TRINIVOJSKA ARHITEKTURA INFORMACIJSKIH SISTEMOV PO MODELU ISO TC97/DP 9007 INFORMATICA3/86 B. Jerman-Blažič, I. Fabič Institut Jožef Štefan, Ljubljana UDK: 681.3,(497.1) Abstract Three level architeotura of an information Bystem aooording to tha model of IS0/TC97/DP 9007 The paper deals with tha three level arohiteotura of an inforaation c/staa dasigned aooording to tha model defined in 180/TC97/OP 9007. Prevlausly this model was known undar the name ANSI/X3/SPARC DBMS Franework.The model was widely acceptad in tha flelde of data base design and systams analy«i*. The model is sat -'up on three level architeotura, i.a three sohama frameuork. The canceptual schama comprisea a unique central desoription of the various Information oontents that aay be in a data base of an inforaation system. This Includes the desoription of what aotions, such as changes and retriavals ara parnisBible on the inforaation content. The data base itself may be iaplemented in any ona of a nuaber ol possible ways. Users and applioation prograns nay be viaw the data in a variaty of ways, each described by an external sohama. Each external schaaa is tharefore derived fron the common conceptual schama. The physical storage struotura that may be in use at any given tirne is described by an internal schama that is also derived fron the conceptual schema. I Povzetek V prispevku Je podana trinivojska arhitektura informaoiJskega sistema, zgrajena po modelu IS0/TC97/0P 9007. Model je nastal v okviru ANSlJa in zato Je znan tudi pod imenom ANSI/X3/SPARC koncept podatkovne baze. Model se je uveljavil zlasti na podro&Ju na&rtovanja podatkovnih baz in sistemske analize. Model Je zasnovan na konceptu treh nivojev ali treh shem. Konceptualna shema Je enotni, centralizirani zapis vseh informacij, ki nastopajo v podatkovni bazi sisteaa. Poleg zapisa informacij v konceptualni shemi so zapisana vse dovoljene in nedovoljane akoije nad podatki. Implementacijo podatkovna baze lahko izvedemo na vefi nafiinov. Kako uporab­ niki vidijo podatkovno bazo od zunaj, zapiSemo v zunanji shemi. Fizifian zapis podatkov na hranilnih medijih je opisan v notranji shemi. Skupen pregled nad vsebino zunanje in notranje sheme se hrani v konceptualni shemi. l.Uvod Trendi v razvoju informacijska tehnologija in sistemov, za obdelava podatkov katejo na uva­ janje različnih priponofikov, ki imajo za namen poenostaviti dele uporabnikov, oziroma oblikovati delo z ra&unalnikon na najbolj human na&in. Za te pripomo&ke Je znafiilno, da 50 načrtovani z najviSJo stopnjo abstrakcija, ki omogo&a posplo&itev procesa izdelave pro­ gramske opreme. Visoka stopnja abstrakcije omogoča z druge strani tudi standardizacijo programske opreme, kar samo po sebi prinata ekonomifinost v procesu proizvodnje, poenote- nost izdelkov, njihovo laljo distribucijo ter laije vzdrtevanje. Standardizacija izdelave programske opreme dcvcljuje tudi enostavno prilagajanje izdelkov glede na potrebe ra­ zličnih naročnikov. Med temi prizadevanji za standardizacijo izdelave programske opreme zavzema poleg že znanih in uveljavljenih metod pomembno mesto metoda za izdelavo stan­ dardnih podatkovnih modelov in podatkovnih slovarjev v informacijskih sistemih, znana pod imenom KONCEPTUALNA SHEMA in MODEL TRINI- VOJSKE ARHITEKTURE (Conceptual sohama and three level architeotura ali skrajšano CS and TLA). Metodo so razvili najprej- v okviru ANSIa, zatem je bila sprejeta s strani ISOa TC97/SC21 1.1985. Naloga, ki je bila zasta­ vljena v okviru odbora za plan ANSI, komite X3, je zajemala naslednje tofikei 1.Definirati koncepta CSL (Conceptual Schema Language), kot orodje, ki avtomatično opite miselni model in poenostavi testiranja pri razvoju in uporabi informaoiJskih sistemov) 2.Opredeliti definicije v konceptih za CSLi 3.Razviti metodologijo za oceno predlogov za jezik CS, ki naj omogoča formalen opis infor­ macijskih zahtev uporabnikov) 4.Oceniti prispele predloge za Jezik CS) 5.Definirati koncepte različnih stopenj ab­ strakcije CS) b.Oprifde 1 i ti možnosti uporabnikov pri CS; 7.Rdzvlti koncepte in terminologijo za upora­ bo CS in njeno vključitev v referenfini model OSI (Open System Interconneotlon) v sodelova­ nju z IS0/TC97/SC21. 2.2 Okolja 2.0anovnl principi CB In InforaaoiJaka baza V te« poglavju bomo predstavili problematiko CS I9 TLA in podali osnovne informacije o uporabljeni terminologiji in konceptih infor­ macijskega modela. 2.1 Inforaaoljakl tlataal Osnovna zahteva vsake Clovetke družbe je informiranje ali posredovanje informaolj. Ta temeljna zahteva vsake sodobne druZbe poteka ob uporabi dolofienega znanja pod pogojem, da Je to znanje razpoloi1jivo. Proces pridobiva­ nja znanja ne poteka individualno, ne uClmo se na poskusih in na napakah, ki Jih naredi­ mo, ampak z inforairanjaa. To pomeni, da se ufiimo le, ta od nekod ali od nekoga dobimo informacijo. V tea kontekstu pomeni informa­ cija "znanje" o neSem, o stvareh, dejstvih, Konceptih, metodah ipd. Ta znanje lahko izme­ njujemo. Proces izmenjave informacij v so­ dobni druSbi poteka najpogosteje v tehnifinem okolju. Vsak proces izmenjave informacij Je zasnovan na sledefiih dejstvihi -dobavltalj informacije (potilJatelJ) in upo- ralinlk (prejemnik) nista nikoli na isti loka­ ciji, torti_! pL:trKbuje vsaka komunikacija tuni'' ;.: <4 praaostltev razdalja t.J. koaunt- kacijsko iunkaijoi -dobavitelj informacije in uporabnik ne o- bravnavata nikoli iste inforaaolje hkrati, torej potrebuje vsak komunikacijski prooes funkcijo za praaoatitav flaaa t.J. apoalnako tunkoljo. Dobavitelja in uporabnika lahko obravnavano kot dve komponenti enega podjetja. Tretja komponenta tega podjetniškega sistema, ki nan pomaga urejati probleme pri izmenjavi Infor­ macij, J« InforaaolJaki alataa. V tem konte- ksu je informacijski sistem tak sistem, ki pomaga Ui.u..r 1 uporabljajo 1 Jo okolja Inf z drugimi besed Jskega sistema srna. Uporabnik omunlclrs z Inf ko eiovek , stro sten. Istana Je, da različnimi ko steaa. Kompone nfornaolJski oraacljskega s anli vsi "upor oblikujejo je vsak obje ornacijsklm si J ali drug i onogofia mponen- nte si- slstem, Istema. abnlkl" okolje" kt, ki stenon, nforma- Uporabnik komuniolra z Informacijskim siste­ mom s pomočjo sporoAil. Z gledlfiča inforna- oljskega sistema Ja okolje IS (Informacijske­ ga sistema) vir In kraj, kamor sporočila odhajajo oziroma prihajajo. IS je popolnoma statičen in pasiven do prihoda sporočila, na katerega reagira. IS ne vzpodbuja nobene akcije sam po sebi. Dela le tako, kot to od nJega zahtevajo uporabniki. Uporabnike omejujejo pravila, ki določajo, kaj Je dovoljeno zahtevati od informacijskega sistema oziroma kaj mu lahko ukaZeJo. Nekate­ rim uporabnikom Je dovoljeno sprenlnjati In- fornaoije v InfornaclJsken sistemu, nekaterim (ponavadi Je to ttevllo majhno) pa Je dovo­ ljeno spreminjati tudi obliko IS ali posame­ zne dele IS. 2.3 Obravnavani svat IS BO sistemi, ki omogočajo izmenjavo infor­ macij (tukaj nam Infornaolja pomeni dejstvo oz. resnico o nekaterih rečeh - predmetih, poslih ali osebah). Zbirka predmetov, oseb, poslov ali z eno besedo zbirka, za katero potrebujemo informacije. Imenujemo "obravna­ van svet" (Unlverse of Oiscourse) informacij­ skega sistema ali na kratko "avat 18". Svet IS Je del realnega sveta in Je lahko v nekaterih primerih le eno skladišče ali celo­ tna organizacija enega podjetja. Tipični svet IS razumemo kot zbirko, sesta­ vljeno iz realnih In abstraktnih prednetov, imenovanih noallol InleraaelJ (antltles) ali na kratko noslloi. Bolj natančno) svet IS Je sestavljen Iz razredov nosilcev kot so na primeri osebje, oddelki, datumi ipd. Izbor značilnosti za razvrstitev nosilcev v razreda je lahko poljuben,' najboljia rafiltev Je pona­ vadi pragmatična In Je pogojena z namenom uporabe posamezne zbirke. Nekatere sploine značilnosti pa le vplivajo na samo razvrsti­ tev, tako na primer osebje ne more biti oddelek, ena oseba ne more pripadati več kot enemu oddelku ipd. Nefornalno te ralaolja ned elementi sveta IS opisujemo kot "razvrsti­ tve", "pravila", "določila" ali "onejltve" glede vedenja ali dela z nosilci v svetu IS. Na sploSno Je to, kar pripada svetu IS, časovno spremenljivo ali povedano z drugimi besedami: Izbrani predmeti, osebe in dejanja v svetu 18 se spreminjajo s čason. Enako velja za razvrstitve, pravila, določila ipd. Vsekakor Je hitrost spranenb teh zadnjih nekajkrat manjia kot hitrost, s katero še •preninjajo nosilci v svatu IS. 2.4 Poslovni slatas Poalovnl slstaB sestavijajoi svat IS, okolja in inJormacljski sistea tako, kot na« kale slika 1. odnirRovan tvet IS infamulcjjski tittim okolje SUka 1 . Okolje in IS Svetu IS pripadajo vsi predmeti, osebe in posli, o katarih zahtevamo informacije, v okolju so vsi uporabniki, xa katara te infor­ macije zahtevamo; informacijski sistem vsebu­ je mehanizme, a katariai te informacije hra­ nimo in obravnavamo. V 1 iteraturi je poj uporabljen kot sinon van poslovni pomeni, da so siste v siBt informacij skupaj z ki spremljajo sieher kontekstu dokumenta cijski sistem" omeje ga sistema, ki se u izmenjavo informacij in obdelanih) V zve sistem ločen od okol em "informac im za računa m določenega emu zdru2en aktivnostmi no uporabo i 0P9OQ7 je po n na kompone porablja le (sprejetih zi s tem je ja na sledeč i jsk IniS pod i u in nf or Jera nto kot inf o i na 1 SI ko za jet ja porab pošto maci j " i n f o pošlo orod j hran j rmaci čin: tem" sno- . To niki pki, e. V rroa- vne- za enih jski a)informacijski sistem je formalni sistem, okolje pa ni, če ga opazujemo kot celotoi b)vedenje informacijskega sistema je popolno­ ma določeno s pravili in z omejitvami, posta­ vljenimi direktno ali indirektno iz samega okolja; c)informacijski sistem je popolnoma predvi­ dljiv in zaradi tega ne odstopa od zastavlje­ nih pravil ali omejitev. Okolje pa lahko odstopa. 2.4.Konoaptualna shaaa In InforBaolJaka bai« Izmenjava informacij obojestransko razumev o tem, iz česa je Nasprotno temu je neu raj vedno rezultat svetu 15. Komunikacij nedvoumna posebno v komunicirajo preko r razumejo le modele ( ne sam realni svet; z IS", potrebujemo mode Model "svet - Conoaptua "svetu IS" so obstajal obstajal i . dejstva in ce. Pri o analitik na in pravila pogovarja i stva identi stje opisa" je mogoča le, anje in natanč sestavljen spefina komunik nesporazuma o a mora biti na primeru, ko aCunalnika. R opise) realneg ato d<; bi razu I "sveta IS Ce o en d sve aci j nosi tanč upor iačun a sv mel i bstaja ogovor t IS", a Ško­ lčih v na in abniki alniki eta In "svet a IS" imenu I Sohea«. , in sicer i, ki sedaj Istočasno dogodke, ki pisu sveta Jprej dejst Pri Ide n posvetuje ficira in j sveta IS a jemo Konoaptualna Shaaa CS opisuje nosilce v nosilce Informacij, ki obstajajo in ki bodo opisuje CS vsa moZna se nanaSajo na nosil- IS definira sistemski va, kot BO razvrstitve ntiflkacljl dejstev se I uporabniki. Ko dej- ih zapiCe, zgradi "oko­ li osnutek CS. Najbolj pomembna sistema glede na model CS in TLA sta svet 15 in računalniški sistem, ki vsebuje lingvistično predstavitev sveta IS. Informacije o svetu IS "opisujejo" ali "mode­ lirajo" svet IS. 29 Proces opisovanja sveta IS je lahko zelo zahtevna naloga, ki zahteva kreativno analizo in vefikratna popravljanje in izboljševanje opisa. Konkretna (iziCna predstavitev infor­ macije, ki opisuje svet IS, imenujemo podat­ kovna ba<*. Pod pojmom siBtaa la dalo • podatkovno bazo ali na kratko OBS (data base systea) razumemo sistem za obdelavo podatkov, ki obdeluje to podatkovno bazo. Sploino gledano pristop CS dovoljuje, da je tudi DBS del sveta IS, oziroma eden od elementov, ki jih opisujemo. Zaradi enostav­ nosti je DBS najpogosteje obravnavan kot del, ki ne pripada svetu IS. Koncept TLA predpo­ stavlja, , ki naj bi nadomestila termin nivo. Ce strnemo vse, kar je bilo povedanega, lahko zapišemo, da smo identificirali sledefie poj­ me: l>Opls In zapis vseh razvrstitev, abstrakcij, posploSltev in vzpostavitev pravil o svetu 15. To je mentalni proces, ki poteka v glavah razvijalcev; 2)Zapis dejstev in dogodkov iz sveta 15 potrebnih nosilcev na formalen na&ln. in CS vsebuje sploftna pravila, ki opredeljujejo obnafianje sveta IS. Ta pravila doloSajo, kaj se lahko in kaj se ne sne zgoditi v informa­ cijski bazi. Inforaaoijaki prooaaor vsebuje bnctptuiiM tbtiM infermocijtlia bata Slika 2. Proces opisovanja IS ^ (porotito V» V. ^ {(lOfflca (poroiilat. lailCEPTUALII H IVO I 1 •m\ iatormscijtki L* I prstKor I konceptuoUa I kmccptuolna I Vpodthetim' \ (htma \ infortnaciiikfl baza \ zunanji procttor ' zunanja / V podatkovno baza ' zukAiiji mvo notranji procesor notranja shema I ( lizifna / podatkovna baza V [KOTRAIIJI mvo Slika 3. Trlnivojska arhitektura •vat IS Zbirka objektov (nosilcev), ki so, ali ki so kadarkoli bili, oziroma bodo sestavni del izbranega dela realnega sveta, ki bo Obravnavan v ISj konoaptualn« ahaa« Opis možnih stanj sveta IS, tudi razvrstitve, pravila, v svetu IS| ki vklju&uje omejitve ipd. mehanizme za aanipulaoijc~ z vsebino inforaa- cijske baze. Spremembe, ki jih opravlja nad Informacijsko bazo in v CS se opravijo na podlagi sprejetih sporofill. Vsebina sporofill so ukazi ali dolofiena informacije in te prihajajo iz okolja. Informacijski procesor Je brez lastne iniciative in se vede le tako kot dalofiaja pravila. To zlasti poudarjamo, ker imajo po principih 150 TC 97/00V007 svoj delet v informacijskem procesorju tudi imajo manualni posegi. tnforBaaiJaka baza Opis nosilcev, ki Jajo v svetu IS stanja. Proces, s katerim opiiemo svet 15, je dvokom- ponenten in je ponazorjen na sliki 2. danem trenutku obsta- in njihova dejanska 2.6 Trinivojaka arhltaktura Na podlagi opisanega trinivojskega pristopa nafirtovanja informaoijsklh sistemov Je zgra­ jena TrinivojBka arhltaktura, ki je prikazana na sliki 3. I^dni pulaci jo z vsebino infornacij opravljamo na konceptualnem nivoju i informacijskim pro­ cesorjem. Informacijski procesor je sesta­ vljen iz materialne in programske opreme ter ljudi. Informacijski procesor izpelje spre­ membe ali iskanje infornacij za potrebe upo­ rabnikov iz okolja IS. V rafiunalniSko zasno­ vanem informacijskem sistemu je informacijski procesor dejansko raCunalnik skupaj s sistem­ sko programska opremo, programsko oprano za delo s podatkovno bazo in aplikacijskimi programi. Informacijska baza Je implementira­ na kot vsebina podatkov v podatkovni bazi (PB> skupaj s programi za generiranje sekun­ darnih podatkov iz vsebine PB. Pravila za delo informacijskega procesorja so delno im­ plementirana v podatkovnih strukturah PB, delno v rutinah sistema za DBS in delno v aplikacijskih programih. Pojem informacijske­ ga procesorja je v Trinivcjski arhitekturi podan precej sploino. Edini pogoj, ki Je postavljen pred informacijskim procesorjem Je, da deluje aktivna pri .manipulaciji z informacijami v skladu z doloCenimi pravili. To velja.za ljudi in za tehnične sisteme. Pod manipulacija jf3 miSlJeno sledeSei Informacijskemu sistemu Je poslano sporoCilo, ki vsebuje nove informacije za vnos v infor­ macijsko bazo. Informacijski procesor bo na podlagi pravil, doloCenih v CS in mogoCe v drugih stavkih, zakodiranih v informacijski bazi, informacije sprejel ali Jih bo zavrnil in istofiasno poslal sporočilo o rezultatih te akcije. Vse ostale akcije informacijskega procesorja delujejo na podoben način. V informacijskemu, procesorju lahko delujejo računalniški sistemi tudi kot uporabniki. Tak primer Je mreia računalniških sistemov, ki komunicirajo med seboj. V primerih,. ko vsak sistem deluje na podlagi množice neodvisnih pravil, je vsak sistem uporabnik drugega. Iz tega sledi, da Je opredelitev, ali je kakSen sistem uporabnik ali informacijski procesor, odvisna od vloge, ki jo ima sistem in ki jo določajo zastavljena pravila obnaSanJa. V prak ran 1 pomeni za ka jo, oz več u tega z primer 2 imo v "podsv kot " nih svoji SI je e za , da tere iroma porab drufu potr skup eti". ni jo" podsv "p od s upo svoj je z je i da nikc Jemo ebe ino Na sku etov hemi rabnik e potre aintere e prej jih pot v takfin v CS s večjega s podob podlag pin, oz ", ki gi be, z siran določ rebuj ih 3irfi etev nimi i teg iroma' imajo avnem a svo za d il , d e. Po etov o za i la o potre a opi kot ekvi zaint J svet ele CS a nu us navadi in jih novo. T ddslkov bami iemo CS unijo r valent eresi- IS. To in IB, treza- imamo zaradi ako na zdru- ziroifta zatem azliC- vsak v Na zunanjem nivoju Je za razliko od konceptu­ alnega zelo pomembna prav oblika za predsta­ vitev informacij, zato so formati podatkov v notranji shemi natančno opredeljeni. Formate podatkov določamo glede na potrebe naročnikov oziroma uporabnikov. V kontekstu CS in IB to pomeni, da Je predstavitev podatkov prilago­ jena različnim uporabniškim procesom. Ta po­ sebni , zunanji videz informacij in njihov pomen je opisan v lunanjl shaal. Sami formati pa so podani v tun«nji podatkovni baxl. Z oziram na to, da imamo več "pcdsvetov", ima vsaka uporabniiko prirejena skupina informa­ cij, ki pripada določenem uporabniškem proce­ su, preslikavo v eni ali več zunanjih shen. V vsaki od teh shem je definirana oblika pred­ stavitve in opis zunanje podatkovne baze, za katero predpostavljamo, da odraža vsebino in obseg tega uporabniškega procesa. Vsaka od teh zunanjih podatkovnih baz Je navldatna in Je dejansko preslikana v odgovarjajoči del informacijske baze celotnega sistema. TakSna zgradba pa zahteva sledeče: Na zunanjem nivoju je za razliko od konceptu­ alnega zelo pomembna prav oblika za predsta­ vitev informacij, zato so formati podatkov v notranji shemi natančno opredeljeni. Formate podatkov določamo glede na potrebe naročnikov oziroma uporabnikov. V kontekstu CS in IB to pomeni, da je predstavitev podatkov prilago­ jena različnim uporabnitkin procesom. Ta po­ sebni, zunanji videz informacij in njihov pomen Je opisan v lunanjl ahaal. Sani fornati pa so podani v lunanji podatkovni bail. 1 ozirom na to, da Inano več "podsvetov", Ina vsaka uporabniško prirejena skupina inforna­ cij, ki pripada doloCenan uporabniškem proce­ su, preslikavo v eni ali več zuna^njih shsn. V . vsaki od teh shen je definirana oblika pred­ stavitve in opis zunanje podatkovne baze, za katero predpostavljamo, da odraža vsebino in obseg tega uporabniškega procesa. Vsaka od teh zunanjih podatkovnih baz Je navldazna in Je dejansko preslikana v odgovarjajoči del informacijske baze celotnega sistema. TakSna zgradba pa zahteva sledeCei Intagraoljo akcij različnih uporabnikov; tranaforaaeljo zunanjega videza v skupni kon- oaptualnl vldaz, znan celotnemu infornacij- skemu sistemu. V prinerihi ko Je zunanji videz unija več videzov (na priner, če so zunanje podatkovne baze več individualnih oddelkov grupirane v skupno zunanjo podatkovno bazo na skupnen nivoju), bo zunanja shema zajela vse posame­ zne individualne zunanje shene. tako združena zunanja shema Je dejansko le opis skupne podatkovne baze, ki ina poanoteno zunanjo obliko. Vse funkcije zunanje shene vzdržuje in nadzira zunanji infornaoijski procesor. Informacije so predstavljene v računalniku kot fizični.podatkovni elementi, kot so zapi­ si, segmenti, polja in pd. in so del fizične podatkovne baze. Ti formati so zapisani v notranji shemi. Zunanja podatkovna baza je preslikana v II- (ICno podatkovno bazo. Najpogosteje se ta preslikava opravi na eni PB. Po prinoipih ISO DP9007 to ni onejitev, preslikava več zuna­ njih baz Je možna na več podatkovnih bazah ali obratno, eno zunanjo podatkovno bazo lahko preslikamo na več podatkovnih baz. Dovoljeni so tudi porazdeljeni sistemi. No­ tranji procesor opravi transfornaoiJo iz zu­ nanje v notranjo obliko. V prineru distribui- ranih podatkovnih baz oplSeno povezave ned notranjo in zunanjo podatkovno bazo s poraz­ deljeno shema, ki Je lahko del poenotene zunanje sheme ali pa Je podana kot vnesnlk med zunanjo in notranja shemo. Naloge Infor­ macijskega procesorja laplanentlrano kot nno- žico "postopkov" ali procedur. Ni rečeno, da opravlja vse te naloge le en procesor, tako so v primeru distribuirane obdelave lahko procedure porazdeljene ned odgovarjajočini zunanjimi in notranjimi procesorji. Pri vsen tem ostane najbolj pomembno, da konceptualna shema nadzira, kaj Ja opisano v informacijski bazi in ne, kako Je opisano. Konceptualna shema nadzira semantični pomen vseh predsta­ vitev, to pomeni, da definira vse dovoljene akcije nad vsebino podatkov (set of oheoking, generating and deducing prooedures). Vmesna stanja (Internediate statea) v procesu trans­ formacije med zunanjo in notranjo obliko niso opisana. Zunanja shena opisuje, kakSna Je oblika informacij, ki ustreza uporabnikon. Zunanji procesor direktno komunicira z upo­ rabniki in koordinira izmenjavo informacij. Notranja shema opisuje interno fizično pred­ stavitev informacije. Transformacijo ned zu­ nanjo obliko in notranjo obliko opravi notra­ nji procesor. To pomeni, da zunanji procesor komunicira z notranjim procesorjem. Preslika­ va ned zunanjo in notranjo shemo ohranja pomen informacij, tako kot je to doloCeno v CS. Glede na principe Trinivojsks arhtekture do­ voljujeta zunanja in notranja shema veCnlvoj- sko strukturo v notranjem in zunanjem proce­ sorju. Notranja podatkovna baza je lahka implementirana kot drutina internih podatkov­ nih baz, v katerih Je shranjen dal informa­ cijske baze. V nekaterih primerih se lahko te baze prekrivajo (porazdeljeni sistemi). in sinhronizira njihov dialog oziroma njihovo izmenjavo (zunanjo) podatkov. Za Izvajanje teh funkcij vzpostavlja nivo seje povezave med nivoje predstavitve dveh enot in podpira potek izmenjave podatkov. Transportni nivo ter ostali trije nižji nivoji skrbijo za tehniCne pogoje povezovanja računalnika, mre- te, komunikacij, ki Jih potrebuje nivo pred­ stavitve. Korelacija med trinivojsko arhitekturo in referenčnim modelom OSI Je prikazana na sliki 4. koBciptuatni nivo aplikacij s k i nivo uforoboik ttorotilo tunajni niio ni«o prescntoiiJE nivo prezentacije notranji ni«o n«tr. proč. « rač. thr. usluge O tBfnM zofir Mj. proc. trans, utlugt mreia usluge linijske usluge (izič. pov. uslug« Slika A. Nivojska struktura referenčnega modela v povezavi s trinivojsko arhitekturo 2.7. Hodal odprtih sistaBOV povaiovanja in trlnivojska arhitektura Referenčni model ISOa opredeljuje koncepte komuniciranja informacijskih sistemov (apli­ kacijski nivo) ob uporabi mehanizmov za pove­ zovanje odprtih sistemov, nodel Je razdeljen v sedem funkcionalnih delovi uporabniftkl ni­ vo, nivo prezentaci je, nivo seje, nivo preno­ sa, nivo linije in fizični nivo. Uporabnitki nivo ima vlogo okna oziroma okvirja, skozi katerega poteka izmenjava informacij z Idan- tificic-ano vsebino v času trajanja komunika­ cije med dvema uporabnikoma. Nivo predstavi­ tve skrbi za predstavitev informacij (v zuna­ nji obliki predstavitve) in za ohranitev vsebine informacij pri sintaksni analizi po­ datkov v času komunikacije ned dvema uporab­ nikoma. Funkcija nivoja seje je, da preskrbi potrebne pogoje za nemoteno sodelovanja dveh enot na ravni predstavitve ter da organizira Konceptua hitekture aplikacij kovati Je konoeptua ko infor najvišjih zave med in IB z ga nivoj OSI, so natančnih pin ISOa. Ini in zu sta po in nivo da bodo Ine sheme maciJskeg nivojev, konceptua ne strani in ni ta napre spaoif ik nan Ji vezan j« pr konc inp a pro ToCn Inia , ter voja j pr aci j nivo tr s fun edstavit apti, ra lanentir meta v o e korela in zunan funkoiJ pradsta edaet r v okviru inivoj kciJam Za zviti ani v kvlru oije i Jim ni aplik vitve azisko delov ske ar- i nivoja priča- V okviru samanti- tah dveh n pova- vojem CS aciJska- v aodalu vanj in nih aku- Notranji nivo ima opravka z notranjo predsta­ vitvijo podatkov, z obdelavo podatkov ter z dejanskim shranjevanjem podatkov na fizičnih medijih. Značaj teh operacij lahko primerjamo z značajem, ki ga imajo nivoji 1 do S v modelu ISO. Pri ten moramo seveda opozoriti, da so njihove funkcije (shranjevanje in komu- 33 nikacije) popolnoma razli&ne. Skupne raziska­ ve (CS in IB ter ISO) so trenutno usnerjene ki * Študiju stopnje korelacij, koinoidenoe in uporabnosti konceptov ISO na informacijskih sisteaih, tako kot je to prikazano na sliki • Študiju uporabnosti (izbrane segnenta) konceptov OSI priTazvoju notranjih komunika­ cij v inforaacijskih sistemih (porazdeljeni informacijski sistemi). je iadoSeeno z definicijo "maorojev". Iibor; teh maorojev je odvisen od vrste aplikacij. V opisu sveta IS se sklicujemo na nosilce informacij z imeni. To zahteva previdnost glede uporabe sinonimov in uporabe hononimov. CS in IB vsebujeta opise stanj v svetu 18 in hkrati njihovo evolucijo, zato morajo upora­ bljeni konstrukti dmogofiati hkrati opis no­ silcev informacij in manipulacij z njimi. Meje in vsebino CS dolc6ajo razvijalci infor­ macijskega sistema, pomofi in vodilo pri tem predstavljajo principi, obdelani in predsta­ vljeni v ISO DP 9007. 2.S. ZaklJuOak Najbolj pomemben prispevek zastavijo oeptov v ISO OP 9007 je harmonizaoija ciranja med ljudmi. V zvezi s tem pričakovati, da bodo zastavljeni vplivali predvsem na metode, s kater liziramo poslovne sisteme in njihove Naloga CS je, da poda sploSni dogovo kako opisati "obravnavani svet" v p sistemu, ki pa ima to lastnost, da ne evolucije in razvoj aplikacij tekom skega cikla IS in sprememb v svetu IS nih kon- komuni- je treba principi imi ana- potrebe. r o tem, oslovnem omejuje livljen- CS in I vidik in sta CS strukti, IS in retske o formalni ne logik zahtev po bolj ugodnejS B opisuje formaoijs in IB d ki se na ki odrata snove za logiki . e pa nor po enosta kompleksn i opis ra ta 1 kega ef in naSa jo s zapi Upor »jo vni ih k zliC e k C no siste irani jo na tanje s teh abljen biti uporab onstru nih do eptua ma, k z e 1 e ob jek teh o stan i ele enos i mod ktih, godko I ni ( ar po menti te i bjekt j na menti tavni ela. ki o v s logifini) meni, da in kon- sveta ov. Teo-. Jdeno v formal- zaradi Potrebam mogcSajo vetu IS, 3. Reference Delovni dokumenti! ISO TC/97/SC5/WG5 on DBlis Coordination ISO TC97/8C21/UG1 on OSI Reference nadel ISO TC97/SC2t/UG5 on OSI Application and Presentation Layers ANSI/X3/SPARC X3H4, IRDS Teohnical Committee Zahvala. Te delo jo bilo delno podprto s strani Iskre Delte in za to se avtorji zahvaljujejo DO Iskra Delta.