekari, Budapest, Karoly-k6rut 5. N. (Vidi oznanilo.) Najboljsa kosza na szveti je japau-szka kosza. Proszte na ednoj karti cenik od Gra-ner Mibala, Kobanya, 6-hegy-ulca 5. i 6. N., steroga brezplacsno i brezpostno poslejo. RltlP ^re^anJe Je vszaki den doma vu tisztoj hisi, kde J J pijanec prebiva Od te bozsne navade sze lehko doli navadi po Frankl-ov proti pijansztvi szredistvi. Vecs sze da steti vu nasem kalendariumi vu oznanili. »Pijanec szam bio." Pal»low profeszor, velki ruszki vucseni, koga ime prek njegove dezsele dalecs szegne, z pra-vicov zove tek za fundamentom dobroga prekuhanja. Da to od vucsenoga csloveka pridocso recs malo ljudi vu pameti drzsi : szvedocsi velki broj tak zvanih ,be-tezsnih vu zsalodci", ki navadne, vszakdanesnje jeszt-vine ne morejo trpeti, od bozsnoga csutenja, glave bola. ne morejo szpati i. t. d. sze tozsijo ino szo vua polo-zseni nevarscsini velkoga betega. Pa kak na lehko bi •: cslovik odsztrano vsze bolezen i beteg, csi bi ne be-daszto gledo delo i vu osaszi bi sze dao vracsiti. Ki scse zdrav zsalodec i dober tek meti, to je sto szvoje zdravje gori scse zdrzsati, naj nuca ,Brady"-ove kaplje za zsalodec, stere za valo raocsi tek szpravlajocse i -zsalodec okrepcsajocse po celom szveti najraj nucajo i stere od zg raj popiszane szlaboszti celo odpravijo. 6 glasov za 4 koron 50 filerov brezplacsno poslje uare-javca «Brady C.u apoteka k vogrszkomi krali. Wien, L, Fleischmarkt, 350/Vl. N. ¦ '-. '^'i ^- Cepleni trszi 60 najimenitnesih zaraseni, obilnoga k szaditvi, k nadszaditvi na raeszto voosztanjenih fajt za vino i za jeszti, szigurno prebrani, dobro korenja trszi, vecs sztojezero falatov za fal eeno. Moja sola zse 18 let gori sztoji i vu orszagi je jedina, stera ppla med vszemi drugimi privat solami, ar dokle tii ali tam je edna sola glavo vo potisznola i za par let je minula, vu mojera vinogradi marljivo, pazljivo delo je sztvorilo taksi nacsin, da ni edna driiga sola je ne vu sztalisi tak popolno dobre trsze posiljati narocsnikom, ar pri reditvi milijon trszov ceplenih i na 80 pliigi szara jezero i jezero delavcov vo-navcso, ki zdaj kak vucseni delavci pri meni vcepljavajo i vu redi drzsijo 120 plugov velki vinograd i solo. Oeplenih trszov jezero posiljara od 140 Koron vise. Pri vszakoj hisi more biti, eden trsz prinesze 200—300 grozdekov, k reditvi ne treba doszta znanja. K brajdi szo potrebne odebrane fajte, stere sze vu mojem eeniki dajo vu kepi viditi. Grleditscllia, k zsiromi ploti, jezero 12 korou. Oenik z kepami, lepoga stenja vszebinov brezpostno posljem. Te cenik prevecs pri-poracsam prineszti dati i onira, ki narocsiti ne menijo, ar stenje je takse, da vszaki preste. JXagy <3rat>oi% vlasztnik Vinograda, Nagy-Kagya ' Fiszanje vu vszeli jezikali. Brajda. Cela priprava za kajenje szamo 1.90 ranskl. Zdrava priprava za kajenje sztoji iz 10 najboljsih prilik za kajenje. 1 fina zdrava pipa iz naszledivne morszke pene. obkovana z szrebrom kina-szkom. 1 pripravleni pipaszar. 1 raeh za dohan iz kozse, 1 pripravna, nikkelirana pritika za nazsgati, 1 spic za cigare iz pravo morszke pene, sztisnjena mosnja za cigare, imenitna domacsa pipa z szarom, 1 spic za cigarette iz prave morszke pene, 1 nikkelirana prilika, stera cigar odrezse, 1 lepa poszodica za pepel. 10 falatov vsze vkiiper szamo 190 ranski kosta. Z nadvzetjom sze da narocsiti izkljucsljivo : PLl Kertesz Henriki, Wien, I., WoUzeile 34-F. rrdva szrebrna re-niontoir-rSra, z c. kr. z namenjom, z emai-liranim sztranom, z kazalcom sekund-mi-nute, dobro regulirano kor. 8.40, z dveuia iz szreba, pokrivaloma K 1-2.50. poleg Roskopfa, horyonjn, masina od-preta kor. 11. Ravno to z dudlisnimi pokri-valuii kor. 15.30. Pr;iva szrebrna, z namenjom, horgonj-remontoir-vo-ra z auplismi pokri-valmi (.'} szrebrna po-krivala i edno na pero pokrivalo) najboljse delo z 15 rubinti, z kazalcom szeknnd-ini-nute, dobro regulirano, na tii leta sze dobro sztoji vu piszmi kor. l(>,50, Zlatne i szrebrne vore za zsenszke vu vclkom odebiranji. Vsze viire szo* dobro regulirane, potem dobrosztanje vu pisznii je ocsiveszno pravitsno. Zgiibicska ne ga. Izmeniti je dopiiscseno ali sze pa pcnezi nazaj dajo. Naroc-sbe z nadvzetjom gori primle : c. kr. dr. liier. Prva fabrika vor, Briix, 150 >'. (Csesko). Casz. ki-al. bir, priszeg. satzar. Moj stactin je z c. kr. auszti-. drezs. orlom, z zlatni i szrebrni auszstellung kepih pohv.Ujeni. Nasztavlen je leta 1887. Z vecs, kak 3000, kepih olepano oznanilo na prosnjo == vszaki dobi brezi placsila i postnine. ¦¦- Apacs (Abslall na Stajerszkom), strti pcmdelek po Viizmi, szept. 9., tretji pondelek v okt. Beltinci (Bellatinc, Zalavm.), jan. 20., febr* 24., apr. 25., jun. 27., jul. 15., nov. 5- Bogojina (Bagonya, Zalavm.), maj. 19.,szept. 4- Cankova (Vas-Hidegkut), marc, 19., vpondelek po Ovetnoj — i po szv. Trojsztva nedeli, na Rupertovo v szept., nov. 11. Cmurek (Mureck na Stajerszk.), marc. 17., krizsni pondelek jun. 26., aug. 24., szept. 29., okt. 28., dec. 6. Csakany, febr. 25., maj. 2., jun. 8., aug. 6.» szept. 8. i 29., nov. 25. Csakovec (Csaktornya), febr. 3., v pondelek po Cvetnoj nedeli, jun. 30., aug. 3., okt. 13., nov. 25. Csesztreg (Zalavm.), jan. 19., maj. 16., aug. 25., okt. 31. Csrensovci (Cserencsoc), maj. 3., szept. 14. Deklezsovje (Deklezsin), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Dobrava (Also-Domboru pri Dravi), marc. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Dobrovnik (Dobronak), v pondelekpo Tejlovom, i jul. 25. Dolinci (Nagy-Dolinc), jun. 16., dee. 6. Ehrenhausen (vise Spielfelda na Stajerszk.), jan. 20., na zsaloszten petek, maj. 9., szept. 24., nov. 22. Fehring (Borinje, na Stajemk.), v pondelek pred Pepelnicov, v tork po strtoj posztnoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21., dec. 21. Feldbach (Vrbna, na Stajerszk.), jan. 25., marc. J.O., maj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26., szept. 24., nov. 6. i vszaki driigi tork meszeca aprila, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Fiirstenfeld (na Stajerszk.). v pondelek po tretjoj posztnoj nedeli, krizsni pondelek, jun. 24., aug. 28., okt. 28., v pondelek po Miklosovom ; apr. 15. i nov. 15. zsi-vinszko szenje. Gleichenberg (na Stajerszk.), febr. 24., jun. 8., aug. 2., okt. 21. Gornja-Lendava (Grad, Felso-Lendva), marc. 28., jun. 20., aug. 16., szept. 29.,nov. 30. Gornji-Szinik (Felso-Szolnok), jan. l.,maj. 1., jun. 1. Hodos (Vasm.)., marc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Kanizsa, Velka (Nagy-Kanizsa), vszaki pon- delek pred febr. 2., prod Vfizmom, Ei- szalami, aug. 15., okt. 15., dec. 8. (Celi tjeden szenje.) Kapela (Kapellen v Szlovenszkih Goricah), prvo nedelo po Viizrai, po Mar. Magdaleni, po Maloj mesi. Kerka-Szt.-Miklos (Zalavm.), vszaki prvi tork po febr. 16., apr. 23., jun, 10., aug. 6. Kermedin (Korinend), febr. 3., marc. 12., apr, 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 18., nov. 11., dec. 13. Koprivnica (Kapronca na Horvatszkom), febr. 3., marc. 26.. maj. 4., jul. 2., okt. 28., dec..7. Kottoriba (Kotor), marc. 9., jun. 27., szept. 30., nov. 30.; i po maj. 3. i szept. 14., prvo nedelo. Krapina (na Horvatszkom), marc. 19., maj. 5., i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13., szept. 10.. i 29., nov. 11., dec. 6. Krizsavci (Tot-Keresztur, Vasm.), apr. 16., jun. 4. Krog (Korong), maj. 4. Kuzdoblanji (Kuzma), na den v nebosztoplenja . Jezusovoga. Legrad (Zalavm. pri Muri i Dravi), marc. 12., nedela szv. Trojsztva, aug. 24., nov, 2., dec. 13. Lendava (Also-Lendva), jan. 25., po driigoj posztnoj npdeli v csetrtek, na velki csetrtek, . po szv. Trojsztvi v csetrtek, jul. 28., aug. 28.. okt. 28., pred Bozsicsom v csetrtek. ¦ Lentiba (Lenti), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Letina (Letenye), vszaki prvi pondelek po febr. 24., po v nebosztoplejnji G, po jul. 22., aug. 20., okt. 4. *\ Lipnice (Leibnitz na Stajerszk.), vszakoga raer '; szeca 25. zsivinszko szenje; prvi pondelek ¦ • po Szvecsnici, maj. 1., jul. 25., nov. 11., ;•.: drobno szenje. Lotmerk (Luttenberg na Stajerszk.), vszaki . kvatrni tork i velki tork. •¦> Lubdreg (na Horvatszkom), apr. 30., jul. 16., szept. 8., dec. 21. Marburg (na Stajerszkom), vszakoga meszeca driigo i strto szredo. Mttrtjanci (Martonhely), maj. 6., aug. 6.. nov. 11. Monoster (Szt.-Gotthard), vszaki pondelek po csetverih Kvatrah, na velki csetrtek, raaj. 1., jul. 22., okt. 18. Nedela (Peterhegy, Gornji-Petrovci), jun. 4., jul. 4., szept. 8., okt 28. Nedalica (l)rava-Vasarhely), marc. 10., jun. 15., v pondelek po Angelszkoj nedeli, dec. 13. Novi-Grad (Nemet-Ujvar, Gussingj, prvi deo po Szvecsnici, velki pondelek, prvi den. Tejlovom, aug. 2., szept. 1., okt. 30., dec. - > i Obranja (Halbenrain pri Eadgonji), apr. 25., okt. 7. Ormos (Fridau), na zsaloszten petek, maj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Čri-Szt.-Peter febr. 28 , marc. 21., maj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Prelog (Perlak), na Fasenk, v tork po Biszalah, v tork po Jakobovom, na Miklosovo. Ptuj (Pettau). apr. 23., aug. 5., nov. 25., ; vszakoga meszeca pro szredo zsivinszko szenje. Puzsavci (Palmafa), jul. 13. ' - Piiconci (Battyand), maj. 28., jul. 10., szept- 10., nov. 10. Raba-Szt.-Marton (Szv. Martin pri Zsenavci)> drugi pondelek po Vilzmi, aug. 10., nov. 28. Radgonja (Eadkersburg), 14 dni pred fasenszkim pondelkom, v tork po szv. Trojsztva nedeli, aug. 10., nov. 15. Vszakoga meszeca prv tork zsivinszko szenje. Rakicsan (Batthyanfalva), marc. 26., v tork pred Biszalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Razkrs (Eac-Kanizsa), prvo szredo po Viizmi) maj. 16., jun. 24., aug. 10. Spielfeld (na Stajerszkoin). apr. 16., jul. 6. okt. 16., dec. 28. Straden (pri Cmureki na Stajerszk.), na zsa- loszten petek, maj. 4., aug. 16 nov. 2. dee. 28. Strass (pri Spielfeldi), marc. 10., jun. 8., aug 16., nov. 30. Strigova (Strido), raarc. 19., jul. 22., szept- 30., dec. 4. Szelo (Totlak, Vasm.), prvo nedelo po Szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Szentgy6rgyvolgye, febr. 19., apr. 12., jun. 8., aug. 10. Szobota (Muraszombat), v tork pred Fasenkom v pondelek po Csarnoj nedeli, strti pondelek po Viizmi, jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec, 6. Szombathely, pred Fasenkom, pred Jiirjovomi pred Tejlovom, pred Malov Mesov, pred Andrasovom — v tork i vszredo. Szrdiscse pri Dravi (Bolstrau), marc. 17., apr. 25., maj. 12., aug. 24., nov. 15. Szrdiscse pri Muri (Mura-Szerdahely), maj. 1., jun. 2., aug. 19., okt. 26. Szv. Ana, Nemska- (St. Anna am Aigen). v pondelek po strtoj posztnoj nedeli, jul. 26., aug. 28., nov. 11. Szv. Anton (pri Szv. Lenardi na Stajerszkom)* apr. 28., jun. 22., v szoboto pred Malov Mesov. Szv. Benedikt (Szt.-Benedek, Vasm.), pred Pepelnicov, po posztnih Kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah pred Bozsicsom — vszigdar v pondelek ^ Szv. Diih (poleg szy. Jtirja na Stajerszkom) aug. 24.. dec. 13. Szv. Jelena (pri Osakovci), maj. 22., szept. 22 Szv. Jelena (Pertocsa, Peresto), aug. 18. • / Szv. Jiirij (Vizlendva), apr. 24. Szv. Jiirij (pri Eadgonji na Stajerszkom), febr. 3., apr, 15.. nov. 21. Szv. Jiirij (pri szv. Lenardi), apr. 22., aug. 12. Szv. Krizs (pri Muri na Stajerszkom), v pon- delek po Csarnoj nedeli, maj. 3., jul. 26. nov. 6. Szv, Krizs v Medjimurji (Mura-Szt.-Kereszt), maj. 3., szept. 14. Szv. Lenard (v Szlovenszkih Gorieah), jan. 20., maj. 19., okt. 4. ; v pondelek po Beloj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. 6., zsivinszko szenje. Szv. Szebescsan (Szt.-8ebestyen), jan. 20., apr. 20., jun. 15., dec. 21. Szv. Trojica (v Szlovenszkih Goricah), maj. 4., na szv. Trojsztva nedelo, aug. 15., na jeszenszko kvatrno nedelo; v pondelek po posztnih Kvatrah, v pondelek po szv. Trojsztva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jeszenszkoj kvatrnoj nedeli — zsivinszko szenje, Tisina (Csendlak), febr. 25., v pondelek po nedeli szv. Trojsztva, szept. 9. Toplice (pri Varazsdini), pred Matjasovim, pred Jozsefovim, pred szv. Oirilom i Methodom, pred zvisanjom szv. Krizsa, pred Martinovim v pondelek; maj. 1. i 15. Torniscse (Turniscsa), Csarnoga tjedna v csert- tek, v pondelek po beloj nedeli, v csetrtek pred Biszalami, na Antolinovo, v csetrtek pred Velkov Mesov, na den po Maloj Mesi, okt. 4. Varazsdin (na Horvatszkom), apr. 24., jun. 24., * jul. 25., nov. 5., dec. 21. Vasvar, jan. 27.. marc. 15., maj. 4., jun. 13., aug. 10., szept. 29., nov. 10. Verzsej (Wernsee pri Muri na Stajerszkom), maj. 6., szept. 29., nov. 30. Vidovec (Mura-Szt,-Vid.), apr. 25., okt, 18. Wildon (nizse Gradca na Stajerszkom), febr. 24., na viizemszki tork, jul. 2. i 22., szept. 29., nov. 25. Zala-Egerszeg, febr. 14., prvi pondelek po Ovetnoj nedeli i po Jurjovom, v tork po Eiszalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dec. 28. Zala-Lovd, apr. 1., maj. 13., aug. 29., nov. 5. Zsenavci (Gyanafalva, Jennersdorf), febr. 14., maj. L2., aug. 23., okt. 4., nov. 25. CSODNO PISZMO. — Isztinszka pri poveszt, stera vszakoga briga. — Eden sztari prigovor pravi: Kdo vu Bogi sze viipa, un sze nikdar ne vkani. Te prigovor sze doszta i dosz-takrat csuje. Gsuje sze i vu Kereszturi, vu ednoj sziromaskoj kucsi, koraa sze je sziromastvo z telkimi nevolami zgnez-dilo, da escse na najbolje gosztom reseti na ga teliko liikenj. Kadar Peter je eden premocsen meszar bio. dokle je szvojo mestrijo delo. Nego ednok, na poti proti domi, gda je so iz ednoga szenja, kde je zsi-vino kiipo, na velkoj ceszti ga je zgra-bila tocsa, kak je zsivino kupleno domo gnao, Da bi leto bilo i prevecs na lehko je oblecseni bio, na telko je namrzno, k a gda je dorno priso, nikse mocsi je vecs ne meo. Drugi den je zse iz posztele ne znao gori sztanoti. Na ed-nok je vkiiper szpadno mocsen cslovek, komi je glasz bio na celi krajini, da je zdrav i velke raocsi. Gda bi po dugom csaszi znotrasnje zdravje tak kak nazaj dobo, noge i roke szo vkiiper potegn-jene bile i nigda-nigda szo ga takse bolecsine mantrale, tak da bi vszako csonto z zserjavim zselezom zsgali. Taksi beteg sze je zgnezdo vu hiso Kadara. z vszemi nevolami betega. Mestrijo je dale delati ne mogo, ne je bio, slo bi kriih iszko. Ne szamo prisparani penezi szo sze ponucali, nego escse sze je zaduzso. Velka nevola je vsze pri hisi pozsrla. Njegova zsena, stera je vszikdar pobozsna zsena bila, je ne dvojila, nego je delala nocs i den: sivala je, prala driigira, escse je vu tabor hodla. Nego vesz njeni triid sze za preinaloga" pokazo proti velkoj szukesini. Naimre ~'~ veksa hcsi, petnajszet let sztara Terez, • ki je edina pomocs bila materi, je beteg dobila na plucsah. Zdaj szo zse i njo mogli vracsiti. Mati Kadarove zsene je i zs njimi prebivala, nevola je escse veksa bila, ar sztara zsena je zse pol-driigoga leta vu boli zsalodca, vu krcsi i vu boli glave trpela, ni eden falat je ' ne znala pojeszti. Csi je kaj pozsrla, je taki vun dala. Zvun toga je bilo tri male dece, iz sterih je szarao edpn hodo vu solo, driigi szo escse raensi bili. Kadarje celovu dvojnoszt szpadno. Nego pobozsna zsena ga je vszik-dar tolila taksega hipa z temi recsmi: Kdo vu Borfi viipa, un sze ne more ~-j vkaniti. Nego Kadar je taksega hipa vszik- ,; dar glavo szkimavao. I morebit bi vii-; panja ne bilo vu njegovom szrci, csi •¦ bi neszrecsno fanjilijo eden goszpod ne ; vecskrat pohodo, ki je potolazso i poleg toga je sz penezami je obdartivo. Pri ednora po i szkanji je pito gosz-. pod Kadara: — Jasz szam tak csuo, , da vi mate ednoga bogatoga brata vu Pesti. Jeli, da je tak? Dobro bi bilo sze k njemi obrnoti. • . „¦;/..- — Isztina je, nego moj brat je, tak szkopi, da escse szam sze ne vtipa ^ najeszti, ne da bi meni kaj dao. Ka '"*' meni vala, csi un tri his ma vu Pesti, ; nego szrca proti meni pa ne ma. - : — No, to zaviipajte na mene. Po- ;¦ vejte mi njegov adresz, vej zse jasz:. ¦* ¦ •. .-• csiili od goszpoda csiili i od Kadarovih, da to vsze od Petofl-ovoga Zsivlenja-Eliscira sztaja, teda je celo liidsztvo, mali, veksi, ki szo vu boli prsz, vu boli szrca, obisztih i jetrah i vu szpo-dobnihi driigih belegah trpeli, proszili szo goszpoda ali Kadara, da njim na-rocsi Petofi-ovoga Zsivlenja Eliscira. Uni szo pacs ne narocsili, ar bili ne mogli teliko piszati, nego povedali szo csudno szkrovnoszt, da sze Petofi-ov Zsivlenja-eliscir nigdi ne dobi, nego szamo vu ednom szkladiscsi, steromi adresz je: Vajna Jozsef, apotekar, Szabadszallas (Pestmegye.) Zdaj zse vszaki Jehko miszli, da piszmo bogatoga brata iz Budapest je bilo edno piszmo, na sterora je stam-pano sztalo, kak see Petofi-ov Zsivknja-eliscir more niicati; brat bogati sze je zse iz dosztih betegov zvracso pu nii-canji toga vrasztva. Kak je steo vu piszmi goszpoda, v kaksom betegi trpi njegov brat meszar, popascso sze je po poslanji ovoga piszma pa to vrasztvo na baszek bilo, Kadar Peter je vu lepom piszmi zahvalo opominanje brata na Petofi-ov Zsivlenje-eHscir, steromi je raeo zahvaliti zdravje szvoje i cele familije. Na to piszmo, kde je zahvalo meszar, je bogati brat to piszo Kadarovim, da naj pridejo v Budapest k njemi prebivati i njega vu redi mcti, ar je szam i celo vrednoszt, tak edno milijon ranskih je zse na nje szpiszo. Kadarovi szo za mali csasz sze v Budapest oszelili. Tu szo od brata zvedli, da csi bi piszmo, stero je un njim piszo i na sterom je stampano bilo, kak sze more Petofi-ov Zsivlmja-eliscir nilcati, csi bi to piszmo nazaj poszlali, ali csi bi vcsaszi ne presteli i vrasztva bi ne niicali, nikdar bi ne na nji nihao ni eden krajcar, ar — kak je un pravo, ki sze ne briga za sdraje, je ne vreden, da szunce na njega szija. — Bogat brat je vu sztarbsli 102 let mro i Kadarovi szo dobili celo ^ vrednoszt. Vu testamentomi je szigurno odlocso, da Petofi ov Zsivlenja-eliscir vu hisi szfaliti ne szmi i vszakomi naj i z recsami povejo, da Kadar, bogati b-at tomi vrasztvi je meo zabvaliti dugo zsivlenje i zdravje. Piszmo, na slerom je stampano bilo, kak sze Petofi-ov Zsivlenja-eliscir ¦ more nucati, vu dragih ramah viszi vu ednoj palacsi Kadarov, vu najlepsoj • hisi z tem napiszkom: / wKdo vu Bogi sze viipa ¦ L;V Un sze ne vkani." Znova popisemo, da Petofi-ov Zsiv- \. lenja-eliscir sze szamo vu prednjem - " szkladiscsi sze da narocsiti: . V A J X A JO/SI]|. apotekar, v SiA\\n\i\siXi\Y&si ¦ (]Pestmegye). .- Sto edno karto sze poslje, un po -¦¦ nadvzetjom 3 glase Petofi-ovoga Zsiv-lenja-eliscira dobi vcsaszi. Gena trih glasov je 6 koron. (Postnino narocsnik placsa.) Piszmo, kak sze nuca vrasztvo, sze poleg poslje ravno takse, kakse szo Kadarovi iz Budapesta dobili.) \>^j CQ Najnovese premie: Pohvaljen vu leti 1905, na razsztavi Nagy-Enyed z velkov krasznov diplomov. Leta 1904. na razsztavi Dicsdszentmarton z5 krasznimi dimlomami pohval-jen, Leta 1903. na razsztavi Beszterce z 2 szrebrnima kepama pohvaljen. Leta 1903. na razsztavi Kolozsvar, leta 1902, na razsztavi Pozsony z 4 diplomami pohvaljen. ..-........ = KalJai Laja: Dobrosztajenje za izvrszno mlatTtev f fabrlka Benzinmotor ino elektricsno benzinlocomobil pri- ulca 28, pravozamlatiteYzdYojnoYSztaYboYzacsisztcsenje Szveta najprosztesa i najpopolnesa motorpriprava za m'atitev. Kallai Lajos-ovi motori szo csiidno proszt- ZZ: !!! JHdimo s/Jojecsa noviua !!! ZZZZZ toitomat kontrolirajocsa i zagotpvlena zatilopka. Benzinlocomobili z pa- tentiranimi dvakrat csiszcsajocsimi mlacami sze pod N 28. vu Gyar vulici vszikdar vu deli vidijo. Za teh najnovcsih motorov razsirjavanja volo iznucani nia- siui na ogen szc izpremenijo. Pozoszed meszto :ca polszke niasine: Masini na ogen,jnlini, geplni. masini za szejanje, masini za rezanje, szecske i repe. Masiniszter ne potreben ! Najfalese delo! Cenik zaman i brezi postnine! Fal cena na rate. ni, vszaki vert z lahkim ga vodi i med hisami z szlamov pokritami sze tiidi lahko mlati. Te motor-priprave za mlatitev na najvekso zadovolnoszt delajo: pri grof Mikes Kelemen goszpodi, Magyarcsesztve, M.-Torda m., pri Toth Peter goszpodi Gsantavar B. B. m., pri Kozma Jozsef goszpodi, Maros-Nemeti, Hunyad in., p:i Baron Kemeny Jozsef goszpodi Marosnemeti (Erdely), i vu vecs sztotini mesih- veksih versztvah orszaga. Kallai Lajos-ove moior priprave za mlatitev, stere szo sze vu nasoj domovini vsze povszed za najizvrsztnese szkazale, vertom vogrszkim sze najtoplese preporacsajo. Na pogletl 8 dnevov brezi zgiibicska narocsnika poslem z nadvzetjom 66:! 1/4 N. .Harmoniko prijsitelsztva ltt'dsztva-% T;i harmonika za klupke [kluppen] ma poleg dobrosz-tajenja nerazlonil-jive, spiral pera, dotem za basszuse iza zrticsnekhipke. Harmonika ma 10 klupke, 2 premeni-bi.dvojno vbiranje, 48 glaszov, 3 obro-csov, trompeto z piszano lescses-csmi mahagon, csarniiiii laticami, z pisziinim obrobom, z nikkelszkim kovanjom, z dvojnim meliom, z varhom krajov ino z szhrambov. Velikoszt 31X15 cm. Edna kor. 8.—, Sola za szamo vcsenje k vszakoj har-moniki brez placse. Iz falesih i mensih harmonik zavcsenje, poszebno za deco, edna kor. 2.50, 3.20, 3.80, 5.20, 5.80. Iz finesih harmonik edna za kor. 8.50, 9.50, 11,—, 12.—, 13.50, 14.20. Zgiibicska ne ga, ar sze blago lahko izpremeni ali sze pa penezi nazaj dajo. Narocsile z nadvzetjom opravla c. kr. dv. liferanta stacun instruuientev, Briix, 150. ~S. (Csesko). /, vecsmi od 3000 kepov okincsani cenik brezplacsnt* i brezi postnine. Piszmeno dobrosz-tanje na tri letsi. Vu toj fajti brezi konkurencie. 5 koron Edua pržva svicsar-szka po Roskopf-i szl. horgonj - remontoire - vora trdo, na kamlah sze obra-csajocso, antimagnetikus szo-lid delo, emailirana prednja sztran. iz pravoga varvajo-csega plomba nikkel tok i nad delom z pokrivalom, 3(5 vor hodi, dobro pripravlena, po falati kor. 5.— 3 falatjc kor. 14.—. Z kazal-com secundniinut kor. 6.—, trije falatje kor. 17.-, trifa-latje kor. 24.-, 6 falatov kor. 45.-. Vu pravom szrebrnom toki, brezi kazalca sekund-minut kor. 13.50, 3 falatje kor. 38.—. Ne ga zgttbicska. Vore sze dajo izmeniti ali penezi brezi doli poteganja sze iiazaj poslejo. Narocsbe z nadvzetjom opravi: pvva briizenszka fabrika vor BRUX, 150. N. (Csesko.) C, kr. bir. prisz. satzar. Pohvaljen z c. kr. ausztr. dezs. orlom, z zlatni i szrebrni aaszstellnng kepami i od 10,000 vecs piszmani iz vszeli krajov szveta zdignjena 1887. 1. Oil 3000 kepov olepano oznanilo vszaki dobi na prosnjo brezi placsila i postnine. ¦-\- *rfc:fc:fc:fc:fc:)fc:fc:fc:tafc: Nova trszjereja* | Skropiti, zsveplom oszipavati, cepiti ne potrebno! Tok je Djena vrednoszt, ka ne trbe poszebnoga znanja knjoj niksega, zato szo njoj vnogi vucsenjacje tak protivni, ar szi i on lehko gorice napravi poleg toga, ki sze to nikdar ne vcsio. K szakoj prirocsbi sze popisz da, kak more sza,-diti i delati, z toga sze escse ovcsar navcsi trszje szaditi. Rezati pa okapati pa vezati pa zse vszaki zna. Torni De potrebno zsveplo i dragi masinje, ne bilolena, ne galic, ne medene pa nevem kakse piuke i cevi z gumija na szredi leta, kda delavec najdragsi, ar njemi niti perenospora, niti driigi betegi ne skodijo pa vecs i bogse rodi, karnajbole csuvane drage fajte. Toje BDe!aware" ednako rodecse trszje. Cepiti je ne trbej, ar njemi filokszera ne skodi, popki Djemi v zimi nikdar ne zrnrznejo, po oranji 35 hektolitrov da, z vszakoga popka 3—4 grozdov. V szep-tembri ga v toj najmrzlesoj krajini tiidi trbe potrgati, ovacsi sze zse okiippotegne grozd. Vino szladko i mocsno da, jako prijaznoga tčka. Gladke rozge, vszaka pozsene. Zato po vnogih mesztaj sztaro trszje vukopajo i to szadijo ; oratjo zemlo, kde dozdaj glasza ne bilo goricam, z tem naszadijo velka imanja i mali kmetje, ar to vecs noszi kak k.ij stecs driigo. Rozge sze escse eno 20 let tiidi drago zodajo. Szamo ka ztem imenom vnogo bozsaoga trsztja odajo, ka vert szamo za par let vzerae vpamet. Iaz dober sztojim, ka csiszto onoiszto fajto dobita pri meni, pa rnorem vasz poszebno opominati, ka je to ta prava fajta, stero szam jasz v 18 letaj na 40 pliigov zemle razszado, to je prava isztina. Ki pravo fajto scs6 meti, on naj Nagy Gaborov .Dela^vare" proszi; od koga stčcs csi kiipi pa takso dobi, je szlobodno zadovolen, ar da obilno rodčcso zahvalno fajto meo; z njenoga vina eden glazs za edno korono poslem. Popuni popisz, kep szada, ceao rozge i vina zaman poslem vszakomi, ki mi szvoj naszlov posle. Primeni sze vszaki od pravice vszegatoga lehko prepricsa Rad vidim vszakoga pred bratvov, poszebno one pozovem, ki vu etoj pravici dvojujejo, uaj to pri meni poglednejo. Oglasznik 2 podobami i vucsecsov vszebinov pa k vszemi tomi dober navuk zaman i brezpostno poslem. Ete oglasznik szi prirocsiti toplo preporacsam escse onim, ki nescsejo trszja prirocsiti, ar hasznovito vszebino ma za vszakoga. m I1GY GABOR veleposzesztnik goric ]tfagy-K&gya. TiLKSj.TAi. Threfli poszode. Zgodilo sze je. Prek je potiivo eden goszpod vu vesznici. Lacsen je posztao i \u krcsmi szi je obed zapovedo. Krcsraar je na Naci irae poszliihso. Zali je naprejpoiszkala sztaro szalami, da kaj grize goszt, dokle sze obed napravi. Prineszli szo njerai nepoznano hrano, ne EJemi stelo doli idti po guti. Zato szi je iz turbe uaprej poiszko dobro zaprprani spej i z dobrim apetitom je potroso, razmi sze, na tanjeri i z nosom krcs-mara. Po obedi goszt scse placsati. — Placsati sze njim dosztaja 8 kor. 20 fil. — To je prevecs zaprprano. Za kaj pla-csam 8 kor. ? — Pfroszim. Doszthajajthe rhacsunati. Dve 1 irami kor . — fil. Eden nozs — n 50 „ : Edna zslica — n 50 „ Eden glasse — n 20 „ i^-; Eden tanjer — n 50 „ Eden sztoljnek 4 » n Edne rasoske — n 50 , vszc okOper 8 kor . 20 fil. — Nego ' to vsze szam vindar nft pojo. — To je vsze edno. Pri nasz je vsze khoser, vi szte pa jeli threfli. Poszode szte threiii napravili. Jasz je vees niicati ne morera. To je meni kvar. Jasz iz njih jo vecs ne bo-dem, pavri pa na polji iz pergisesa jejo. Po-szode tatn lucsiti ne raorem, Dosztaja szenjem viditi, placsati je morete. ; * Eden agent. Eden agent je csiio, da eden bogatec poleg Mttre szi edno hiso lejpo scs6 zozidati dati. Bizsi k DJemi i priporacsa etak z" — Proszim, csi scsejo sze na ladji vo-ziti, tam je Miira. Csi sze scsejo kopati, tara je Mora. Csi scsete ribe loviti, tam je Mora. Osi te prali, tam je Mora. Csi scsete mlia meti, tam je M6ra. — Dobro je, dobro, nego csi povoden bode, ka mo te delali? — Proszim, esi de povoden, ne sze treba bojati, ar gde je Mora i gde de hisa, stero te zidali ? -, j _ * Steri je na vulici oszto ? Sostar, pek pa meszar sze po vulici szprevajajo. Poldne szo zvonili, vszi szo domo sli^ nego eden jo donok na vulici oszto. Znate sto? Goszpon ,,pa." /!. — ]Va auszsteliiigi v Parisi 1. 1900 Ciraiitl Prisc. ¦- KWIZDA FERENC JANOS c. kr. ausztr. vogr. rom- kr- ibolg. iierc. clvorszki liferant, apotekar KOItMV IU B54;. Polcg Cecsa. 12 zlati, 20 szrebrni medail. Zdignjen leta 1853. Ceiiik z kepami zaiiiani l>rozi postiiine. 30 krasznih diplom, Zobrambov kacse. Tourista-Fluid Zse davno szpoznano disecse nori. kibanje, da zsile bolje mocsne po-sztanejo. Touristi, ki sze na bicik-lini vozjo jagri i konjeniki z hasz-kom ga nucajo po dugsih potah, kak mocs davajocso szredsztvo. Dobi sze vu apotekah Cena : ^ glas kor. 2.— V, „ „ 120 Kwizda-jov Blister szivkasztig k mocsnomi notri ri-banji, 1 tegel 2 kor. Epotiiikfiira za konje, 1 glas 3 kor. Flaster za kopita kunstno, kiti kopita, 1 dr. l-60 K. Mazilo za kopita zaobramboszlabih kopit,edna skatla a 400 gramm 2 kor. 50 filler. Kvizda-jova peszka pilula notri potegnena z gelatniem, Pozsene, dobro szredsztvo za 1 skatlu 2 koron. KVIZDA-jov Kornenburg-szki zsivinszki prah Diotetikus szredsztvo za konje, za zsivino rozsno i ovce. Cena: 1 skatla 1 kor. 40 fill. Vecs kak 50 let je vu niici vu najvecs stalah, kda je zsivina ne mela apetita, bozsno prektibala, nileko popravi i krave vecs mleko dajo. Kwizda-jov Pilula, stera pozsene za konje (Phjsie), 1 skatla iz pleha 4 kor. Kolika-pilula. za zsivino rozsno i korje, 1 skatla iz pleha K. 3.20, 1 skatla iz papera K 1.20. Za csrve pilula konjom, 1 skatla iz pleha 3 kor. 20 iil., 1 skatla iz papera 1 K 20 fil. Kwizda jov perotnine prah Diiitetikus szredsztvo, za goszke, rece, kokosi, pure i. t. d. 1 skatla 1 kor. KVIZDA-jov restitution fluid C ikr. szl. vodaza pranjepri konjah. Cena po glasah 2 kor. SOfil. Vecs, kak 40 let je vu niici vu stjtlah hengstali, tu veksih szol-dacskih i privat stala, kak szred sztio, stero mocs dava pred i po deli, pii vku|»er potc^iijeuih zsilah i. t. d. Konji vu traini ______ngi rekso moos da. Kvizda-jovo. Pavucsko mazilo za konje i /sivino rozsno 1 tegel 1 K Mazilo, stero vopotegne {\)\\ maedolah i mozolali,) cena 1 tegela 2 kor. Oli za csrv viih za psze, glas z pemzbiom 3 kor. Seifa za mivanje za sztvar domacse, 1 falat 80 fil. KVIZD A-jov prab za debeszt szYinj iliatetikus szredsztvo za pomaganje na tiiosnoszt. Mala 20 fil., velka skatla skatla 1 kor. 2 kor. 40 fil Predoje szkladiscse: TBrok Jozsef — a apoteka, Bndapest, Kiraly-utca 12, i Andrassy iit 26, iz prvoga reda, sztavba 30 viir bije, obtidjava z zvonom velko glasznim, siroko 30 cm., z 3 maclami iz zlatnoga bronza, z obrosztanjom vu piszmi na 3 leta szamo K. 6.60 Ravno tiszta v nocsi szvet-locsim sztranom K. 7.20. Zgttbicska ne ga. Laliko sze iz-meni ali sze pa penezi nnzaj proszijo ! Razposilanje z nadvzetjom nli sze pa sunia naprej notri poslje. Prva fabrika vor Konrad Janosa c. kr. dv. liferant BRfX, IoO. N. (Csesko.) Lepo okincsano oznanilo z vec.s-mi oil oOOOkepami sze vs/.akomi zasztonj i brezpostninoponlje. Nepremagano dobro i fal najnoveso opravilo za forijenje. Z lepo bliscse-csim tokom iz lesza, zapreti sze da, z gle-dalom. Vsze-bina je: 1. Ed-na dobra bvit-va, «701. N., dobra k vsza-koj bradi, frno na grabaszto zbriiszena. 2. Eden remen za biiisziti. 3. Ed-na skatiilc.a mocsnika za brtisziti. 4. Edna skatla najbolsezseife. 5. Edna nike-lirana szkled-csica ('). Eden pemzl za briti. Vsze vkliper szamo 5 Kor. Ravno tiszto, nego z opravi-lom obvarje-noga brijenja za nepriliusne z piszmom, kak sze niica, kor. 7.40. Celo opravilo 5 Koron. jemzlom, szklecsica i drzsalo peinzlena nikelirano, eden ialat kor, 1.20. Remen 20 cra. dugi kor. kdr. 1.20. Masin za re- /.an\e vlaszih, prve fajte kor. 6. Dobro sztojem : Prtmemba je dopdscbena ali sze pa penezi nazajdajo. Narocsile z nadvzetjom ali csi sze panezi naprej notri posljejo, vcsini : ^šjao o. kr. A sz F. L. piszkmi y A3/V doli zapecsaten ___ ino sz znamen- jom varsztva i podpiszkom rocsnim tii vidocsim opravJjen. Pazka ! Opominam c. cs. publikum, ka niksi ilaster sz drii-gim irnenom niti Foi-ti K., niti Porti Gyorgy ali brezi imena naj ne vzemejo, ar to je vsze krivo, nego szamo izvirno delo Forti Ladiszlava. — Izviren Dr Forti-ov tllastbi- za rane brani pravda. ponarejavec sze szigumo preganja. Szamo jasz niam na napravlanje dopflscsanje od minisztra znotrasnjoga dela pod N. 48,171,99 1110 56,5«9]904. Csi stoj krivoblago meni notri poslje, tisztoga obdariijem. 1 dobro idocsa, prava horg. sztav- be Roskopr-vora, 1 fini duble zlati naperszje latic, 1 skiitla k horg. sztavbe Roskopf- vori, -". : 1 poleg najnovese iaode duble zlati prsztannk, z brill. nasz-ledbov,, 2 duble zlativi gombi na man- zsete.vszigdar nove osztanejo, 3 gombe na.prszi szrakice, 3 pat. dol sze vugibajocse gombe za 'goler, 1 szvileni clsztik, szvetel ali kmi- esen, 1 prevecs lepi i pripraven notiz za zsep, 1 skatla 30 pripravnimi piszalni mi recsmi, namrecs ; papir za piszmo, kuvert, stil pera, pivni papir i. t. d. Zacsiidcnja vreclna novina ! Szamo 3,50 raiiski,' Dobro regulirano .' .\Ta 5 let dobro sztajenje ! Csiido szveta je zse vecs let glaszovitna moska k^otija pripraya, stera iz 30 falatov rtragoco-nih i pripravnih del ino iz edne horgozij sztavbe Ros-kopf-vfire, sztoji namrecs : 1 prevecs dobra kefaza musz- tacse vu lepom toki, 1 uclluloid prijemke zsepni r.ozs sz prilikov zobe trebiti, z zsli<'ov ža vilha, sz prilikov za nohete, 1 pat. derzsalo oJsztikov iz nikkela, 1 prevecs elegantna igla za olsztik' iz zlata poleg mode, 1 inosnja za kor. iz ]edra, 1 qecs-ki nikkel bleistift sz.. drzsalom pera i.t. d. 1 pravi lepo izkajeni bpic za cigare iz morszke pene, 1 mosnja za cigare iz naszled- be ledra z sportnim keponi, 1 pripravna zsepna prilika za nazsiganje, 1 prilika. odrezse cigar, iz nikkela, 4 spaszne dela, prevecs szo sze poszrecsile, na szmeh nagnejo. 1 toil. zsepno gledalo sz dobiitn glavnikom, Te 30 dragocene lepe recsi sz dobro ido^sov pravilno horg. sztavbe Roskttpf v3rov vred szo vecs vredne, kak dvojna cena ttl pokazane cone ino szamo :! ranski ")0 kr. kostajo. Z nadv-zefjom sze d;ijo ndrocsiti : vu stacuni novin KERTKS/ HESKlK-a, Mien, I., \YollzeiIe 34-F. . • 10 Najboljsa kosza = na szveti = je brez dvojnoszti jap:in-szka kosza sz znamenjon var-sztva Togo genera-lisa. Koszo ne paszajocso zaman i vcs-aszi izmenim. K;ik szo dobre te koszo, szvedocsi to doszta jezer hvaleznih piszem. Pri narncslii 5 ali 10 lalatov narorsnik ne placsa postnine. ——---------------------- Pri 10 falatah edna kosza zatnan !---------------------------- 5^*1111011 ^0^ vsza^ cenilo sz kepnmi. slo lo na karli proszi ¦•^•**-¦"¦¦<*•*¦¦¦• —_______ Jedino fabrikanszko razposilanjo.-----~—~- GRfcDFiR MIHALV, KOBANYA, O-HEGY-UTCA 5. fc 6. Pazmo dobro na adresz i ogiblimo sze naszledovanoga blaga. Koca za kouje celo V4>lka. szaiuo 9«5 krnjcarov, ni e.len poszesztuik konjov ne inore bili bivzi imoniinili strapa-koc za konje. vodo prek ne piisztijo, celo szo velke, iz poszebno kuszte, tople bciinn-szlvc volc sze redijo, potern konje od vs/.akoya preblajenj:i zavanajo ino njibo-vo zdravje v-zigdar ohdrzsijo. Strapa-koce za konje sze dobijo vu vsz;ikoj barvi inc za volo velkoga odavanja vu szledcc-siih zviinrendno fal cenah sze odavajo: I. faj*e szamo ranski —-95 2 falata szamo ranski 1-S5 II. „ szamo „ 1"45 2 „ szamo „ 2'7o 111. „ szamo , 2"90 2 „ szamo r 5-25 Z nadvzfitjom sze da narocsiti pii prodajalci; Kert^sz llenrik. Wien, I., Wollzeile 34-F. Brezi voditela, Brezi vcsenja. brezi znanje kot na »pihajocsom akkordeon"-i i nZsveglafon"-: stoj stecs lahko peszmi, valcerp. niarseszvira.Vsz;i komi instrumenti sze sola za szamc vcsenje z piszmorn, steio sze labko razmi. poda. Da sze pii-neszti z nadvzel-jom od KONRAD. JANOSA stacuna iiistrmnei)-tov na ercbrcgi, Briix, 150. N. Csesko. :^G6. N. Pihajocsi akkordeon z 10 klupkami (klap-pe) 7. 20 gfaszami, z 3 basszusma, dugi j> ! placsila j p0_ 36 cm., 2 kor. 50 fil., trije 7 koron. Z vecsini, liki 3000 kepnii olepano oz- nanilo brezi stnine sze dobi -2087, N. Zsveglafou z 10 klupkami, z 20 glaszai, z 3 basszusmi, vu for-rni valeka.duzsina 40 cin. 4 kor. trije falatje 11 Koron. D^rT&zAkoj s/obijo iialepoto-^pn mojn dobro i<1oc§a Jookele vora, vu lepo zrezanom loki, viipacsno dobra masina 3 letno dobro.szta-nejnjp, kazalci i nnmere iz jmitiraDC bele c onte, 18 cm. viszoka, szprav-lena, na zlato-zsuto bronzirana zsmecsa, szamo K 2 80. Najmenso narocsilo z najveksov szkrblivov-szijov opravlam. Narocsile sze po nadvzetjom adreszirajo : ¦¦-^=^z.- Prva fabrika vor. __ .— c. kr. dv. llferant Brux, 150. (Cscsko). Od 3000 vecs kopov okincsanooznanilo m> pro^njo vszaki dobi brezi placsila i postnine KiiiematogTnr pvevecs itiiercszant (vabiren) kak rLaterna nmslku" szo ttidi lahko nilca, 38 cin. vi-szoki, z treh farb panilikami masinszkmi (film). z l^ gla-zsenimi kepami, z lampasom petioleumszkim, z reflektn-rora i z piszmom, kak sze niica, celo szpravleno, vu • skatli K 17. — . Z tom kine-matografom sze lllbleni kejti gibajocsi lahko na sztono vrzsejo. Sztavba masinn je tocsna, dobra i prosztnu, tak ka vszako dete lahko z njim dela. Ravno TZ t\nr*i*il JannC e. k. dv. liferant, szedobi Jionraa uanos stacun, Butx, 150. ?i. Csesko. Z vecsmi kepmi ulepano oznanilo od kini?mato-s i grfov, od laternih magikov, od masinov na szapot, od del za spalanje i. t.A. sze dobi na prosnjo bi-ezp!acsno i brezi postnine. Moje szkuszuje, sterc szaui szi yu Tnogih letaj tu becskih, ueiuskih ino belgiszkih apotekaj szpraro, szo lne nagnole, ===== naj M po naprejpiszanji dr. KVAPILl narejene ===== tiiii iiiifiiii pili (malaczszke pilule) • •-:•'• 8 trzso, stere sze poszebno dobro niicajo proti trdomi sztolci, prcmokrim prszam, lagojemi teki, %salodca hetegom, napihiijeiioszti, mamici. giave boleznoszti, tresliki, zlatoj zsili, piscsajczom, giliti, vodeuonii .":¦ v ;' > betegi i j6ter betegom. - Glamo szkladiscse pri Pozsonym Edna skatula 21 krajear, eden pak z G-mi skatulaini 1 ranski 5 krajcar. iiillli Pkl7lto t Szamo te szoprAve, ------'¦-----—1 osi na vszakom pisz-ini, stero sze pri dene, kak sze moro niicali, poleg sztojčcsa podolia gwi i lia pokrivali vsza-ke skatulice celo im6 onog-a, ki je ršdi. Tsze driig-e pihile, kak kriTe, sze naj ue zemejo. Smmm 1 Csi sze k ceiri 20 krajcarov prida, tc sze forezi postnine poslejo pilule. Hniiiiiii Znatn^iije. Vnoge hvale vu piszmaj, z sterih nisterne eti pripiseni: G. Friedrich Janos apotekari, Malaczka. Mam hatrivnoszt sze k goszpodi obrnoii, da sze njim dosztaja iz karpatszkih zdravilnih pilul 2 paka poszlati. Ka mene doticse, jasz zse vecs let zs njimi zsivem i meni szo hasznile tak, da z mii-nov dtisnivesztjov lehko szam i drtlgini preporacsao, kem szo ttidi d< hre bile. Zato proszim, kak iiajprvle sze njim naj doszlaja popiszane pake poszlati, Z postovanjom szam vas 'szluga Nagy-Enyed, 1907. marc. 1. Hcning Gj"iildii^, vu spitali. Postiivani G. Apotekar! Primlite najszrcsneso hvalo od vasz gor uajdeno vrasztvo, ar szamo tem imenitnim karpatszkim pilulam mam zahvaliti, da mi je zdravje na-zaj prislo. Bog vasz naj dugo zato zsive ! Pokidob bi rad bio, da bi te pipule vszigdar vu mojoj liisi bile, novics proszim 1 pak iz njih z nadvzetjom poszlati. Bekecs, 1907. april 4. u. p. Szerencs. Z postovanjom KIr«ily L^szlc), masiniszter. PostUvani G. Apotekar ! Od vasz poszlane i napravlene karpatszke zdravilne pilule iz bola zsalodca szo me celo izvracsile ino bol glave mi je tildi mino. Zdaj z nova bol mam vu glavi i zato z nova pioszira L2 paka kurpalszkih pilul, z nadvzetjum, ar sze vtipam, da bol glave nii szta-vijo. kak pred tera. Bog naj obdizsi g^szpon apotekara escse dugo trpecsomi vogrszkomi lfldsztvi i z tem osz-tanem Szlatina, u. p. Dezna ( Vradm.), 1906. majus 3. Z postovanjom Leboch Jinos. Prevecs postflvani G. Apetekar ! Naj sze njim dosztaja, kak najprvle 6 pakov karpatszkih piluJ poszlati, ar zse vec.s ne imam. Prevecs hvalijo pri nasz vu veszi, ar pre-vecs hasznijo, escse vu najsztaresih bolah zsalodca. Tacz, 1907. marc. 12. (Fejčrm.) Z postovanjora Nemes Istvšn, sostar. PostUvani G. apotekar ! Proszim, dosztaja sze naj njim g. apotekar, poslite rai kak najprvle 1 pak karpatszkih pi-lul, stere szo dobre mocsi i stere szo neobhodno potrebne, da zdravje nazaj dobim. Szamo kak najprvle, proszim Letenye, 1907. april 14. Z postovanjom Zdelar J6zser, piszacs pri biroviji. Postilvani G. apotekar.' Proszim, naj sze njim dosztaja z nadvzeijom na moj adrčsz 1 pak karpatszki pilul poszlati. Ka szte mi lani poszlali, je prevecs mi haezmlo proti boli mojega zsalodca tak» da vszakomi lehko preporacsain. Uz, 1907. marc. 11. (Haromszekm.) Osztanem z postovunjoni Barti Janos, poszesztnik. PostUvani Friedrich Janos G. aputekari, Malacka. Proszira, naj dosztaja 2 paka poszlafi iz imeiritnih, bol glave vtihsajocsih i zsalodec csisztocsih kaj-putszkib zdra-vihnih pilul poszlati. Proszim, szamo kak najprvle, ar ne morem brezi njiti biti. —Lelesz, 1906. jun. 18. (Zemplšnm.), Z postovanjom Gyapay Jlariu, ucsitelca. Posttlvanomi Friedrich Janos G. apotekari, Mrlaeka. Prevees posttlvani G. Apotekar! Karpatszke pilule i dr. Hagerove prehladenja pilule szo ini prevecs tjašznile, zato proszim, j)osljite mi znovies 1 pak karpatszkih i i skatule dr. Hagerovih prehladonja pilul. Neszmely, 1907. febr. 18. \agy-utca 170. (Koinaromin.)' Z pozdravom Kiilui J()/.scf, poszesztnik. Postuvani Qt. apotekar 1 Pri denesnjoj narocsili znovies z tem zacsnem. da vase karpaUzke pilulc ne majo na szveti para. ' Da pri meni l;ak szo neobhodno potrebnc, to szarao leda vidira, da njih vecs nemam. Zduj rni je _niinola najszlednja naro^sba. Naj sze' njim dosztaja, kak- mjprvle, znovics eden pak z nadvzetjom poszlaii. .. Dad, 1907. marc. 21. (Komaro^nm.) , ( Z pozdravom T6th'Lajos, ev. ref. ucsitel. Posttlvani G. apotekar : Pro^zinj, posljite. mi. na, mQJ adresz z nudvžetjom 4 pake iz dobrega haszka karpatszkih zdravilnih pilul. Miskolcz, 1907. april 1. (Borsodm.) Z postovanjotu Betnar Hobert, korsmit. Prevecs postllvani G. apotekar ! Z postenjom proszim, naj sze njim dosztaja, z nadvzetjom na.moj adresz 6 pu-kov karpatszkih pilul poszlati. Te pilule zse doszta let vz.sivane i zs ujimi azam vszikdar celo zadovoljen bio, zato proszim Boga, da g. apotekara escse dugo vu zsitki obdr-zsi sziromakom betezsnikom i z tem osztanem z szrcsnim pOzdravom najponiznesi szluga. Muraszombat, 1907. febr. 23. (Vasmegye). T6th Antal, th. utibiztoa. io*- Jtef ipottn y Besici Fotčr 197. HT. (Juzsno Vogrszko). Schneider-ovo za polpg recepta ednoga p a r i s k o g a n a vszeucseliscsi professora je naprav- lnno. Szled je csu- den i csildivanja vreden. ¦ •N ¦ * 1 mali tegel 1 kor. 1 velki tegel 2 kor. &H » S $ Schneider-ovo 2a Lice je poleg pravde ob-varvano. Sto imitira, de sze tozso, potem csuvajmo sze imiti-ranoga blaga. Vecs kak millio QphnpirW.nVnmi lfQ7Qli 7fl I IPP ma hvaliti» da oszep" deklin i zsen szamo OtllllOlUOI-UVUIIII J\ri narocsbi 5 kosz : Zamau : 1 patent. rincsica za koszo 1 1 kaincn za koszo. pri naroasbi 10 kosz : Zainan : 1 kosza. 1 pat. riiusica za koszo I 1 kamen za koszo. pri narocsbi 20 kosz : Zaman : 2 koszi, 2 pat. rincsiei za koszo i 2 kamna za koszo. Narocsbe z nadvzčt.iom opravi : KERTESZ HENRIK, Bčcs, J., Wollzeile 34.-F. Najboljse vore imeniten stacfin: zlatiml i szrebrnami medolaml pohraljcn lifra KONRAD JANOSA prva fabrika vor c. kr. dv. liferant. Briix, 150. N. (Csesko) K. 3.— K. 6.80. Nikkel rem. vora K. 3.— Roskopf sztavbe patent včira K 4.— Z 2 pokrivalma K 6.80 Csarna, ocelna rem. vora odpreta K 4.— Svicsarszka Roskopf szt. patent vora K 5.— Registrirana Adler Ros- kopf rem. vora K 7.— Pravo szrebro, rem. vora z sztavbov Gloria K 8.40 Z 2 pokriva'ma tula rem. vora K 10.50 Prava szrebrna pat.-viira Roskopfove sziszt. K 11.-Sz dupl. pokriv. K 13.50 Concurent vekercaK 2.90 Dupplima zvon vekerca z 2 zvonma K 3.80 Adler Roskopf Alarm vekerca reg. znam. K 3.80 Zvona tiirma vokerca K 6.60 Viira csarn. brega K 2.80 Kukujca vora K 8.50 Pendul vora K 8.50 Za Tszako voro dobro sztojim na 3 Ieta. Csi sze stera ne vidi, izpremc- niin, ali peneze nazaj dam, po- teiii zgiibicska ue ga! Z vetsmi, kak 3000 kepami, olepani cenik brezplacsno i brezpostno. Aovi zsepni dalcko^led z kom-paszom t if!i Kledalom _da sze vkdp za-preti, kak mikros-kop, kak glas za gorenje, za glfidalo fc ocsih sze lehko t nilca. Vu zsepki sze lehko noszi. Szamo Kor. 1.50. Tri falati K. 4.-T. (Csesko.) Z vecsmi kak 3000 kepami olepani cenik sze dobi brez placse i postnine. Ka preporacsa ete sztari McseniiJ^^STSfiSrS!; zato hiidi. Taksi szo ?zerb, nezdrava kozsa, sziihi, z mokrimi liiszkami lisaji, kraszte, od szrba krasztne kotrige, od prhnjenoszti ino od skrabanja nasztajocse gorecse bolezni, od mraza szerbecse kotrige, vecs formo boli kozsni, ekzema. Gviisno szredsztvo pri zlatnoj zsili. Ki je do zdaj mogo na veke trpeti, un naj da prineszti EREXYI-ov ICHTIOL-SALICYL. Za Bogom to je to prvo vrasztvo za vsze kozsne bole. Edna skatla 3 kor. .\a posti razposle P"DC*MVI Df^l A apoteknr, Budepest, KžroIf-kSrut 5. Szkladiscse : Apoteka narejavec : L. 11 L_1111 DLLA Frankl Antala, Szeged, Felsoraros Szent-OjSrg^-tčr. —— Eden vert tak pise; Szlaven goszpod apotekar! Z veszeljern njim naznanim ka od vu preminocsem tjedni poszlanoga BErenyi Ichtiol-Salicyl"-a je celo rnino moj szerb ino lisaji rnatere. Eden ucsitelj pise: Szlavea Goszpod ! Pokedob sze moja familia popolno oszvobodila od szerbecsoga bola kozse ino jasz szam sze tiidi zvracso iz bolezne zlatne zsile, primte mojo hvalezen. Edna mlada zsena pise: Szlaven goszpod apotekar ! Znovics proszim edno skatlo Erenyi-ovaga Ichtiol-Salicyla, ar zse vidim, ka je to edino szredsztvo za pre- pravlanje lisali. kraszt iuo sztarih ran. Pendul vora K 8.50 :^ Z 3 letnim piszmenim doforosztajejnjoin. = Ete francuske miniatur pendel vore szo 71 crn. dolge, poleg kepa tok je iz orejovoga lesza, szvetlo Hs-csecse, lepo izrezano, cena K 8*50. Pendul vore, z mocsnov, 8 dni hode-csov na pero-pendul-sztavbo, 1 fajta, fino, 90 cm. dolgi tok iz orejovoga lesza, predoja sztran bela, emaili-rana K 18*50. Ravno tiszta pol i cele vOre bije K 2250. Pendul včre z maclom, na pol i cele včre bije (dva macla), najlepsa, elegantna, vu 110 cm. dugom, lepo liscsčcsem toki iz lesza orejovoga K 32. Ravno tiszta (2 macla) 140 cm. dolga, vu lepo liscsecsem toki iz lesza orejo-voga K 36. Ravno tisztaz ponavlajo-csov masinov na fertal vore (3 macli) K 50. Imentivane vore sze dobijo i z gong bijenjom (glasz zvona vuturmi), cena visesa viszi o.d fajte vore. K T—. 1*50, 250, 41—, 6"—. Ete včre za volo lepoga izdelaoja szo lepo i elegantno pohistvo. Sztojecse vore, vbre na szteno, v kiihinjo ino vekerce vu velkom odebiranji. Poglej oznanilo. Narocsile z nadvzštjom ali po naprej poszlani peaez opravi. ¦==. Prva fabrika v6r c. kr. dv. liferanta - KONRAD JANOSA L^L.f-1 Z vees, kak 3000, kepih olepano oznanilo na prosnjo • vszaki dobi brezi placsila i postnine. ¦ jeiistein wmMm^w^wm ashajto labdacsai N E U S T EI N-ove Elizabeth pilule. Te pilule- od vszeh drugih pilul vu vszakorn dugovanji «zo vecs vredne; ne imajo nikse skodlive materie yu szcbi i tu l>olali szpodnjega tela z najveksim haszkorn sze niicajo, csrevo genejo po mali i krv csisz-tijo; ni edno vrasztvo je ne bolsje i poleg toga tuk — ne nevarno, kak te pilule proti —— sztavlenomi sztoci, proli vretini driigih. betegov. Cukrane szo, potem escse deca rada je jemle. Edna skatla z 15 pilulami 30 HL, eden pak, steri 3 skatle ma vu szel)i potem 120 pilul, szaino 2 kor. p»7|/« | Od imitiranoga blaga sze ¦ MfclVM . pOszebno csuvajmo. Pro-szimo szamo Neustein Fiilbp-a lakszirojocse piiule. Pravo je szamo teda, csi vszaka .skatla pravdeno znamenje obi-ambe vu rudečsoin — csarnom druki, ^Szent Lipot" i |)O(lpiszek Neustein Fiilop apotekara ma. Ob birovije trzstva obvarvani paki z nasitn ~j=l.— podpiszom szo potrdnjeni. T "*" TVensiciii Fiilop-a ,,Sct. Lcopotd'1 apoteka. W!en Plankengasse 6. K Pi*nO7i+o 79m!in ' brezpostno vecs kak z :5000 riUO^ILC ^ailiail kopami olepani cenlk od TSie-vrsztnJh nikkel, szrebra i zlatv T?5r znamenjoin Roskopf, Hahn, Omega, SchalTliausen, Olashlltte, od szrebra i zlata blaga vu bjvrsztnih ecnah fahrlka. ¦ ¦'-• " - 3— 4.-4.-5.-8.40 13.50 2.80 , 10.50 Nikkel remuntoir vSra Roskopf sztavbe pat. vflra Roskopf csarnoga ocela rem. včira Svicsarszka izv. Rosk. szt. pat. vora Szrebrna rem. vfira ^Gloria" Szrebrna rem. v6ra z 2 pokrivala „ pancerlanc z rincsekom 15 gr. Ruszko, tula horg rem. vora BLuna" sztavbov z 2 pokrivala „ .„.„„ Penddi vora K 8.50, Vekerca 2.90, Vfira za kllhnjo K 8.—, Kukojca vora K 8.50. Za vszako voro sze dobre sztoji na 3 leta. Zgiibicska ne ga. Blago sze lohko szpre-meni ali sze penezi nazaj dajo. KONRAD JANOS c. kr. dv. lifer. Prva fabrika T(5r, Brux, _________loO^JM^?'*!'«)« Prevecs pripraTnafkiipcsija! Ete moski oblccs, steri szloji iz kaputa, iz lacs, iz pruszleka, vu farbi, kak sze komi vidi, na iine: plavo, brnkaszto, zeleno ali1 csarno, glatko, strafaszto ali kockaszto, szvetlo ali kmitsno, na zselenje iz najboljsega mocsnoga kamgarna, cheviota ali brtinszkoga stofa vu najfinesom i elegantom napravlanji ali iz pravoga stujerszkuga ali tirolszkoga lodena, vu farbi poleg zsele za volo velkoga odavanja 2Q^F~ xviinrediio fal "^Wf Szamo 9 ranski 5O kr. Moske lacse iz niocsnoga reichenberg-szkoga stofa ali iz brUnszkoga kamgarna polcg modo, i lcpo naprav- 9 panc|.n Q(\ \,r BGuTaller" meKki leno szanio ^ ' CtllOlV** ^vl IVI • moski krscsak iz najboljse inaterie, z Forov szvilnov, lak i pantlik szvilen, elegant i lepa fornia, nova moda, vu osarnoj, brnkasztoj ali szivkasztoj farbi 4 r>r\r\c\l\ QP[ kr ?a mero "'oskoga oblecsa szanio ' ' CllloM U*i M • je zadoszta: sirina rsrev, duzsina rok, duzsina lacs i duzsina sztopaja. Za mero moskih lacs je zcdoszta : Sirina csrev?, duzsina lacs i duzsina sztopoja. Za mero krsc.sakov mera glave Je zaduszta. Izkljucsljivo odava z nadvzetjom : Kertesz Heiirili, WIEN, L, Wollzeile 34-F. Skarje ze konje i zsivino. "^fi Prevecs potrebno za verte i poszesztnike koiijov. c ga zgiibicska I I>a szo izpremeniti all szc penezl nazaj dajo ! RazposiJjanjc z nadvzotjom I^mivorl TnTinen c- vlr dv# llfcranta stacun, JVOllldU ddUOStl BRCX, 150. K. ((sesko). Obilno olepani cenik z 3000 kcpami brezplacsno i brezpostno. w 5 aa irn&Bjs savojo scse vzeti, naj sze z viipanjom obrne k Orszacskoj Zemlo-poszojilnici Kalili Vertov (Kisbirtokosok Orszagos Fbldhitelintezete) J3ncla/pest9 "V«., Greza-uica LJ. szssum (v lasztivnoj bisi), stera od szvojpga sztajenja 44,187 I poszesztnikom dala poszojilo I vsze vkiipcr 164,478.450 k o r o n Poszojilnica da vednako velke i male zalozsene poszo.jila, nego prcdjeu liajem je, da szrccliijili i malili poszcsztnikali pomorc. Znto po^^ojilo zse ocl 3OO koron clsl. Sto velki zso placdiije za szvojim dugom, z fcil penez;imi te kaszc szi lejko pomaga. Prve duzsoike ta kasza viin placsa i za male sztroske vsze, ka je sztroskovpri gori jemajji penezmeo, opravi. Penezi sze dajo do polovice vrednoszll zemlje na rate 20, 30, 40, 50 ali 65 let. Csi duzsnik redno placsuje, kasza duga gori ne pnve, nego duzsnik szvoj dug ali celoga ali iz tala gdaste brezi vszeh sztroskov lehko |>lacsa. Talanje na parcelle za male sztroske i hitro opravi Orszacska Zemloposzojilnica Malih Veitov. — Cio kasze vun zapre vszc dobicsek, zato za szebe zeralo, da bi na parcelle odavala, De kiipi, nego na zselo poleg potrebnih szlroskov celo talanje (fiskali^ko, gruntne knige i inzselerszko delo) opravi. Na te cio szvojega posztavlenoga vnn poslje, ki sze za vsze potrebna dela poleg zsele liidih poszkrbi. Nu talaoje na parcelle da kasza do dva tretjiva tala vred-noszti fal peneze, csi stoj scse znati, naj proszi zaman prospektus. — Kasza dobro scse liidem: 1. V.sze delo opravi fal. 2. Niksi dobicsek ne scse ineti, potern liidje zemljo v roke dobijo za tiszto ceno, kak je poszesztoik odo. 3. Kvipec i prodajalec sze vsze szkrbi talanja resijp 4. Prodojalec vu ednoj sumi dobi vsze peneze. 5. Nikse obesne odgovornoszti ne ga. 6. Vsze sztroski sze naprej placsajo. Dobrota penezlh od kasze na talanje dauih szo: 1. jaradek sze szledi placsa. 2. Penezi sze zse od 300 koron dajo. 3. Penezi sze ne dajo vu paperah. 4. Od kraljeszkoga notariusa niksega pi.szma ne treba, szamo od vesznicskoga notariusa. poteni to je liidi bolje tai. 5. Penezi sze od kasze gori ne povejo. Tii viilimo, ka glava farnilie mera, familia sze jocse ino od Boga csaka pornocs. Vu tom hipi kloncka Stevan vert. ViJimo, ka Stevan vert pri-povidava, ka rO.-zvobodnik Balzsam" je edno viipaDJe,un sze je ttidi od njega sztaroszti vcsako, pa zse szo trikrat njegovo szmrt csakali. Vidi sze, kaStevan vert edno-nii decsaki diktaliva, ka naj sze dosztaja poszlati S glase pravoga „ Oszvobodnik Balza-ma" na posti, z nadvzetjom. Te kep kazse, ka je BOszvo-bodnik Balzani" priso ; zsena notri da betez.sniki nisterne k.ipljice, bcsi pa bolezne kot-nge riba. Hetezsnik sze zse boljsc csuti. Tii vidimo, ka l)ivsibo'czsnik obszliizsava 25 leten jubile-uin, iz ve.»zelja pozove Stevan verta, sto jonjeini preporacso O-zlobodnik Balzam. iz ste-ruga zse 25 let vszaki den not-ri vzeme nisterne knpliceino nnjzdravesi cslovik jc poszlo. Zse ime njegovo kazse, na koj je dober BOszvobodnik Bal-zam", namen najprednjesi , Oszvobodnika Balzama" je, naj trpecsi cslovecski narod nazaj da zsivlenji, naj obdrzsi zsitek, naj na dugi csasz ga podugsa ino od mok celo oszvobodi. Zato je pa ,Oszvo-bodnik Balzam" tak narejeni, ka po rabi njega vszakojacski betezs-nik — naj bo sztari, moski, zsenszka, dete — obrambo najde. Vu deli .Oszvobodnika Balzama" sze najdejo tiszte od Boga sztvorjene i dariivane jezero fonne vrasztva, po rabi sterih ne szamo na poti sztavimo najnevarnese bolezni, nego escse tam je nam na poniocs, gde zse vsze izmiszlene i najdragse vrasztva szo brezi haszka, escse pri boleznih, stere zse 30—40 let trajajo. Dosztim, stere szo zse za mrtve drzsali, dosztim mladiin i sztarim, kem ]e ne bilo za po-mocs, je nazaj dao mocs, zdravje do najdugsi let zsivlenja. Csiidno mocs nOszvobodnika Balzaraa" pokazserao nasim csasztitim csitate-lom vu 5 kepah, gde sze vidi, kak sze je izvnicso eden ocsa na szmrt betezsen od BOszvobodnika Balzama" ino kak escse za 25 let je bio najzdravesi cslovik po rabi ^Oszvobodnika Balzama" ((ilej 5 kepov i podpiszke.) ,O?izvobodnik Balzam" sze rabi vu Jioleznib, stere od bozsne krvi i od drugib betegov szo zaosztali i ne sze zvracsili; potem csiidne mocsi je pri boleznib, stere iz prehlajenja izhajajo ali iz nategnjenoszti; takse szo : oteka, protin. reuma, re-zanje, bol vu csonlab, bodlaji, pikanje, trganje, otok zsalodca, otok szlezine i jeter, bol vu hrbti. bol vu pol licab, bol zoba, bol guta i viiszta, bol zsil, mrtve, zadreven: kotrige, trganje vu viihab — na zdravilo zsil, na krepcsilo ocsih ^Oszvobodnik Balzam" sze rabi pri boleznib, stei-e iz bola zsalodca i csreva pridejo ; proti boli krcsa zsalodca, kicrsa vOtrov, proti gorenja vu zsalodci, neteki, bozsnomi prekuhanji, vunjecsim viisztam, proti tresliki. vrocsini, v glavo idej-DJi krvi i boli glavi, proti krcsi, boli obiszti i csreva i krcsa vu csrevi. potem proti bitji i vkiiper potegnjeDJi szrca, proti sztrahi i boli zsil, proti migreni i boli brbta, proti szubsenji, kasli, zsmetno-mi zdibavanji, asztmi i lie[>tiki, proti vuzsganji, pliic.s, vrtejnji i omad. »Oszvobodnik Balzam" ma csudno mocs krv csi.sztili, ne po-zsene csreva, zato szlalii, sztari, rnladi v edno formo szlobodno ra-bijo. Poprek csi vzememo, nOszvobodnik Balzam" je edno domacso vrasztvo, stero sze vu vszakotn boli labko rabi i vcsaszi na pomocs je familii. Vu kaksem stecs betegi szamo uisterne kapljice sze vze-mejo na cukri ali vu vodi, od zviinaj pa bolecse kotrige naniazseiiio i bol premine. Z ednov recsjov je »Ošzvobodnik Balzam" angel vs/ake familie, zato vu vszakoj hisi pri rokah more biti, ka vu potrebcsini ga naprej vzernerno. (llas pravoga .Oszvobodnika P3al-zama" 2 kor. Na posti najmenje .S Glasi sze poslejo za 6 kor. z pred-piszoui. Pravi BOszvobodnik Balsam" sze nindri nodobi ino nindri sze ne more narocsiti, szaino vu etoin centralnom szkladiscsi: TOHOK J6Z8EF, BUI>AI»EST Klrltlj-iitca 13. Vszilka narocsba sze Tesaszi opravi z nadvzct-jom yu celi orsz&g. OSZVOBODNIK BALZAM. fal instrumentov izposilanje po ceni fabrikanszkoj. Poleg posztave nasega i7.p0silan.ia, ki da prineszti, nika ne /.gfibi, ar kttpleno delo lahko izmeni ali nazaj .—, 6.80, 7.(10, 8.(10. Goszli zvane Coneertgoszli kur. 12.50, 14.—, 17.—, 20.50. (Joszlt za miizikalno (Irttstvo kov. 24.— , 28.— , :i-2.-, :'><>.— . Privatgoszli kor. 50, 60, 80, 120, 150. Loi'8cc goszli kor. —.80, 1.-, 1.40, 1.80, 2.-, 2.40 ino visje. Pikkolo, zsveffl«' kor. -.90, J,80, 2.50, 3.50, 4.80 ino vi.sje. Klarinete kor. 9, 11, 12, 14 ino visje. Citere, harmonike, okarine i. t. d. v najveksem viin odbiranji. Narorsbe po nadvzetjum ali po naprej pus/lanih kr. penez vc=>ini Konrad Janosa Briis feranta ercbrezsen instrumentov slaciin, , 150. (Usesko). Vecs kak 3000 kepmi okincsano znanilo na prosnjo vszaki dobi brezi placsila i postnine. Kukojca vora K 8.50 lepu zrezani prednji sztran, z lepotijov ftiisa, rifri iz csonte, kazaloc csonteni, vu vs/.akoj viiri i pol viiri kakuk dene, 32 cm. viszoka, celo szpravlena, z 2 na zlato jiofarbanov bionciranov te-zsavov. liki skiifka, dobro regu-lirana, prve fajte sztavbnv skot-s/.kuv kor. S.50. S dnih idocsa kiinjdzka okrogla viira I. fajte 30 cm. sirokakor. 6.-. Za vszako voro 3 Jet piszmeno dobrosztanje. Najmense narocsilo najszkrbljivo opravim. Narocsiio z nadvzotjoin vcsini prva fubi-ika vor Kourad •Isitios r. kr. dv. '.iferant, BrCix, 150. N. (C=esku). Z vocs, kak 30O(J kepami olepani cenik stokoli brezi piacse i postnine zadobi. IVovina za tobakacse ! 556. N. ^Pipa za sumare' prek sze ne zgori, obilno zrezana, iz I. kl. edna 45 kr. tri 1.25rans.iz II. kl. najb. 85 kr. tri sz. 2.25 ran. ^Dsiindsa- 583 N. ,Antiqiia-pipa" .SZ po- dol)ov sztviiri, iz nasz-ledbe rnorsz- ke pene, zse lepo izkajena, obkovana sz szrebroin kinnsz. ino sz imen. szar. iz lesza visnje sz. 95 kr. tri 2.50 r. 55'Ja. N. Skatlice za cigarette, tobacs-nice, tobakerke iz nikkelu ali poszrel>rane, fino zrezane, edna 45 kr. tri 1 r. 1.25. Vzsiga- lica bliszka Ta vzsi^alica sze^prilicsno lahko vu zsepi noszi i vszakomi prepotrebna ar z szprosztnim sztiszkaDJoni vcsaszi lepa szvetloszt (za s-zvetl. gradicsov i. t. d. pri-pravna) sze napravi. Ta vzsigica je zviin toga zdaj-snje^a csasza nnjbolje prak-ricsna navzsigalica cigarov. Cena ednoga falala 1 ranski, tri szarno 2"85 r. 587 N. pipa' Rocsna, iznasz-ledl)e inorsz-ke pe-ne, ob- kovana sz szrebr. kinaszk., lepo sze da izkad. z inein. szar. iz lesza visnj. sz.80 kr, 1,ri2.15 v 590 N Mornar-szka iz na- szled- l>e mor- szke pene,obkovaDaszszi"el). kinasz, z imen. szar. iz lesza visnj., sz. 95 kr, tri sz. 2 50 r 575. N. in naszledbe morszkc pe-ae, obkovanasz szrebrom kinaszkom, sz iiuenitnim szaaom visnjovoga lesza sz. 175 raoski, tri sz.5 r. Spic za cigare" nkonj i pesz" iz prave morszke pene izre-zani, sz jantarom. Eden 95 kr., trije 2 r. 70 kr. ftf)6. N. Za duhan meh iz prave kozse, mocsen pote^, iz 1 kla- sza 15 kr., trije 40 kr., n II. klasza 30 kr.. trije 80 kr. Da sze Darocsiti izKljucsIjivo vu stacuni KERTESZ HENRIK Wien, I., Wollzene 34-F. iMNSKONR^Blfl^^ Od te kosze lclik pravinio : ——— Doto sker: lehko i polovica dela. SIlJT Fal i dobra je imenitna ,,Nyirkakas szebroocelna Duzsina kosze vu cm. Cena edne vvi koron 60 cm.!(>5 cm.i70 cni.175 cm. 80 ciu. S;i 1.20 1.25 1.35 1.45 1.55 1.65 1.75 1.85 cin. 90 cm.jito cm. JUO cni. ~2.~ Dobra iajia, lehko sze da nuc.ati, zato vszaki polodelavec, njo za najvecs .stima. Driigi vam dr(l(?e kosze priporacsnjo, ncgo te sze naucs) gliliuti nc morejo z ,Xjirkakas szebro-oeel-koszanri." Dugse kosze vn voksih cenah. Naj szo dosztaja eenik posziti. - Imeniten, pravi kamen 24 cm. dugi. cden kor. -.30. Patentirane rincsico za kosze. edna kor. -.25. Dober klapiics i szcdclo z najboljscga ocela kor. 2,- Imeniten szrcbro-occlni szrp kor. -.55, -.(55. -.75 polog duzsino. Csi stoj prineszti, pri vszakom blagi sze ceiia popiiszli. - l\si szc stero blago nc Titli, sze preincni, aii s/.c pa penezi nazaj posljojo, potem niksega zgiibicska ne ga. - Razposilanje z nadvzetjom ali sze pa penezi naprej notri poslejo : (Csesko) ti-i da U(»Kil) .1 A\os\ c. kr. dv. liferanta stacuna, ISiiiv. 150. Z vecs, kak z 3000 kepih olepani tonik szo koinisto brezi placsila i postnine poslje. N. „,.,..,-, — Zakaj szte ne sztreHi na enoga zavca, - Zakaj ma cslovik n<*z? vej vam -J med n { bezg0? - Pjoszti cslovik ma nosz da zs nj.m _ ^. bj L ..^ pztrelo? Zakaj pndihava, drugi pa ga rrujo, kaga lehko viszko bi escse bo|j * fi J, lb za d,)SzU I10SZIJ°- hitro bezsi! Csasztnik (k direktori sparkasz«): (Josz-poti direktor! Dnesz szo nasz znorili. Nikak je uam bozsno banko od jezera koron dao. Direldor: Szomar!' Csas.?tnilc: Nego zse szarn jo vim dao! Dircldov: Vi szte csoden eslovik! * Dobro premisljava. Mati: Vidis moja hcsi, Ijoljs« de, Cf-\ szh ne bos tak pascsila z zsenitvov, prerniszli dobro, komi bos sla, ar dendenesz raoski od dneva do dneva liiisi gracsujejo. IIcsl: Vej pa te de boljse, csi sze prvle ozsenim, ar kem duzse nio csakala, bolje bozs-ii>>ga mozsa dobim. Vuszta dece. — Sztric, jasz bi rad vido vasz plavati. — Zakaj, moje dete? — Moj ocsa szo mi pravli, da vi do gJave vu dugi plavate. Zscna: Moski ali zsene dale zsivt jo ? Mos: Gviisno, da zsene dale zsivejo, ar moje detinszke pajdasice szo escse itak treszeti let sztare, jasz pa szam zse peteszet let ^sztar (Zspne sze nairae vszildar za bolje mlade' drzsijo i pravijo). Cigan. Na deres szo potegnoli eigana. (irozovitno je kric-o. Ednok szamo szkricsi; ,,(ioszpon birov, proszim vasz, dajte zapreti vrata!" ,,Zakaj" je pito birov. ,,Szamo zato, da ne odbizsi koma moja dusa!" * Beteg A (k szvojomi prijatli): Ti szi zrok, da szam jasz betezsen! B.: Kak bi to bilo. A.: Ove dni szam od tebe na poszodo peneze proszo i tak mrz,lo szi sze proti meni oponaso, da szaru sze^prehlado, Ceilili l»l* zobcami, z 2 glavnika, po-tem z masinov leJko rozsemo na 3. 7, 10 nrilimetrov du-zsino, z dvojim zasziikanim zselezom, z perom vu reservi, z pisztnom, kak sze more nu-cati, da vszaki lehko szi vlasze rezse. Masin celo szpravleni K. (>.—, drtige fajte K 5.50. Cena masine sze povrne vu ednom fcrtal leti, poszebno pa vu fami-lijah, kde je vecs dece. Masini zn rczanjc bradi szaino prvo fajto, rezsejo na edon milimeter K. 5.—. Prave solingcnszkc ' Iiritva. Za v.szako od mene na-rocseno britvo odgovornoszt na szobo vzemcni, ar iz najbulsega angluskoga occla sze redijo 8701. N. Csar farbe nozs V4 gr{lh- zl)r- lok K- ^70 8702 „ „ „ , xk « * - K- 2-'20 8706 „ , „ „ 3/4 „ , ¦ K. 2.80 8710 „ , , „ Vi . - - K. 3.50 Velko izbiranjc vu britvah, remenjah, kanicnjah za biiisziti, vu szklecah z.i zseifo, vu masinah za rezanje. Z vecsmi kak 3000 kepami olepano vogrszko oznanilo brezi piacsila i postnine. c. kr- «lv. liferjuit, staeun, C R X X, 150 N. (Csesko). KONRAD JANOS FAL CSESKO POSZTELSZKO PERJE! 5 kilo, novo, dobro zcseszano, brezi postnine '.) K. (10 fil., 5 kilo boljse fajlu 1-2 K.; 5 kilo belo, mehko, zcsehzaiio 1N 1C, -žb K, 5 kilo belo, liki szncg, mehko liki nieovjo, zi-.se-szano 20, :i0 K, 5 kilo polmevneto 12 K, 14 K 40 fil. 18 K : r> kilo belo, liki szneg. nieliko, liki nieovjc, ne /cseszano 24 K, 30 K ; perje sziv-kaszto a 3 K GU f., belo, liki szneg, a (> K. (> K (50 f. ])(> pol kiluli. Kaz-poszlanje fVanko z nadvzeljom. Pro-memha, nazajpos-lcnjt! brozpo.stno «'o,iii.-i<:sono. Pri na-rutstah naj sie dosztaja paziti na dober adresz. Sachsel Benedek, Lol)es 56!>, post.-i Pils^n, Csesko Brezplacsno escse gori sze flajo 3 valc*ki ^ajbolsi i najialesi KONCERT-PHONOGRAPH Q> Szaieio 4 ranski OO Kr. © Lepo igra, popeva, gucsi i szmehe. Od 500 vecs falatev igra (Pesznii, tanci, tnarsi, ope rette, opere) na ime: Vi^ ozvej,ry, Jaaos vilez, Kuiuc note, Zgiiblena szrecsa, Duna valcer. mars gosztiivan-csarszki, Szlejia, mis, Lohengrin, Tannhiiuser, szpaszoe frlice, pravele i. t. d. vla. Najlepse i najboljse zabanje pri doniacsih, druzsbenih i drustvenih szhoda. Jedini stacuni z nadvzetjom: Kertesz Henrik, Wien, I., Wollzeile 34-F. Pred rabov Pro rabi: Ka prepoiiSu ele sztari naucsenik? Polog moje szkusnjc upominam vszaksega bolcznoga mladoga i sztaroga rojaka, ka od ¦a Ednoga tezsaka notri pokazsemo nasim csitatelom, steri je vu bo-leznoszti zvllnesnoj tti popisza-noj trpo ino po mazanji 2 tjrdna jo celo dober poszto. j no ga beljsega na eelom szveti vu taksih bolih, stcri iz zmra- zonja, pr^lilajenja ali napnjenoszti zsil izhajajo. Taksi bnlezni betegi sze protiii, otok, roimia. rezanje csont, bodlajl, pikanje, i trganje, zmartvudcnje, Tnetje (vzsisanje), otok sleze, bol zol»a, bol lirbta (vu krizsah). Potem »rvin-esscne i Nervin-mazilo je edon kincs za tiszte, ki iz zgodaj popiszanih boleznili szo szo do zdaj popolnnma ne oszvobodili, csi vcsaszi 30 — 40 let zse trajajo. Cena dvnje domaise szredsztva 1 ranska 60 kr. Na posti poslje narejavac : ERENVI BELA, apotekar, Budapest, Karoljr-korut 5. Prednje szkladiscso : Apotcka Frankl Antala v Szegcdini, Felsovaros, Hzt.-Gyorgyter. Nove forme goszpodarsztvo n vinogradi. PST Sprickati, z zsveplom poszipati, cepiti ne trobe. ~^m Najprvi haszek, da nikse velike znanoszti, ne treba, zato szo proti njeira modrijasi' ar csi sto je nikdar escse ne trsza szadio, z tem z lebka opvavi. Vszakoj narocsili sze prida piszmo, kak sze trsz szadi i dela, iz toga sze navcsi escse mali riftar, kak more poszaditi, drugo delo pa vu rezanji, okapanyi i včzanji sztoji. Ne njemi trobe zsvepla z dragimi prilikami, ne trobe galica, ne treba sz spricalkami iz dragoga kupfra, sz dragimi srajfami i sz cevarni iz gummija na szredini leta delati, gda je najveksi tabor, ar niti peronospora, niti drugi betegi njemi ne skodijo i zraszte vecsi bogso vino, liki na najbolj-sih fajtab, To je ,Delaware" trsz. Vcepiti ge ne treba, ar njemi filokszera ne skodi, vu zimi ne zmrzne, na plugi zraszte poprek 35 hektolitrov. iz ednoga oka zraszte 3—4 grozlekov. V szeptembri escse na najbolje mrozloj krajini more bratva bit.i, ovak sze grozdje posziisi. Vino je szladko i mocsno i dobroga zsmaha, Vejka je gladka, vszaka vejka pozsene. Zato zse vu dosztih mesztah bozsne fajte prepravijo i z tem poszadijo, njiva, gde szo pole trsza ne poznali, vu velkili tablah, zs njem poszadijo mali verti ravno tak, kak velki goszpodarje, ar nega goszpodarsztva, stero bi telko haszka prineszlo ; vejke escse do 20 let do sze drago odavale. Pod tom ime-nom nego neizrecseno doszta driigih bozsnih fajt odavajo, na stero kiipec szamo za nisterne leta pride. Jasz za dobro fajto celo zgovornoszt na szebe vzemem i szigumo morem escse naznaniti, da szamo tiszta je prava fajta, stero szam jasz pred 18 letah na 40 plugih poszado, to je zse brezi dvojuoszti dokazana pravica. Sto to pravo fajto szi scse szpraviti, on szamo Nagy Gaborovo Dehvar naj proszi; csi od ko^a stecs proszi i csi je tiszto dobo, lebko je zagviisan, ar fajto, stera dobro prinesze szad, je zadobo ; iz vina eden glas za edno korono posljcni. Obilneso ] opiszanje, z kepom grozleka, cenik vejk i vina brezplacsno vszakomi posljem, sto szvoj adresz meni naznani. Vszakomi priporacsam od toga sze pri rneni zagviisati. Z radoszijom priniljem gori vszakoga pri meni vu csaszi, gda sze grozdje zori, najbolje pa tiszte pozovem, ki ilvojijo nad mojimi ricsami, naj pri rneni szi delo poglednejo i sze zagvtisajo. Cepik z kepami, z lepim vcsenjom brezplacsno i brezpostno posljem. Te cenik preporacsam vszakomi, escse tisztim, ki narocsiti nescsejo, ar vszaki z haszkom lehko preste. :HA^rY L* 4JUOU, vlasztnik vinograda, ]^agyKdgya. Piszma vu vszakom jeziki- Regisztrirana |flnQ illu?in f Po pravdi mujstra. — l-C|Ja lllU^la i obcsuvano Naj lepso drevo na szveto nocs. ¦ Ni vu ednoj hisi ne szmi faliti. ===== moj popravleni 1. X. briliaii angel zvoikc, steri je iz erca napravleni i z 6 pozlacsenih an-gelih, 30 ctn. viszoki. Za dobro delo odgovornoszt. Na vszako drevo sze lahko dene. Na szto posztav-leni, sze Jehko nuica za sztolszki zvonec. Na vrocso pecs poszt ivleni, brezi szvecse sze obracsa. Tri szvecse szo zadoszta, da vu obracsanje szpravjo okrog, iz steroga doli viszijo klapacsi, steri csi vu zvonce vdarijo, lepi glasz dajo i csloveka na veszelje genejo. Cena z piszmom, kak sze nuca 1 K. 50 f. fal. K. 4-25 5-50 9 fal. K 12-— 12 . „ 15-- 6 . „ 8.- j 24 „ „ 29--2. N. RantT tiszti angel zvonec, ---------==- kiliranjom; z szasziikanim sztebrom, z 3 szvetlirni poszrebnimi 36 fal. 50 „ 100 „ z naj K 43-50 „ 58--„ 112-— lepsim ni korinami, velko i lepo szvetloszt daje, po falati 2 koron. 36 fal. K. 57-501 Naj lepsa lepota na drevo iz fiO » „ 77-501 glasa prebraaih 12 falatov K 100 „ , 150'—| —-40, —-60, —-70, --80, !•—, 1-20, 9455. X. Hisica proroka vremena, pred 24—28 vorarni na-prej kazse szpremembe vremena vu vszakoj hisi je na lepoto. 24 ca>. viszoka, 14 cm. siroka, kor.—*95.Lepse naprav lena, z zgorenim nialan- jom, 20 cra. viszoka, 2 kor., 24 cm. viszoka 2 kor. 50 fll. Vu ceniki velko izbiranje. 2-— Proszite eenik. Prememba sze dopuszti ali sze pa penezi nazaj dajo, potem zgiibicska ne ga. Razposilanje z nadvzet-jom ali pa sze penezi naprej notri poslejo. Dobro je narocsniki, csi narocsilo najszlednje do 15-ga decembra napravi, ar pri velkom narocsili i poslnom raposilaaji prevecs lehko zamiida naprejpride. Narocsile zato doszta prvle adreszirajmo TKT^^k^r^ ^-»5^ tf^l .T*4rkr\C2€i c* l*1*« dv* liferanta prvoj fabrika XVU111 €Mj\A. t-F dllUBa n vftl% Brttx, 150. X. (Csesko.) — Proszite moj z 3000 kepami olepani cenik, steri sze vszakomi brezi placsila i postnine poslje. k včri brezi pera. k masini brezi szapota, k kolani brezi potacsov^ je glihni cslovik bete-zsea vu zsaludci. Zsalodec je za csloreka ravno tak velko delo. liki k drejvi szlisi korenje k masini szapot, k vori pero, potacs k kolam: zsalodee je telo zsivoesa, gor dr. sajocsa kotriga, gibajocsa mocs. Osi je zsalodec betezsen, celo telo je betezsno, telo oszlabi, opesa. Mocs tela, ve-szelje vu deli, veszelje zsitka odide. Zsitek de britek i ne zatrpeti moka bo. Vu taksom hipi z neszpamentnosztjov probamo vsze, ka je stoj gori zrniszlo a!i escse ne, probamo vsze, nacsine zdravjenja, vsze vraesila, ne zbojimo sze od kosling i triidavi, szarao za to. naj sze od boleznoszti oszlobodimo i na szlednje je to, ka szmo zse prevecs keszno v pamet vzeli, ka ne szarao. ka szmo ne szi poraogli. nego esese veksi kvar bzmo vcsinoli szebi ino meszto toga, ka bi vcsaszi izprva »zredsztvo prijali jediiio gviisiio zdravje davajocso, ka bi nezadobljenih poszledkov kaplice za zsalodec Brady-ovih niicali. §zamo ete kaplice za zsalodee. stere szo med liidsztvorn znane i zvane za Maria-eelszke kaplice, szo mogocsne nasz zdrave, zadovolne i szrecsne vcsiniti. Zato pa vsz&ki, ki je poleg navadno^a gucsa, ,,nevoleii vii sEJ*alodci,*6 apetit iz raaloga tala ali celo ne inia, I»oxmiio csiitejnje, gorejuje vn zsalodci, holezeu vu glavi %salodci ga mantra ino zatoga volo je <*seiiiei'aszti i l>vezi vole, szamo naj niiea Bradv-ove kaplice za zsalodec i sze naj ne dopiiszti od drugih dogucsati na nilcanje driigih kaplic, balzsamov i prahov i. t. d., csi vcs.iszi escse do tak lepe irnena meJi ali escse za csiidno vrasztvo sze viin povejo. Po krdtkom jeraanji kaplie za zsalodec Brady-ovih vszaki v pamet vzeme, ka tek dobi, zsalode«; njemi anoc.*>i-nejsi grata, inocs de dobivo, bolezen sze vtihsa. Itvauoszt, sztisz-kauje vu csrevi mine. Premine i betezsna neiueruoszt, stera najvecskrat obide nrvolne vu zsalodci. Nazaj pride po hitroraa csutejnje m^riie xadovoliios%ti i veszeljn, na meszto do zdaj trpecse csemernoszti i odiira zsitka pride veszelje zsitka, vola za zsivlejuji'. Brady-ove kaplice za zsalodec najveksi poszledek iraajo escse vu szlinavnoszti. vu nialokrviiOMzti, vu blcdiioszti, poiem vu E»oloziiah jetcr, obisz, tili i kaiuena« ar vsze eti betegi, kak escse doszta driigih iz »ajv^kiieg^a iz betezsuoga K^alodca szbajajo. Nego moremo paziti pri kiipleuji toga imenitnoga vracsila i vsze povszod szarno Brady-ove kaplice za zsalo-dec proszimo, ar ovak vecskrat meszto pravih Brady-ovih kaplic za zsalodec dobimo krive kaplice. Kaplice szo izamo te prave, csi od zviinaj na zaavjtki i od znotraj na uavuki »iicauja, zviipi Znam^uja varsztva, /1 DpnrJi/ sze kiidi vidi. Potem nazaj kepaMarie ete podpiszek ^* Df ČlUj moremo vrzsti vsze driige kaplice, balzsame, praske i vsze drugo i szamo Brady-ove treba vzeti. Od krivih te najbolje co cslovik gviisen, csi kaplicse zraven pri rediteli, pri apotekari Brady C, vu apoteki wk vogrszkomi ._. __ w Krali," Wien I., Flcislunarkt J55O/VI. szi narocsimo, odnet ^^/HaA/^" t> notriposlenjorn pen^z ali z nadvzetjom za 5 Kor. 6 glasov, za 4 Kor. •, . 50 filerov 3 duplisni glasi brezi drfigoga placsila sze domo poslejo. 1 drevi brezi korenja, PAZKA !! V.szukoga opoininam, naj szo varje o^~ Naszledba toga znamenja, potera drugili, po prnvili no dapiisi-senih, potem vu trz.stvo ne szmelo danih balzarnov odavanje poleg pravde sze preganja. bti es A. THIERRV in PREGRADA. Mocs i uszpeh pragova CENTIFOLIUM MAZALA (prle <'su«lno mazalo.) Z tem mazalom sze je eden 14 letui csontni mol, steroga szo ne miszlili zse zvracsitl vees, iz cela zvrilcso. Y iiajnovesom csaszi |>a edua k raki szpodobna rana. Centifolium mazalo, stero escse pri najteskcsih, zvunredno termih sztarih bolah. z najveksim haszkom porabljeno szredsztvo, ar celenji rau i vtihsanji bolecsia je escse do zdnj nepremagnno, iz veksega sztoji iz CHiidni naturalnih vracsilnih raocsih vu rudecsom scsipki ,,Rosa Centifolla" niijdenih potem iz teh zmeska z driigimi dobroga imena vracsilnii. Pravo cenlifolium mazalo sze rabi : pri ranjenih perszah zsenszk, sztavlanji mleka i ognoperi, po!em prih ranah odpretah i tekocsini, pn olecsenih nogah i gniloszti csont, pri vdarjenih, szrneknjenih, sztreljenih, vszekanih ranab; pri odpravlanji vszega lihinszkoga dela, na pr. glasa, trna, peszka, sreta; pri vszakom oteki, izrasztki, pri karbunkulusi i raki; na szlednje pri pnzsai-nom otoki, pri csrvi noheta, prvi delanji noheta, csi sze noge yu liodi ranijo. pri zmrzlenih i zazsganih ranah. pri oranjenoszti sztrarcov i-dece za volo lez«anja, pri otoki gerla. kravih otoka i sumenji vuh i. t. d. Kem je sztarese Centifolium mazalo, tem je imonitnesi naszledek. Zselno je naj to brezi para vrasztvo je pri rokah vu vszakoj hisi. Od dve sk^tuli meuje sze neposila; razposilanje izklucsljivo za naprej pos lane peneze ali z nadvzetjom sze npnivi. Dva glaska z pakivanjom, z postninov vred 3 kor. 60 fil. Vno^a szvcdocsansztva manio pri rokali. Vszakoga proszim, naj sze varuje od kupila nics vredaoga krivoga blaga i na to naj pazi, jeli na glazsek z gomjo znamenje varsztva i moja iirma • Thierry Adolfa apateka k ,,Angeli Csuvari' v Pregrada ;azsgano. Vszaki glazsek povit raore biti vu predpisz raba opravlenim z tem znamenjotn varsztva. Nad-narejavce mojega CeDlifoliura inazala i prodijavce krivoga blnge poleg pravde varsztva szigurno pregan-jam. Edina vretina narocsila : Schutzengel-Apotheke des THIERRV Adolf in PREGRADA bei Rohitsch-Sauerbrunn Tevi dve vu uszpehi nepremagana vrasztva sze nikdar ne pokvarijo, uaszprotao, kem szo sztarese, em szo bolpe i vecs uszpeha majo. Tem, vrasztvatn ne skodi vrocsina, ne mrzlo, potem vu vszakom tali lela sze lehko poslejo. Tako rekocs vszikdar hasznijo i z uszpehom szo, najmenje, dokle doktor pride. Naravno je, da ne szmimo driige brezi haszka rhaszledbiue ali driige brezi baszka nadsztavne szredsžtva niicali. za stere szamo zaman vunlucsimo peneze, nego drjsmo vszikdar polcg tevi dvu sztarivi. izproba-nivi, dobrivih, fal, zavupacsnih i poleg toga ne nevarnih. imenilnih vrasztvah, stere vu vszakoj familiji vu vs/akoj neszrecsi pri rokab morejo biti. Kde te vrasztva vu pravoj kakorsnoszti. z vszetni znamenjami pravicsnoszti sze ne dobijt), tam narocsimo prosztno zraven i adreszirajrr.o: An Apotheke Thierry (Adolf) Schutzengcl-Apotheke in Pregrada bei Rohitsch-Sauerbrunn. Wtr 1&9^ T Ifflft ^3 1Qo ^tS^ 1Qj j^ ip W^ J^ If^/ff1 Jlfc \#m Jk' 4m wVp mw m ¦m m?y wm JWi wm #3» mm* 1 a Gor obiidjavajo- CSa Vora. Vekerca 18 cm. viszoka, vu lepo liscsecsein ni-kel toki, y vsza-koni sztani idfi, :) Ieta eze dobro sztnji vu piszmi za dobro i popolno hodejnje. 2 kor. 30 lil., :i falatjcSkor. V nocsi z szvetlim sztraiiom 3 kor. 90 fil«, :} falaijei) k sziojim, jioszebno je pripravon zn drlavszke ol>le-cse i. t. (1., vu farl)i csarnoj, szivkasztoj, Jrapi', binkasztoj i kmicsno zelenoj, kaokiaszto, .strnfhszlo ali glatkd eden meter 65 kr. Za cdne lacse dojde 2V2 mclra. Za cden celi oblecs dojdo, 2 motrov. SHF* Tzkljucslivo sze dobi z nadvzctjom : ^m Kcrtcvtz Henrik, Wien, I. Wollzeile 34-F. ¦Neobhoflno ,)o potrcbno vu rsza-koj hisi uiojo nbcsinszko szred-sztvo, Klupncs i Klcsese, vu steroin, jc 10 nujbolje potrob-nfli, naime : szekerca, k'npacs, sker, z sterim sze drol vrezse, sker, stera cvek vun potegne, prilika, sterov sze srajfl primlejo, klescse, kliics za srajfe, klescse za včiio zraka, prilika, z stevov sze oreji terejo, i gledtva. I z ocla je napravileno, lino nikeli-rano, 11 cm. dugo, szamo Kor. 2.40. Ravno tiszio 16 cm. dugo K. 3.70. 19 cm. K 4.50. Csi sze lie vidi, pcnozj sze nazaj dajo. Razposilanje po stacuni Konrad Janosa c. kr. dv. liferaiita, Iiriix, 150. sz. (Cšesko). r ——r^rr^----------—.. ----- —-----— Velko oznaiiilo zanian. Pijen szam Mo Tszigdslr, dokler s/am Frankl-ovo szredsz!\o proti pijansztvi ne rabo. Zsena nii je vu palinko iljala i ar nikse ga zsrnaha i teka ne ma, ne zoajocs szam szpio. Dnesz den szc mi zse mrzi ysze pitvina. To csiifJno szrcdsztvo vszakomi preporacsam. F. K. polodelavec. Pijansztvo «a greh i na nc-rolo pela. To szredsztvo je zse 1000 i 1000 faniiliam mimo zsivlenje szpravilo. Notri sze lahko da vu kaksoj stecs pitvini. To szr^dsztvo ne ima niti teka, niti zdiihe. Za zdravje ne nevarno. (lena edne cele skatle — od stere menje sze ne poslje — 5 koron. — Szamo vu 2 mesztah sze dnbi • pri Ei*enyi Bela apotekari. Budapest, Karoly-korut 5. ino pri narejaveci: Vll apoteki Frankl Antala, Szeged, Felsovaros 5. Znanaenje: ,,S z i d r o". Richterov Znamenje: ,,S z i d r o". Limlmtiitem <1osxlava je edno bolezen vtihsecse vra.szto, na stero sze lelko zavtipa. ar je za volo njegovoga poszebnoga rejenja ino prel)ranih vu nje djanih materijih escse pri prevecs csutlivih personab jako dobro Za nolri rihanje, Eto vnogokrat izprobano domacse vrasztvo sze z naj vehsim dokazom niica kak odpravlajocse i varuvajocse, poszebno kak bolezen vtihsajocse notri ribanje pri siiszah, gih ah, pri odrevenoszti, pri boli ledevja i hrbta i. t. d., najbolse Zaa-menje toga inienitn oga Vrasztva je, da je razsirjeno i ni vu eduoj famibji bi De szniclo falili. Poszebno taksem ludem sze preporacsa, ki sze doszta Vuni drzsijo vu vszakavr.szlnom vromeui i vu uevarnoszti jo gosztoga prehlajenja, naime: Zenilis-csni csasztniki, sumarje, jagri, pojle-delarci, ribicsje, rtidokopacsje, brodarje, na dugo pot idocsi i. t. d., tak i turisti pred i jjo trudncj poti, obcsno sze vsza-komi potniki preporacsa, ar to domacse vrasztvo, csi doktora ne g\ pri rokab i vu neszre-csali najvecskrat hitro i gviisno pomocs da. Velki baszek i mocs Szidro-Linimentum Cap-siei komp-a, — sterog-a szlobodno drzsimo Za varu vajocse szredsztvo. — sztoji vu prosztnom nacsini, kak sze niica. Vu dnevi edaok ali vecskrat sze bolecse prehlajena. odnemogle ali odrevene kotrige z tem domacsiii) szredsztvoin molri zriblejo i ne dugo po notii ribanji dobro csiitno toplo csiitenje z vtihsanjom bola notri sztopi. Potemtoga je na velki haszok Szidro-Linimentum Gapskd comp-i fal cena, K. —-80. K, l'4O i K. 2— po ednom glaai potem od vszakoga sze lchko kiipi i n.ij niscse ne zaiuiidi pri prehlajenji te bolezen vtilisajocsi liniinentuin probati. Pazka! Popiszano vrasztov sze z najveksov szkrbljivosztjov redi ; vsznki glas vu edno skatlo zapreti, stera odszpoJi i odzgoraj je na Znamenje z rudecsim Szidroni doli zapreta. (Vu odprelih glasah, Szidro-linitnent sze ne odava.) Pri kiipcsiji potern paszko niejino i nikso imitirano blago ne vzemino. Ki potem pravo izvirno blago scse meti. un naj li vu apotekab csiszto proszi: Richterov ,Linim-Caps. Comp." Z znameDJom. Szidro (dosztava Szidro-Pain-Expeller-a)i naj pazljivo gleda, jeli na paki od nasz Za Znainenje pravdeno nasztavleno BSzidro" i nas stacum falijo, z imitiranim blagom niamo delo, stero nazaj vrzsmo. — Dobi sze vu apotekah. — Gsi sze Richterov izviren liniment doma pri vasz ne dobi, teda sze obrnemo k Tdrbk Jozsef, apotekari, Budapest, Kiraly-u. 12. i Andrassy-i 29. ali pa zraven l Richter-ovoj apoteki k Zlatomi oroszlani Vu Praga. Elisabetstr. 5 neu. — Razposiia sze Vszaki deu. Zakaj je escse itak lubczui spio dece? ________ Ar deci vszikdar Znova velko veszelje szpravi z kamenjarni vecs farb kraszne Zidine Znajo, da po kiipcsiji edne skrinjice vszi kdar vekse i lepse Zidine szo mogocsii gorizozidati. Vrszaka Szidro kainenozidanje skrinjica naitue po kiipicsiji Nadsztavne skriDjice ali Szidro Mosztozidanja skrinjice sze da poveksati, ka je ne mogocse pri drtigom spih; zato je ne szamo najimetnesi spio, nego najbolje dugo drzsi i najbolje fal spio je. Pravi je szamo z Szidrom. K. —-75. 1*50, 3-—, 4-50, 6-— i vu visisih cenab sze dobi. Najbolje gvusno i najboljse izberemo poleg Z kepami olepanoga Cenika, steroga radi Zaman i brezplacsno poslejo. Sto igro rad ma, naj proszi cenik od imenitnih Imperator kot i masinov, steri gucsijo SICHTER F. AD. I TLVARIS, Kr. dv. i kam. liferanti BECS, I. Opern0asY"iT" Rudolstadt. Niirnberg, Olten, St Peterburg, New-York,